PoStnlns plaCftns t fotovBB Let© X.f št. 59 („jutro" x xi., st. m a) LJubljana, ponedeljek 11. septembra 1940 UpravniSivo. t-juoijauu, Knafljeva £ — Telefon St 8122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon 3t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ollca 2. — Telefon 8t 190. Podružnica Jesenice: Pr! kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v talS dr. Baum-srartnerja. PONEDELJSKA IZDAJA Cena 1 D*- Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva m 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 to 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po poStJ prejemana Din 4.*. po raznaSal-Hh dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455 Celje, Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vrača ja — Oglasi po tarlfu. Kraljev obisk v banovini Hrvatski Dvodnevno poučno potovanje kralja Petra n. In kneževiea Aleksandra po banovini Hrvatski - Prebivalstvo jima je povsod prirejalo prisrčne ovacije Beograo, 22. sept. Po svojih poučnošol-skih potovanjih po Srbiji je Nj. Vel. kralj Peter II. zaželel, da obišče in vidi tudi druge naše dežele, predvsem banovino Hrvatsko. Izbrana sta bila petek in sobota 20, in 21. t. m. V petek zjutraj se je zasvital prelep solnčen dan- Na peronu topčiderske postaje so takoj po 8. drug za drugim prihajali člani vojaškega in civilnega doma Nj. Vel. kralja, divizijski general Nikola Hristič, upravnik dvora Jovan Leko, prometni minister inž. Nikola Beslič, upravnik mesta Beograda Drag. Primčič in drugi. Nekoliko pred 8.30 je prispel na postajo dvorni avtomobil, iz katerega so izstopili Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi pehotnega podporočnika, Nj. Vis. knez Aleksander v uniformi konjeniškega redova in kraljev guverner armijski general Peter Kosič. Veder in nasmejan je Nj. Vel. kralj prišel na peron in po pozdravu z navzočimi vstopil v dvomi vlak. Točno ob 8.30 je vlak krenil proti Savi in sremski ravnini, vsej obliti z zlatimi fiolnčnimi žarki, čeprav je mladi kralj potoval tokrat v strogem incognitu ,se je vendar na majhnem železniškem križišču vzhodne Slavonije, na postaji Striživojna-Vrpolje. zbralo prebivalstvo samo od sebe, ko je videlo, da krasijo železniško postajo z zelenjem in cvetjem- Tu je bil v svojem saJonškem vagonu tudi ban banovine Hrvatske dr. šubašič s spremstvom. Dvorni vlak je prispel na postajo točno ob 12. Ban dr- šubašič je takoj vstopil v vagon dvornega vlaka, da pozdravi Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis- kneza Aleksandra in izreče dobrodošlico v banovini Hrvatski. Kmalu nato so izstopili iz vagona mladi kralj s kneževičem, ban dr. šubašič, guverner general Kosič, adjutanti in ostali člani spremstva. Pred postajo zbrana množica je priredila navdušene ovacije mlademu kralju, ki je zavzel mesto za volanom svojega športnega avtomobila, poleg njega pa se je vsedel ban dr. šubašič. Z zadovoljnim nasmeškom je mladi kralj odzdravljal zbranemu ljudstvu in s sigurno roko spretnega voznika krenil po cesti proti Djakovu- V drugem avtomobilu je za volanom sedel Nj. Vis. knez Aleksander, poleg njega guverner Kosič, v tretjem vczu pa so bili kr. adjutanti, potem pa po vrsti v drugih avtoombilih ostalo spremstvo. V Djakovu V kratkem sta se pokazala na potu skozi solnčno in bogato Djakovščino nad drevjem viscka zvonika in kupola djakov-ske katedrale, ki jo je zgradil narodni hrvatski škof dr. Strossmayer. Medtem sie je že med ljudstvom raznesel glas o prihodu visokih gostov. V kratkem se ^e zbrala pred katedralo velika množica ljudstva in ko se je Nj- Vel. kralj s svojim spremstvom pripeljal pred katedralo, se je na zvoniku oglasi! slavnostni zvon, ljudstvo pa je navdušeno pozdravljalo mladega kralja, ki je s podnožja monumentalnih stopnic z očitnim zanimanjem uživa! veličastni vtis lepe cerkvene stavbe. Pozdrav djakovskega škofa dr. Aksamoviča Pred bogato okrašenim vhodom katedrale ga je sprejel škof dr. Anion Aksamo-vič v slovesni obleki, obdan s številno duhovščino in pozdravil z naslednjimi besedami: Vaše kr. Veličanstvo! Nenadni visoki obisk Vašega Veličanstva je zbudil in razigral naše čute ter smo se takorekoč v trenutku zbrali v senci našega svetišča, da Vašemu Veličanstvu, svojemu viteškemu kralju, prinesemo svoje j.oklone in tople pozdrave. Mi, čuvarji tega svetišča, z radostjo prinašamo svoje poklone m izraze tople ljubezni nasproti Vašemu kr. Veličanstvu, našemu ljubljenemu kralju in viteškemu zastopniku vzvišene dinastije Karadjordjevičev. K temu nas je pcbudil genij našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je pcstavil temelje naše kraljevine Jugoslavije, zedinjene po vašem vzvišenem roditelju, viteškemu kralju Aleksandru Zedinitelju. Mi in vsi tukaj zbrani zastopniki našega mesta s ponosom in radostjo v svoji udanosti odpiramo vrata tega veličastnega in svetega hrama, zgrajenega po narodnem škofu dr. Strossmayerju, kakor ;'e rekel: Slavi božji, edinstvu cerkva ter slogi in ljubezni svojega naroda. Vaše kr. Veličanstvo! Ta naša djakov-ska katedrala je največji monumentalni spomenik naše države, ki prenaša slavo Jugoslavije, živo vero in požrtvovalnost katoliške cerkve in kulturno silo hrvatskega naroda preko mej države skozi vse dežele prostrane Evrope. V državi sta dve svetišči, s katerima se diči naša Jugoslavija. To je cerkev na Oplencu, zgrajena po viteškem kralju Aleksandru Zedinitelju, in naša djakovska katedrala, zgrajena po škofu dr. Juriju Strcssmaverju. Obe svetišči kličeta z enim glasom: Kar je solnce na nebu, to je vera človeštvu. Vera in morala sta temeljna stebra za stalnost in moč vsaki državi in pogoj za blagostanje naroda. Tako je hotel viteški kralj Aleksander Zedinitelj, reditelj Vašega kr. Veličanstva. To je bilo tudi geslo velikega škofa Strossmayerja. S tem svetiščem je dal škof Strossmayer Djakovu veliko ime in slavno zgodovino- V njem se vidijo v arhitektonski obliki renesansa in razne slike, kakršnih je v Evropi redko videti. Vaše kr. Visočanstvo je naš naj-vzvišenejši in najdražji gost in bo vaš kraljevski obisk ostal Djakovu in naši skupini predrag spomin in neizbrisno znamenje kraljevske milosti in ljubezni Vašega Veličanstva. Mi za vas prosimo velikega boga, da dolgo živite in da bi obilno blagoslovil Vaše kr. Veličanstvo. Naša srca so prepolna radosti ter kličemo: živel viteški kralj! živelo Nj. kr. Veličanstvo kralj Peter II.! živel vzvišeni dem Karadjordjevičev! Ob Stm$$mayerj£V£m grobu Nato je škof dr. Aksamovič peljal visokega gosta in njegovo spremstvo v cerkev pred glavni oltar. V tem času so na orglah izvajali državno himno, ki je veličastno odmevala v velikem akustičnem svetišču. Ko so ponehali zadnji akordi orgel, se je Nj. Vel. kralj vsedel na kraljevi prestol v cerkvi, zraven njega na desni strani v ap-sidi Nj. kr. Vis. knez Aleksander, ban dr. Šubašič, armijski general Kosič in drugi, na levi strani pa duhovščina. Pred glavnim oltarjem je škof dr Aksamovič opravil kratko molitev za našega mladega kralja in njegov vzvišen dom Nato so vsi z visokim gostom na čelu krenili v podzemlje katedrale, kjer je grobnica škofa dr. Strossmaverja. Nad grobnico je velik bas-relief v belem marmorju, ki ga je napravil hrvatski kipar Valdec. S par besedami je djakovski škof opozoril na pomen tega umetniškega dela Po enominutnem molku in z vzklikom »Slava Strossmayerju«! so se vsi na vrnili na trg pred cerkvijo. Ogled katedrale Tu je škof dr. Aksamovič kralju in kne-ževiču razložil nastanek in graditev katedrale, njene glavne lepote ter karakteristiko. Že 1. 1851 je začel dr. Strossmaver misliti na zidanje nove katedrale v Djakovu. Po daljšem pripravljanju se je začela cerkev graditi 1. 1865 zgrajena pa ie bila leta 1882. Cerkev je zgrajena v romanskem slogu, okrašena pa je z gotiko in celo z elementi bizantinskega sloga. Glavno idejo, pomirjenje vzhoda z zapadom in glavne umetniške oblike te cerkve je podal sam veliki škof. Postavil je geslo1: Slavi božji, edinstvu cerkva slogi in ljubezni svojega naroda. Prva dela je vodil arhitekt Roes-sner, po njegovi smrti pa sta nadaljevala in končala dele arhitektna Schmit in Bohle. Cerkve se odlikuje z divnimi proporcijami in z dovršeno harmonijo vseh svojih delov, svojih umetniških slik in fresk iz pisma in Kristusovega življenja nad ladjo in zidovi apsde. Škof je opozoril mladega kralja na divno raznolikost in bogastvo ornamentike po robovih zidov in stebnh. Svojedobno je kanonik Cetellič več let potoval po vseh jugoslovenskih krajih in zbiral narodne motive, ki so tu zbrani v simbolično edin-stvo. Cerkev ima dva po 84 m visoka zvonika. Nad glavnim oltarjem se dviga 54 m visoka kupola. Cerkev je dolga 74 m, široka 26 m, s stranskima ladjama pa znaša širina 52 m. V njej ima prostora do 7.000 ljudi. Za zgraditev cerkve je bilo izdanih okoli 3 milijone zlatih kron, od katerih je sam Strossmayer dal iz svojih sredstev nad polovico. S svojimi bistrimi in pametnimi očmi, iz katerih se je odražalo globoko razumevanje, je Nj. Vd. kralj poslušal navdušena pojasnila škofa o posameznih značilnih freskah, kakor so n. pr »Bogojavljenje«, »Rojstvo Kristusovo« in o skulpturi sv. Cirila >n Metoda. Nato je ves sprevod z mladim kraljem na čelu krenil proti izhodu. Z velikim zanimanjem si je kralj ogledal kor in glavne orgle, ki imajo 73 registrov in nad 5400 pi-ščal. Na škofov znak so orgle zaigrale narodno koračnico. Visoki gost je na to s svojim spremstvom in pod vodstvom škofa odšel v škofovski dvorec poleg katedrale. Ljudstvo, zbrano na trgu pred cerkvijo, je priredilo zopet burne ovacije svojemu kralju, ki je s smeškom na licu in z roko odzdravljal. V škofovskem dvorcu, ki tvori skladen pendant v cerkvi, so mlademu kralju pokazali bogato in krasno opremljene škofovske sobe in dvorane z originalnimi portreti djakovskih škofov in ostalih dostojanstvenikov. Posebno pozornost je pokazal mladi kralj za miniaturni model dja-kovske katedrale v plastiki, ki jo je napravil neki seljak iz okolice. Nato sta se Nj. Vel. kralj in Nj. kr Vis. knez Aleksander vpisala v škofijsko spominsko knjigo ter se poslovila od škofa in njegove duhovščine. Z zvonenjem cerkvenih zvonov in ob burnem vzklikanju prebivalstva pred cerkvijo je Nj. Vel. kralj zopet zavzel mesto za volanom in se s svojim spremstvom počasi odpeljal skozi špalir navdušenega ljudstva. V Našlcah In Kutjevu Kmalu potem je Nj, Vel- kralj skozi Našice dospel okoli 14. v Kutjevo. Tako v Našicah kakor tudi v Kutjevu se je prebivalstvo spontano zbiralo, da vidi in pozdravi svojega kralja. Tudi med potjo, kamor je prišel glas o prihodu visokega gosta, so se kmetje zbirali v velikem šte- vilu, da izkažejo svoje spoštovanje mlademu kralju. V banovinski žrebčarni v Kutjevu je sprejel goste upravitelj Mili-voj Sekulič. Ta zavod ima nad 600 konj plemenite krvi. Nj. Vel. kralj si je s svojim spremstvom ogledal v hlevih najboljše konje. Nato so v park pripeljali nekoliko čistokrvnih lipicancev in ponijev. V poseben voz so vpregli štiri najlepše lipicance in so se Nj. Vel. kralj m Nj. Vis. knez Aleksander, ban dr. šubašič in guverner general Kosič odpeljali v malo manežo, da preizkusijo paradno hojo teh konj. Ogledali so si potem sedlarno žrebčame in zalogo konjske opreme. V Slavonski Poiegl Kralj je nato sedel za volan svojega avtomobila in je s svojim spremstvom po dveurni vožnji dospel v Slavonsko Pcže-go, kjer je odšel v vojašnico kralja Aleksandra in si ogledal edinice pešadije in topništva. V tem času se je proti večeru raznesel glas o kraljevem prihodu ter je občinstvo napolnilo vse ulice, skozi katere se je moral peljati visoki gost. Množica je pozdravljala mladega kralja pri odhodu z nenavadno toplimi ovacijami. Prvi dan kraljevskega obiska v banovini Hrvatski se je bližal koncu. V prvem mraku je prebivalstvo v Okučanih še enkrat navdušeno pozdravljalo kralja, ki se je od- peljal na tamošnjo železniško postajo, kjer je s spremstvom večerjal in prenočil v dvornem vlaku. V kopališču Lipiku Drugi dan v soboto je bil prav tako lep kakor prvi dan. že ob 6- zjutraj se je prebivalstvo zbiralo v Okučanih. Ob 9. je Nj. Vel. kralj izstopil iz svojega vagona svež, in dobro razpoložen ter se odpeljal z avtom v kopališče Lipik. Vzklikanju množice »Živio kralj!« ni hotelo biti konca. Tudi v Lipiku so kralju priredili izredno prisrčen in spontan sprejem. Pri vhodu v kopališče ga je pozdravil upravitelj An te Orel in ga odvedel po lepih drevoredih pred »Antonov izvir« sredi parka. Mladi kralj se je mnogo zanimal za ta studenec, ki je globok 234 m, to za vodo ki je topla do 64 stopenj. Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. kneževič sta si ogledala tudi notranjo ureditev kopališča, razne bazene, kadi itd. Medtem se je pred vhodom v kopališče zbrala še večja množica ljudi. Zopet so se ponovile burne ovacije navdušeni vzkliki »živio kralj!« V ostrejšem tempu vožnje so potem krenili v Daruvar ter skozi Belovar, Ga-rešnico in Ncvsko prišli nekoliko po 13. na železniško postajo Novsko, kjer je že čakal dvorni vlak. Na vsem potu so se zbirali ljudje in navdušeno pozdravljali mladega kralja, ki je gotovo odnesel nepozabne spomine iz teh lepih in bogatih krajev banovine Hrvatske. S tem je bil izčrpan program potovanja. Ban dr. šubašič, ki se je že prej poslovni od visokih gostov je stal na peronu postaje, ko je dvorni vlak krenil dalje točno ob 14. Pri oknu svojega vagona se je zadovoljen in nasmejan pojavil mladi kralj. Med gromkimi vzkliki »živio kralj Peter H « je vlak polagoma odpeljal proti Beogradu. i sklenili v Blitiu? Ribbentrop je včeraj po ponovnem sestanku z Mussolinijem zapustil Rini Rim, 22. sept. r. Nemški zunanji minister Ribbentiop je danes po štiridnevnem obisku zapustil Rim ter odpotoval s posebnim vlakom nazaj v Beilin. O vsebini njegovih razgovorov z italijanskimi državniki razen kratkega uradnega komunikeja, ki poudarja, da so razpravljali o vseh zadevah, ki se tičejo obeh «r-ža.v osi Rim-Berlin, ni bil Izdano nikako Poslovilni sestanek z Mussoliisijem Rim, 22. sept. p. Danes ob 13. je ministrski predsednik Mussolini sprejel tretjič nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v prisotnosti grofa Ciana. Ribbentrop se je cb tei priliki poslovil. Nato Je grof Ci?no priredil svojemu gostu obed v Golf- ZI J7 CMl MU, lil -....... . I "V K-"^" ---------- .. . .. J avtentično poročilo. Zato tudi še danes ni i kiub«, popoldne pa ie nerrsKi zunanji m»- mogoče nič zanesljivega reči o rezultatu j nister edpetcval nazaj v Pcrlin. teh razgovorov, ki pa jim slej ko prej pri- . c.^a«AVatl:p tfianne pisujejo v vseh diplomatskih krogih velik ; SOSOlOVanje ^pamje pomen. V meredainih rimskih krogih samo izjavljajo, da bo svet na podlagi izvršenih dejstev zvedel za pravo vsebino rimskih razgovorov v teku nadaljnjega razvoja do- j godkov. Pravi pomen tokratnih rimskih j razgovorov se da slutiti zgolj s primerja- j njem dogodkov in odmevov, ki so ga izzva- . li na raznih straneh. Vsekakor se lahko re- j če, da je bil predmet rimskih razgovorov j preučevanje položaja po vsem svetu in do- j ločitev smernic za nadaljnje skupne akcije Italije in Nemčije v sedanji vojni. Kar se tiče Evrope same, v kolikor se lahko loči od ostalega sveta, domnevajo v rimskih diplomatskih krogih, da so se pri rimskih razgovorih dotaknili vseh vprašanj vojaškega in političnega značaja. M«1 prvimi je seveda vprašanje nadaljevanja vojne proti Angliji. V zvezi s tem poudarjajo slej ko prej v rimskih krogih, da bo sedanja vojna v najkrajšem času stopila v odločilno fazo. Med evropskimi političnimi vprašanji so v Rimu posebej razpravljali o Španiji, Grčiji in Turčiji. Seveda so razmotrili tudi položaj drugih evropskih držav, ker gre obenem za obsežno diplomatsko akcijo v zvezi z vojno proti Angliji. Razvoj vojne Rim, 22 septembra, r. Italijanski listi po i ročajo, da se bo špansk. minister Serram Suner ponovno sestal z Ribbentropom po njegovem povratku iz Rima Nato bo Suner na poti v Madrid prišel v Rim, kjer bo imel razgovore tudi z -taiijanskinr. državniki. Italijanski listi podčrtavajo, da so v madridskih krogih prepričam o tem, da bo sedaj Španija prvič kot važen čmitelj sodelovala v razgovorih, k' bodo odločali o usodi Evrope in novem redu na kontinentu. Po teh razgovorih bodo po madridskih informacijah objavljeni zgodovinsko važni rezultati, ki bodo usodnega pomena za ves nadaljnji razvoj Sredozemlja. Japonske Informacije Tokio, 22. sept. AA. (Štefani) List »Asa-hi« posveča uvodni članek razgovorom v Rimu in poudarja simpatije Španije za politiko osi. List omenja tudi da je Mussolini definiral Afriko kot filijalo evropskega kontinenta. rilca bo zasedla rlšča v Singapura če bodo Japonci napadli francosko Indokino — Japonci so »i premislili? proti Angliji sili Nemčijo in Italijo tudi do i raznih političnih akcij, glede katerih so bili na tem sestanku državnikov osi sprejeti potrebni sklepi. Kar se tiče Španije, je znano samo toliko, da »e more v kratkem pričakovati sklenitev trojne vojaške zveze Rim-Be rlin-Madrid, vendar pa naglasa jo, da bi bilo preuranjeno pričakovati, da bo Španija kar čez noč stopila v vojno na strani o«i Rim-Berlin. Govora je bilo tudi o odnošajih do Francije. V tem pogledu je značilno pisanje Virginija Gay:e, da je Francija prenehala podpirati politiko Anglije. V zvezi s Španijo in bodočo akcijo v Afriki je to stališče osovinskih uižav do Francije vsekakor značilno. Po mnenju rimskih diplomatskih krogov j: bilo na rimskem sestanku največ govora o Grčiji in Turčiji in sicer tako v zvezi z napetostjo med Italijo in Grčijo kakor v zvezi z evropsko vojno in nadaljnjim razvojem položaja v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Gayda poudarja v zvezi s tem, da je angleški vpliv izključen iz vseh držav evropskega kontinenta z izjemo Grčije in Turčije, ni pa znano, s kakšnimi sredstvi in na kakšen način bosta Italija in Nemčija poskusih tudi v teh dveh drža-val izločiti vpliv Anglije. V pogledu juž-novzhodnih držav poudarja Gayda, da je balkansko-podunavska rekonstrukcija v veliki meri že prišla do svojega cilja ter da je zavarovana pred vsako nasprotno reakcijo. Osovinski državi sta se sporazumeli, da pospešujeta Sporazume in favorizirata legitimne interese, na drugi strani pa zahtevata i^zčiščenje še vseh odprtih problemov in jasno stališče obeh dvomljivih držav, Grčije in Turčije. V stvari ne predstavlja to ničesar novega, vendar pa so te besede ofici°znega rimskega Komentatorja dovolj jasne. Kar se tiče podunavja, v Rimu in Berlinu ne verujejo, da bi moglo v tem delu Evrope priti do kakih novih komplikacij. Wasbington. 22. sept. r. Na konferenci z novinarji ie izjavil ameriški zunanji minister Cordell Hull. da ie razpravljal z avstralskim poslanikom Craissijem in angleškim veleposlanikom lordom Lothianom o skupnih obrambnih ukrepih, ki bi jih morale podvzeti vse tri države na Pacifiku. Novinarje je najbolj zanimalo vprašanje, ali bodo debile Zediniene države pomorsko oporišče v angleški trdnjavi Singapur. Cordell Hull ie odgovoril, da se ie razpravljalo tudi o tem važnem vprašanju, vendar pa ie treba zaenkrat to izmenjavo misli smatrati samo za diskusijo, ne pa za pogajanja. V vvashingtonskih diplomatskih krogih smatrajo, da vprašanje ameriških eporišč v Singapuru ni odvisno od tega. ali sta Anglija in Avstralija s tem sporazumni. marveč od rezultata francosko-japon-skih pogajanj. Ce pride do tega, da bi Japonci v Indokini izkrcali svoje čete, potem se bo ameriško vojno brodovje brez na-daljnega zasidralo v Sigapuru. Včeraj ie bil francoski veleposlanik v Wa<=hingtonu pozvan v zunanje ministrstvo. kier mu ie bila sporočena želva vlade Zedinjenih držav, nai ne pristane Francija na zahteve Japonske Japonci popuščajo? Šanghaj, 22 septembra, r. Po uradnem poročilu, ki je bilo objavljeno v Hajfongu s strani francoskih oblasti, so Japonci spremenili in omilili svoje zahteve v pogledu francoske Indokme Pogajanja, ki so bila že prekinjena, se zopet nadaljujejo v prijateljskem duhu V poučenih krogih nagla-šajo, da je najdena osnova za ureditev vseh spornih vprašanj. Do te nenadne spremembe stališča Japonske je prišlo očividno pod vtisom odločnega nastopa Zedinjenih držav, ki so dale Japonski razumeti, da ne bodo dopustile nikake spremembe statusa quo na Daljnem vzhodu. Avilienca japonskega vojnega ministra Tokio, 22. septembra, br. (DNB) Mika-do je sprejel danes v daljši avdijenci vojnega ministra Toga. Spopad na Jangceju šanghaj, 22. sept. j. (DNB) V petek je neka japonska vojna ladja v Haimenu v delti reke Jang-ce obstreljevala angleški parnik »Marie Moller«. Parnik je bil zadet od japonske granate. Podrobnosti o spopadu sicer še niso znane, vendar pa zatrjujejo v tukašnjih japonskih krogih, da je incident v zvezi z japonsko blokado kitajske obale. Poskusen upor v Mehiki Mexiko City, 22. sept. j. (A. R.) Vojno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da so se v zveznih državah Chihua-hua, Ciapas in Durango pojavile maloštevilne vstaške čete, ki pa so bile od vladne vojske kmalu razorožene. V vseh ostalih mehiških državah vlada popoln mir. Zopet ugrabitev bogatega otroka v Ameriki San Francisco, 22. sept. r. Nova afera ugrabitve otroka je razburila vso Ameriko tako, da se lahko brez pretiravanja reče, da se ameriška javnost mnogo bolj zanima za to afero, kakor pa za predsedniške volitve in za evropsko vojno. Po dolgem času so doslej neznani gangsterji ugrabili v Hillsboru triletnega sinčka grofice Ma-re de Tristan in sicer na način, ki v mnogem spominja na tragičen primer z detetom polkovnika Lindbergha. Ugrabitelji so po 24 urah poslali roditeljem pismo, v katerem zahtevajo 100.000 dolarjev odkupnine. Danes je oče ugrabljenega otroka objavil po vseh ameriških radijskih postajah, da je pripravljen izplačati zahtevano odkupnino in poziva ugrabitelje, naj se zgla-se pri njem ah pa sporoče, kam naj jim pošlje denar. Zadeva pa je zelo zapletena zaradi tega, ker je sedaj postala pozorna vsa ameriška javnost in seveda tudi policija po vsej Ameriki. Ugrabitelji otrok imajo v Ameriki neke vrste tajno organizacijo in njihove grožnje, da bodo otroka ubili, če ne dobe zahtevane odkupnine, niso prazne besede. Zaradi tega v takih primerih starši rajši plačajo zahtevano odkupnino, kakor pa da bi klicah na pomoč policijo. Listi ponovno pišejo o tragičnem primeru z Lindberghovim otrokom, ki so ga par dni po ugrabitvi našli mrtvega v nekem gozdiču. 30 ljudi utonilo Niča, 22. sept. br. (DNB) Na reki Rhoni se je pripetila davi huda nesreča. Sredi reke se je prevrnil brod, na katerem je bilo 60 ljudi. Po dosedanjih ugotovitvah jih je 30 utonilo. Ugibanja okrog nemške invazife Angleži smatrajo, da napada ne morejo preprečiti, vendar pa so prepričani, da bodo vsak napad odbili - Vojna mornarica v strogi pripravljenosti — Sodba ameriškega generala i Zastoj operacij v Egiptu Čete maršala Grazianija se utrjujejo pri Sidi Baraniju, kjer jih obstreljujejo angleške vojne ladje in letalci London, 22. sept. br. (Reuter). Vojaški strokovnjaki izjavljajo glede na možnost nemške invazije v Anglijo, da je koncentracija nemških čet, brodovia ter letalstva tako velika, da ni mogoče pričakovati, da bi jo mogla angleška letala docela razbiti ali preprečiti vsako invazijo, toda škoda, ki io povzroča angleško letalsko bombardiranje, je tako velika, da ie poskus invazije skrajno oslabljen. Mornariški minister Alexander ze izjavil, da ie vojno brodovje v polni pripravljenosti za vsak primer invazije. Nemškim četam bo morda uspelo, da se kie izkrcajo, toda eno je že danes gotovo: Nikdar več se ne bodo vrnile iz Anglije v domovino. Današnji londonski listi objavljajo tudi izjavo pomočnika šefa ameriškega generalnega štaba, ki se je dalje časa mudil v Angliji kot opazovalec in se je te dni vrnil v Ameriko. Novinarjem ie o položaju v Angliji izjavil: Po mojem globokem prepričanju bo Anglija po dolgotrajni voini končno zmasa'a. Angleški narod je strnjen okrog Churchilla, je dobro razpoložen in odločen vzdržati borbo do konca, da se enkrat za vselej odstrani nevarnost. Po mojem mnenju se bo to Angležem tudi posrečilo. Končnoveljav-no pa je minil čas, ko bi bila invazija v Anglijo mogoča brez strahovitih žrtev in izgub. Če bo sovražnik sedaj ali v bodoče poskušal invazijo, bo prišlo do največjih presenečeni. Prav tako danes vsi londonski listi z debelimi naslovi objavljajo izjavo, ki jo ie podal na nekem včerajšjem shodu republikanski predsedniški kandidat v Zedinienih državah Willkie. rekoč: Amerika mora pomagati Angliji, ker je to njen edini resničen prijatelj in zaveznik, ki se bori sedaj na prvi obrambni črti. Amerika mora poslati Angliji pomoč in zopet pomoč v čim večjem obsegu. London se ne bo nUdkar vdal! London, 22. sept. r. Londonski župan je ime snoči po radiu govor, namenjen ameriškim poslušalcem. Naglasil je, da bodo Angleži branili vsako ped svoje zemlje. London bo branil vsako posamezno uiico in vsako posamezno hišo. Nemogoče si je zamisliti, je dejal, da bi bil London evakuiran in prepuščen usodi mesta brez obrambe. London je bil t zgodovini že večkrat napaden, toda nikdar premagan. London se ne bo nikdar vdal. Današnja Anglija, moški in ženske so pripravljeni, da izpolnijo svojo največjo nalogo v britanski zgodovini. Prosim vas, da se spomnite, ko zvečer ležete spet, da ladje britanske vojne mornarice ne branijo samo britanske obale, nego tudi varnost vsega sveta. Evakuirani otroci London, 22. sept. s. (Reuter) Iz Ottawe poročajo, da je tja dospela nova skupina angleških otrok, ki so bili evakuirani iz Anglije. So to otroci predvsem iz južno-vzhodnega dela Anglije. V Capetovra v južni Afriki je dospela ladja s 300 evakuiranimi angleškimi otroci. Neprestane ameriške dobave Angliji London, 22. sept br. (Reuter) Ministrstvo za dobave poroča, da prihaja sedaj ameriški vojni material redno v Anglijo, Do konca leta se bo ta dotok spremenil v veletok. Iz Amerike prihajajo letala, topovi, municija in eksploziva. Angleška naročila v Ameriki so že v prvem letu presegla 500 milijonov funtov (100 milijard dinarjev). Za ta denar bo dobila Anglija 11.000 letal, 6.000 letalskih motorjev, 4.000 tankov po 25 in 30 ton, 1 milijon pušk, veliko množino municije, topov, strojnic in strojnih pušk, min, razstreliv in metalcev plamenov. Vsak četrti vojak angleške vojske je že sedaj oborožen z ameriškim orožjem. Tudi angleško letalstvo se že v veliki meri poslužuje ameriških letal; med drugim ima angleško letalstvo sedaj že 800 ameriških dvomotornih lovcev, ki spadajo med najhitrejša letala na svetu. Do konca leta bo Anglija dobila iz Amerike še 2.000 bombnikov in lovskih letal najmodernejše konstrukcije. Trenutno prihaja iz Amerike v Anglijo po 500 letal na mesec, to število pa stalno narašča. London brez miru in počitka Tudi včeraj in v pretekli noči so Nemci bombardirali angleško prestolnico in južno vzhodne pokrajine London, 22. sept. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo in ministrstvo za obrambo poročata, da je bil v pretekli noči London zopet glavni cilj nemških letalskih napadov. Eombc so bile vržene na več okrajev, zlasti na južne in vzhodne okraje mesta. Tudi v severni Angliji je bilo bombardirano eno mesto, kjer je napad zahteval več žrtev in povzročil mrogo požarov, ki pa so .jih takej pričeli gabiti. Dve nemški letali sta bili zbiti. dočim angleško letalstvo ni imelo nobenih izgub. Nemški bombnik tipa Dornier je bil sestreljen v severnem Wallesu. London, 22. septembra. AA. (Reuter). Ponoči je bilo več zračnih akcij nad nekaterimi kraji severozapadne Anglije. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. V več krajih londonskega ozemilja so nastali požari, ni pa bilo požarov v centralnem delu mesta. Vsi požari so bili pogašeni v manj kot eni uri. Nemci so izvršili napade tudi na sosednje londonske grofije in na periferijo mesta. V več južnih krajih so metali zažigalne bombe. London, 22. sept. AA. (Reuter) Zjutraj rano so nastali trije požari v Londonu, ki so jih pomožni gasilci takoj pogasili. Najsrditejši angleški napad v Kanalu London. 22. sept. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da so angleška letala v pretekli noči ponovno silovito napadla nemške postojanke in utrdbe vzdolž kanalske obale. Napad je bil izvršen v širini 50 km ob francoski obali. Številni žarometi, rakete in eksplozije bomb so vso noč razsvetljevale obalo. To je bil doslej največji napad, kar ga je angleško letalstvo izvršilo na nemške postojanke ob kanalski obali. Posebno hudo so bOi bombardirani Dunkerque, Callais in Boulogne. Vreme nad Kanalom London, 22. sept. br. (Reuter). Po zadnjem vremenskem poročilu vlada nad Kanalom južnovzhod. veter. Morje je mirno. Lahna megla ovira vidnost, ki sega samo do polovice Kanala. Kaže na dež. Ponoči je bilo jasno in mirno, vidnost zelo dobra. Drevi bo govoril kralj Jurij London, 22. septembra, br. (Reuter). Nocoj je bilo objavljeno, da bo jutri zvečer ob 18. govorili po radiu vsemu britanskemu imperiju angleški kralj Jurij. Njegov govor bodo prenašaile vse britanske in vse ameriške radijske postaje. Kraljica med brezdomci London, 22. sept. AA. (Reuter) Angleška kraljica Elizabeta je danes delj časa obiskovala zaklonišča v Windsoru, kjer je začasno veliko ljudi, katerih stanovanja v vzhodnih delih Londona so porušena od nemških bomb. Radijski prenos bombardiranja Londona New York, 22. septembra. AA. (Reuter). Američani so poslušali radijski prenos zračne borbe nad Londonom, ki je bila nocoj. Jasno so se sil i šali streli protiletalskih topov okoli angleške prestolnice. Prenos se je izvršil s strehe nekega londonskega poslopja, spremljala pa so ga poročila radia Columbia. Nemško vojno poročilo Nemške podmornice so potopile 16 angleških trgovskih ladij — Letalski napadi na pristaniške naprave ob T< W I I t >F Berlin, 22. sept. br. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornica pod vodstvom kapetana Schoppkeja je potopila 8 sovražnih trgovskih ladij s 61.300 br. reg. tonami. Istočasno so sporočile druge podmornice potopitev 8 nadaljnjih sovražnih trgovskih ladij s 35.700 br. reg. tonami- Vštevši včeraj javljene potopljene sovražne trgovske ladje so potemtakem podmornice potopile v dveh dneh 176.000 bruttoregistrir-3kih ton sovražnega ladijskega prostora. To je višek uspeha, ki je bil prvič dosežen v tej vojni. Razen tega je bil dosežen na podrečiu, kjer razpolaga nasprotnik z bogatimi sredstvi za borbo proti podmornicam. Povračevalni napadi na Anglijo so se tudi včeraj nadaljevali. London je bil zopet glavni cilj napadov. Podnevi in ponoči so bili uspešno bomba rdirani mnogi vojaški in za vo^no važni objekti v središču Temze in levo od nje. V bližini Royal Albertovih in Zapadnoindijskih dokov so bili povzročeni novi veliki požari. V velikem Tem zinem doku se je moglo ugotoviti, da divjajo še mnogi stari požari. Nadaljnji napadi so bili naperjeni proti raznim letališčem in taboriščem čet, kakor tudi proti nekaterim pristaniščem na južni in vzhodni obali Anglije. Na nekem posebno močno zasedenem letališču v bližini Londona so bili doseženi zadetki na hangarje in zaklonišča. Ponovni poizkusi sovražnih letalskih sil, da bi prodrle nad nemško državno ozem- lje, so se ponesrečili, razen nekaterih poletov nad francosko in belgijsko obalo. Tu odvržene bombe niso povzročile nobene škode. Sovražnik je izgubil dve letali. Pogrešata se dve nemški letali. Angleški letalci so vrgli anett tri bombe na mesto Vlissingen. Ena hiša je pogorela, na eni ulici pa so bile razbite šipe na oknih, številne osebe so bile ranjene. Tudi na ta sramotni napad bo nemško letalstvo odgovorilo. Stockholm. 22 septembra. AA. (DNB). O učinku nemških bombarderjev pri napadu na vojaške objekte Londona v pretekli noči še ni nobenih poročil, ker angleška cenzura ne dopušča objave teh rezultatov. Vendar pa se iz Reuterjevih poročil in iz poročil nekaterih tujih dopisnikov dobiva slika o škodi, ki je nastala po tem bombardiranju. Tako poroča agencija Reuter, da so se napadi nemških formacij začeli pred večerom. Agencija Reuter mora tudi priznati, da je bila preteklo noč delavnost sovražnega letalstva nekoliko močnejša kakor prejšnje noči. Ista agencija tudi priznava, da so bile poškodovane neke zgradbe in da je nekoliko zgradb porušenih o priliki napada pretekle noči. Reuter tudi priznava, da je bila tudi jugovzhodna Anglija izpostavljena zračnim napadom in da je tudi tam nastala škoda Seveda pri tem Reuter noče govoriti o uničenih industrijskih napravah in vojaških objektih. Snoči okoli 22. je Reuter lakoosk*. javil, da »e je začel navadni nemški nočni napad iz zraka na Anglijo. Bitka v zraku Berlin, 22. sept- AA. (DNB) Danes dopoldne so nemški bombniki preleteli Kanal z nalogo, da bombardirajo vojaške cilje v južni Angliji. Pri tej akciji je prišlo do spopada v zraku. Rezultati vseh zračnih borb še niso znani. Ogorčenje v Nemčiji zaradi angleških napadov Berlin, 22 septembra. AA. (DNB). »Lo-kalanzeiger« razpravlja o najnovejših angleških napadih na zapadno Nemčijo, pri katerih je bilo 13 žrtev največ med prebivalstvom, in pravi: Ne gre za to, da se za vsakega padlega Nemca izvrši večkratno maščevanje, temveč za to, da je kriv tudi angleški narod, ker dopušča, da vlada Churchill, ki mora vedeti za zla dela svojih letalcev, pa ne zavzema stallišča proti temu. temveč jih še bolj podžiga za borbo Ta angleški narod bo moral odgovarjati ne samo za posamezne bombe, temveč za vso vojno in vse zločine, ne samo za vsako posamezno nemško hišo, temveč za to, ker je nemški narod v neprestani nevarnosti, ne zaradi ran, ki nastajajo zaradi bombardiranja, temveč zaradi duševnega nemira našega naroda spričo take ubijalske taktike. Morda angleški narod razpolaga s sredstvi, s katerimi more plačati to maščevanje. Iz Londona čujemo vsak dan, kako se tam površno igrajo z neizprosno smrtno usodo, ki se približuje Angliji. Kdor seje veter, žanje vihar, kdor pa s kamenjem sproži plaz, ni treba, da se razburja, če ga zasuje. Prebivalstvo USA VVashington, 22. septembra. AA. (Reuter) Urad za popisovanje prebivalstva ameriških Zedinjenih držav objavlja, da je bilo 1. aprila t. L v ameriških Zedinjenih državah skupaj 131,409.881 prebivalcev, kar pomeni, da se je število prebivalcev v primeru z letom 1930 procentualno pomnožilo za 7 odstotkov. To je v zgodovini ameriških Zedinjenih držav najmanjši porast prebivalstva v lOletnem razdobju. Pri ljudskem štetju leta 1930 je znašal prirastek 15 odstotkov. Pouk tujih jezikov v Rusiji Moskva, 22. sept A A. (Tass.) Svet ljudskih komisarjev je sprejel odlok o učenju v srednjih in višjih šolah. Po tem odloku se bo začel od 1. 1943 dalje v vseh srednjih šolah poučevati ali nemški, angleški ali francoski jezik. Vsak dijak, ki je dovršil višje šole, bo moral brez težkofi obvladati enega izmed teh tujih jezikov. Do 1. 1942 se mora 24.000 profesorjev tujih jezikov izpopolniti za boljše predavanje tujih jezikov. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 23.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red premiera ki. Torek, 24.: Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski. Red torek. Sreda, 25.: Pohujšanje ▼ dolini šentflorjan- ski Red sreda, četrtek, 26.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red četrtek. Petek, 27.: Razvalina življenja. Red pre-mierski. DRAMA Droga premiera v drami. Drevi bodo uprizorili za premieraki abonma Cankarjevo farso: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je že več let nismo videli na našem odru, in je umetnina, v kateri je razodel dramatik bridko spoznanje umetnika-človeka v odnosu do domovine m ljudi. Deloma nova zasedba igre, je nad vse zanimiva. Jacinto bo igrala Angela Sancinova, ki je s svojo nadarjenostjo, s prikupno pojavo in igro pridobila v lanski sezoni simpatije občinstva na šentjakobskem odru, kjer je nastopala. Delo je zrežiral prof. šest. Glasovanje gledališkega občinstva. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi vse gledališke obiskovalce, da imenujejo ne glede na že razpisani letošnji spored, tri operna in tri dramska dela iz domače ali svetovne muzikalne aH dramatične literature, ki bi jih želeli videti v bodoči sezoni. Gornje naj javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in opremljen z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konca tekočega mesca. Uprava Narodnega gledalidča bo nato razglasila glasovanja ter bo po možnosti upoštevala želje našega gledališkega občinstva. OPERA Novo angažirana članica TOa Laboteva bo pela glavno partijo v Beethovnovi operi »Fidelio«, katere premiera bo letošnja otvoritvena predstava. S to mlado močjo je pridobila naša opera sopranistko, katere pevske sposobnosti smo spoznali o priliki njenega gostovanja lansko sezono. Prvovrstna zasedba tega opernega dela pod muzi kalnim vodstvom dr. švare in v režiji Cirila Debevca bo z vsem poudarkom pokazala raven naše opere. Ljubiteljem lahke glasbe je ustreglo operno vodstvo z uvrstitvijo Leharjeve klasične operete »Grof Luksembur-š k i« v repertoar. Ker gre rtremljenje opere za tem, da bi dala obiskovalcem predstava s prvovrstno zasedbo, bosta pela glavni partiji člana opere Sonja Ivan-čičeva in Franci, ld se je že z veli. kim uspehom uveljavil v opereti. Prvi nastop Ivančičeve ▼ opereti bo zanimivost, ki jo velja videti. SnjPH je preminula po krajšem boleha-nju ga. Marija M&raž rojena Bucik, knjt-gov' ~ .xont<\ k' mu pravijo Knez Fumimaro K©st©ye Diktator, ki ne izvaja svojega poslanstva, temveč samo poreklo od boga Živimo v času. ko posamezne močne osebnosti predstavljajo voljo in življenjske koncepcije celih narodov, pa ni čuda, da je svet naklonil toliko pozornosti knezu Fumimaru Konovu, idejnemu vodji sodobne Japonske Kneza Konova so krstili za »Mussolinija Japonske« in vendar japonski državnik nima ničesar skupnega z možem krepke roke, kakršen je Duce K-rnove je na videz izredno miren skoraj plaš'jiv človek. Na potovanje ga ne spravijo zlepa, ker ima neodoljiv strah pred prometnimi nesrečami. Za težko delo ne kaže posebnega smisla. Ko je njegov zakonski predlog o splošni mobilizaciji naletel v parlamentu ne le na živahno diskuzijo, temveč tudi na odkrit odpor, je teden dni obležal v postelji in njegovi nasprotniki so mu delali krivico, ko so njegovo bolezen krstili za nekakšen ležalni štrajk. Konove je senzitiven, občutljiv do skrajnosti. Vcnj nekaterih cvetlic in jedil zaleže dovolj, da zboli. Vsak ropot ga napravlja nervoznega, da morata biti sobi nad m ped njegovo delovno sobo prazni. Da si nabere moči za čez dan, mora spati neverjetno števillo ur. Pred 11. nikoli nikogar ne sprejme, njegova netočnost spravlja njegove tajnike in vse, ki imajo z njim opravka, v obup. Za razliko od drugih diktatorjev, ki danes držijo svet v rokah, knez Konoye ni človek iz naroda, temveč potomec ene najstarejših knežjih rodbin Japonske, obenem pa je edini predsednik vlade na svetu, ki svoje poreklo izvaja naravnost od boga. Konoyi so ena izmed pet'b japonskih rodbin, iz katerih japonski cesarji volijo svoje življenjske družice Kakor mikado sam so tudi Konoyi potomci bogov in sicer je praoče njihovega plemena bog Ame-nokonoyane, ki je boginjo rodovitnosti pri njenem prihodu na zemljo slovesno sprejel. Da v Konoyevih žilah v resnici teče <*tara kri, kaže vsa njegova pojava. Kono-ye ima tanke, čez mero negovane aristokratske roke, a njegov brczg'bni, bronasto barvni obraz je podoben obličju nekakšnega boga, ki z rahlim, vzvišenim smehljajem, z napol odprtimi dolgim- trepalnicami ravnodušno prisluškuje vsemu kar imajo mali Zemljani med seboj. Že njegov oče je zavzemal važno mesto v japonski politiki. Bil je predsednik zgornjega doma, ustanove, ki je nekake vzporedna angleški lordski zbornici Umrl je, ko je bilo njegovemu sinu Fumimaru komaj 13 let. Mladi Konoye je ostal na svetu čisto sam, ker mu je mat; na porodu umrla. Kakor sam pripoveduje, je bil »plašen, pust dečko, osamljen, nesrečen in brez denarja«. Kot študent se je začel ukvarjati s teorijami marksizma in je postal eden najvarnejših učencev radikalno usmerjenega profesorja Kavakami na univerzi v Kyotu. Z navdušenjem je čital Tolstoja in pisal stilistično dovršene razprave o socialnih vprašanjih. A postal je izrazit teoretik, iz svojih revolucionarnih nazorov ni izvajal nikakih konsekvenc in niti mesta v zgornjem domu, ki ga je bil podedoval po očetu, ni maral sprejeti, ker se mu je gabilo javno življenje. Važen preokret življenjske pot pa je pomenilo njegovo srečanje s princem Saino-jem, starim izkušenim japonskim politikom, ki je posta! pozoren na talentiranega kneza. Povabil ga ie. da je kot njegov tajnik odšel z njim na mirovne konferenco v Versailles Doživetja na mirovn- konferenci mu niso mogla spremeniti njegovih na- zorov o politiki Po povratk'- v domovino se je v glavnem ukvarjal z glasbo, nagnjenje do katere je v njegovi rodbin' doma, saj je njegov brat vod;a slovečega filhar-moničnega orkestra v Tokiu. Samo tu pa tam se je dal videti tudi v zgornjem domu. A prav ta njegova očitna dezinteresi-ranost, njegova absolutna neodvisnost od velikih gospodarskih in političnih skupin pa dejstvo, da ni imel nobene klike okrog sebe in da ni kazal nikakega političnega častihlepja — vse to je bilo vzrok, da je vsaka beseda, ki jo je izrekel, imela toliko večjo veljavo. Proti svoji volji je bil leta 1933. izvoljen za predsednika zgornjega doma in prav tako proti svoji volji je bil, ko mu je bilo 46 let, imenovan za predsednika vlade. Vsekakor pa ostane odprto vprašanje, ali je Konove v resnici tako proti svoji volji postal politik. Mnogi so prepričanja, da je bila njegova dezinteresiranost samo navidezna, da je bila samo neke vrste taktika, s katero si je hotel le razlikovati od starih politikov, ki sta jim tekma in ča>tihlepje glavni orožji. Drži pa, da Konove kot politik ni mislil ostati pasiven, temveč da je znal svoje nazore izraziti še bolj jasno in precizno kakor njegovi predhodniki, ki jim je bila politika poklic. Že leta 1937 je neviden stal za »Ligo za duhovne obnovo«, ki je zahtevala za Japonsko uvedbo enotne stranke in tolitarno državo. Svetnonazor-ska izpoved lige, ki je bila hkratu izpoved kneza Konoya, se glasi: »Anglija Amerika, Francija so zahajajoče sonee Nemčija in Italija sta polmesec na večernem nebu. Sovjetska Rusija je zvezda k' siie v noči, a lahko razsveh samo del neba. Svet se iah-ko prerodi samo v vzhajajočem jutrnjem solncu Japonske...« Knez Fumimaro Konoye je ustvaril geslo o »novem redu v Az-ji« in iz tega gesla napravili program. A prav njegov značaj, njegov previdni skromni nastop, njegovo znanje in tisočletna tradicija njegovega rodu — vse to mu brani da bi se dal zavesti k naglim, riskantn-m nasilmrn dejanjem. Njegova linija napravlja vtis. kakor da sta se v nji zrušili tradicija in revolucija v neko nenavadno mešanico k ji današnje razmere na Daljnem Vzhodu dajejo dovolj prilike za uvel javi j en je. Ruski filmi so se vrnili Ljubitelji resnične filmske umetnosti so se iskreno razveselili, ko je po dolgem času nedavno prispel prvi ruski film v Ljubljano. Globokega doživetja, kakršno nam je nudil »Peter Veliki«, bomo, tako upamo, še večkrat deležni, a za najbližji čas se nam obetata »Minjin in Požarski«. delo slavnega Pudovkina, in pa »Volga, Volga...«, ki je nedavno v Zagrebu žela triumfalen uspeh. Pudovkin je poleg Eisensteina med ruskimi filmskimi režiserji najbolj znano ime v Evropi. Pudovkin je že v času nemega filma uvedel čisto nov način filmske montaže, o katerem je napisal knjigo, še posebno pa je zaslovel po svojem »Viharju nad Azijo«, ki so ga mesece in mesece z izrednim uspehom predvajali po vseh največjih evropskih kinematografih Pudovkin je v svojih prvih filmskih ustvaritvah rad uporabljal zlasti kratke montažne scene, s katerimi je filmu dal tako hiter tempo, da gledalci skoraj niso prišli do sape. Izkušnja pa je pokazala, da publika v enaki meri ne ljubi niti prepočasnega niti prehitrega razvijanja dogodkov. Zato je v svojem najnovejšem filmu uporabil te kratke scene v mnogo manjši meri, hkratu pa jim je dal tudi toliko večji učinek. Film »Minjin in Požarski« je posnet po zgodo vinskih dogodkih iz začetka 17 stoletja in prikazuje borbo med Rusi in Poljaki v dobi, ko so Poljaki vladali v Kremlju, ne-složni Rusi pa so bili brez moči proti njim Ideja filma je poučna za vse narode in pri- kazuje, kako je nesložen narod brez odpora tudi proti slabšemu sovražniku, medtem ko se složnemu narodu ni treba bati za svojo usodo Tudi »Minj:n in Požarski« odlikuje posebnost, ki jo poznamo pri ruskih filmih: da je vsaka scena dognana do zadnje podrobnosti in da so igralci brez razlike, od nosilca glavne vloge do zadnjega statista, vsi enaki — umetniško na \ i-šku. TOVARIŠTVO Narednik: »Tovarištvo je torej, če drug za drugega nekaj napravi. Ce na primer tvoj tovariš ravno zajtrkuje, njegova puška pa še ni očiščena in se iznenada oglasi alarm — kaj bi ti storil, Robavs?« »Njegov zajtrk bi pojedel, gospod narednik, da si tovariš lahko še o pravem času puško oenaži.« KOSILO. Izak pelje svojega prijatelja Arona, ki ga je prišel z dežele obiskat, v restavracijo. Tam ga dobro pogosti in napoji. Ko sedita pri črni kavi, meni Izak z zlobnim nasmeškom: »Nu, kako ti je teknilo?« »Hvala, dobro!« »če je tako, ti pa lahko nekaj izdam. Vse, kar si jedel, je bilo konjsko!« »Fej,« se zgrozi Aron. »Kompot tudi?« Za pokal kralja Mihaela Tesna zmaga Rumunije v Beogradu Tudi drugo moštvo je bilo v Bukarešti premagano,) le mladina Jugoslavije je zmagala nad mladino Rumunije Beograd, 22. septembra. Srečanja med našimi in rumunski mi nogometaši so vedno vzbudila ne samo pri nas in v Rumuniji, temveč tudi v ostalem inozemstvu veliko zanimanje, saj so bili naši in rumunski nogometaši stalni kandidati za prvenstvo Balkana v tej športni panogi. Zadnje tekme med repre- ! zentacama obeh držav so bile 31. marca, in sicer sta igrala A reprezentanca in podmladek v Bukarešti, B reprezentanca pa v Beogradu. Ob tej priliki se je pokazalo, da je jugoslovenska nogomet vsaj nekoliko superioren rumunskemu. Naša prva reprezentanca je tedaj igrala neodločeno 3 : 3, podmladek je zmagal 2 . 0, a tudi v Beogradu je naša druga reprezentanca tesno pa sigurno nadvladala Rumune z 1 : 0. Kljub temu pa vprašanje jugoslovenske superiornosti še vedno ni rešena Rumuni so bili vedno odlični nogometaši, ki so z velikim elanom in požrtvovalnostjo zastopali svoje barve. Rumunski zvezni kapetan, odnosno komisija za sestavo reprezentance je stala pred dokaj težjo nalogo kot doslej. Po zadnjih teritorijalnih okrnitvah Rumunije niso bili več na razpolago madžarski igralci in so bila zaradi tega za današnjo tekmo postavljena prava rumunska nacionalna moštva, torej samo iz igralcev rumunske narodnosti Tudi naš savezni kapetan to pot ni imel lahke naloge, saj naši vodilni klubi in mnogi igralci, ki bi prišli v poštev, še niso v formi. V krogih aktivnih beograjskih gralcev se je predvsem kritiziralo, da naši 1 prvi reprezentanci manjka homogenost, ki se je v zadnjih dveh letih tako dobro obnesla. 2e negotovost, kako se bo izkazala naša nova postava, je dvignila zanimanje za današnjo tekmo, a žal se nade našega športnega občinstva niso izpolnile. Tekmi na stadionu BSK so prisostvovali tudi rumunski poslanik v Beogradu Cadere z osebjem poslaništva, minister Torbar in druge odličnosti. Jugoslavija jun.: Rumunija jun* 4 : 1 (3 : O) Prva današnja tekma nam je prinesla lep uspeh. Naši najmlajši so bili precej nadmočni. Bili so hitri in so prav lepo kombinirali. 2e v 3. min. je dosegla desna zveza Peštaj vodstvo za Jugoslavijo. Jugoslavija vedno napada. V 33. min. srednji napadalec Mitič postavi na 2 : 0. Dve minuti kasneje levo krilo Nedeljkovič s krasnim strelom v desni kot postavi na 3 : 0. V drugem polčasu so se Rumuni zelo popravili in so često ogražali vrata Jugoslavije. Imeli so več lepih šans, toda poleg tega veliko smolo. Naši so precej popustili in igrali precej razbito. Rumuni so pokazali, da so v boljši kondiciji kakor naši. Kljub temu se je posrečilo Peštaju, da je zabil še četrti gol. V 26. min. II. polčasa pa je srednji napadalec Rumunov An-drescu zabil častni gol, ki so ga krvavo zaslužili. Sodil je g. Vasa Stefanovič. IV. holo slovenske lige Amater krepko v vodstvu V današnjih tekmah so si priborili po dve točki Amater, Ljubljana, Mars in Maribor Ljubljana, 22. septembra. Polovica jesenskega dela nogometnega prvenstva v slovenski ligi je za nami. Današnje tekme so prinesle nekatere delno ^presenetljive rezultate, kljub temu pa se v tabeli stanje klubov ni mnogo spremenilo. Edino Ljubljana je zmago nad Železničarjem zamenjala mesto s Kranjem, ki je bil na domačih tleh poražen. Amaterci, ki jim je uspelo prepričljivo zmagati, še v naprej krepko vodijo. Sledita jim Ljubljana in Kranj, vse ostalo je v vrstnem redu ostalo pri starem. Stanje klubov je v slovenski ligi do prihodnje nedelje naslednje: Amater 4 4 0 0 13:6 8 Ljubljana 4 3 D 1 13:7 6 Kranj 4 2 11 6:7 5 Železničar 4 2 0 2 8 :7 4 Bratstvo 4 2 0 2 12 :12 4 Maribor 4 112 8:12 3 Mars 4 1 0 3 7:8 2 Olimp 4 0 0 4 2 :10 0 Prihodnjo nedeljo bo V. kolo v slovenski ligi in bodo nastopili: v Mariboru: Železničar - Maribor, v Ljubljani: Mars - Ljubljana, v Celju: Olimp -Kranj in v Trbovljah: Amater : Bratstvo. V ostalem naša poročila: Ljjubljana : železničar 3:2(1:2) Ljubljana, 22. septembra. Na igrišču Ljubljane sta se danes v li-gaški prvenstveni tekmi srečala nedvomno najmočnejša predstavnika našega nogometa Ljubljana in Železničar iz Maribora. Navzlic lepemu solnčnemu popoldnevu je tej zanimivi borbi prisostvovalo preko 600 gledalcev, ki pa danes vkljub zmagi domačih niso bili z igro posebno zadovoljni. Borba je bila ostra in živahna, toda v splošnem s športne strani ni bila na višini. Moštvo Ljubljane je po zelo slabi igri v prvem polčasu, v drugem delu zaigralo z voljo in korajžo, ter proti prav dobri enajstorici Železničarja doseglo skromno zmago z rezultatom 3 : 2. V drugem polčasu se je simpatičnemu igralcu Pressingerju zgodila nesreča, da je pri trčenju z vratarjem Železničarja obležal z zlomljeno desno nogo. Ljubljana je nastopila v postavi: Mi-kuž, Jerman, Bertoncelj, Putrle, Sercer, Gomezel, Pressinger, Pupo, Lah, Smole, Erber. Z igro domačih gledalci, posebno v prvem polčasu nikakor niso bili zadovoljni V obrambi je zadovoljil le Jerman in tudi krilci danes niso imeli dobrega dneva, ter tako ni nič čudnega, da tudi v napadu ni šlo. Moštvo je vse premalo povezano med seboj, ter je v startu in igri zaostajalo za gosti. Enajstorica je zaigrala dobro le 30 minut drugega polčasa, kar je zadostovalo za zmago, ki danes ni bila posebno prepričevalna. Železničar je igral v sestavi: Spanger, Frangeš, Antoličič, Štiftar, Kardinar, Ha-bit, Lešnik, Kovačič, Turk, Krle, Stalekar. Gostje iz Maribora so danes s svojo prav dobro in živahno igro zapustili dober vtisk. ter bodo v nadaljnjem tekmovanju nedvomno dobro uspevali. V obrambi sta dala prav dobro igro oba branilca, pa tudi srednji red je popolnoma zadovoljil. V napadu sta bili odlični krili in Krle, ostala dva pa nista bila na mestu, kar je bilo odločilno za poraz. Kratek potek: V prvih minutah je Lj. ostro pritisnila in že v 4. min. je Lah spretnejši od vratarja — in žoga je v mreži 1 : 0. Zel. je v napadu in šele v 14. min. Turk po krivdi vratarja izravna 1 : 1. Lj. igra v polju zelo slabo, kar gostje pridno izrabljajo, vendar je napad pred golom precej neodločen. V 40. min. pride do strela Krle in žoga obsedi v mreži 2 : 1. V drugem polčasu Lj. ostro napada, ter že v 5. min. radi »roke« branilca iz »11« metrovke, k jo strelja Pupo, postavi na. 2 : 2. Domači so sedaj neprestano v ofenzivi, toda Pupo in Lah sta slaba strelca, pa tudi obramba Zel. je na mestu. V 21. min. Pressinger lepo strelja na gol in Pupo še lepše pošilja žogo z glavo v mrežo 3 : 2. V 22. min. »pobegne« Pressinger, vratar se mu vrže pred noge in Pressinger j a odneso z zlomljeno nogo z igrišča. Zel. poskuša doseči uspeh, toda obramba Lj. je do konca igre na mestu. Sodil je g. Jelenič iz Zagreba. V prvi predtekmi sta dve vojaški enajstorici igrali med seboj 4 : 1. V drugi igri je rezerva Ljubljane gladko odpravila prvorazredni Jadran s 3 : 0. Amater : Kranj 4 :1 (3 s 1) Kranj, 22. septembra Današnji ligaški tekmi v Kranju med Amaterjem in Kranjem je prisostvovalo okrog 600 gledalcev, ki so na koncu zaradi izredno slabe igre domačega moštva razočarani zapuščali igrišče, tembolj pa so bili veseli številni trboveljski navijači, ki niso zaman prišla bodrit svoje moštvo. Trboveljčani so se že v začetku zagrizli v borbo s isilno voljo do zmage. Velika brzina in silni start gostov je domače nekoliko zbegal in ko je v 7. min. dosegel šiškar iz prostega strela vodilni gol za Amaterja, so Kranjčani izgubili glavo in pričeli z visoko igro, v kateri jih je Amater prekašal, zlasti zaradi hitrejšega starta. V 20. min. je bilo stanje že 2:0. Pet minut pozneje je Kranj po Božiču znižal na 2:1. Morda bi ®e Kranj otresel nervoze in pričel s primerno igro, da ni proti koncu prvega polčasa padel tretji gol za goste, ki ga je po krivdi domače obrambe zabil Kos. številni gledalci, ki so bili naravnost presenečeni nad tako igro domačega moštva, so na tihem upali, da bo Kranj v drugem polčasu boljši. Toda v drugem polčasu je ostala ista slika in v 27. min. so Amaterci po krivdi domačega obrambe zabili četrti gol in s tem postavili končni rezultat. Sodil je g. Erlich. ISSK Maribor : Bralstvo 5 : 3 (1 s 2) Maribor, 22. septembra Na železničarjevem igrišču sta danes popoldne odigrala prvenstveno tekmo Maribor in Bratstvo z Jesenic. Zaradi motociklisti &ni h dirk na Teznu je tekmi prisostvovalo le okrog 150 gledalcev, ki so bili priča zaslužene zmage domačega moštva. Maribor je danes zaigral mnogo boljše kakor v zadnjih tekmah, ki smo jih videli v Mariboru. To velja zlasti za napad, ki je smiselno kombiniral in tudi mnogo streljal. Tudi je bilo pri domačem moštvu opažati več borbenosti in elana. Kakor že rečeno je bila napadalna vrsta v glavnem dobra. Ne more se pa to trditi od krilske vrste in ožje obrambe. Zlasti zadnja formacija je igrala slabo, dočim so imeli krilci premalo smisla za podpiranje napada. Vse v vsem: Maribor se je spet znašel ,tako da je pričakovati, da bo po pregrupaciji in prečiščenju svojih vrst spet igral vidno vlogo v prvenstvenem tekmovanju. Gostje so se danes izkazali v prvi vrsti kot izrazito borbeno moštvo, tu pa tam so pokazali tudi smisel za skupno igro, toda večji del igre so posvečali razdiralnemu delu. Tudi goje nekoliko preostro igro, kar je imelo za posledico, da je moralo desno krilo predčasno z igrišča. Oster start gostov so domači parirali s tehničnimi finesami, kar je bilo najboljše orožje proti takemu načinu igre. Najboljša formacija gostov je bila krilska vrsta, ki je bila uspešna na obe strani. Ožja obramba je bila od časa do časa zelo ne-sigurna, kar je seveda nasprotnik spretno izkoristil. Napad ni predstavljal nevarnega orožja, ker ni bilo povezanosti. V splošnem je bila tekma v mejah dovoljene igre, razen omenjenega dogodka. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane. Mars : Olimp 2 s o (1: O) Celje. 22. septembra Na Olimpovem igrišču ie bila danes ob prisotnosti okrog 300 gledalcev ligaška tekma obeh zadnjih na tabeli. Mars je zasluženo zmagal in se rešil repka. Olimp ie predvajal le povprečno igro. Ožja obramba je bila na mestu in ie tako Rumunija: Jugoslavija Z : 1 (1:1) Pod vodstvom italijanskega sodnika Dattila se je nato pričela glavna tekma Jugoslavija je nastopila v postavi: Gla-ser, Stojilkovič, Matošič, Manola, Dragi-čevič, Lechner, Cimermančič, Valjarevič, Rajlič, Petrovič, Velker. Rumunija: David, Slivak, Lengeiru, Vin-tila, Rašinaru, Moldoveanu, Bindea, P1 stanu, Humis, Bogdan, Coracu. Jugoslavija ima začetni udarec in prevzame inicijativo, vendar njena igra ni urejena, zlasti napad se ne znajde. Rumuni zlasti lepo startajo in dobro pokrivajo. Borba postaja vse boljša. Rumuni pritiskajo in naša branilca, zlasti Matošič, imata polne roke posla. V 18. min. Cimermančič odda pred gol in Aca Petrovič potisne iz neposredne bližine v gol 1 : 0 za Jugoslavijo. V 31. min. Rajlič ne izrabi stoodstotne šanse: iz daljave enega metra strelja direktno vratarju v roke. Sploh je vratar David odličen in reši mnogo nevarnih situacij. V 42. min. nesporazum naše obrambe z Glaserjem in prisotnost duha rumunskega centerfora, ki lepo in nesebično odda levemu krilu Coracu, prinese Rumu-nom izenačenje. 2e igra prvega polčasa je pokazala, da so imeli kritiki sestave današnje reprezentance prav. To velja predvsem za na- padalno -vrsto, v kateri je zadovoljila )m leva stran Velker - Petrovič. Gotovo je bilo napačno, da so postavili Rajliča za vodjo napada, saj je bilo znano, da je poškodovan in da je na zadnji prvenstveni tekmi med Slavijo in Bat'o v Sarajevu igral samo 12 minut Valjarevič je bil premehak, a tudi Cimermančič ni zadovoljil. Krilci so bili na mestu, zlasti Lechner. V obrambi se je odlikoval Matošič. Glaser je nekoliko kriv prvega gola. V drugem polčasu so naši spremenili postavo. Aca Petrovič gre namesto srednjega napadalca, Velker v levo zvezo, a Rajlič na levo krilo. Vendar to mnogo ne pomaga. Velker se v levi zvezi sploh ni znašel, Rajlič pa je na levem krilu samo statiral. V 8. min. napad Rumunov z desne. Manola v borbi z levo zvezo Rumunov izgubi žogo. Bogdan mu uide in že je 2 : 1 ca Rumunijo. Naši so vse slabši, skoro ne pridejo do izraza. Njihova igra je raztrgana Ta reprezentanca v resnici ni bila slika naše moči in naše sposobnosti v nogometnem športu. Tudi Rumuni niso predvedli igre, ki bi pristojala državni reprezentanci, toda njih igra je bila bolj smiselna in je lahko zmešala vrste Jugoslovenov. Največjo pohvalo zasluži vratar David. Napad je vsaj nekoliko kombiniral in tako lažje prišel pred naš gol. V splošnem tekma ni bila na višini mednarodne borbe in je pri gledalcih, ki jih je bilo okrog 12.000, napravila zelo slab vtisk. Italijanski sodnik Dattilo je nekoliko pogrešil v našo škodo. - T. Z. Bukarešta, 22. septembra. V današnji mednarodni nogometni tekmi drugih moštev Jugoslavije iti Rumunije je zmagala Rumunija z 2 : L preprečila še večji Doraz. Krilska vrsta ie zaigrala preveč defenzivno in ie premalo zalagala napad. Napadu oa je manjkalo povezanosti in strelcev. Olimp je forsiral visoko igro, vendar se je le tu in tam povzpel do zadovoljivih akcij. Moštvo oa je igralo požrtvovalno. Gostje so v tehničnem in kombinator-nem pogledu ter v podajanju žoge in startu znatno prekašali domačine. Marsov napad je izvedel mnogo lepih potez in bi ori večji odločnosti dosegli višji rezultat. Krilci so krepko podpirali napadalno vrsto in obrambo. Zelo se je uveljavila ožja obramba. Mars je že v začetku igre prešel v lahno premoč in jo obdržal do konca. Kljub naporom pa mu je šele v 20 min. prvega 'toI-časa uspelo prvič potresti Olimpovo mrežo. Hasl je lepo podal Zigonu. ta ie pa podaljšal v gol. Po odmoru je Mars nekoliko popustil in igra je postala izenačena. Tudi v tem polčasu se ni dolgo nič izpre-menild. V 33. min. je izvedel Mars hitro akcijo in Perko ie povišal na 2:0. Zadnjih 10 minut je bil Mars v premoči. Olimp se je pa omejil zgolj na obrambo in se tako Marsovcem ni posrečilo povišati rezultat. Tekma je bila živahna in fair. v prvem polčasu zanimivejša. Sodil je e. Konič. Na istem igrišču je bila dopoldne prvorazredna tekma med Atletiki in Jugoslavijo. Zmagali so Atletiki s 3:1, (1:0). V ju-niorski tekmi je mladina Jugoslavije premagala mladino Olimpa 4:1 (2:1). Prav tako bi morali danes nastopiti juniorji Celja in Atletikov. Ker pa slednjih ni bilo. ie dobila mladina Celja tekmo par forfait 3:0. PRVENSTVO I. RAZREDA: Hermes : Korotan 4 : 3. SK Disk : SK Svoboda 3 : 5 (2 : 4). PRVENSTVO JUNIORJEV Svoboda : Jadran 2 : 1. TEKME V HRVATSKI LIGI Split: Split : Bačka 3:2 (0:2). Za§p%b: Hašk : Sašk 0 : 0. Osijek: Slavija : Železničar 0 : 0. Varaždin: Prijateljska tekma Slavija : Bat'a 2 : 1. Lahkaatletika Uspel atletski miting SK Ilirije številna udeležba atletov, odlični rezultati in vzorna organizacija Ljubljana, 22. septembra. Danes popoldne je bil atletski miting na sokolskem telovadišču v Tivoliju. Tekmovanj se je udeležilo. rekordno število tekmovalcev. Zaslopahi so bili skoraj vsi slovenski atletski klubi: SK Ilirija, Železničar, Planina, Celje, Bratstvo, Elan iz Novega mesta in pa Hermes. Izven konkurence pa so nastopili tudi člani ASK Pri-morja iz Ljubljane. Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati, pred vsem naj omenimo Zorkotov novi slovenski rekord v sktku v daljino in pa Gorškov in Oterškov čas v teku na 800 m. Vodstvo organizacije je bilo v rokah prireditelja, funkcijonarjev SK Ilirije, kateri so svojo nalogo nadvse zadovoljivo rešili. Met kladiva: 1. ing. Stepišnik 49.95, 2. Marušič (H) 24.32, izven konkurence je nastopil Skaza (ASK Pr.) 32.10. Tek na 100 m finale (juniorji): 1. Hro-vatin (2) 11.9, 2. Kolenc (II.) 11.9, 3. Bra-tož (Pl.) 11.9, 4. Marinček, 5. Bačnik (oba Železni čari; n.. Železničar); seniorji: 1. Račič (II.) 11.3, 2. Zorko (2.) 11.5, 3. Čelan Branko (I.) 11.6, 4. Sodnik (I.), 5. Medja (Br.). V tej disciplini je nastopilo vsega 23 tekmovalcev. Skok v višino: 1. Milanovič (IL) 175, 2. Bratovž (I.) 175, 3. dr. Casny (Pl.) 165, 4. Mencinger (IL) 160; izven konkurence: 1. Slanina (Pr.) 180, 2. ing. Marek (Pr.) 175. Met krogle: 1. Jeglič (Pl.) 12.16, 2. ing. Stepišnik (II.) 11.98, 3. Malič (II.) 11.62,-4. Kuk (Pl.) 10.86. Izven: Skaza (Pr.) 11.22. Tek na 100 m neverificirani: 1. Novak 12.9, 2. Bišof 12.9, 3. Vidrih 13.2, 4. Menko 13.6. Tek na 800 m: 1. Goršek (Celje) 1:59.2, 2. Oberšek 1:59.4, 3. Glonar (oba II.) 2:01.8, 4. Starman (H.) 2:20.0. Tek na 400 m finale: 1. Pleteršek (Celje) 52.9, 2. Pohar (Br.) 54.3, 3. Vilar (II.) 54.5, 4. Medja (Pl.) 57.3. Met krogle neverificirani: 1. Potočnik 13.10, 2. Bačnik 12.89, 3. Zbilj 11.27. Tek na 1500 m: 1. Agreš (Celje) 4:18.8, 2. Glonar (II.) 4:19.0, 3. Kos (Celje) 4:21.8, 4. Srakar (H), 5. Magušar (IL). Startalo je 10 atletov. Tek na 1000 m neverificirani: 1. Jan Janko 2:57.6, 2. Klančar 3:00.2, 3. Bašin 3:00.4, 4. Blatnik, 5. Vidrih, 6. Zbilj. Startalo je 12 atletov. Skok v daljino: L Zorko (2) 686, nov slovenski rekord, 2. Račič (I.) 636, 3. dr. Casny (Pl.) 618, 4. Wilchelm (II.) 596; juniorji: 1. Bra-tož (Pl.) 577, 2. Strupi (PL) 561. Štafeta 4 X 100: L Ilirija (Račič, Kolenc, Vilar, Celan) 45.9, 2. Ilirija II. 47.2, 3. Planina 47.5 (Hermes je odstopil). Met kopja: 1. Mavsar (Pl.) 55.49, 2. Urbančič (PL) 44.50, 3. Kraner (PL) 44.25, 4. Metelko (2.) 43.30. Met diska: 1. prof. Marjan Dobovšek (II.) 35.38, 2. Jeglič (Pl.) 35.25, 3. Vehar (II.) 4. Pahornik (IL), izven konkurence: Skaza (Pr.) 34.20. Kratice pomenijo: II. — Ilirija, Pl. — Planina, 2. — 2elezničar, Br. — Bratstvo, Pr. — Primorje, H. — 2SK Hermes. Motorji, kolesa Motorne dirke v Mariboru Ogromen obisk, v vseh kategorijah so zmagali Zagrebčani Maribor, 22. septembra. Ni bilo še športne prireditve v Mariboru, ki bi privabila toliko ljudi kakor današnje motociklistične dirke, ki jih je priredila motosekcija Avtomobilskega kluba na tezenskem dirkališču. 2e davno pred oficielnim pričetkom dirk je prišlo na dirkališče na Tezno na tisoče gledalcev. Tezno je bilo pripravljeno in urejeno, da so lahko gledalei lepo zasledovali potek dirk. Dirkališče je bilo v vzornem stanju, saj je mnogo delavcev ves teden pripravljalo teren za dirke, kakršnih še ni videl Maribor. Poudariti moramo, da je bila organizacija zares prvovrstna. Prireditelji so poskrbeli, da je vse funkcioniralo kakor na vrvici, blagajniška služba je bila v polnem teku in prav tako so bili reditelji na svojem mestu. Na dirkališču je vladal vzoren red in je bilo vsestransko ustreženo gledalcem, ki jih Je bilo najmanj 10.000. Tako število je dokaz, kako veliko zanimanje vlada za te vrste prireditev v Mariboru. Med gledalci so bili tudi mnogi odlični predstavnik z mestnim generalom Parasom na čelu. Da so dirke tako lepo uspele, je zasluga načelnika Motosekcije podporočnika Glebova, ki se je ves teden neumorno trudil, da bo prireditev v stadionu čim lepša. Tehnični rezultati so bfli naslednji: Motorji do 250 ccm, športne kategorije, 5 krogov, 5000 m, stoječi start: 1. Babič (Z) 3:39, 2. Metz (Z) 3:43, 3. Pavlekovič (Z). Motorji 600 ccm, turni, 5 krogov, 5000 m: 1. Likar (Z) 3:32 ,2. Cerič (M) 4:00:8, 3. Vukovič (Z). Motorji 200 ccm, turni: 1. Lečer (Z) 4:26:3, 2. Vučevič (Var.) 3:33, 3. Polak (M). Motorji do 500 ccm: 1. Uroič (Z) 3:25:1, 2, Kopic (Z) 3:36.4, 3. Seia (M) Motorji do 350 ccm, turni: 1, Vukovič (Z) 3:57.2, 2. Cerič (M) 4:05.3, 3. Dokmanovič (Z). Motorji do 1200 ccm, turni: 1. Likar s (Z) 4:06, 2. Bar (Kranj) 4:19. Motorji do 350 ccm, šport, leteči start: 1. Uroič (Z) ■ 3:25.3, 2. Metz (Z) 3:40, 3. Pavlekovič (Z). Motorji do 1200 ccm 1. Dr. Hribar (Z) 4:04.2, 2. Gotak (Z) 4:13.3, 3. Luzar (Z) Motorji do 1000 ccm, šport, leteči start: 1. Babič (Z) 3:17.4, 2. Metz (Z) 3:30.3, 3. i Kopič (Z). V dirki po Hrvatski je zmagal Penčev I Zagreb, 22. septembra. I Danes ob 16. so privozili na igrišče Con-cordie kolesarji, udeleženci dirke »Tri dni okoli Hrvatske«. Po vseh zagrebških ulicah jih je pričakovala in pozdravljala množica gledalcev. Favorit dirke Prosenik se je ponesrečil na progi med Sen jem in Sušakom. 2e takoj v začetku na klancu pri Delnicah je zaradi tega odstopil. Tako je postal prvak dirke okrog Hrvatske v Zagrebu živeči Bolgar Nikola Penčev, član Sokola, ki je potreboval za 622 km dolgo progo 21:14:10 (povprečno 29.3), kar je glede na slabe ceste dober rezultat Drugi je bil Branko Debanič (Orient, Su-šak) 21:19:28, 3. Zagorski (Zvezda - Karlova«) 21:39:11, 3. Gregorič (Mislinje - Slovenj Gradec) 21:51:27. Na cilj je prispelo 16 od 23 dirkačev. Srednješolsko prvenstvo si je med moškimi osvojila I. drž., med dekleti pa mestna ženska realna gimnazija. — V waterpolu jo zmagala klasična. Ljubljana, 22. septembra*. Danes je bilo na kopališču SK Ilirije srednješolsko prvenstvo v plavanju. Ze dopoldne, ko bi se morala odigrati water-polo tekma med L drž. gimn. in združenima III. in IV. gimn. je bilo kopališče polno mladine. Ker po pravilih III. in IV. gimnazija nista smeli nastopiti kot eno moštvo, sta z majhnim zakasnenjem igrali finalno tekmo I. drž. in klasična gimnazija. Nepričakovano je zmagalo po hudi borbi, saj se je igral celo podaljšek 2 krat 3 minute, moštvo klasične gimnazije z 1 : 2 in s tem osvojilo prvenstvo v vaterpolu. Pri organizaciji prireditve je sodelovala s svojimi funkcionarji Slovenska plavalna zveza in plavalna sekcija SK Ilirije. Publike je bilo precej posebno popoldne, ko je bilo v kopališču nad 400 gledalcev, večinoma srednješolcev TEHNIČNI REZULTATI: 50 m prosto gospodje: 1. Pelhan 26.6 !, 2. Jovanovič 31.3, 3. Gjud (vsi trije I. drž. g.) 32.8, 4. Hodalič III. drž. gimn. 33.4, 5. Kobol, IV. drž. gimn. 36. 100 m prsno gospodje: 1. Herzog IV. gimn. 1:23.4, 2. Grašek, ki. gimn. 1:29.2, 3. Brozovič, I. drž. 1:30, 4. Rustja, I. l.:33, 5. Prešeren, I. 1:39. 50 m prosto dekleta: 1. Zaletel 41, 2. Friedrich 41.7, 3. Deržaj (vse mestna žen. real. gimn.) 53.2,. 50 m prosto nižješolci: 1. Pleskovič, IV. 34.8, 2. Maršič, ki. g. 40.4, 3. Petrovčič, I. 40.6. 4. Perles, III. 41.2, 5. Tavčar, I. 42.4, 6. Zorž, III. 100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan, I. 1:23.9, 2. Grašek, ki. g. 1:26.4, 3. Banda, III. 1:29.6, 4. Smrkolj, L 1:40.1, 5. Hof-man, I. 1:50. 100 m prsno dekleta: 1. Filipič, II. ž. dr. 1:56.2, 2. Zaletel, m. ž. g. 1:59.4, 3. Deržaj m. ž. g. 2:02.6, 4. Friedrich, m. ž. g. 2:03. 3 X 100 mešano, gospodje: 1. I. drž. 4:01.2 (Pelhan, Brozovič, Jovanovič), 2. klas. gimn. 4:24.7 (Grašek, Novak Loser), 3. I. drž. g. II. štafeta 4:37.2 (Smrkolj, Rustja, Vuga). 100 m prsno nižješolci: 1. Pleskovič, IV. 1:41.6, 2. Kožuh, ki. gimn. 1:43.5, 3. Hočevar I., I. drž. 1:51.2, 4. Hočevar II., I. 2:01, 5. Pleško, I. 2:01.6, 6. Marčič, IV. 2:01.8. 4 X 50 m prosto gospodje: 1. I. drž. gimn. I. štafeta (Bohinc, Gjud, Jovanovič, Pelhan) 2:09.2, 2. I. drž. gimn. II. štafeta (Vuga, Zupančič, Smrkolj, Brozovič) 2:14.2, 3. Klas. gimnazija (Molnar, Porekar, Grašek, Loser) 2:23.2. Končno stanje točk: I. 148, ki. g. 58, IV. 42, in. 12. 4 X 50 m prosto dekleta: 1. mestna ženska real. gimn. (Rovšek, Fredrch, Sluga, Zaletel) 3:17.6. Končno stanje točk: m. ž. g. 68, n. drž. ž. gimn. 13. Prvenstvo v plavanju si je s tem osvojila L drž. gimnazija in s tem pridobila v trajno last prehodni pokal SK Ilirije, ki si ga je osvojila letos že drugič zaporedoma. Tudi dekleta z mestne ženske realne gimnazije so si osvojile v trajno last lepo vazo, ki jo je darovala Ljubljanska plavalna podzveza. Samo pokal za water-polo bo, izgleda, še menjaval lastnike. Letos si ga je osvojila klasična gimnazija. Vse te pokale je izročil zmagovalcem s primernim nagovorom predsednik Slovenske plavalne zveze g. dr. Skaberne. Kočevski dijaški dom — last banovine Kočevje, 21. septembra. Včeraj ob 10. se je vršila pri okrajnem sodišču že preložena javna dražba vsega nepremičnega premoženja Dijaškega doma v Kočevju. Zanimanje za dražbo je bilo sorazmerno veliko. Na sodišču se je pojavilo zlasti mnogo premožnih kočevskih Nemcev, po večini funkcionarjev nemške hranilnice, pa tudi nekaj Slovencev je prišlo, med njimi dr. J. Voršič, odvetnik iz Ljubljane, za bansko upravo. V sodni dvorani je vladala precejšnja napetost in nervoznost. Dražilo se je najprej po dražbenih skupinah, za katere so stavili najvišje ponudbe po večini Nemci. Ti so zdražili tudi celotno dražbeno premoženje za 1,111.367 din, nakar je takoj ponudil zastopnik banske uprave 1,430.000 din. S tem so prišle vse nepremičnine kočevskega Dijaškega doma v last banske uprave dravske banovine. Dražba se je končala pred 12. Najnižji ponudek je znašal 1,105.944 din, cenilna vrednost pa 1 milijon 904.566 din 50 par. S prodajo nepremičnega premoženja Dijaškega doma v Kočevju je bil napravljen važen korak pri reševanju vprašanja doma in preskrbe dijakov kočevske gimnazije. Banska uprava namerava baje še nadalje uporabljati kupljeno premoženje za Dijaški dom. V kaki obliki — bo pokazala bodočnost. Žitni silosi na Hrvatskem Zagreb, 21. sept. p. Od kredita 25 milijonov dinarjev, določenih za zgraditev žitnih skladišč, bo dobila Hrvatska 9 milijonov. V hrvatskih pasivnih krajih bo zgrajenih 26 žitnih skladišč, izmed katerih jih 16 že grade. Ta skladišča grade zasebniki na podlagi pogodbe z bansko oblastjo, ostalih 10 pa bo zgradila banska oblast v lastni režiji. Posamezna skladišča bodo veljala približno po 300.000 dinarjev. Draginjske doklade v vrbaski banovini Banjaluka, 21. sept. o. Vršilec dolžnosti bana podban Ružič je izdal pravilnik o izrednih draginjskih dokladah banovinskim uslužbencem in upokojencem. Te doklade znašajo 50 do 200 din po kategoriji in posameznih draginjskih razredih. Razen tega so določene posebne doklade za vsakega otroka po 50 din. Doklade se bodo izplačevale za nazaj od 1. septembra dalje. P ostani in astani član Vodnikove družbe! Namesto jeseni poletna vročina V nadomestilo za avgustovo dež evje smo dotrili krasno vreme Ljubljana, 22. septembra Na pragu koledarske jeseni niti najmanj nismo občutili bližajočega se hladu, marveč smo preživeli tako krasno in toplo nedeljo. kakršne domala ni^mo iineli vse poletje Že ves teden imamo nenavadno toplo, skoraj južno vreme z visoko temperaturo — pravo nasprotje avgustu, ki je bil deževen in mrzel. Sobotna vremenska napoved se je sicer glasila, da k bo m severu in severozapadu močno pooblačilo in da utegne celo deževati. Toda kdor je v soboto opazoval visoko stanje barometra (bilo je 763 mm), si je bil brž na jasnem, da z dežjem ne bo nič in da bo današnja nedelja prav gotovo vedra. Čeprav je žt v soboto opoldne nekoliko rosilo in se je popoldne ter proti večeru močno pooblačilo, se je preko noči vreme temeljito sprevrglo: ponoči je zave*! močan sever ki je temeiljito razgnal oblake in doživeli smo celo to izjemo, da je kakor redkokdaj že zarana sijalo solnce pa nam bilo treba čakati nanj, kakor običajno do 10. ali 11., ko leže goste megle. V krasnem dnevu se je mest*- skoraj izpraznilo. Že dopoldne so poromali izletniki v bližnjo ckolict- na hribe in vršace, a popolldne so ljudje kar trumoma hiteli v naravo, bodisi peš ali s kolesi z avtomobili in vlaki Lepo nedeljo so pa .zkoristili tudi športniki, ki sc imeli številn prireditve in zabavno je bilo tudi v kopališču Ilirije, kjer so kopalci še enkrat izdatno uživali na prigrevajočera solncu Da je bil današnji dan res vroč. je pač najboljši dokaz, da je celo ob 16 živo srebro pred pošto kazalo 26° C. v senci. Nedelja je potekla vsaj do večernih ur brez pomembnejše nezgode Le iz Gerbiče-ve ulice so prepeljali » bolnišnico delavca Martina Finca, ki je precej nesrečno padel z voza, a na igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti si je zlomil nogo na nogometni tekmi igralec. Presinger ki so ga tud; prepeljali v bolniško nego. Lep gledališki praznik je bil v soboto zvečer v Drami. Premiera »Romea in Julije« je privabila toliko izbranega občinstva, da je bilo treba namestiti še vse zasilne sedeže- Razpoloženje je bilo ves čas premiersko svečano in je občinstvo uživalo v izvrstni igri gledaliških umetnikov, kakor posebej še v krasnem Župančičevem prevodu. Romeo in Julija ,ki sta ju pri premieri igrala gosp. Jan in njegova gospa Vida, sta bila posrečen umetniški par. Z enako častnim uspehom, kakor gospa Vida, je nocoj La-stoplla v vlogi Julije gdčna Ančka Levar-jeva, prav tako pred polnim gledališčem. Prlčetek sezone v Drami je vsekakor srečno znamenje, da bo sezona ospešna. Na dveh umetniških prireditvah Umetnost ljubeče občinstvo je imelo današnjo nedeljo priliko, da se seznani s plodovi dveh mladih naidarjenih slovenskih umetnikov- V Jakopičevem paviljonu je bilo ob 11. vodstvo po razstavi Rika De-benjaka. Vodil je njegov tovariš Rajko Slapernlk. V Obersneiovi galeriji pa je bila odprta razstava slikarja Ljuba Ravnikarja, ki je postavil na ogled prav pestro in prikupno zbirko svojih olj, akvarelov in linorezov. Predstavil se nam je kot temperamenten umetnik in bo njegova razstava gotovo deležna prav lepega obiska. Dr. Hinko Stepančič f Danes je umrl v Ljubljani g dr. Hinko Stepančič. višji deželni sodni svetnik v pokoju. Na mrtvaški oder so ga položili v kapelici Sv. Jakoba na Žalah, odkoder ga bodo prepeljali v Celje, kjer bo pogreb v torek ob 17. uri na mestnem pokopališču. Pokojnik je bil eden izmed naših najuglednejših pravnikov starejštga pokolenja in je užival splošen ugled. Zapustil je vdovo gospo Melanijo, pet otrok in širši krog sorodnikov, ki jim vsem izrekamo odkritosrčno sožalje. Zlatorogov steg skavtov Je položil obračun prav uspešnega razvoja Tragična smrt na lovu Vilko Ivane iz Sodražice je postal žrtev smrtne nesreče pri jelenjem lovu na Blokah Sodražica, 22. septembra Ugledno Ivančevo družino v Sodražici je danes zadela bridka izguba. Na lovu na jelene se ie na Blokah smrtno ponesrečil sin Vilko. Podrobnosti o njegovi tragični smrti, ki se je primerila v zgodnjih urah. ko se ie komaj rodila današnja solnčna nedelja, v celoti še ni9o ugotovljene. Kolikor pa je doslei dognano. se ie nesreča primerila takole: Vilko Ivane, ki je bil kakor njegovi bratje vnet za lovski šport, se je veselil, da se bo današnjo nedeljo, za katero se je obetalo krasno vreme, udeležil lova na jelene z domačimi in z družbo prijateljev na Blokah. Ko se je komaj danilo, so bili lovci že v revirjih nad Blokami. Obetalo se je jutro kakor nalašč za lov. Po dogovorjenem načrtu so se lovci razpostavili po stojiščih in je tudi Vilko dobil lepo odbran prostor, kjer se je nadejal podreti jelena. Iz neznanega razloga pa je svoie stojišče zapustil. Naenkrat je odjeknil obupen vzkrik — Vilka Ivanca je zadel iz gozda strel v levo stegno. Vilko Ivane, ki mu ie strel prebil žilo. je začel nevarno krvaveti. O nesreči ie bila takaj obveščena vsa lovska družba. Med njo ie bil tudi ugleden zdravnik, ki je takoj priskočil Vilku na pomoč. Ali kakor da je zakleto, ie bila rana taka. da je zdravnik z zasilnimi pripomočki ni mogel obvezati in se krvavitev ni dala ustaviti. Za silo obvezanega so Vilka Ivanca prenesli v Lavričevo gostilno v Novi vasi na Blokah. Nekdo ie z avtom takoi odhitel na Rakek, da pokliče na pomoč ljubljanske reševalce. To je bilo malo pred 6. uro zjutraj. Ljubljanski reševalci so jadrno pohiteli v Novo vas. Ranjenec je med tem kljub vsej zdravniški skrbi naglo izgubljal kri in so njegove moči bolj in bolj pojemale. Ljubljanski reševalci so ranjenca položili v reševalni avto in pohiteli v njim woti Ljubljani. Toda že spotoma so bile ra-njenčeve moči izčrpane in ie izdihnil. Mestni reševalci so takoi nato obrnili avto in so pokojnika prepeljali na niegov dom v Sodražici. kjer je zavladala globoka tu-ga. Bridko objokavanega so položili na mrtvaški oder. Žalostna novica o nesrečni smrti Vilka Ivanca se je naglo razširila po sodraškem okolišu in dalje po vsej ribniški dolini, po Blokah pa tudi drugod po Sloveniji, ker jo je v opoldanski oddaji kratko objavil tudi radio Ljubljana. Vilko ie bil tretji med brati Ivanci, ki imajo v Sodražici industrijo lesnih izdelkov, slovečo po vsej Jugoslaviji. Vedno se je vneto prizadeval, da je po svojih lepih sposobnostih pripomogel k razvoju skupnega podjetja. Zapustil je vdovo gospo Mary. sina Vinka in Tomi-slava. sivolaso mater, vrsto bratov in sester. s katerimi vsi znanci in prijatelji iskreno delijo sočustvovanje. Kakor vsa Ivančeva družina, je bil tudi Vilko vnet Sokol in zaveden narodnjak, spoštovan pa je bil od vseh. ki so prijateljsko ali poslovno navezani na Ivančevo družino. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 10. dopoldne. Nai mu bo na sodraškem pokopališču lahek počitek po prerano končanem življenju! Uglednim svojcem izrekamo tudi mi iskreno sožalje. Maribor čez nedeljo Maribor, 22. septembra Krasna, sončna nedelja je izvabila Mariborčane in Mariborčanke v clivno prirodo. Z avtobusi in vlaki so se odpeljali v Slovenske gorice, na Pohorje, Kozjak, razen tega pa so imeli danes veliko konjunkturo okoliške postojanke, zlasti v Kamnici, Radvanju, Pekrah itd. Po mestu so dopoldne brneli motorji ter opozarjali Mariborčane na motociklistično in avtomobilsko dirko, ki se je vršila popoldne na tezen-skem dirkališču, o kateri pa poročamo na drugem mestu. V mestnem parku je bil dopoldne promenadni koncert, ki ga je priredila vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana J. Jiranka. Številni narodno zavedni Mariborčani so pohiteli k Sv. Trem kraljem na Kozjaku, kjer je bila slovesna Otvoritev nove šole CMD Otvoritvena sflavnost je bila manifestacija narodnega, prosvetnega in kulturnega dela naše CMD, ki je danes izročila že svojo tretjo šolo na grebenu Kozjaka javnosti in s tem ponovno dokumentirala, kako skrbi za našo mejo in kako si zamišlja reševanje raznih perečih obmejnih problemov. Nova šolska zgradba ob naši severni meji je plod vztrajnega, nesebičnega in načrtnega dela naše CMD, ki se trudi in žrtvuje za uboge kozjaške malčke, zdravega, a v bedi živečega naroda To delo naj bo zopet opomin vsem onim, ki bi lahko pomagali ki bi lahko žrtvovali, pa tega ne delajo, ki bi lahko zidali, pa podirajo. Novo šolsko stavbo naše CMD je zidal stavbenik g. F. Vrab! iz Maribora, ki je sam cirilmetodar in ki je zidal tudi lepo gra-diško šolo. Visoko kamenito podzidje nosi lesene kladne stene pritličja in nadstropja. V tem je udobno dvosobno učiteljsko stanovanje z lepim razgledom. V pritličju je prostoren razred (9 x 6.5 m ), kjer bo ob obilni sončni luči in planinskem zraku lezla učenost v glave mladih Kobancev. V slabem vremenu se bodo lahko razgibali v prostorni veži. iz katere so vhodi v šolsko pisarno, shrambo za učila ter higiensko urejena stranišča. Pod razredom ie zračen in svetel prostor iste razsežnosti, zato pripraven za kmetskonadaljevalne in gospodinjske tečaje V ostalem de!u je šolska klet. Krog šole je šolsko zemljišče, ki meri nad tri are in je zagrajeno s 320 m dolgo leseno ograjo. Tu bo dovolj prostora za šolsko telovadišče in igrišče, za šolski vrt in poskusno polje. Gradbeni stroški te lepe stavbe znašajo okoli 250 000 din, ki jih je naša. CMD večinoma sama zbrala. Ciril-Metodova šola pri sv. Treh Kraljih je tretja prosvetna trdnjava, ki jih je naša CMD postavila ob naši severni meji. Prvo je zidala pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in to tik pred svetovno vojno, drugo je gradila leta 1936 v Gradišču in že leto nato se je odločila za zidavo enorazrednice pri Sv. Treh kraljih. Današnja slavnost je privabila izredno veliko ljudi, ki so prišli od blizu in daleč k Sv. Treh kraljem, da prisostvujejo sveča-mu trenutku blagoslovitve in otvoritve nove šolle CMD na Kozjaku. Blagosflovitvene obrede je opravil domači kaplan, nakar je spregovorili prvomest. naše CMD g. inž. Janko Mačkovšek iz Ljubljane. V lepo zajetem govoru je orisal prizadevanje naše CMD za narodno, kulturno in prosvetno delo ob naši meji, ki se ni strašila ne truda in ne žrtev, da dobi naš obmejni človek Šolo, učilnico naroda, vzgajališče generacij in pripravljalnico za težko življenjsko pot. Naš obmejni pionir, upokojeni strokovni učitelj g. Ivan Robnik se je z vso vnemo lotil težkega dela in ni nikdar omahoval v prizadevanju, da dobijo naši mejaši pre-potrebno šolo. Mnogo je bilo zaprek in ovir, ki jih je bilo treba premostiti, toda z vztrajnim delom in izrednim naporom naše CMD so naši mejaši vendarle dobili prepotrebno šolo. Spregovorili so še razni drugi govorniki, nakar se je razvila narodna veselica, ki je združila vse udeležence današnjega obmejnega praznika, vse dotlej dokler ni napočil čas za odhod. Razburljiv dogodek se je pripetil kmalu po polnoči na O reškem nabrežju. Ko se je 30-letna delavka Marija Ž., stanujoča v Mlinski ulici sprehajala s trgovskim pomočnikom Aotonom Novakom in neko drugo žensko, se je Marija Ž. nenadoma zagnala proti Dravi in se vrgla v dravske valove Novak je pohitel takoj za njo, se sHekel in skočil za Marijo. ter jo je srečno izvlekel na suho. Kaj je gnalo Marijo Ž v obup. ni točno znano, domnevajo pa, da so v ozadju ljubezenske zadeve. Policijska kronika od včeraj na danes beleži 12 aretacij, m sicer je bilo aretiranih 6 oseb zaradi demonstracije, 2 zaradi nedovoljenih vzklikov, 2 zaradi oviranja službenega posla, 1 zaradi prevare, 1 pa zaradi prepovedanega povrat-ka. Razen tega vsebuje današnja policijska kronika 7 prijav zaradi tatvin. Posest-nici Ani Korenovi iz Braunšvajga na Dravskem polju je neki žepar izmaknil na Vodnikovem trgu denarnico, v kateri je bilo okoli 400 din gotovine, zasebnici Amaliji Adlbauerjevi iz Selnice ob Dravi je izginil na Koroški cesti zavoj v katerem so bile razne otroške obleke in perilo v vrednosti 500 din, tovarniškemu delavcu Viktorju Ro-tu iz Hoč je v gosposki ulici s kolesa zmanjkalo zavoj z obleiko, vredna 800 din. Tudi so bila včeraj ukradena tri kolesa, in sicer magistratnemu slugi Ivanu Puklu, delavcu Ivanu Pečarju iz Ruperč ter usnjarskemu pomočniku Pavlu Omersu Ukradena kolesa imajo siledeče evidenčne številke: 2—20969, 2—23763 ter 2—80763. V noči na nedeljo je doslej še neizsledeni zlikovec nameraval vlomiti v Majcenovičevo trafiko v Koroščevi ulici. Da bi neslišno prišel v notranjost prodajalne, je namazal šipe s smolo, toda pri vlomilskem poslu je bil za-sačen, nakar je pobegnil Vsak dan nesreče Pri treningu na tezenskem dirkališču je treščil z motorja 18-letni Miran Toplak iz Celja, ki je obležal z zlomljeno ključnico. V Radvanju je padel z motornega kolesa 27-letni tkalski mojster Franc Kos, ki si je zlomil levico. Na Betnavski cesti sta trčila neki osebni avto in motorno kolo. Pri karambolu se je hudo poškodoval po vsem telesu 26-letni šofer Ludvik Bedeker. Pri nakladanju otave je padel z voza in si zlomil desnico 15-letni delavec Jožef Skrbiš iz Poljčan. 41-letni delavec Jože Karel, stanujoč v Taborski ulici pa je prišel pri delu po nesrečnem naključju z desnico v stiskalnico, ki mu je zdrobila prste na desnici. V Hočah je padla ped voz 47-letna kuharica Marija Petek, ki je obležala s težkimi notranjimi poškodbami. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnišnici, kjer je iskal pomoči tudi 28-letni stražnik Jože Semelbauer ki mu je nekdo v soboto dopoldne vrgel kamen v glavo. V bolnišnici se zdravi tudi 30-letni tekstilni delavec Božidar Venci s Pobrežja, ki je v soboto dopoldne dobil z nekim trdim predmetom poškodbe po glavi. Mirne ulice Dočim so bile v soboto mariborske glavne ulice torišče živahne razgibanosti, so bile danes mariborske ulice kakor izumrle. Pred poslopjem Delavske zbornice so se sicer zbirale posamezne skupile stavbinskih delavcev in krojaških pomočnikov ter brezposelni, toda do demonstracij aili sličnih podvigov ni prišlo. ^ože - zdravilo Rože — zdravilo Bela čmerika (lat. veratrum album) je močvirska in travniška planinska roža. Ima ramenoma stoječe liste in zelenkasto-belo cvetje. Cvete od julija do avgusta. Vonja je ostrega, okus ne mine precej časa, je pekoč ter zoprno grenak. Bela čmerika, posebno pa čebula, ki se nabira, ko se rastlina razcvita, ali pa jeseni, je zelo strupena. Nevarnost je da se zamenja s sviščem, ki je glede listov zelo podoben. Medicina jo priporoča v obliki pilul, praška in obar proti nevralgijam. Korenika ima oster učinek in se uporablja le kot mazilo. Ljubljana, 22. septembra Dopoldne je bila v beli dvorani hotela Union 4. redna letna skupščina Zlatorogo-vega stega skavtov Ljubljana III. Namesto odsotnega stegovega starešine je skupščino vodil ravnatelj Higienskega zavoda dr. Ivo Pire. Z viharnim odobravanjem so bile sprejete in odposlane pozdravne brzojavke najvišjemu zaščitniku skavtov Nj. Vel. kralju Petru n., nekaterim ministrom in drugim. V kratkem uvodnem govoru je { predsedujoči pozdravil prosv. šefa prof. ' Žitnika kot zastopnika banovine, nadalje še druge civilne dostojanstvenike, izmed skavtov pa stegovega častnega člana in starešino litijskih skavtov Franca Pleničar-ja, nadalje zastopnika župne uprave, zastopnike drugih skavtsklh edinic, starše in člane. Posamezni funkcionarji so podali zanimiva poročila, ki so pričala o bogatem ste-govem življenju in pridnem delu v pretekli poslovni dobi. Steg sicer ni velik, šteje namreč nekaj več ko 100 članov, dalo pa bi se reči. da ti temveč zaležejo. Pri vseh pokretih. pa naj so bile zaščitne ali pripravljalne, kakršne prinašajo današnji razburkam časi, je steg pridno sodeloval, prav tako pri raznih manifestacijah, pri vsesvetski akciji in drugih priložnostih. Posebno marljivo delo pa poleg tega izpričujejo sorazmerni zelo številni tedenski in mesečni vodovi, stegovi ln četni sestanki in izleti. Pri tem delu steg ni polagal toliko važnosti na zunanjo obliko kolikor na pravo vzgojno oblikovanje članstva ln na čiščenje svojih vrst. Višek vsega letnega dela, kateremu se članstvo nedvomno z največjo nagnjenostjo posveča, je bilo stegovo taboren je na Sori, ki ga je vodil preizkušeni vodja taborov, bivši načelnik, učitelj g. Miroslav Zor. Ker je tabor nad vsako pričakovanje odlično uspel v vzgojnem, zdravstvenem in gospodarskem pogledu, je tem manj razumljiva neugodna ocena tabora s strani župnega načelstva, kakor jo je v pozdrav- nem nagovoru omenil župni delegat. Eno je vsekakor gotovo, da bo skavtski duh, ki se je na tem taborenju razvil, ugodno vplival na potek dela v novi poslovni dobi. Po opravljenih poročilih je dr. Pire v prisrčnem nagovoru sporočil, da je ustanovitelj in bivši načelnik stega učitelj g. Miroslav Zor imenovan za častnega člana. Med navdušenim ploskanjem zbranih skavtov in drugih prisotnih je odlikovancu izročil okusno izdelano diplomo, obenem pa izrazil še obžalovanje v imenu vseh, da ta zaslužni član zaradi prevelike službene zaposlitve ne more še nadalje voditi steg. Po kratkem premoru je sporočil zastopnik staršev, da sta stegov svet in nadzorni odbor pregledala poslovanje stegove uprave in ker sta jo našla v najlepšem redu, predlagata upravi razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Za stegovega starešino je bil ponovno izvoljen podpolkovnik Ferdo Herzog, ki je za svojega pomočnika imenoval dr. Iva Pirca, za stegovega načelnika pa Marijana Trtnika. Ta je nato imenoval vodje posameznih edinic. nakar so bili izvoljeni še stegovi upravni funkcionarji in člani ostalih odborov in odsekov. Na kraju lepo uspele skupščine sta zbrane pozdravil zastopnik župne uprave Dolfe Kopecki in starešina litijskih skavtov Franc Pleničar. Slednji je omenjal prijateljske stike med stegom skavtov kralja Matjaža iz Litije in Zlatorogovim stegom v Ljubljani, ki obojestransko prinašajo lepe koristi. Izrazil je željo, da bi se stiki še poglobili in da bi si skavtizem kot najuspešnejša vzgojna organizacija pridobil čim več javne moralne in gmotne podpore, ki jo z lepim delom vsekakor zasluži. Isto želimo mladima stegoma in vsemu našemu skavtizmu tudi mi. DOSLOVNO. »Gospod doktor, vi kot velik prijatelj konj mi boste gotovo znali povedati, ali človeka po dolgem jahanju boli glava?« »Ne, milestiva, boli ga ravno nasprotno!« Ponedeljska križanka BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. prebivalec afriške dežele, 9. opomin v srbohrvaščini, 10. pokrajina ob francosko-nemški narodnostni meji (francosko ime, fonetično), 11. veznik, 12. škoda, ki jo napravi mraz, 13. števnik, 14. žensko krstno ime, 15. druga beseda za tukaj, glej, 16. srbsko krstno ime (domača oblika), 17. oblika osebnega ali ka-zalnega zaimka, 19. predlog v italijanščini, 20. žensko krstno ime, 21. del telesa, 22. otroški izraz za spati, 24. žuželka, 25. žensko krstno ime. Navpično: 1. sam (v glasbeni terminologiji), 2. skupina nezadovoljnežev v or-ganizaicji ali v državni politiki, 3. gorovje (Sierra) v Južni Španiji, 4. vrsta pra-živali, 5. ruska reka, 6. kakor 14. vodoravno, 8. tržna vrednost, 11. moško krstno ime, 13. kakor 13 vodoravno, 15. števnik, 16. ime prvega človeka, 17. tujka za mržnjo, 18. vrsta pesmi, 20. oblika glago-ga grem, 21. kratica za ameriško državo, 23. ploskovna mera, 24 .oblika osebnega zaimka. TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Rado Smit, tvrdka Hrehorič, Ljubljana, Tyr-ševa cesta, Vida Jegličeva, abs. (rgov. akad., Radeče pri Zidanem mostu, in Rudolf Turšič, Rakek 2. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno; operacija, Pera, osat, osa, oči, la, kop, al, silos, veronal, fižol, za las, op, idi, Ive, Jena, Ilir, Anatolija. Navpično: opolo, pesa, era, Ra, co, Iso, jača, Atila, položaj, Kiril, ponos, sef, sai, Azija, opera, Aden, ovij, Ina, ili, ad, iL Mestni pogieDni iavoa Občina Ljubljana Po dolgi mučni bolezni ngs je za vedno zapustil dr. Stepančič Hinko višji dež. sodni svetnik v pokoju 22. t. m., previden s tolažili svete vere. Blagopokojnega prepeljemo v torek 24. septembra t. 1. z žal — kapele sv. Jakoba — v Celje, kjer bo pogreb istega dne ob 5 uri pop. na Mestnem pokopališču. LJUBLJANA — CELJE, dne 22. septembra 1940. MELANIJA — žena; HINKA, HINKO, MARIJA, MILENA, SLAVKO — otroci; ANKA, roj. VAŠIČ-KOVA in MARIJA FINK — snahi; VINKO PRELOG — zet; URŠKA, CENCEK, KATRA, PETER, LI-BUŠA — vnukinje in vnuki, ter ostalo sorodstvo. aipffitv KlIŠEJE vr-A^v JUGOGBAPIKA SV PbTPA NA^P^i o Nenadoma nas je zapustil naš nadvse ljubljeni in nepozabni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Vilko Ivane posestnik v Sodražici Pogreb dragega pokojnika bo v torek 29. t. m. ob 10. dopoldne na župno pokopališče v Sodražici. SODRAŽICA — LJUBLJANA — KRUŠEVAC — ZAGORJE