T LJnMM v »to, dne 6. flecemlrra 1924 posamenra stane 2 om. Lelo LD, Naročnina za državo SHS: na mesec . . za pol leta . sa celo leto . . Din 20 . . .120 . . .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petilna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 31— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjam naročilu popust Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dnevo po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v oolovinl Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telelon 30, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubliana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Krvavi Krst. V carski Rusiji so imeli predsednika znanstvene akademije, admirala Šiškova, ki je dejal, da bi »bilo bolj škodljivo nego koristno, ako bi se ves narod naučil pisati in brati.« Imeli so tudi »policmajstra« Tre-pova, ki je reševal kulturne in politične spore med mladino tako, da je vseučiliške dijake na »hauptvahti« dal z nagajkami pretepati, dokler ni visela z njih koža. In že v 20. stoletju je bil tam za ministra prosvete prosluli Kasso, ki je profesorje izganjal v Sibirijo, dijake pa dal od ko-zakov pobijati, če so se zbirali na protestne shode. Mož je pa bil tudi brez vsake znanstvene in moralne kvalifikacije. Sploh je dosegel čast prosvetnega ministra pod carizmom navadno tisti, ki je stal na najnižji stopnji izobrazbe in morale. V državi, kjer je mogel bivši huzarski rit-mojster voditi posle vere, ni bilo nič čudnega, če je nevednež, ki se je znal do-brikati pokvarjeni aristokraciji na petro-grajskem dvoru in je lizal gosposke sklede, postal naučni minister. V Jugoslaviji pa je naš Kasso gospod Svetozar Pribičevič iz Like. Od nekdaj so veljala akademska tla za sveta, kamor ne sme stopiti nihče kakor dijak in profesor, kjer je beseda popolnoma svobodna, naj gre za znanstveno predavanje ali za manifestacijo mišljenja dijaštva o dnevnih vprašanjih. Vsigdar pa je veljalo načelo, da ima vseučiliško dijaštvo pravico zavzemati svoje stališče glede javnih zadev na vseučiliških tleh samih, da, celo na teh tleh v prvi vrsti! Le liberalni špisar, ki je napisal članek v današAjem »Slov. narodu«, more izreči načelo, da akademična tla niso torišče za izrekanje svobodnega mnenja akademič-nega meščana glede vprašanj, ki pretresajo državo, in da je akademik na univerzi samo za »biflanje«, Alma mater litterarum je bila in vedno bo akademikov pravi dom, ognjišče in središče, kjer se tvori ne samo učenjak ali državni dninar, marveč — in to v prvi vrsti — tudi človek, ki tu izoblikuje celo svojo osebnost za naloge, ki ga čakajo kot bodočega tvorca v javnem življenju. Na ta sveta tla je poslal minister za prosveto, zloglasni Pribičevič, svoje žan-darje, potem ko so že na ulici opravili svoje krvavo delo. Udrli so v avlo in tu streljali na neoboroženo mladino kakor lovci na divjačino. To se je moglo svojčas goditi v carski Rusiji, ni se pa moglo ln smelo v Evropi, kjer se je pred rektorjem povesila vsaka sablja. V avli je bil in je v vseh kulturnih in pravnih državah prostor za izrekanje kateregakoli kulturnega ali političnega naziranja, pa naj bo desno ali levo, monarhistično ali republikansko, konservativno ali marksistično. Samo za žandarmarijo in policijo v avli ni prostora. Pribičevič pa jo je oškropil s krvjo mladine in je še danes minister prosvete v Jugoslaviji. Ne bomo govorili o Angliji, ki je tudi monarhija, pa država nima niti pravice, da vseučiliške profesorje imenuje, kaj še, da bi jih nadzorovala ali pa celo dijakom predpisovala, kaj imajo na svoji univerzi govoriti in kakšna čustva gojiti. Kancler Oxforrla ali Camhridga je bolj neodvisen nego kralj. Srednja Evropa žalibog ne pozna več svobodne univerze, odkar je knežji absolutizem uničil svobodne kor-poracije srednjega veka. Toda toliko re-špekta pred svobodno znanostjo in pred akademsko mladino je imel tudi pruski »Ecamtenstaat«, da niti v Heidelbergu niti v Bonnu žandar ni smel prestopiti praga univerze. Kri pa nikoli ni omadeževala akaderoičnih tal v nobeni državi izomi-kane Evrope in menda tudi na Balkanu prvič v Belgradu pod vlado dveh P. in enega 2. Kajti PPŽ jc iz svobodne Jugo-sla\ i jc napravil brezpravno policijsko državo. ki nc dovoljuje svobodno misliti niti nkademični mladini, ampak ji hoče s pu-sHnimi kopiti in policijskimi pendreki vbiti v glavo »držatvorno« znanost znanih korupcionistov ter prepušča skrb za kulturo — policijskemu in vojnemu ministru! Seveda se klika, ki je vzela v zakup državo, poslužuje spričo sramotnih dogodkov v Belgradu izgovora, da so »separatistični elementi zlorabili v svoje namene mladino.« Kakor da novo jugoslovansko pokoljenje ne zna misliti s svojo glavo, kakor da je vsakdo tako odvisen in podkupljiv ter tako pokvarjen kakor Pribiče-vičeva kohorta, ki je prodala svojo pamet in svojo dušo mogotcem, ki jo pitajo iz ostankov svojega plena! Ta pokvarjena družba ne razume, da more biti še kdo sploh idealen, da se more za svoje prepričanje žrtvovati in da si upa dajati svojim čustvom svobodnega izraza. Ona misli, da mora vsak kloniti glavo pred polica- Krvoprelitje Belgrad, 5. dec. (Izv.) Krvavi dogodki, ki so se včeraj odigrali v avli belgrajske univerze, stojijo v ospredju vseh drugih razprav. Celokupno javno mišljenje se ba-vi z njimi in ogorčenje nad krivci in izzivanjem režima je naraslo do vrhunca. Ni človeka, ki bi se upal braniti iniciatorje in izvršilce krvnikove naredbe. Dogodki dobivajo vedno večji pomen in niso samo lokalnega pomena, ampak značijo najbrutal-nejši zločin sadističnega nasilja nad svobodo državljanov na svobodnih tleh vseučilišča. So karakteristika današnjega režima. Jasno je, da gre pri tem za premišljeno akcijo. Udarec na vseučilišče, ki je po tradicijah in po zakonski odredbi torišče svobode in svobodnega izražanja, ki je sakrosankt-no pred policijskimi šikanami, — ta udar naj bi vsem dmgim državljanom in ustanovam v državi jasno pokazal, kaj jih čaka. Če se uničuje svoboda mišljenja na vseučilišču, n~j drugi državljani nikar ne pričakujejo nobene milosti. Če se preliva kri na vseučiliških tleh, naj si prebivalstvo sirom države nikar ne domišljuje, da bo po drugih krajih režim razlival mleko in med. Če se z bajoneti in puškami lahko ukroti svoboden razmah znanosti in vede ter jo vpreže v nasilen režim, potem naj si ljudstvo nikar ne domišlja, da bo pri volitvah smelo govoriti, kakor mu velevata in zapovedujeta duša in razum. Režim je začel s krvavo pesmijo in ne daj Bog, da bi se ta končala s starim izrekom sv. pisma: Kdor se z mečem bori, bo z mečem končan! KRVAVI PRIBIČEVIČ. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Časopisje se peča z včerajšnjimi krvavimi dogodki na vseučilišču in soglaša v tem, da je krivec dogodkov v prvi vrsti Pribičevič in z njim režim, ki z njim soglaša. Časopisje konsta-tira, da se taka nasilja niso v Srbiji dogajala niti pod najbolj absolutističnim in reakcionarnim režimom in da je sramoto Srbiji in Belgradu prinesel Pribičevič v zvezi s svojim svetovalcem Žerjavom. Potrpežljivost prebivalstva je dosegla vrhunec in pravična obsodba nad vsemi, ki teptajo najbolj temeljne pravice državljanov in se igrajo z življenjem ljudi kakor z žogo, mora kmalu priti. Celo radikalni listi, med drugimi najbolj »Smotra«, ostro napadajo Pribičeviča in ga smatrajo za glavnega krivca prelite krvi. »Smotra« pravi med drugim: »Ni prvič, da je Pribičevič krivec demonstracij in prelivanja nedolžne krvi naše mladine. Ta gospod, poln ambicij, ki hoče imeti prvo besedo v tej nesrečni zemlji, četudi je pak-tiral 1916. leta v ogrskem parlamentu s Tiszo, je začel napadati vseučilišče.« »Pravda« konstatira, da je Pribičevič intelektualni začetnik krvavih dogodkov, in da je kriv vsega, kar se je dogajalo in kar bo izzvalo žalostne posledice. »Radikal« konstatira: »Krvava vlada P. P. si je hotela na ta način pridobiti avtoriteto, da poleg drugih nezakonitosti prelije tudi še kri.« članek konča z besedami: »Vse se pozablja ali kri nikdar!« KOMUNIKE DEMOKRATSKE STRANKE. — OROŽNIKI SO STRELJALI BREZ POVODA. — NA OBTOŽNO KLOP S KRIVCI! Belgrad, 5. dec. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je izdal o krvavih dogodkih sledeč komunike: »Akademiki belgrajskega vseučilišča so z rektorjevim dovoljenjem imeli radi zaščite avtonomije vseučilišč na dvorišču vseučilišča shod, ki je potekel v popolnem miru in redu, Po shodu so se pričeli jem in žandarjem in za groš poljubljati bič svojega gospodarja. Toda ti izrodki Jugoslavije se motijo, kajti nova mlada demokracija, ki raste na tleh naših visokih šol, in ki jo je Pribičevič 4, decembra v Belgradu krstil s krvavim krstom, bo vstala kot maščevalka in brez usmiljenja poteptala peščico krvnikov in oskrnnjevalcev Jugoslavije — mirno in legalno. Takrat bo konec tudi tvojemu paše-vanju, naš Kasso! v Belgradu. razhajati brez vsakih manifestacij. Med tem je policija takoj in brez pravega povoda na najbolj brezobziren način intervenirala. Ta nastop je bil izvršen na način, ki ni dopuščen v nobeni pravni državi, v kateri so z ustavo zagarantirane državljanom osebne pravice in osebna svoboda. Orožniki so z bajoneti na puškah in puškinimi kopiti na divji način navalili ne samo na akademike, marveč tudi na mirne mimoidoče ljudi na ulici. Nato so vdrli v vseučiliško avlo in pričeli streljati v gruče akademikov, ki so se tukaj zbrali. Kri akademikov je brizgala po stenah belgrajskega vseučilišča, čigar avtonomijo so spoštoVali tudi najbolj reakcionarne vlade v preteklosti. Ta akt grobega nasilja, h kateremu so se zatekli izvršilni organi policijske uprave v sami prestolici pred očmi policijske uprave mesta Belgrada, niso mogli biti izvršeni brez znanja in pristanka notranjega in vojnega ministra vlade P. P. Na ta način je začel današnji režim jasno manifestirati in izvrševati svoj načrt, da cinično gazi svobodo državljanov in pravice poedincev, da vrši izzivalna nasilja nad osebno svobodo. Uporaba pušk in bajonetov ter streljanje in napadi z bajoneti na množico se smatra v civilizirani državi kot skrajna mera, katere se državna oblast poslužuje samo takrat, kadar bi bil javen mir radi priprav in organiziranega napada oborožene mase resnično ogrožen. Po samem uradnem policijskem poročilu pa se to ne more reči o sedanjih dogodkih. Današnja vseučlliška mladina, verna tradicijam prejšnje mladine, je smatrala za svojo dolžnost, da na dostojanstven način vstane proti nezakonitim činom vlade, ki je z brezobzirno potezo zagrebškemu vseučilišču odvzela tri najsposobnejše prosvetne delavce. Krvavi napad na vseučiliško mladino, ki jo vsak prosvitljen narod spoštuje kot svojo nado, kot svojo bodočnost, je vlada prenesla na vso državo. Ker so organi vojnega in notranjega ministra prekoračili meje svojega delokroga in izzvali krvoprelitje ter ranili nekoliko akademi-kov-državljanov, je glavni odbor demokratske stranke sklenil, da na eni prvih sej narodne skupščine zahteva, da se vojni in notranji minister in vse ostale odgovorne osebe postavijo pred sodišče, da poskusijo moč zakona za izvršene zločine nad akademsko mladino.« t DIJAKI NAPADENI. - STRELJALI SO SAMO OROŽNIKI. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Z ozirom na komunike policijske uprave mesta Belgrada, ki smo ga že javili, je izdalo stavku-joče dijaštvo sledeč komunike: Poročilo policijske uprave mesta Belgrada je popolnoma neresnično in tenden-ciozno. Za prelitje ikrvi nosi odgovornost policija. Akademiki so se po končanem shodu razhajali. Orožniki so jih z naglico napadli. Od strani akademikov se sploh ni streljalo, marveč samo od strani policije. Organi policijsko uprave mesta Belgrada so vdrli v avlo in tu se je prelila kri akademikov. Za prelivanje krvi obtožuje dijaštvo policijo. DIVJANJE OBOROŽENE SILE. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Akademski senat je imel dopoldne sejo, na kateri so posamezni profesorji, ki so videli krvavo dogodke, najprej podali svoja poročila. Iz teh poročil je jasno razvidno, kakšen zločin je izvršen nad akadem. mladino. Posamezni profesorji pripovedujejo strašno stvari o postopanju policije napram akademikom. Akademski senat je sklenil, da se predavanja ne vrše in da se nadaljujejo preiskave, nakar bo zavzel senat defini-tivno stališče. PROTEST ZEMLJORADNIŠKE STRANKE PROTI PRIBiČF.VIČEVEMU KRVOPRELITJU. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Glavni odbor zemljoradniške stranke je povodom krvavih dogodkov na belgrajskem vseučilišču izdal sledeči komunike: Oborožen napad policije na najsvetejši prostor najbolj karalkterizira metode in mentaliteto vlade. S takim postopanjem se ugled naše države ruši ne samo na znotraj, temveč tudi v inozemstvu. Zeml joradniška stranka dviga zato svoj glas v obrambo avtonomije vseučilišča in osebne državljanske svobode. REŽDI ŠČITI NAPADALCE. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Notranji minister Maksimovič je bil povodom krvavih dogodkov pri kralju in mu o njih poročal. Značilno za sedanji režim je to, da dosedaj niti eden od znanih krivcev ni bil poklican na odgovor. Izdajstva pri razmejitveni komisiji ? Z ozirom na naše belgrajsko poročilo pod gorenjim naslovom v »Slovencu« z dne 27. novembra 1924, št. 272, smo prejeli na podlagi tiskovnega zakona sledeči uradni popravek: Ni res, da je zunanji minister, dr. M. Ninčič telegrafično odredil, da se preneha z razmejitvenimi deli ob italijansko - slovenski meji radi tega, ker je dokazano, da je bil član te komisije major Martinkovič, v italijanski službi, od Italijanov plačan in je pri razmejitvi deloval v korist Italijanov; res pa je, da se član te komisije zove Markovič; res je, da n i dokazano, da je bil major te komisije Markovič v italijanski službi, od Italijanov plačan in da je pri razmejitvi deloval v korist Italijanov; res je nadalje, da proti majorju Markoviču niti ne obstoja nobena sumnja, da je v italijanski službi, od Italijanov plačan in da je pri razmejitvi deloval v korist Italijanov. Veliki župan: Dr. B a 11 i č. Belgrad, 5. dec. (Izv.) »Slov. narod« se je obregnil v »Slovenčevo« poročilo o izdajstvu pri razmejitveni komisiji in mu očita, da ni popravil krivice, storjene g. majorju Markoviču, članu razmejitvene komisije, ter pravi, da so vesti o izdajstvu g. Markoviča »izmišljotine in klevete opozi-cionalnega bloka, ki da so jim žal nasedli tudi izvestitelji raznih uglednih nacionalnih glasil«. Odkdaj pa pobira »SI. narod« vesti opozicionalnega bloka kot svoje izvirne vesti, ker je isto vest prinesel tudi on? »Slovenec« nima nobenega vzroka »popravljati krivice«, ker je poročal le to, kar je izjavil v tej zadevi časnikarjem g. zun. minister dr. Ninčič. Če se je dotične-mu g. pri razmej. komisiji zgodial krivica, jo je napravil g. Ninčič, ki jo naj popravi z novo izjavo novinarjem, da ni prvič govoril resnice. Če je zunanji minister podal enkrat časnikarjem tako informacijo, je moral vendar imeti kak material za to na razpolago. Če pa njegov material ni držal, pa naj to naknadno zopet pove. Ali pa jo g. Ninčiču njegova informacija sedaj neprijetna, ker odpotuje v nedeljo v Italijo? Hinavski »Slov. narod« pa s svojim napadom naj kar molči in naj rajo pove, da so je zlagal, pa še prav nerodno, ko ie poročal, da jo g. Markoviča nastavila Davi-dovičeva vlada v zameno za g. Daskalo-viča. NINČIČEVA POT K MUSSOLINIJU, Belgrad, 5. dec. (Izv,) V nedeljo zvečer odpotuje, kakor smo javili, dr. Ninčič v Italijo, da se tam seslano voditeljem fašizma. Kakor smo javili, se nameravata predvsem razgovarjati o tajni pogodbi mod obema sorodnima režimoma. Z Ninčičem poluje italiianstki poslanik Bodrcro. VČERAJŠNJI DAN NA ZAGREBŠKI UNIVERZI. Zagreb, 5. dec. (Izv.) Davi pred 8. uro Je bil na vratih univerze nabit naslednji razglas: l'o nalogu prosvetnega ministra se danes, 5. t. m. ob 8. zjutraj otvarja univerza in se nadaljujejo predavanja. Vhod v univerzitetno poslopje je proti legitimaciji dovoljen samo onim dijakom, ki hočejo nemoteno poslušati predavanja. Akademiki! Akademski senat v skrbi za vaše dobro in dobro univerze apelira na vas, da opustite vse, kar bi imelo težke posledice za vas in za univerzo. Pri vratih univerze je stal nad stražnik Bogojevič s štirimi stražniki. V avli je bil pedei z univerzitetnimi uradniki in dva demokratska akademika, ki so puščali v univerzo samo tiste dijake, ki so se legitimirali in ki so imeli predavanja. Pred univerzo se je okoli 8. zbralo veliko število dijakov. Policija je bila pripravljena v okolici univerze, en oddelek pa je bil na univerzitetnem vrtu. V univerzo je šlo le malo število dijakov in to oni, ki štrajkajo in oni, ki so proti štrajku. Ob 8. je v dvorano št. 2 na pravno fakulteto prišel profesor dr. Muller, da predava. V dvorano pa je bila vržena smrdljiva bomba, ki je prisilila profesorja in dijake, zapuste dvorano. V celem univerzitetne^' poslopju ni bilo niti enega predavanja. Po 9. je prišel na univerzo proreuor dr. Zimmermann Ob 10. je skušal predavati na univerzi prof. Dimitrijevič. Pri predavanju ni bilo juristov, marveč drugi dijaki in tudi ne-akademiki. Štrajkujooi dijaki so vdrli v dvorano. Nastal je pretep in profesor je pobegnil. Pretep se je nadaljeval na hodniku. Ko je policija slišala, kaj se godi, je na zahtevo Pribičevičevih in radikalnih dijakov hotela vdreti na univerzo. Temu so se pa uprli univerzitetni uradniki. V poslopje je šel samo nadstražnik Jagič. Pro-rektor je izdal naredbo, da sme oddelek policije na univerzo in omogoči predavanja. Nato je prišlo 20 stražnikov, ki so se razvrstili preti dekanatom juridične fakultete. Med akademiki pred univerzo je nastalo velikansko razburjenje. Policija je dobila ukaz, da očisti ves prostor pred univerzo, kar je tudi izvršila. Na zahtevo akademikov, ki so šli k prorektorju, je policija zopet zapustila univerzitetno poslopje. Ker ■je na univerzi ostalo samo 20 režimskih akademikov, se predavanja niso vršila. Akademski senat je ostal na svojem stališču, da se predavanja vrše, dijaki so pa trdno odločeni, da izvedejo štrajk do konca, t j. do jutri zvečer. KOMBINACIJE BELGPiAJSKIII LISTOV. Belgrnd, 5. dec. (Tzv.) Listi poročajo, da je v Ljubljani narejen sporazum in da bo kandidat v Ljubljani Davidovič; njegov namestnik pa bo ali Pitamic ali Ravnikar ali dr. Peric. NASTAS PETROVIČ NOSILEC LISTE. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Na shodu zaupnikov radikalov iz moravskega okrožja je bil soglasno izvoljen za nosilca liste Na-stas Petrovič. BOMBE NA SHODU. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Iz Bitolja poročajo, da so policijski organi z bombami in revolverji razgnali shod neodvisnih radikalov, kateremu je prisostvoval tudi tajnik nanodne skupščine Č i č e v i č. Podrobna poročila manjkajo. TI10MAS V BELGRADU. Belgrad, 5. dec. (Izv.) Danes je semkaj prispel Albert Thomas, predsednik mednarodnega urada za delo. Bil je sprejet od Pašiča in Ninčiča. V novinarskem kiubu mu je bil prirejen kratek sprejem. Italija. SENAT. Rim, 5. dcc. V včerajšnji seji je senat nadaljeval razpravo o notranji politiki. Ser. P a i s je odločno obsodil sedanji režim in rekel, da po njegovem prepričanju ministrski predsednik Mussolini sploh ni v stanju, da bi držal svoje obljube. Boji se, da se Mussolini sploh ne zaveda posledic dolgotrajne oblasti. — Danes ima senat zopet sejo. N\ČRT TISKOVNEGA ZAKONA. 5. dec. Justični minister Oviglio jc včeraj zbornici poslancev predložil načrt tiskovnega zakona. »VOCE REPUBLICANA« OPROŠČENA. Rim, 5. dec. Včeraj se je pred tukaj-| šnjim sodnim dvorom zaključila razprava v tožbi generala Balba proti listu »Voce Republicana«, ki je očitala Balbu soodgovornost za umor župnika Minzonija. Sodišče je obtoženega odgovornega urednika Radovanija popolnoma oprostilo, češ, da dejanje, zaradi katerega je bil obtožen, ne tvori zločina. Tožite]j Balbo mora plačati vse pravdne stroške. Navzoče občinstvo je razsodbo živahno odobravalo. ITALIJANSKO-NEMŠKA TRGOVINSKA POGAJANJA. Rim, 5. dec. Včeraj so se v palači Chi-gi začela pogajanja za italijansko-nemško trgovinsko pogodbo. Obe delegaciji sta bili polnoštevilno navzoči. Otvoritveni govor je imel Mussolini. FAŠISTI PROTI SVOBODI ČASNIKARJEV. Plm, 5. dec. (Izv.) V parlamentu je danes interpeliral fašistovski posl. Ayala ministra notranjih zadev, kaj namerava ukreniti proti časnikarjem, ki poročajo v svet za Italijo neugodne stvari. Minister notranjih zadev je odgovoril, da je že dal izgnati nekaj sumljivih oseb, in obljubil, da bo določbe glede vidiranja polnih listov poostril. zarota v London, 5. decembra. (Izv.) »Daily Mail« poroča iz Kaire, da je vlada izsledila veliko proti visokim_ angleškim dostojanstvenikom naperjeno zaroto. Zarota je posledica delovanji neke tajne organizacije. O zaroti je lord Allotnby takoj obvestil vlado v Londonu. Vsled tega je minister za notranje zadeve takoj ukazal policiji, da preskrbi vsem visokim angleškim dostojanstvenikom v Egiptu močne straže dobro oboroženih civilnih stražnikov. RAZPUST EGIPTOVSKEGA PARLAMENTA. London, 5. dec. (Izv.) »Daily Tele-graph« poroča, da je nova egiptovska vlada sklenila parlament razpustiti. SINDIKALNE ORGANIZACIJE URADNIŠTVA. Pariz, 5. dec. (Izv.) Minister za socialno politiko je zbornici predložil zakon, ki dovoljuje tudi uradnikom sindikalne organizacije. KOMUNISTIČNA DEMONSTRACIJA V PARIZU. Pariz, 5. dec. (Izv.) Krasina je pri njegovem prihodu v Pariz pričakovalo 1500 do 2000 ljudi na kolodvoru, ki so ga burno pozdravljali. — Čuli so se klici: Živela sovjetska Rusija, živijo Lenin! AFERA KAPITANA SADOULA. Pariz, 5. dec. (Tzv.) Francoski kapitan Sadoul je leta 1918 pregovarjal francoske vojne ujetnike v Odesi, naj vstopi ji v rdečo armado. Zaradi tega je bil obsojan in contumaciam na smrt. Sedaj pa -.2 jc vrnil v Pariz, kjer so ga prijeli in zaprli, smrtne obsodbe nad njim pa niso izvršili, ampak so ga izročili rednemu sodišču. Desničarrki poslanci so zaradi tega inter-pelirali Herriota, ki pa je odgovoril, da se vlada v celo zadevo ne bo vmešavala, dokler ne izreče svoje sodbe pristojno sodišče. TRGOVSKA POGODBA MED FRANCIJO IN OGRSKO. Pariz, 5. dec. (Izv.) Prihodnji teden se prično trgovska oogajanja med Francijo in Ogrsko. CHAMPERLAIN V PARIZU. Pariz, 5. dec. (Izv.) Angleški minister vnanjih zadev lord Chamberlain je včeraj zvečer dopotoval v Pariz. Danes se je 2 uri razgovarjal s Herriotom. Vprašanja, katerih rešitev je nujna, sla državnika takoj rešila, glede ostalih vprašanj pa sklenila, da jih bosta rešila sporazumno v duhu pomirjivosti. ANGLIJA PROTI RA^SO^IščU DRU-. ŠTV A NARODOV. Ženeva, 5. dec. (Izv.) Angleška vlada je poslala glavnemu tajniku Društva narodov noto, v kateri opozarja na svoje razmerje do Egipta. Razmerje je natančno označeno v posebni pogodbi, sklenjeni med Anglijo in Egiptom. To razmerje ne dopušča, da bi egiptovska vlada mogla predložili svoj spor z Anglijo Društvu narodov. AMERIKA SE OBOROZUJE. Washingtcn, 5. dec. (Izv.) Vojni minister je izdelal poročilo na parlament, v katerem zahteva zvišanje števila častnikov cd 12 na 13 tisoč, ln zvišanje stalne armade od 120 na 150 tisoč mož. POSTOPANJE PROTI KOMUNISTOM NA ESTONSKEM. Reval, 5, dcc. (Izv.) Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 17 komunistov, 300 pa jih je še zaprtih. Stev. 279. Prijatelji katoliškega dijaštva! V ponedeljek zvečer priredi katoliško dijaštvo v unionsld dvorani - koncert in komerz - Pridite! Pridite! Seja glavnega otfhora SBS na Zidanem mostu. Zadnji »Slovenski republikanec« poroča o glavni seji SRS v Zidanem mostu dne 30. novembra 1924. Da »Slov. republikanec« ne bo varal naše javnosti, bomo to njegovo poročilo nekoliko izpopolnili. Seja je trajala od 9. do 13. ure. Udeležencev je bilo resnično 44. Otvoril in vodil je to sejo g. Prepulah. V nagovoru in poročilu jc g. Prepeluh napadal SLS s podtikanji in zavijanji, kakršna beremo v vsaki številki njegovega žurnala. Pri tem je surovo in nekvalificirano blatil tudi dr. Korošca. Nadaljeval je g. Prepeluh svoje poročilo s tem, da je prebiral »Slovenca« iz leta 1919. in dokazoval, da SLS ni bila republikanska. Čudil se je g. Prepeluh, kako je to, da mu je SLS napovedala borbo in pozival je svoje pristaše, naj to borbo odločno sprejmejo, da izvojujejo svoj dr-žavnopravni program. Poslušalci so sicer zdehali, ker kljub največji pazljivosti g. Prepeluha ni bilo lahko umeti, toda mirno so sedeli in poslušali. Celo razvneli so se nekateri, ko je v naslednjih stavkih gosp. Prepeluh z Radičevimi gesli slavil republiko. Toda — o strahota! Vse veselje je prešlo zaupnikom, ko je g. Prepeluh izjavil, da je njegov državno-pravni cilj: samostojna država, država z republikansko vladavino, s sedežem v Zagrebu. Tu so se pa celo disciolinirani odborniki zgenili in ugovarjali: »Ne v Zagreb! Nismo Hrvatje!« — G. Prepeluh je začutil, da je zadel ob kamen, da je pre-očito pokazal svojo hlapčevsko vlogo in je hitro okrenil k poročilu o organizaciji SRS. Dejal je, da je stranka organizirana že v vseh okrajih, razen v prevaljskem. Največ pristašev pa ima — tako je trdil g. Prepeluh — v Prekmurju, Brežiškem, Kočevskem, Krškem in Belokranjskem okrožju. Žalostno je bilo poročilo g. predsednika SRS o strankinem časopisu. G. predsednik je ugotovil, da je dobiJv odkar je »Avtonomist« izpremenil svojt^ ime v »Slov. republikanec«, samo 2 novi naročnika, več pa jih je odpovedalo. Pozival je g. predsednik svoje zaupnike, naj pohite z agitacijo, kajti sicer — tako je ves žalosten ugotovil — je bolje, da takoj nehajo s svojo stranko. Značilno jc tudi, da je predsednik SRS v vsem svojem poročilu nazival svoj list »Avtonomist«. Kakor je videti, nova firma ni prinesla zaželenega in pričakovanega uspeha. Žal, da so po »Avtonomistu« le še prijetni spomini. Poročilo g. Prepeluha je bilo v celoti žalostno, zaspano, bolj podobno poročilu predsednika bankerotnega podjetja kot pa vodje mladega, novega gibanja. Že tu so bili zaupniki neprijetno razočarani. I. D o 1 e n e c : Prvi stiki dr. Krekovi s šolskim dijaštvom. (Dalje.) Pri tej priliki je sklenil tudi učiteljski zbor soglasno, da se dijakom prepove brali in naročati Rimskega Katolika; soglasno se je celo sklenilo, da naj deželni šolski svet posreduje pri ministrstvu, da se Rimski Katolik prepove po vseh srednjih šolah, ki jih obiskujejo Slovenci. Kot razlog se je navajalo meti drugim, da obravnava v Rimskem Katoliku pisatelj predmete iz spolne ljubezni, iz Schoppenhauerja, Davida StrauBa, moralično spotakljive citate iz raznih pisateljev, mag er dies auch in der Absicht tun, da8 er sie wiederlege«. Rimski Katolik tudi navaja dijake k temu, da bi vanj dopisovali; daje jim za to celo honorarje. In ministrstvo je ugodilo prošnji preskrbnih varuhov mladine. Tako je preiskava končno dognala, da pohujšuje mladino Rimski Katolik. Glede sestankov se je sklicevala konferenca na §§ 31 in 33 takratnega disciplinarnega reda, po katerih ne smejo učenci med seboj ustanavljati nikakih društev in se tudi smejo le z dovoljenjem učiteljskega zbora in pod njegovim nadzorstvom shajati in zbirati v večjem številu, da bi se literarno izobražali in gojili družabnost. Toda baŠ ta kazen je lep primer, kako črka ubija in le duh oživlja. Da so to čutili tudi nekateri člani učiteljskega zbora, kaže tale dogodbica. V Vl.a razredu, kjer je bilo kaznovanih več ligašev, je bil razrednik prof. dr. Šorn. Ta je po naznanitvi rekel dijakom, noj po pouku malo počakajo v šeli. Ko so bili sami, je rekel: >Vsa stvar je krivična in vi ste po krivici zaprti; toda sedaj pač morate kazen prestati.« Zgodovina bo dala prav Vadnjalu, ki piše, da je bil 10. februar 1894 Vidov dan za peščico ljubljanskih dijakov, »ki so hoteli svoje življenje poboljšati, pa niso smeli« (Slovenec 1924, št. 34, z dne 10. febr 1924), in Kocjanu, ki pravi, da je v lej aferi moralno zmagal Eržen. Eržen je nase prevzel tudi vse gmotne posledice te kazni. Zbral je med svojimi znanci denar za šolnino, tako da niso starši nobenega ligaša plačali niti vinarja. Kako je sodil o styari Krek, je pa nad vse jasno povedal takoj 12. febr. 1894 v Slovencu (št. 34) v uvodniku: Duhovnik in — dijaki. Dijaki so pa »dobili klerikalen žig in po tridesetih letih se lahko reče, da je bilo ludi to dobro. Bog je dal srečo, da so še vsi živi, in da so velika večina postali duhovniki, oni pa, ki so laiki, niso na slabem glasu in so si stekli zaslug za katoliško gibanje med visokošolci. Eden sam se je oddaljil po slavni poti, a še ni povedal zadnje besede.« (Vadnjal v Slovencu 1924, št. 34.) Ligaši so takrat preživljali težke čase. Razvpili so jih za denunciante in Slov. Narod je prinesel n. pr. dne 11. nov. 1893 (št. 259) uvodnik: Vohune vzgajajo, nastopni dan notico Vohune nam vzgajajo! itd. Avtorstvo teh člankov so ligaši pripisovali profesorjem. Kako se je ligašem godilo v šoli, kaže tale slučaj. Prof. Kaspret je dal koncem I. tečaja v IV. razredu Kocjanu neke vrste premestni izpit iz zgodovine in ga jo pri tem vprašal: »Was wis-sen Sie iiber das Denunziantenvvesen un-ter dem Kaiser Nero?« Liga se je razšla, Krekov stik z dijaki pa ni ponehal. »Posamič smo nadaljevali, kar smo proj bili začeli skupno,« pravi Vadnjal. Med profesorji so je naziranje o di- jaških združitvah, ki imajo namen, da uvajajo dijaka v umevanje sedanjih kulturnih in političnih razmer, od takrat znatno spremenilo, zlasti še, ko so prišli v učiteljske zbore profesorji — bivši »organizirani« dijaki vseh kulturnih smeri. Dijaku ne more ostati neznano to, o čemer govori domača hiša in vsa javnost. Uradni dokumenti o šolskih razmerah v tej dobi, shranjeni v arhivu bivšega dež. šolskega sveta in v arhivu I. drž. gimnazije, pa imajo še danes svoj zgodovinski pomen: dokazujejo nam, da je bila sistematična kat. akcija med doraščajočo in do-rastlo slovensko inteligenco — potrebna. Ligaši so spisali tudi peticijo za dovolitev Marijanske kongregacije za srednješolce in £o jo izročili dr. Kreku, da bi jo predložil' škofu Missii. Na to vlogo se nanaša dragoceno pismo Krekovo, naslovljeno na bivšega ligaša Ludovika Dostala, ki je vstopil v jezuitski red in prosil poleti 1908 Kreka, da bi mu pridigal na novi maši. Dosial je bival takrat v Krakovem (v Galiciji). Pismo se glasi natančno takole: Dragi, med svojimi popirji branim relikvijo — tisto polo, ki je na nji popisana potreba Mar. kongregacij in podpisi. Imel sem že težke trenotke v svojem delu; pa sem izkopal tisti dokument in ga bral zopet in zopet in kar razgnala se mi je megla. Mladina čaka--mi je zazvenelo; in pri- marširali so študentje in vajenci in pomočniki in tvorniška mladež in pastirji in hlapci pred oko. Dragi moj Ludovik: dajte še Vi mladini, — in quantum je od Vas odvisno, svoje poglavitno delo. Vsi, kar je dobrih, morajo na tem torišču skupaj! Dne 23. jul. bo 20 let moje nove maše. Vam, samo Vam, za novomasni odpustek razkrijem tajno, kje je iskati tisto malo uspehov, kar pravijo, da jih ima ta pest časa, kar delujem--Moja prva intencija je bila: ad int. B. M. V. In vsaj meni je jasna kavzalna zveza med to intencijo in med iioAm svežim življenjem na naših tleh. Ad quld več besed? Teh 15 let, kar nisva govorila oko v oko, sva sj ostala, — to vidim neoporečno, — kar sva bila. In zdi se mi, da jo kos mojega srca na Wa-welu z Vami. Vaša želja? Ne morem je odreči. Samo en zadržek: obljubil sem bogoslovcu Frohlichu v Sorico, ne vem pa več dneva Pišem mu še danes in če ne kolidirata, pridem prisrčno k Vam. Bog Vas živi! Vaš stari Dr. Krek. Na Dunaju, 30. junija 1908. Tako prisrčno je torej pisal Krek Sc po 15 letih ločitve bivšemu ligašu, ki je ž njim občeval samo nekaj mesecev. Kako drugače si je pa predstavljala to razmerje šolska oblast, izvemo iz nastopnjega Krekovega članka: naprosila je ordinarijat, naj pouči Kreka in druge duhovnike, česa ne smejo. Naj sledi ob sklepu še ta članek! (Dalje.) £»r. OETKER-jcv I r Dobi ge povsod ali pa t lo.arni (,Sv«tl» glavn. Jos. Rcich, Maribor Za Prepeluhom je nastopil podpredsednik HRSS dr. Maček. Tudi njegov govor je bil en sam napad na SLS, ki da je kapitalistična, monarhistična in čujte — militaristična! Na te fraze dr. Mačka se bomo še povrnili, dasi bodo g. dr. Mačku naše dejanske konstatacije neljube. Novega dr. Maček ni ničesar povedal, prišel pa je v konflikt z zastopnikom iz Belokrajine, ki je odkrito poudaril, da slovenske duhovščine ne sme nihče napadati, kdor noče samemu sebi škodovati. Istotako je g. Lackner ugotovil, da boj proti SLS škoduje Slovencem in SRS. »Kolikorkrat je »Avtonomist« napadel SLS, tolikokrat je padla njegova priljubljenost pri bravcih.« Toda g. Prepeluha je ta dan čakala še vse večja smola. Poskrbel je zanjo zlasti dr. Krnjevič. Ta gospod, tajnik HRSS, je začetkom poudarjal ozko vez med SRS in HRSS, potem pa prešel naravnost na trditev, da je SRS samo del HRSS, samo del Radičevega pokreta. Dr. Krnjevič je trdil, da je SRS popolnoma odvisna od HRSS in zahteval, da se Prepeluhove kandidatne liste označijo s šiiro HRSS (Hrvatske seljačke republikanske stranke). Tu so pa postali zaupniki nemirni. »Ne, ne,« se je culo po dvorani. Toda dr. Krnjevič je šel še naprej. Dejal je, da bo HRSS vendar pustila ostalim Slovencem nekaj samostojnosti, toda Prekmurje je v celoti izključno hrvatsko. Dr. Krnjevič je pripovedoval o svojem potovanju po Prekmurju, kjer je bil baje poleti. Trdil je, da so se mu (čujte!) vsi prebivalci Prekmurja izjavljali za Hrvate! Zato je dr. Krnjevič izjavljal, da hoče HRSS imeti Prekmurje v celoti v svoji veliko-hrvatski državi. Tu je pa nastal v dvorani pravcati kraval. Krnjevič je dregnil v sršenovo gnezdo. Dvignili so se Prekmurci in glasno in odločno protestirali proti Krnjevičevemu govorjenju. Vpili in poudarjali so: »Republikanci smo, toda Hrvatje nismo bili, nismo in nočemo bitif Smo in ostanemo Prekmurci! Proč s hrvatsko malho!« Ta prepir se je končal tako, da je g. Krnjevič moral klaverno popravljati svoje izjave. Po teh poročilih je zbor določil za nosilca liste SRS + HRSS na Štajerskem Stjepana Rad'ča, na Kranjskem pa g. Alb. Prepeluha. Za okrajnega kandidata je bil določen samo g. Oblak iz Smlednika pri Kranju kot kandidat za Gorenjsko. Pri tej priliki so zopet protestirali Prekmurci in zahtevali, da morata kandi-<Vsi, ki ra meč prijemajo, bodo z me-Jfem končani.« V nedeljo dne 23. novembra t. 1. zvečer v temi, je strel iz samokresa prebil glavo fašistu Josipu Derinu iz župnije Kerkavce v Istri. Bil je takoj mrtev. To je bil tisti fašist, ki je nahujskal svoje tovariše, da so hoteli na preddan Vseh svetnikov 1. 1922. s samokresi prisiliti kanonika Mateja Škerb-ca, sedaj izgnanca v Tržiču na Gorenjskem, za italijansko pridigo. Kakor nor in vedno oborožen je divjal in skozi pet let hujskal proti omenjenemu duhovniku in se od veselja kroholal, ko so farani žalostni spremljali svojega dušnega pastirja, ki je moral kot kak hudodelnik med dvema oboroženima karabi-nijerima korakati na potu izgona proti Jugoslaviji. Pomenljivo je, da je ravno na obletnico dne 23. novembra 1924 t. j. isti dan, ko je imenovani gospod na izgonu prestopil Jugoslavijo, — strel iz samokresa prebil glavo izdajalcu slovenskega naroda. ,— Obnovitev tkc.nia domačega platna. — Ponekod je domače platnarstvo popolnoma ponehalo, v škodo hišnega gospodarstva. Izdelo-i vc/ijc domačega platna ni tako težavno, kakor si mogoče kdo misli. V Beli Krajini sc tke v vsaki hiši in to delajo tam žene in dekleta. — Tkanju se je mogoče priučiti v dobrem mesccu. Nekaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevat drugam v tej stroki, če bi se zanimali kje za to. Odsek za likvidacijo Kranjske deželne imovine jc pripravljen dati stative za tečaje na razpolago proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi sc zavzela za to stvar županstva. — Tozadevna pojasnila daje Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6, II. nadstropje. — Slovenski klub v Sarajevu. Odbor Slo-! venskega kluba v Sarajevu se jc takole kon-; stituiral: predsednik dr. Ferdo Pronj, upravni sodnik; podpredsednik Franc Dernič, ravnatelj podružnice Zadružne gospodarske banke, Sarajevo; tajnik dr. Anton Kržišnik, tajnik upravnega sodišča; blagajnik I. Stanko Sušnik, rav-. natelj podružnice Vzajeme zavarovalnice, Sarajevo; blagajnik II. Franjo Kos, poštni kontrolor; knjižničar Alojzij Grom, geodet agrarne direkcije; hišni gospodar Ivan Jenko, poslovodja tobačne tovarne; ostali odborniki Janko Murekar, upravitelj opekarne, Ivan Zeleznik. zasebni uradnik, gdč. Luiza Šubic, uradnica; revizorja Josep Ušeničnik, major v p., Josip Perhaj, rokodelec. — Vštetje kadrskih, vojnih in žandarme-rijskih let. Zaradi nejasnosti in napačnega razlaganja novega zakona za državne uslužbence, je bilo pri razvrstitvi v osnovne plače oziroma pri zaračunavanju službenih in pen-zijskih let mnogo državnih uslužbencev oškodovanih. Vzelo se jim je to, kar so že imeli in pa ono, kar jim je imel novi zakon izboljšati. Skratka, kršile so so pridobljene in zajamčene staro pravice. Posebno pa so to občutili oni, kateri so stopili v pokoj. To je dalo povod mnogim pritožbam na državni svet Kakor se vidi, je najvišja instanca, državni svet, pričel z delom. Začel je reševati najnujnejše teh pritožb, namreč pritožbe upokojencev. Državni svet se je postavil na pravilno stališče in načeloma že zavzel svoje stališče proti takim pritožbam. Na pritožbo — tako se nam iz zanesljivega vira poroča — nekega upokojenca, kateremu pri upokojitvi niso šteli orožniškik let po starih predpisih, to je 1 leto za 16 mesecev ter vojnih let dvojno, je državni svet, sklicujoč se na člen 239 uradniškega zakona, zadevo rešil v tem zmislu, da jo pritožbi ugodil. Ta odločba sicer še ne izraža prave jasnosti za vse ostale prizadete, ki so še v aktivni službi, vendar pa veliko. Vštetje vojnih let pa drži za vsakogar, ki se tu jemlje v poštev. Prav tako pa je glede vštetja kadrske vojaške službe sedaj gotovo, da se všteje v pokojnino in napredovanje, ker jo državni svet v neki pritožbi že jasno zavzel svoje stališče. — Konccsija za zgradbo zagrebško električno centrale na Savi pri Krškem. Zagrebški listi poročajo za Zagrebčane veselo vest, da je ljubljanski veliki župan dr. Baltič končno podpisal koncesijo zagrebški mestni občini za zgradbo velike električne ccntrale na Savi pri Krškem. Zagrebški mestni magistrat je prejel rešitev dne 3. t m. Rešitev obsega 60 s strojem pisanih strani. Sedaj je interesentom tekom 14 dnevnega roka odprta pot vzklica. Glasom koncesije sme zagrebška mostna občina zajeti pri Krškem količino vode, ki bo dala približno 18.000 konjskih sil. Zagrebška mestna občina je obvezana skrbeti za namakanje celega ozemlja, ki bi vsled zajetja vode trpelo na suši. Ravno tako mora skrbeti za neovirani obrat v pristanišču v Krškem in ojačiti tnm- | kajšnji most. Občina Zagreb je odgovorna za ! škodo, ki bi jo zgradba kanala povzročila ce-i sti Krško—Krška vas. Zasebni interesenti ; imajo pravico, da zahtevajo za razlaščena , zemljišča višjo odškodnino sodnim potom. ; Občina Brežice dobi električni tok kakor vsi I drugi konsumenti po enotni ceni. Kanal se I mora zgraditi tako, da bodo mogle med Čate- IHT LilKlIEO dišave v zavojčkih so najboljše! "IPfl Zem in Itajhenburgom pluti tudi velike rečne ladje. — Kakor poročajo zagrebški viri, bodo znašali celokupni stroški za električno centralo nad 250 milijonov dinarjev. Občina namerava načrt uresničiti tako, da odda zgradbo centrale kaki inozemski finančni skupini proti prepustitvi koncesije za neko število let. V to svrho je občina že v dogovoru s štirimi inozemskimi skupinami. Ker je pričakovati mnogo vzklicev, poslane koncesija za električno centralo pravomočna najbrže šele v dveh letih. Gradbena dela bodo trajala približno 4 leta, tako da bi dobil Zagreb v najboljšem slučaju električno silo od Krškega leta 1930. Obrtna zadruga lesnih strok v St. Vidn pri Ljubljani razglaša, da bodo vajeniško oziroma pomočniške preizkušnje za zadružne pripadnike prve dni meseca prosinca 1925. Reflektanti naj vlože pri zadružnem načelstvu nekolkovane prošnje, katerim je priložiti dokaz o redovito prestani učni dobi, krstni list in eventuelno šolsko izpričevalo, najkasneje do 21. t. m. Dan preizkušnje se vsakemu posamezniku naznani pismeno. — Berlič Rok, zadružni načelnik. 7588 — Lepo darilo najboljše naložen denar, zato kupujte samo res lepe in porabne predmete, ki odgovarjajo današnji modi pri tvrdki P. M a g d i č , nasproti glavne pošte. Razstava dne 7. in 8. t. m. Oglejte si tudi cene v izložbah. — Opozarjamo na današnji oglas modne trgovine Šinkovec nasl. K. S o s s. Proti razpoknni koži na rokah in na licu je najboljše sredstvo »M e 1 o u s i n e«, krema za lice in roke. Lekarna Mr. M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1. Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Nnjrenejše in nnjnoTejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. GriCar & Me-jafi. za vsakogar neobhodno potreben! fSE KAR JE PRAV. Zadnja številka »Slovenskega republikanca« (prej »Avtonomist«) tako nesramno obrekujo dr. Korošca, da se mora to vsakemu poštenemu Slovencu, ki je delovanje g. dr. Korošca zadnjih deset let vsaj malo zasledoval, gnusiti in se faktično gnusi tudi mnogim starim naročnikom »Avtonomista«, oziroma >Slovenskega republikanca«. Očitati g. dr. Korošcu, da je bil leta 1918 »Jugoslovan«, je podlo, kajti ne samo on. vse pošteno slovensko ljudstvo, je bilo takrat navdušeno za »Jugoslavijo«! Seveda pa si je takrat on, kakor drugi, predstavljal to »Jugoslavijo« drugačno, kot so jo potem drugi zvarili. In g. dr. Korošec je tudi bil »toliko uvideven«, da je sklenil s predstavniki takralne Srbije pred ujedinjenjem ženevski pakt, v katerem so je zagotovila Slovencem in Hrvatom popolna politična Ln narodna enakopravnost s Srbi. G. dr. Korošec je kot poštenjak pač mislil, da ima opraviti z možmi-poštenja-ki in njegova krivda ni, če se sklenjeni dogovori potem niso držali! Trdile v v »Slov. republikancu«, da g. dr. Korošec tega ni storil, temveč >v galop tekel v Belgrad, da si zagotovi svoj ministrski stol«, je podlo obrekovanje, ki bi ga človek od resnega lista, kot »Avtonomist«, ozir. »Slov. republikanec«, kakor vedno trdi da je, nikdar ne pričakoval! In ko jc g. dr. Korošec spoznal razmere, možatost in stremljenje Belgrada in po tem svoje delovanje uravnal, mu pa »Slov. republikanec« podlo podtika, da je »svoje navdušeno jugoslovanstvo« sramotno zatajil, samo da si jo rešil tolikanj mu dragi mandntek in nevedni in nepoučeni ljudje so v njem še nadalje gledali voditelja slovenskega ljudstva, takega voditelja, ki nas je s svojo nepremišljenostjo leta 1918 privedel tja, kjer smo danes!« Gospodjo okoli »Slov. republikanca«, ali vas ni sram take podlosti svojim bralcem Bervirati ?! Kje se nahajajo pa Hrvati, ki jih ni »vodil in zapeljal« g. dr. Korošec, temveč jih vodi »nezmotljivi« g. Radič? Ali ne ravno tam, kakor Slovenci?! Da, slovensko ljudstvo vidi v g. dr. Korošcu enega izmed onih, v sedanjem času tako redkih mož, ki delajo za slovensko ljudstvo res iz ljubezni do slovenskega ljudstva in ne iz kakih sebičnih namenov in je imelo že priliko, se o tem prepričati I Zato je enako nesramno podtikanje, da je »postal g. dr. Korošec republikanec samo iz golega strahu za mandatek!« Iz »kakšnega strahu« pa so postali republikanci potem drugi ljudje?! Saj se je tudi »Avtonomist« šele zadnji čas prelevil v »Slov. republikanca«! Iz kakšnega strahu pa je on to napravil?! G. dr. Korošec nI Slovencev nikdar izdal in nikdar prodal! Če je kak voditelj Slovencev v sedanjem času pošten in nesebičen, potom Je to g. dr. Korošec, ki je Slovence pošteno in nesebično zastopal že v avstrijskem parlamentu tudi v. času, ko je bilo pošteno zastopanje za njega nevarno in jih pošteno in nesebično zastopa tudi sedaj! Co bi bil g. dr. Korošec Slovence prodajal, kot so jih na primer drugi prodajali, bi lahko danes nekje brezskrbno v izobilju živel in se ne ubijal s politiko! Ampak g. dr. Korošec je značaj, je mož-poštenjak, ki iz nesebične ljubezni do slovenskega naroda po svoji najboljši moči in vesti deluje za dobrobit slovenskega ljudstva! To mu priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki in do »Slov. republikanca« si še nihče ni drznil reči, da je g. dr. Korošec kdaj Slovence prodali Ali se zavedajo gospodje okoli »Slov. republikanca«, kako podlost so s tem zapisali?! Gospodje: ne žalite pravnega čuta slovenskega ljudstva in bodite vsikdar napram vsakemu pošteni in to tudi tedaj, ko gre vam za mandate! Zakaj drugače boste izgubili simpatije svojih poštenih starih naročnikov, ki po vaših nasvetih mislijo in sodijo s svojimi možgani. — Star naročnik »Avtonomista« ozir. »Slov. republikanca«. Mošnje. Pri nas imamo župana orjunaških manir. — Tako ni hotel odposlati pritožbe proti rešitvi občinske reklamacijske komisije na deželno sodišče, dasi je bila pravilno vložena, in zakon izrecno ukazuje, da se mora vsaka pritožba poslati potom županstva in da mora županstvo pritožbi priklopiti vse predmetne spise. Pri nas so morali reklamanti poslati pritožbe naravnost na sodišče, ker jih je župan odklonil. — Naš župan ni hotel izdati potrdila o šestmesečnem bivanju ljudem, ki so že pet let v občini, ki so pravilno priglašeni in županu že več let osebno prav dobro znani. In proti takemu postopanju smo skoraj brez zaščite. Glavarstvo se noče ganiti. V Ljubljani pašuje Baltič. Smo brezpravna para brez temeljnih državljanskih pravic. Toda če nam je orjunski župan protizakonito ugrabil par glasov, se bomo ravno prizadeti tem bolj trudili, da z agitacijo nadomestimo in doprinesemo svoj delež k strmoglavljenju Žerjava in našega župana. .e novice. lj Pravnik fcatoHšlega diiaštva. Svoj praznik 8. decembra hoče katol. dijaštov slovesno proslaviti. Poleg verskih pobožnosti, zborovanja in akademije, priredi v pondeljek zvečer v Unionu komerz s koncertom godbe dravske divizije. Vse katol. dijaštvu naklonjeno občinstvo vabimo, da se polnošlevilno udeleži komerza. lj Katoliški srednješolci prirede dne 7. t. m. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu v Komcn-skega ulici Akademijo združeno s proslavo petletnice D. Orla. — Spored zelo pester. — Vabimo vse prijatelje katoliške mladine. Odbor. Ij Umrl je včeraj ob 10. dopoldne po dolgi mučni bolezni g. Franc Z g o n c , oče našega strojnika. Pokojni je bil zvest član Jugosl. strokovne zveze. Pogreb prcblagcga pokojnika bo v nedeljo ob 3. popoldne iz Prisojne ulice št. 1 na pokopališče pri Sv. Križu. Svetila mu veina luč! Preostalim naše sožalje. lj Nehlifijensko cdstranjsvarje prahu. Mestni magistrat objavlja: Po § 97 cestno-policij-skega reda za mesto Ljubljano je na ulici ter na oknih in balkonih proti cesti strogo prepovedano razobešati perilo, prezračevati in iz-tepavati posteljnino, preproge, cuije za prah itd. S kršenjem te prepovedi se dela velika škoda na zdravju vsemu mestnemu prebivalstvu, 7bi?ti pa deci, kateri so miljoni bacilov, ki plavajo vsled nepravilnega odstranjevanja prahu v zraku, težko, celo smrtno opnsni in pospešujejo tuberkulozo. Policijski organi imajo strog nalog naznaniti vsak prestopek, kateremu bo sledila občutna globa. Mestni magistrat ljubljanski. — Na gornjo notico bodi mestnemu magistratu ljub'jinskcmu javno ovaden kot najnepoboljšljivejši kršitelj zdravstvenih predpisov — mestni magistrat sam ozir. njegovi organi. — Hodniki po ulicah so se do zadnjega pometali ncpoškropljcni, tako da so se dvigali oblaki prahu in je bil okolu ene popoldne običajno sam magistrat ves okajen od prahu. Smeti se še danes pobirajo z oprtimi vozmi in moraš okolu 1 popoldne na Mestnem trgu neprestano oprezovati, po kateri strani gre mestni voz za smeti, da sc pravočasno »izogneš« blagoslovu iz zabojev in drugih posod, ki pri iztresanju v voz obilo »rosi« na vse strani. Ljubljanska mestna občina jo pred 40 leti imela lične, zaprte vozove za smeti; danes pa more tekmovati z njo vsalca ciganska vas. lj Umrli so v Ljubljani: S. Ivana Winfrida Škerl, usmiljenka, 46 let. —Ivan Suhadolnik, žel. uradnik, 55 let. — Bogomir Prime, posestnikov sin, 4 leta. — Marija Švelec, žena pro-govnega čuvaja, 36 let. — Josip Grablovic, železniški pisarn, sluga v pok., 75 let. — Marija Ostcrman, bivša kuharica, 82 let. lj Nasede! je te dni delavec Rudolf Zorzn, stanujoč na Igu št. 82, nekemu moškemu, a katerim se Je seznanil v Kajfeževi gostilni v Florijanski ulici. Neznanec je Zorzi obljubil, da mu bo preskrbel delo v Franciji. Zorza mu je zato izročil legitimacijo delavske posredovalnice. Drugi dan pa je prišla Zorzova žena v LJubljano in je možu povedala, da se je pri njej oglasil nek neznanec, ki je pokazal legitimacijo njenega moža in zahteval, da mu Izroči moževo nedeljsko obleko in 300 Din. žena ie to storila, neznanec ie na izainil. Po- zneje je Zorza zvedel, da je neznanec v noči od 2. na 3. decembra spal v Kajfeževi gostilni pod njegovim imenom. lj Mica Kovačeva. V gostilni Meze na Vi-dovdanskl cesti je popival delavec Fran Tanko s tremi tovariši. TovariSi so se natihoma zmuznili iz gostilne in tudi Tanko Jim je hotel slediti. Gostilničarka je pa to opazila in v veži prijela Tanka. Nastal je prepir, med katerim je Tanko razbil tri šipe ln si pri tem prerezal žile na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ko bo ozdravel, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. lj Samomor. V gostilni pri »Kmetu« v Zgornji Šiški se je v četrtek opoldne obesil 72 letni Adolf Jurša. Pokojni je bil železničar in je živel v veliki bedi. Na lice mesta je prišla policijska komisija, nakar so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. lj Svetlobna telesa »Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilke v vseh izdelavah po konkurenčnih cenah J. Goroc, palača Ljublj. kreditne banko. 7528 Na praznik vsi na lo Ivi *««««««4««« izpred porotnega sodišča Ljubljana, 5. decembra. 510RIVKA SVOJEGA OTROKA. Smrtna obsodba. Včeraj se je završila pred ljubljansko poroto tragedija kmečkega dekleta, ki je odšlo s 16. letom v svet služit. Zašla je v razne družbe, padla je, padala vedno globlje in je stala včeraj že drugič pred sodniki radi umora. V prvem slučaju je izvršila detomor, v včerajšnjem slučaju pa umor svoje že 10 dni stare hčerke Marije, katero je zadavila z roko in zakopala truplo v kup koruzne slame pod nekim kozolcem v Stranski vasi pri Grosup-ljom. Obtožena je 28. letna Marija Blatnikova, doma iz Brčne vasi, pristojna v Smihel-Sto-piče pri Novem mestu, nazadnje služkinja pri gospej Ani Bizjakovi v Ljubljani na Gospo-svetski cesti št. 7. Obtožnica jo dolži, da je svojo dne 3. marca 1924 v ljubljanski bolnici rojeno hčerko Marijo zadušila z roko in je s tem zagrešila umor po §§ 134 in 135* in naj se kaznuje po § 136 k. z. V razlogih opisuje obtožnica potek dogodkov, ki so bili predmet te razprave, sledeče: Dne 31. marca je našel Josip Korene, hlapec pri posestniku Janezu Rušu v Stranski vasi pri Grosupljem v domačem kozolcu truplo dojenčka ženskega spola, ki je bilo zavito v kratek povojček. Obraz, prsa in leva nadleht otroka so bili že močno od podgan objedene. Na kosu umazane rjuhe, ki so jo našli pod truplom, pa so našli usodni znak šlampilke »Deželna bolnica v Ljubljani«. In to je bila edina, in kot se je izkazalo tudi uspešna smernica za nadaljno preiskavo. Po tej rjuhi in po času so takoj osumili, da je zadavljeno dete Marije Blatnik, rojene 3. marca v bolnici. Dne 12. marca je zapustila otrokova mati Marija Blatnikova, današnja obtoženka, bolnico in je neznano kam izginila. Policija je delj časa zaman zasledovala zločinsko mater. Končno pa je prišla v roke pravice na prav nepričakovan način. Blatnikova se je namreč vrnila po dovršenem umoru nazaj v Ljubljano in se ji jo posrečilo, da je dobila s pomočjo posredovalnice za službe na Dunajski cesti že takoj drugi dan službo pri gospej Bizjakovi. Tam se je seznanila s hlapcem Ivanom Trilerjcm iz Šent Vida in prišlo je tako daleč, da je moža spolno okužila. Gospodinja jo je ovadila takoj pri policiji. Aretirali so jo in ob priliki zaslišanja glede te ovadbe je prišlo do razkritja današnjega zločina. Obtožena Blatnikova je bila nezakonska hči delavko Polone Blatnikove. Očeta ni poznala. S šestnajstim letom jo je dala mali v službo na kmete, leta 1020. pa j3 prišla v Novo mesto kjer je služila kot dekla pri Mariji Torda. Tam je povila meseca januarja 1921 skrivaj v podstrešju dečka. Zadavila je otroka z žepnim robcem in ga je skrila v mrvo. Nato pa je izložila trupelce pod neko smreko v bližini novomeškega kolodvoru. Takrat je bila prvič tožena radi detomora. Kljub temu pa, da je Blalnikova priznala, kaj je napravila, in bila tožena radi detomora, kor so zdravniki ugotovili, da je imel otrok počeno lobanjo In se vsled gnilobe možganov ni moglo ugotoviti zadavljenje. Obsojena je bila samo zaradi prikrivanja poroda na šest tednov strogega zapora. Ko je prestala to kazen, je šla zopet služit v Novo mesto. Tam se jo seznanila z železniškim delavcem Jožetom šaftičem, kar ni ostalo brez posledic. Ko jo šaftič to zvedel, je pobegnil neznano kam, ona pa je šla služit v Karlovec. Ko se jo bližal usodni čas, je prišla v LJubljano, kjer so jo sprejeli v bolnico. Dne 3. marca je povila. Čez 9 dni je odšla z otrokom iz bolnice na kolodvor, kjer je kupila vozni listek do Novega mesta. Med vožnjo pa je izstopila v Grosupljem, kjer je še isti večer izvršila umor in se je drugi dan mirna odpeljala v Ljubljano, kjer je dobila, kot smo že omenili službo pri gospe Bizjakovi. Na vprašanje predsednika porotnega sc-i nata, če prizna umor, je Blatnikova odgovorila z »Ja«. — Nadalje je pripovedovala o »vojem žalostnem predživljenju do znanstva z Ivanom Trillerjem in do odhoda v bolnico. Po porodu jo vzela otroka, ki je bil v bolnici krščen, zavila ga je v srajco in plet in odšla. Takrat, pravi, še nisem imela namena otroka umoriti, marveč sem ros hotela iti v Novo mesto. Predsednik: Zakaj pa ste v Grosupljem izstopili? Obtoženka: Zmešana sem bila od skrbL Hodila sem, ko je odšel vlak, delj časa po kolodvoru in sem ra/.mišljevala, kaj bi sto-rila. Z otrokom v službo ne morem, doma nimam, oče otrokov je pobegnil in ostala sem sama. šla sem proti Stranski vasi. — Stisnila sem otroka, ne vem če je bil mrtev ali ne, in pustila sem ga pod kozolcem. Zjutraj s prvim vlakom sem se odpeljala zopet v Ljubljano, kjer sem stopila v službo. — Pri preiskavi je povedala tudi. da je še po porodu v Ljubljani sklenila, da se bo otroka iznebila, ker je oče pobegnil in da dobro ve, da je otrok v Grosupljem še jokal. — Sodna zve-denca zdravnika d r. T r a v n a r in d r. N o-v a k sta ugotovila kot vzrok smrti zadušitev. Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje, in sicer glede umora. Zagovornik Je predlagal še dve dodatni vprašanji, in sicer glede izpostavitve in pa glede nepremagljive sile. Senat pa je ta predlog zavrnil, ker razprava ni dala razloga za ti vprašanji in se tudi obtoženka v tem smislu ni zagovarjala. Porotniki 80 po kratkem posvetovanju potrdili vprašanje glede umora z 11 glasovi, nakar je bila obsojena Marija Blatnikova po $ 13(5 na Emrt z obešenjem. Obsojena Blatnikova, ki je ostala precej mirna, jo izjavila, da ne sprejme kazni in si je izgovorila zakonito določen čas treh dni za pomislek. DOBIL JE, KAR JE ISKAL. Na binkošlno nedeljo ponoči, bilo Je okrog polnoči, sla se spopadli na savskem moetu v Kranju gruči kranjskih fantov in fantov Iz Gorenje Save. Brez vsakega prepira, samo radi par klicev: »Auf biks« — »v Savo te vržem!« — »Do tal se boš pripognil snirkovec!« je nastal pretep. Pri tem je bil izmed Posav-čanov najhujši Janez Potočnik, ki je med drugim tudi udaril današnjega obtoženca Franceta Zupana, čevljarskega pomočnika, po domače »Pominekovga« iz Klanca po glavi tako, da je ta omahnil, pri čemer je izgubil klobuk. Zupan pa je pograbil ključ in je zamahnil proti napadalcu. Zadel ga jo na desno oko, in ga mu je tako poškodoval, da je oko izgubljeno in so mu morali vstaviti umetno stekleno oko. Priče so izpovedale, da je bil Potod-nik, ki 60 sploh rad pretepa, res zelo siten ln se je videlo, da res nekaj išče in da je res staknil, kar je iskal. Ta zagovor so potrdile v bistvu tudi razne priče. Obtoženec »o je zagovarjal s silobranoin. Senat je stavil porotnikom dve vprašanji, in sicer prvo radi težke telesne poškodbe in v slučaju, da to zanikajo, vprašanje glede prekoračenja silobrana. —• Porotniki so obe vprašanji soglasno zanikali, nakar jo bil obtoženec oproščen vsake krivde in kazni. Novo mesto, 4 .decembra. 3. decembra je bil obsojen na smrt Frane Žinger, ker je umoril in oropal posestnika I. Rajerja iz Rateža, fara Brusnice. Žinger je bil obtožen tega že pri jesenski poroti. Razprava se je vršila 3. septembra in so porotniki potrdili krivdo. Senat pa se je poslužil § 332 k. pr. r., da so se porotniki zmotili in sklenil, da pride obtoženec pred novo poroto. Dogodek je bil opisan že v jesenskem poročilu. Ivan Ita-jer, večji poseslnik in živinski prekupec na Se-lih pri Raležu se je mudil 16. junija 1923 v Novem mestu. V Kidričevi gostilni je prišel skupaj z Žingerjem in Slavkom Pintarjem ter t njima pil. Na večer so se zopet sešli v Splicha-lovi kavarni (blizu mestnega pokopališča). Ra-jer je bil že vinjen in precej glasen. Gostje so videli, da ima listnico polno 100 dinarskih bankovcev; po izjavi žene je imel s sabo 60 tisoč kron. Žinger jo Rajerja silil, naj gre z njim igrat »kupčkat« (lmzard), česar pa Rajer ni storil. Po policijski uri jo odšel Rajer z drugimi gosli iz kavarne in tudi Žinger in Pintar sta odšla. Zadnji jc izginil takoj, Žinger se je pa ločil od Rajerja na trgu. Rujer je hodil še nekaj časa po mostu, izgubil je namreč odejo (koc) in šele po polnoči odrinil iz mesta proti domu. Govoril je še z mestnim stražnikom predno je odšel v Kandijo. Naslednje jutro pa so našli Rajerja v Smoletovi hosti blizu Žabje vasi umorjenega. Ležal je malo proč od ceste pokrit z odejo. Glavo je imel odz daj vso razbito s trdim ostrim predmetom, na cesti je ležal košček lobanje. Denarja ni imel nič več, listnico so našli prazno nedaleč proč na njivi. V travi proti Žabji vasi so se poznali sledovi hoje in sicer dveh ljudi. Aretirali so takoj tisto dopoldne Žingarja in Pintarja. Oba mlada fanta, Pintar sin gostilničarja iz Novega mesta, 20 let in Žinger 23 let star, sta na slabem glasu in bila že večkrat kaznovana radi tatvine in polepuštva; oba razuzdanega življenja. Toda Pintar je dokazal z neko' pričo svoj alibi. Ostal je Žinger. Pri njem »o našli na treh krajih okrvavljeno obleko in suknjič goto-vo n človeško krvjo in spodaj mokre hlače I (rosa!). Žinger je doma iz št. Vida pri Stični, delo-mržen, znan [Kjstopač. Imel je slabo vzgojo in Be pozneje brez dela potikal okrog. Doniovna občiua ga zelo slal>o popisuje. En mesec pred nsodnim umorom »e je nastanil v Knndiji čeS, da kupčuje z lesom, v resnici je pa živel od hazardnih iger, tihotapstva in drugih temnih poslov. Zinger je ves čas trdil, da je nedolžen, tudi po obsodbi je krivdo zanikal. Poleg njegovega predživljenja, znamenj na obleki, je bilo pa pri obsodbi zlasti odločilno njegovo čudno izgovarjanje glede znakov na obleki, ki si je večkrat naravnost nasprotovalo! Porotniki so vprašanje, ali je kriv umora, potrdili z 8 glasovi proti 4 in o krivdi ropa enoglasno. Senatu ja predsedoval sodni svelnilt Fi-schinger, votanta sta bila višji svetnik Foerster in okrajni sodnik Hočevar. (Pri jesenski razpravi je senatu predsedoval svetnik Kuder, votanta sta bila višji svetnik Kozina in svetnik Luznar. Obtožbo je zastopal obakrat namestnik drž. pravdnika Kovač; zagovarjal je dr. Zupančič. Po potrjeni krivdi je senat izrekel kazen: Smrt na vislicah. Predlagan pa bo obsojenec v pomiloščenje. 4. decembra se jo vršila razprava proti Ivanu Govcu, ki je bil obtožen, da si je kot organist in obč. tajnik v Dol. vasi pri Ribnici prilastil občinskega denarja 11.000 K in še drugega denarja 39.000 K, torej radi hudodelstva poneverbe. Občinski denar je dobil od ljudi za razne občinske pristojbine, onih 39.000 kron pa je pobral za koruzo, ki jo je poslanec škulj dobil za občinarjo po znižani ceni poleti 1923 od ministrstva za soc. skrbstvo. To koruzo je razpečal trgovec Riglcr, G ovc je pa iztirjal pozneje denar, a ga ni oddal. Ko so ga 2. febr. 1024 tirjali za obračun, je pobegnil, nakar so ugotovili omenjeni primanjkljaj pri občini in koliko je sprejel za koruzo, kar je šlo v škodo poslanca Skulja. Obtoženec je poneverbe v splošnem priznal, le nekateri zneski so so mu »deli previsoki. Pri preiskavi in razpravi se je opravičeval s tem, da je imel premajhne dohodke, tako da ni mogel preživljati ženo in 5 otrok, vsled česar je začel jemati zaupani denar v nadi, da ga bo pozneje vrnil. Plače je imel 4000 K mesečno in par sto kron od orga-nistovskih opravkov ter prosto stanovanje. Kakor navaja obtožnica, Govc poneverjenih zneskov ni porabil za preživljanje družine, ker je ostal pri trgovcih dolžan 10.000 K, ampak za pijačo, kateri je zelo udan. Poleg tega je obtoženec pred 17 leti, ko še ni imel take družine, poneveril večje vsote denarja kot zastopnik zavarovalnice Slavija in agent neke tvrdke za stroje. Ko je prišlo njegovo ravnanje na dan, je družino zapustil in pobegnil v Ameriko ter se čez 8 let vrnil ter bil 8 mesoce zaprt v Celju. Govc se je zagovarjal sam in potom zagovornika, da je pil iz obupa nad svojim bednim /Stanjem in da je kriva vsega premala plača. Porotniki eo dobili 3 vprašanja. 1. vprašanje: 'Ali jd poneveril na škodo občine?, so potrdili enoglasno. 2. Ali je poneveril na škodo poslanca Skulja? Odgovor: 5 »Da« (a le za delno Škodo), 7 »No«. 3. Ali je poneveril v nepremagljivi potrebi? 9 »Da«, 3 »Ne«. — Na podlagi tega je senat Govca popolnoma oprostil in je bil takoj puščen na svobodo. pr IV. muzikalno predavanje pod naslovom »Glasba Čehov« je preloženo na nedeljo, dne 14. t. m. ob 11. uri, na kar opozarjamo mladino srednjih šol. pr Iz razstave v Jakopičevem paviljonu. Prodana so na tej razstavi doslej sledeča dela: M. Jama, Spomin na Ljubljano; M. Jama, Beograd — Bitoljska: S. Šantcl, V bakarskem zalivu. — Publika kaže obilo interesa za to razstavo, javilo se je tudi več interesentov-kupcev in je pričakovati z ozirom na bližajoče se praznike da »e bo prodalo še kaj več. s čimer bi naši imovitejši krogi dokazali, da imajo res smisla za lepe umetnosti. — Na vsestransko Željo se je odbor odločil, da se bodo vršila predavanja in vodstvo po razstavi v nedeljo in pondeljek in sicer obakrat ob 11. uri dop. in ob 2. uri popoldne. Naprosil je gg. dr. Mese-snela, St. Vurnika, M. Marolta in A. Vodnika, ki bodo prevzeli to nalogo, — Zato iz-nova toplo priporočamo to razstavo obisku občinstva. pr Janko Kersnik: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Anton Gojimir Kos. V Ljubljani 1924. Natisnila, izdala in založila Učiteljska tiskarna. Str. XCV -f- 416. Cena eleg. vezani knjigi 60. Din. Narodno Gledališče v Ljubljani. VERONIKA DESENIŠKA. Oton Zupančič je knjižno izdajo »Veronike Deseniške« za oder okrajšal, tako da so jo vprizorili kot štiridejansko tragedijo s prologom. Vsebina tragedije, ki svobodno razpolaga z zgodovinskimi dejstvi, je na kratko laka: Teta Sida je mlado deseniško gospodično Veroniko, ki je baš v »zarjah Vidovih«, namenila v Krško, na dvor Jelisave Frankopan-ke, žene Friderika Celjana ter ji veze dolga leta krasen plašč s celjskimi zvezdami kot priporočilno darilo. Za svoj načrt pridobi Ve-ronikinega očeta, slarega Deseničana in tudi Veronika je z veseljem sprejela tetino misel. Friderik, ki je bil v bližini na pohodu, pride v grad, zagleda Veroniko v plnšču in oba objame elementarna, silna ljubezen. V krSkem gradu kmalu govore dvorjaniki o Frideriko-vem nagnonju, kajti dal je pristavo prekrasno opremiti za sprejem Veronike. Friderikov zakon z Jelisavo je bil nesrečen in se je ponosna Frankopanka že odrekla vsem nadam zakonske ljubezni. Žid Bonaventura, ki je bil opremil pristavo, ji je preskrbel omamen strup, ki ga Jelisava z veseljem sprejme kot bodoči lok za njeno rano. Stari gro! Herman, Friderikov oče, ponosen vladar brezobzirne volje in velikih načrtov, pozna sinov zakon ln ve tudi za njegovo razmerje z Veroniko. Ker so mu državniški načrti prva stvar in jih more izvršiti le močna in trdna celjska rodbina, je nasproten Friderikovemu razmerju in doseže vsaj pred dvorom utis sprave med Friderikom in Jelisavo. Ko pripoveduje o vnuku Ulriku, katerega vzgaja v Celju, razodene svoje načrte, ki merijo na ustvaritev ene države na zemlji, koder se govori naš jezik. — Veronika jo prišla po Hermanovi naredbi na krški dvor, meslo na pristavo, in uživa zaradi svoje izredne miline, že na prvi mah Jelisa-vino ljubezen. Ko pričakujeta pri oknu prihod Friderika in njegovega spremstva, spozna Jelisava iz razgovora, da ljubi Veronika Friderika, ne da bi vedela, da je to Jelisavin soprog. Resnica, ki podere Jelisavi zadnje nade, se razkrije tudi Veroniki, ki izpove, da nosi otroka pod srcem. Jelisava odide po slovesu s Friderikom v čumnalo, da se zastrupi, Veroniki pa izpove Friderik svojo brezmejno ljubezen, ki mu narekuje celo sklep, usmrtiti Jelisavo. A našel je mrliča in njegov pozdrav velja Veroniki, grofici celjski. Sezidal je za oba Novi grad, nakopal pa si je očetovo jezo in povzročil njegov naklep, oddati Celje drtigorojencu Ilermauu, ker se mu je zdel Friderik prelahak za celjske načrto. A usoda ga prehiti, Herman se ubije in tedaj izve tudi za Friderikov zakon z Veroniko. To je hud udarec za načrte starega Hermana; skuša pregovoriti Friderika, naj ostane njegov zakon tajen. Ko tega ne more doseči, ukaže zapreti sina v Celjski grad in, ko zve za zarod, še Veroniko. Njegov namen je, postaviti Veroniko kot čarovnico pred sodišče. Pravdač mu izjavi, da ji ni mogoče krivde dokazati in tedaj sc odloči, da jo mora zaprti Bonaventura zastrupiti. Veronika pa umrje Židu v rokah, predno je mogel izvršiti ukaz; osvobojeni Friderik se ob mrtvi Veroniki zgrozi nad posledicami strašnega nasprotja med njegovo čisto ljubeznijo in trdo celjsko resnico. Konflikt v tragediji povzroči srečanje Friderika z Veroniko. Njegova ljubezen mu končno popolnoma odtuji ženo Jelisavo, spravi ga v razpor s strogim očetom in posredno z bratom. Velika ljubezen mu nalaga vse žrtve, Veronika trpi ž njim ter končno s smrtjo omogoči celjske načrte. — Zupančič je napisal tragedijo notranjosti; velika ljubezon prevlada vse dejanje, deminira v osebah in jim narekuje besede. Od vseh postav je stari grof Herman najbolj določen, ker dela in govori po svojih točnih mislih in premišljenih načrtih. Vse druge prisluškujejo svojim čustvom, ki so včasih izražena z zastrtimi besedami pesnika. Tu je treba velike vere, ki jo bo naš zastrupljeni čas komaj zmogel. V ljubljanski drami so oskrbeli odersko sliko kar trije: režiser, slikar in mojster pleskar; tako ni mogoče ločiti očetovstva posameznih plati. Dasi inscenacija ni bila sužnja zgodovine, vendar ni dala arhitektonsko svobodno zamišljenega prostora, ampak jo obtičala v ploskvi. Zalo se dejanje ni moglo izživeti. Vkljub golim, pregolim stenam jo bilo vsega odveč, ker si z okni, zavesami in stebri niso znali pomagati. Vsaka stvar je bila zase ponesrečen detajl, ker se ni mogel prilegati v prostor. Mobiljar je bil narejen po nekem gotskem vzorcu. Da jo bil pristnojši v ideji, kot je bil preveč »pristen« v rezljanem detrjlu, bi bil lahl*o izpolnil svojo nalogo. Bilo je tudi neokusnosti (transparent celjskega grba!) in grehov: ječa je ubijala s svojim nezaključenim prostranstvom, stopnjice so ovirale razvoj nastopov; če je lok šiljast, ne sme biti gobelin iz rokokoja! Ker je bila oprema po veliki večini nova, je videti, da je imel režiser dobro voljo; a za realizacijo svojega za-misleka si mora šolan gledališčnik poiskati pravega moža, ki more bili za tako nalogo le arhitektonsko misleč umetnik z jasnimi nazori. In pa: Plečnikova šola bo vesela živih nalog! Kostumi so bili historično verni; da samostojnost lahko rodi ugodnejšo rešitev, je dokaz Jelisavina obleka. Banalnost hude vrste je bil Sidin plašč. Prostaštvo tega izdelka je kričalo po celem gledališču. Z ljubeznijo dolga leta vezeno stvar, — po čije »spretno prepletenem labirintu« vitic naj »šeta oko kot po gredicah« — si je treba tako zamislili, da ne postavi igralčevih besed na laž. V slabo zamišljenem prostoru je izginila tudi učinkovitost scene pri oknu; učinek okna je popolnoma oslabila dvojna paralela. In ker ni bilo višine, jo visela lučka v kotu, neznatna — kako naj vrže demonsko senco preko dvorišča? Ker je bila inscenacija raztrgana, tudi predstava nI mogla doseči idealne enotnosti. Režija mora spoznati glavni ton igre, ki je tragičen, zahteva koturna. Detajtu je bilo posvečeno v igri več skrbi, kot pa ustvarjanju celote. Sicer pa je treba poudariti, da nobena režija ne more iti preko moči teatra. Igralci so zares storili vse po svojih močeh. Predstava sama je dokazala, da stojihio neorientirani pred začetkom stila. Oderski naturalizem s svojo vsakdanjostjo š" dol^o no bo premagan, pa se tudi začasno ne da za-streti. Igralca, ki sta edina zadela visoki ton ln ustvarila figure iz polnega viia, sta gospa Marija Vera in g. Levar; ostali so ig-ali po svojih močeh. Neizogibno sta morali postati njihovi vlogi osamljeni, premočno podčrtani in Friderik je ostal s svojo ljubezensko dramo Hermanu nekje pri nogah. G. Rogoz (Friderik) ni bil nežen ljubimec; njegovo prihu-Ijeno držanje ni opravičevalo Verouikine velike ljubezni. V scenah z očetom se je ta 35 letni celjskj grof (1) obnašal netaktuo in frivolno. Ga. Saričeva je bila na Desenicah simpatična, v močnejši okolici jo pozneje opešala in v ječi je popolnoma odpovedala. Dvor-nici nista bili plemenitega rodu. Vitez Jošt je zmota, banalna šala. Bonaventura (g. Putjata), Deseniški (g. Lipah) in pravdač (g. Kralj) so same navadne figure, zadnja celo slaba. Med krajšimi vlogami jo bil na odru odlično zastopan Nerad z g. Plutom. Repriza jo tekla mnogo bolj gladko, kot premiera. Da bo pa naš oder kos pesnitvi velikega sloga, je treba mnogo dela, premišljenega in v temeljih jasnega. Potem je treba mnogo ljubezni pri vseh sodelujočih in tudi zatajevanja; zato opozarja pričujočo poročilo v prvi vrsti na nedostatke, ki škodujejo celoti.' M. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 6. decembra: ŠESTERO OSEB ISCE AVTORJA. — Red F. Nedelja, 7. dec. (ob 3 pop. ljudska predstava pri znižanih cenah): FIRMA P. B. — Izv. (Ob 8 zvečer.) VERONIKA DESENISKA. — Izven. Pondeljek, 8. dec. (ob 3. pop. mladinska predstava): MOGOČNI PRSTAN. — Izven. (Ob 8 zv.) SUMLJIVA OSEBA. — Izven. Torek, 8. dec.: — zaprto. Sreda, 10. dec.: MOČ TEME. - Red E. Četrtek, 11. dec.: PAGLAVKA. - Red F. Petek, 12. dec. VERONIKA DESENISKA. -Red C. Sobota, 13. dec.: SUMLJIVA OSEBA. — Red B. Nedelja, 14. dec. ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN, mladinska predsta"«. — Izven. Ob 8. uri zvečer: DANES BOMO TIČI. — Izven. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 6. dec.: zaprto (generalna vaja). Nedelja, 7. dec. (ob 3 pop. ljudska predstava pri znižanih cenah): GORENJSKI SLAV-CEK. — Izven. Torek, 9. dec.: Zaprto. Sreda, 10. dec.: NETOPIR. — Rod D. Četrtek, 11. dec.: LOPUDSKA S1ROTICA. - Red A. Petek, 12: dec.: — zaprto. Sobota, 13. dec.: R1GOLETO. - Red E. Nedelja, 14. dec.: ob 3. uri pop. CAVALLERTA RUSTICANA, - V VODNJAKU, ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja in pondeljek t Narodnem gleda-lišču. V nedeljo 7. t. m. in v pondeljek 8. t. m. priredi Narodno gledališče v Ljubljani šest predstav. Na željo izven ljubljanskega občinstva je vpeljala uprava popoldanske operne predstave, ki so pokazale dozdaj veliko zanimanja. Zato bodo tudi v nedeljo in pondeljek štiri popoldanske predstave in sicer dve dramski in dve operni. Drama vprizori 7. t. m. popoldne ob 3. uri velezabavno veseloigro iz trgovskih krogov »Firma P. B.«, v operi pa se poje ob isleni času priljubljena Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« z gdč. Rozumovo v glavni vlogi in tudi sicer s prav dobro zasedbo. V pondeljek 8. t. m. igrajo v drami ob 3. uri popoldne prvo mladinsko predstavo v tej sezoni, in sicer Milčinskega šegavo in slikovito pravljično igro »Mogočni prstan«. Ravnotako ob 3. uri popoldne pojo v operi Verdijevo opero »Rigoletto«. —• Zvečer 7. t. m. ob 8. uri bo v drami druga repriza Zupančičeve velike tragedije »Veronika Deseniška«, v pondeljek 8. t. m. ob 8. uri zvečer se pa vprizori šaljiva in dovtipna Nušičeva veseloigra »Sumljiva oseba«. — Vso navedene predstave se igrajo izven abonmanov. Za vse popoldanske predstave so cene znatno znižane. . Narodno gledališče v Mariboru- : Sobota, 5. dec.: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. — Ab. A. — Premiera. Nedelja, 7. dec. (ob 15): LILIOM. Nedelja, 7. dec. (ob 19'A\: CARMEN. — Ab. C. Gostuje g. Camarotta v vlogi Don Jose. Pondeljek, 8. dec. (ob 15): PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. — Mladinska predstava. Pondeljek, 8. dec. (ob 19K)'- APOLONOV) HRAM. — Ab. E. Torek, 9. dec.: CARMEN. — Ab. A. — Gostuje g. Camarotta v vlogi Don Jose. Nedelja, 7. decembra: MATT. Proslava 50 letnico gosp. Ks. Meška. Začetek ob pol-osmi uri zvečer. Predprodaja vstopnic vsak večer od 5. do 7. in v nedeljo od 10. do 12. dop. ter od 2. uro pop. naprej do začetka predstavo v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi v L j učinkom domu. »Mali« na Ljudskem odru. Meškova dra-matska slika »Mati« je delo na oltar domovini, pesem gorke pesnikove domovinske ljubezni, napisana slovenski mladini od včeraj in danes in bodočih dni. — »Tako hočem jaz mladino, gospa: Navdušeno, plamtcčo, polno idealov«, pravi sivolasi župnik, ki mu je ljubezen do domovine prežela vse misli in vsa čuvstva. »Jaz vsaj si ne želim in si nisem želel nikoli, da bi govorili o meni kdaj.« »Dovršil je to in to veliko delo. Slava mu zato!« »A eno želim: Da bi se moglo reči kdaj o meni: »Domovino je ljubil z vso dušo. Vse je delal iz ljubezni do domovine. Hvaležen spomin mu zato med nami!« In kdor zgreši ta življenjski pravec, nad tem sc življenje bridko maščuje. V teh dveh ekstremih plete Meško v svoji dramatski sliki usodo cele družine z njemu lastno liričnostjo in toplimi besedami. Danes še bolj kakor kdaj potrebujemo, posebno pa mladina, toplih in pa odkritih besed o domovini, zato naj si igro na Ljudskem odru ogleda, kdor le more. Naznanila. Družabni klub otvarja letošnjo zimsko sezono z družabnim večerom v soboto, dne 6. decembra ob 8. uri zvečer v Akademskem domu. Na programu je predavanje in Miklavževa zabava. Ker namerava klub vsak teden prirejati podobno večere, uljudno vabi vse svoje člane in prijatelje, da se sigurno udeleže tega večera, ker se hočemo dogovoriti o nadaljnem skupnem delovanju na polju prosvete in zabave. Odbor. Občni zbor SI. kat. ak. starešinstva bo v pondeljek, 8. dec. ob 10 v Akad. domu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika; 2. poročilo odbora, odsekov in klubov; 3. volitve; 4. sprememba pravil; 5. slučajnosti. — Odbor. Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10 dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: Demokracija. — Predava g. St. B a j i č, »Društvo za raziskavanje podzemskih jam« ima svoj občni zbor v soboto 20. decembra t. L ob 18 na kr. univerzi, I. nadstropje, predavali niča zoološkega inštituta. Koncert v kavarni »Evropa« se vrši danes v soboto. Svira dravska godba. Začetek ob 9 zvečer. Vstop prost. Ceskoslov. Obec v Ljubljani oznanujc svym členfim že sc každosobotnt večirky odbyvaji v rest. »Zvezda« Jugoslov. hosti vitani. Loutkov6 divadlo v Narodnem domu, v pondčli 8. t. m. »Marbuel«. Jugoslovanski avtomobilski klub t Ljubi ljani ima svoj redni letni občni zbor 15. decembra t. 1. ob 5 popoldne v prostorih restavracije »Slon« v Ljubljani. — Odbor. O. Z. javnih namcščcncev in upokojencev. Izredni občni zbor ho v nedeljo 7 j m 0{, jq v restavraciji »Pri levu« (Gosposvetska cesta), Dnevni red: Izprememba pravil in slučajnosti, Več v »Našem Gl.« 8t. 32.1 Gospodarstvo. Tržno poročilo. Les. A ko ravno zadnje čase izvoz ni tako intenziven, kakor je bil v sredini tega leta, vendar je še vedno zadovoljiv in je povpraševanja po nažem stavbenem lesu, posebno s strani Italije vedno dovolj, ker je radi raznih vladnih ukrepov in davčnih olajšav stavbena delavnost v Italiji dokaj velika in so se italijanski uvozniki zadnje čase vsaj nekoliko prilagodili našim cenam in to radi tega, ker so zaloge avstrijskih izvoznikov vsled intenzivnega izvoza zadnjih mesecev precej izčrpane in so isti istotako z cenami poskočili. Vendar tvori veliko oviro za živahnejši izvoz v Italijo še vedno velikansko pomanjkanje likvidnih sredstev ter zavlačevanje izplačil, ki otežuje hitrejši obrat in si raditega producenti ne morejo pravočasno nabaviti zadostnih zalog okroglo-vine. Vsled porasta dinarja so bili naši izvozniki prisiljeni cene izdatno znižati, ako so hoteli ostati konkurenčni, na drugi strani se pa kupna vrednost dinarja v deželi ni prav nič dvignila, nasprotno, cene najvažnejšim življenskim potrebščinam dnevno naraščajo, kar je privedlo delavstvo do mezdnih gibanj, tako da proizvodni stroški niso ostali samo isti, nego se bodo še povečali, kar ogroža obstoj dobršnega dela naše lesne industrije. Tekom tekočega meseca bomo imeli zabeležiti gotovo, kakor običajno vsako leto, nekak zastoj v izvozu, vendar je računati, da bo izvoz v spomladni sezoni precej živahen, ker se že sedaj italijanski in francoski uvozniki zelo zanimajo za spomladansko produkcijo. Ker vsled zavlačevanja z razdelitvijo skladiščnih prostorov na Sušaku interesenti za iste še dosedaj niso prišli do tega, da bi sklenili potrebne najemninske pogodbe, so bili naši izvozniki prisiljeni posluževati se skladiščnih prostorov na Reki in je zadnje čase opažati, da promet na Reki čimbolj narašča in mi na ta način podpiramo tujo luko namesto svoje. Pri tej priliki je treba omeniti, da tudi po razdelitvi skladičnih prostorov promet preko Sušaka Še ni zasiguran, dokler ne bodo izdatno znižane prevozne tarife, in nam sedaj bolj kon-venira izvažati na Reko ali pa skozi Trst. Italija si je znala preko Reke dobro organizirati izvoz za Španijo, kamor odpošilja precejšnje kontingente trdega lesa jugoslovanskega izvora, katerega dislocira pod svojo znamko, ker uživa vsled trgovske pogodbe s Španijo vse ugodnosti minimalnih carinskih tarifov in drugih olajšav, katerih naši izvozniki seveda nimajo, ker dosedaj še nimamo s Španijo nobene trgovske pogodbe. Grška, ki je intenzivno zaposlena z obnovo posebno severnega dela države ter z zgradbo celih naselbin za begunce, rabi ogromne količine stavbenega lesa, vendar naši izvozniki ne pridejo na svoj račun radi visokih železniških prevoznin, tako, da pridemo do čudnega slučaja, da zalaga grški trg v večjih količinah Švedska. Vsled velike porabe raznega stavbnega materijala je Grška celo ukinila uvozno carino na polizdelke kakor vrata in okna ter razne druge lesne izdelke, s katerimi bi bila naša stavbena industrija lahko zadostno zaposlena. Zvedeli smo, da je bila v prometnem ministrstvu že večkrat v pretresli tudi jadranska tarifa, ki pa ne more priti do veljave, ker imamo v tarifnem oddelku istega ministrstva zaposlenih samo malenkostno število ljudi, ki nikakor ne zmorejo vsega ogromnega dela. Na vsak način bi bilo na mestu, da mero-Bajni krogi enkrat uvidijo, kam mora voditi tako neplodna tarifama politika, ki mora sčasoma upropasliti našo mlado industrijo in odpreti nastežaj vrata inozemski konkurenci. Vino. Dne 3. decembra se je vršila v Zagrebu vinska borza kakor običajno vsako prvo "sredo v mesecu. Prometa sploh ni bilo, ponudba je bila slaba, povpraševanja sploh ni bilo. Za razlog navajajo pomanjkanje gotovine. Ker ni bilo prometa, zato so tudi notacije brez pomena. Mleko. Zadnji mesec gre množina mleka po vseh mlekarnah radi prehoda k suhemu ■krmljenju stalno nazaj. Vsled tega so se cene mleku malo dvignile. S 1. decembrom 1.1. se je zvišala dunajska en gros cena od 3.600 na 8.950 a. K pri litru. V splošnem je treba reči, da se je situacija na mlečnem trgu odkar je poskočil dinar, precej poslabšala. Od takrat se izkupi za izvozno mleko ca. Din 0.50 pri litru manj kot poprej. V pretekli sezoni je ostal glavni odjemalec našega mleka Dunaj. Celovec jemlje za koroška letovišča samo v poletnih mesecih. Gradec konzumira le malo našega mleka. Uvoz mleka v Avstrijo se je gibal v sledečih mejah: Iz Češke: I. četrtletje 58.090 q (3.490), II. 65.820 q (9.437), III. 58.980 q /26.527); iz Jugoslavije: I. 27.355 q (2.696), II. 27.861 q (580), III. 83.427 q (10.132; iz ©grške: 1.12.961 q (14.418, IL 17.500 q (14.595), i t i. 13.313 q (13.377); iz Švice: I. 416 q (917), JI. 189 q (250), III. 397 q (273). - Številke v oklepaju pomenijo uvoz v letu 1923. Skupaj jc uvozila Avstrija v L četrtletju tekočega leta 99.034 met stotov v vrednosti 1,783.000 zlatih kron, v drugem četrtletju 111 tisoč stotov v vrednosti 2,511.000 zlatih kron. % tretjem četrtletju 106.150 stotov v vrednosti 1,943.000 zlatih kron. Za prihodnje leto se obetajo tako pri nas, kakor tudi v Avstriji nenavadno velike množine mleka, ker povsod živinoreja stalno napreduje. Zato se je treba upravičeno bati, da nastopi kriza pri oddaji mleka. Na Izvoz mlekarskih izdelkov zaenkrat ni mogoče niti misliti, ker se še vedno prevzema mleko premalo strogo, tako da kvaliteta mleka ne odgovarja, pa tudi nimamo zadostno kvalificiranih moči, še manj pa dobro urejenih mlekarn, da bi mogli naši mlekarski izdelki v doglednem času konkurirati z inozemskimi. Svinjski sejem t Mariboru. Na svinjski sejem dne 28. nov. 1924 so pripeljali 198 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad Din 125 do 162.50, 3—4 mesece 300—400, 5—7 500—700, 8—10 750—950, 1 leto 1150—1375, 1 kg žive teže 15—17.50, 1 kg mrtve teže 20—23.75, koze komad 225—300. Žito. Od našega zadnjega poročila se je situacija na žitnem trgu precej izpremenila, kajti kakor običajno pred bližajočimi prazniki, je tudi sedaj postalo bolj živahno povpraševanje po moki, s katero v zvezi je seveda cena pšenici poskočila. Tudi je vzrok skoka pšenice le malenkostna ponudba od strani producen-tov, kateri so pričakovali še višjih cen pšenice, oziraje se na vladajočo sušo. širile so se tudi vesti, da je pšenica zelo slabo pognala na eni strani, drugod pa, da je jesenska setev previsoko zrastla ter da ji bo bodoči sneg vsled tega zelo škodoval. Zadnje dni v tednu se je cena pšenici nekako ustalila zopet na bazis cene Din 4 za kg, pariteta Novi sad. Opomniti bi bilo še, da v pasivnih krajih zelo primanjkuje promptnega blaga in sicer vsled tega, ker se dobavljači izgovarjajo, da ne morejo dobiti vagonov. Prav občutno primanjkuje v Sloveniji koruze za krmo, katere bi se v sedanjem času razpečalo prav velike množine. Kdaj bodo minile te neurejene razmere radi vagonov, je res morda neverjetno samo v naši državi, kajti za prevoz življenskih potrebščin bi se vendar že lahko enkrat to vprašanje rešilo. Fižol. Kar gotovo nihče ni pričakoval, se je zgodilo v tekoči seziji s tem blagom. Več mesečno že traja povsem nejasnost glede tega blaga, zadnje čase brez vsakega povpraševanja, cene redno nazadujejo, tako da je slovenski kmetovalec ravno z blagom, s katerim se je letno opomogel, zelo udarjen. Sladkor. V zadnjem tednu je postalo povpraševanje po tem blagu z ozirom na bližajoče se praznike nekoliko bolj živahno. Vendar se konzum še vedno vzdržuje večjih nakupov, ker pričakuje še nadaljni padec cen, kar pa ni povsem verjetno, ker se je situacija na zunanjih tržiščih precej učvrstila in je n. pr. beležila Amerika za dec. 4. točke poviška. V Italijo se stalno uvaža sladkor iz Češkoslovaške, ker je mnogo cenejši od domačega italijanskega proizvoda. Italijanske tovarne zahtevajo od države zvišanje uvozne carine, čemur se slednja noče udati, poudarjajoč pravilno ekonomično stališče, da mora domač produkt vzdržati tujo konkurenco, katera mora še do-plačevati visoke prevozne stroške. Eava in čaj. Cene kavi so v zadnjem tednu ziopet poskočile za približno pol liro pri kg, tako da stane že danes najslabša Rio kava že skoraj 11 lir. Čaj boljših vrst je zelo v ceni poskočil ter se teh vrst le težko dobi. g Carinski dohodki. V prvi desetini meseca novembra t. 1. so znašali carinski dohodki 42.434.100 dinarjev napram 53.823.630 dinarjev v istem razdobju leta 1923. — Od 1. aprila t. 1. pa do 11. novembra 1924. so dali carinski dohodki 1047.198.222 dinarjev, medtem ko so v istem razdobju lanskega leta znašali 1076 milijonov 101.678 dinarjev. Carinarnice v Sloveniji so dale sledeče dohodke: Ljubljana 2181 tisoč 243 dinarjev, Maribor 1942.328 dinarjev, Rakek 397.537 dinarjev in Jesenice 270.718 dinarjev. g Anglija in Avstrija. Jutri odpotuje v London predsednik avstrijske Narodne banke dr. Rihard Reisch, da pouči angleške gospodarske kroge in »Bank of Englanck o gospodarskem položaju Avstrije. g Produkcija sladkorja v Avstriji. Produkcijo sladkorja v tekoči kampanji 1924-1925 ce- nijo v Avstriji na 60.000 ton rafinade, kar pomeni napram prejšnji kampanji povišanje za 20 odstotkov. Avstrijski konzum sladkorja znaša letno 120.000 ton. — V sladkorni kampanji 1924-1925 bo torej domača produkcija sladkorja krila 50 odstotkov vse porabe, med tem ko je krila v kampanji 1923—1924 30 odstotkov, v kampanji 1922-1923 pa celo samo 11 odstotkov. g Lesna borza v Inomostn. Kakor poročajo listi, se je v Inomostu ustanovila lesna borza. g Izvoz žita iz Ogrske. Budimpeštanski »Az Est« poroča, da bo od letošnje ogrske žetve preostalo za izvoz približno 700.000 ton žita. g Ogrska zunanja trgovina. V teku meseca oktobra t. 1. je znašal izvoz 79 milijonov zlatih kron, uvoz pa 76.6 milijona zlatih kron. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila ogrska zunanja trgovina v mesecu oktobru t. 1. aktivna za 2.4 milijona zlatih kron. To je pripisovati predvsem dovolitvi proste zunanje trgovine. g Poljski dolg v Ameriki. Iz Wasbingtona poročajo, da je bila tam podpisana pogodba med severnoameriškimi Združenimi državami in Poljsko glede konsolidacije poljskega dolga, ki dosega 190 milijonov dolarjev. Pogoji so enaki onim, kakor so jih dovolile severnoameriške Združene država Angliji t j. 4 odstotno obrestovanje ter amortizacijska doba 60 let g Privatno poljsko pr rojilo v Ameriki. — Poljski listi poročajo, da je neka varšavska hipotekama banka dobila 10 milijonov dolarjev od države garantiranega posojila. g Gospodarsko vesti iz Francijo. V mesecu oktobru t. 1. je bilo nakopani h v francoskih premogovnikih s 303.000 delavci 4104.000 ton premoga; pred vojno so povprečno mesečno nakopali 3450.000 ton, zaposlenih pa je bilo 204.000 delavcev. — V oktobru t 1. je obratovalo 135 plavžev in se je produciralo 660 tisoč ton surovega železa, kar pomeni rekordno višino doseženo v povojnem času. g Gospodarske vesti iz Rusije. Dosedaj je tekoča sladkorna kampanja 1924-1925 dala 146 milijonov pudov (pud ima 16.38 kg) sladkorne pese tvornicam. 106 sladkornih tvornic obra tuje. — V gospodarskem letu 1923-1924 1. oktober 1923 do 31. oktobra 1924 se je nakopalo v celi Rusiji 720.9 milijona pudov premoga napram 494 milijonom v prejšnjem gospodarskem letu (1922-1923). Samo premogovniki ob Donu so dali 550 milijonov pudov, v prejšnjem gospodarskem letu 323.7 milijona pudov. — V gospodarskem letu 1923-1924 je znašala produkcija nafte v Rusiji 365.8 milijonov pudov, napram 317.8 milijona pudov v prejšnjem gospodarskem letu. To povečanje produkcije se razlaga z razširjenjem vrtalnih naprav. g Insolvenca osicške tvrdke. V Osjeku jo postala insolventna tvrdka »Brača Halmc, ki nudi upnikom 30 —40 odstotkov. Insolvenco je baje povzročila izredno visoka kazen 7 milijonov dinarjev za krivo carinjenje. Aktiva tvrdke znašajo nekaj čez 17 milijonov dinarjev. g Vinarska izložba v Negotinu. Od 12. do 14. decembra t. 1. se bo vršila v Negotinu izložba tamošnjih vin ter drugih poljedelskih proizvodov. g Velik polom v Budimpešti. Velika tvrdka za žitno trgovino — Budimpeštanska splošna d. d. za trgovino z žitom je postala insolventna. Dolgovi znašajo 20 milijard ogrskih kron. Pod vplivom tega dogodka je nastala na budimpeštanski borzi stagnacija, ker so pri tem prizadete ludi skorov se budimpeštanske velebanke. g Konkurzi in poslovna nadzorstva v Nemčiji. V teku meseca novembra t. 1. je bilo v Nemčiji prijavljenih 599 konkurzov napram 520 v teku meseca oktobra t. 1. Na novo se je dovolilo 196 podjetjem poslovno nadzorstvo (v mesecu oktobru t. 1. 269), dočim je bilo v teku meseca novembra t. 1. ukinjenih 301 poslovno nadzorstvo; v mesecu oktobru t. 1. je bilo ukinjenih 377 poslovnih nadzorstev. Borze. 5. decembra 1924. DENAR. Zagreb. Italija 2.9260—2.9560 (2.9670— 2.9870), London' 317.80—320.80 (317.82— 320.82),' Newyork 67.30-68.30 (67.75-68.75), Pariz 372.10—377.10 (371.50—376.50), Praga 203.75—206.75 (204.75—207.75), Dunaj 0.0948 —0.0968 (0.0952-0.0972), Curih 13.17—13.27 (13.20—13.30). Blaga dovolj na razpolago, tendenca slaba. Cnrih, Belgrad 7.55 (7.50), Budimpešta 0.006970 (0.070), Berlin 1.2280 (1.2310), Italija 22.35 (22.30), London 24.19 (24.12), Newyork 516.50 (519.50), Pariz 28.4550 (28.40), Praga 15.5750 (15.53), Dunaj 0.009270 (0.007275), Bukarešt 2.50 (2.50), Sofija 3.80 (3.75). Dunaj. Devize: Belgrad 1048, Kodanj 12480, London 332500, Milan 3064, Newyork 70935, Pariz 3895, Varšava 13620. Valute: dolarji 70460, angleški funt 330700, francoski frank 3855, lira 3030, dinar 1042, češkoslovaška krona 2122. Pragd. Devize: Lira 147.—, Zagreb 49.875, Pariz 186.75, London 158.80, Newyork 33 90. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 64—■ 66, 2i/o % državna renta za vojno škodo .116— 122.50," Celjska posojilnica d. d. Celje 210—< 212 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220—230, Merkantilna banka Kočevje 124—126, Prva hrvatska štedionica Zagreb 895—900, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 130—148, »Split«, anon. družba za cement Portland Split 1470—1480, >Nihag< d. d. za ind. i trg. drvom Zagreb 36.50 (blago), 4i/o % kom. zadolžnice Kranjske deželne ban-ke~90 (blago). Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka Zagreb 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka Zagreb 58.50—59.50, Ljubljanska Kreditna banka Ljubljana 222, Jugoslavenska banka Zagreb 102, Prva hrvatska štedionica Zagreb 890, Slavenska banka Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva Zagreb 75, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera Osijek 780—800, Narodna šumska industrija 55, Našica 52.50, Guttman 755—790, Slavonija 70, Trboveljska premogokopna družba tu 455, Združene papirnice Vevče 100, Vojna odškodnina 117—' 119, 7% drž. inv. posojilo 64.50—65. Dunaj. Alpine 395.000, Greinitz 153.000, Kranjska industrijska družba 885.000, Trboveljska družba 463.000, Hrvatska eskomptna banka 110.000, Leykam 192.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 57.000, Avstrijske tvornice za dušik 190.000, Guttmann 420.000, Sla-vex 235.000, Slavonija 71900. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, Ia, fko meja 1450, testoni 2.25, od 10—29 mm, media 23, fko meja 670, deske 18 mm, I„ II., IIL, fko Ljubljana 580, hrastovi plohi, I. in II. obrobljenci, 2.60 m, 53 mm, fko meja 1250, brusni les po uzancah ljubljanske borze, fko nakladalna postaja, 2 vag. 220—225, zaključek 220, bukova drva, 1 m dolžine, suha, fko nakladalna postaja, 1 vag. 25—26, zaključek 25, hrastovi obrobljenci (odpadki od žage), fko meja 26. — Žito in polj pridelki: Pšenica domača fko Ljul: ,.1 • 410, pšenica bačka, par. Ljubljana 455, cve • b/ički, fko Ljubljana 350, laneno seme, fko Ljubljana 700, otrobi srednje debeli, fko Ljubljana 225. — Stročnice, sad je: Fižol ribničan, orig., fko Ljubljana 400, fižol ribničan, očiščen, b/n, fko Postojna trans. 510, fižol prepeličar, orig., fko Ljubljana 480, fižol prepeličar, očiščen, b/n, fko Postojna trans, 585, fižol mandolon, orig., fko Ljulljana 380, fižol mandolon, očiščen, b/n, fko Postojna trans. 485, fižol rjavi, orig., fko Ljubljana 410. Turistika in šport. Nove podružnice SPD. V Sloveniji so se ustanovile tekom leta 1924 štiri podružnice SPD in sicer: Jeseniška s sedežem v Jesenicah, Vrhniška s sedežem na Vrhniki, Belokranjska se sedežem v Črnomlju ter najnovejša Marenberška s sedežem v Marenbergu. Tako obstoji danes SPD iz osrednjega odbora s sedežem v Ljubljani ter iz 21 podružnic. Osrednji odbor pa obstoji zopet iz osrednjega odbora kot takega, turistovskega kluba »Skala« ter »Aljaževega kluba«. Iz naraščanja podružnic je razvidno, da se misel planinstva med Slovenci zelo razširja. SVETOVNO MOJSTRSTVO V BOKSU. Kljub visoki starosti boksa moremo govoriti o svetovnem mojstrstvu v našem smislu šele od leta 1880 naprej. Prvi, ki jo dobil ofi-cielnl naslov svetovnega mojstra, je bil Ame-i rikanec Paddy Ryan. Od tedaj naprej so se mojstri hitro menjavali, zlasti v zadnjem času. Dobro vemo tudi, da prinaša tako mojstrstvo ogromne dohodke; Dempsey na primer je dobil za svoj 11 minutni boj s Carpen-1 tierom 60 milijonov naših kron, premagani \ \ Bujni, svilasti lasfe, iiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiuiiuinKiuiiitiiiiiinininiimiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimim po rednem umivanju glave t „Elida" Shampoon Gin | Carpentier pa 40 milijonov. Ilyanu jo vzel na-bIov mojstra njegov rojak Jack Kilrain leta 1880. Prihodnje leto se je boril za mojstrstvo s Kilrainom drug Artierikanec John S u 11 i v a n in ga je pobil po 75 rnndah. To je moral biti boji Runda traja tri minute. Ker je pa tudi Anglež M i t c h e 11 zahteval isti naslov, so ju postavili drugega proti drugemu v Chautilljr pri Parizu, 10. marca 1888. Borila sta se 39 rund s samimi pestmi. Boj je ostal neodločen, borivca sta bila popolnoma onemogla. Kljub temu so imeli pa šo nadalje Sullivana za svetovnega mojstra. Potolkel ga je mladi amerikanski trgovec Jim C o r b e 11 v 23. rundi 7. sept. 1892. Pet let se je veselil Corbett velikega uspehu; umaknil se je leta 1897 Bobu F i t z s i m m o n s u, ki ga jo potolkel v 14. rundi k. o. Fitzsimmons je bil eden najboljših bokserjov, če ne najboljši, kar jili Je sploh kdaj živelo. Takrat Je bil v 37. letu, kar smatrajo pri bokserjih že za precejšnjo BtarosL Umaknil se je 1. .1839. nad 100 kg težkemu Herkulu Ji mu Jefiries Jeffriesa ni mogel nihče potolči in Je odšel neprema-gan g pozorišča. Svetovno mojstrstvo so priznali nato M a r v i n u II a r t u, leta 1G0G. pa Tomu B u r n s u. Ogromnemu črncu J a c k u J o h n s o n u, novi zvezdi, se jo Bunis kar moč izmikal, a slednjič ga je črnec v Avstraliji le dobil in mu je v 14. rundi vzel z k. o. svetovno mojstrstvo 26. dec. 1908. Amerikanci so zvabili še enkrat Jeffriesa na dan, ker jim črnec kot svetovni mojster seveda ni bil všeč. Izid boja mlajšega Johnsona proti starejšemu Jeffriesu 4. julija 1910 biiio povedali že v »Športnem tednu«, v 15. mndi je bil Jefiries k. o. Ker se je pa Johnson zanemaril in ni treniral, je podlegel 5. aprilu 1916. leta 115 kg težkemu Jessu Willardu, v 26. rundi. WUlarda je pa 4. julija 1919 že v 3. rundi absolviral Jack De m pse y. Demp-sey je nam 1.80 m visok in okoli 90 kg težek, prava velikost in prava teža. Strahovit je njegov udarec in nepopisna je njegova hitrost. Najbrž ima samo enega nasprotnika: starost. Cerkveni vestnik. c Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv, Jožeiu v Ljubljani: 8. decembra ob pol sedmih zjutraj je skupno sv. obhajilo in ponovitev posvečenja, popoldne ob pol štirih pa slovesen shod in sprejem. c Katol. društvo rokodelski pomočnikov vabi vse svoje člane k praznovanju praznika Brezmadežne v Križansko cerkev. Ob 7 zjutraj bo na praznik, v pondeljek 8. decembra, govor, 8 KKjgM^RVCffSSflKt^^ Vsako drobna vrstica DJn 1'SO aH vsaka besed« 30 par. Naj. manjil 5 USsi. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I se bodem iel slikat za legitimacijo? — Gotovo v fotografski atelje KUNC FR., LJubljana, Wollova ol. Tam dobim slike najugodnejše! PRODAM aC ODDAM v NAJEM novo gospodar, poslopje z veliko delavnico po nizki, osebno dogovorjeni ceni, ob drž. cesti. Poizve sc pri IV. PLANINŠEK, Gunclje 26, p. Št. Vid nad Ljubljano. SPREJME SE KONTORISTINJA r večletno prakso, zmožna srbohrvaščine, izvežbana v strojepisju in stenografiji. -Ponudbe pod »Pisarniška mož 7632« na upravništvo. POZOR, stavbena podjetja! Jutri, 7. decembra ob 10. uri se proda npa 29.000 m' pri Vodovodni cesti, tik Knezovih travnikov. Kupe? vabijo na ogled! POJ >R TURISTI \ t" Iho^.ed, dober, z usnjato torbicus aaprodaj. Naslov v opravi »Slovenca« pod 7661 Naprodaj je skoro nov, na novo prelakiran VOZ (LANDAUER) po nizki ceni. ISKRA FR,, SAP tt. 14, Vrhnika. »♦♦♦»»♦♦»»•»♦♦•»♦♦♦»♦»♦♦»»t SAMOSTOJNO tovarna kožuhovine, strojenje, barvanje, kon^f.cior.ira-nje, preobnove, popravila. veščo slov. in nemške stenografije ter hitrega strojepisja, IŠČE večje industrijsko podjetje v Ljubljani. — Reflektira se samo na moči z večletno prakso. Ponudbe pod šiiro »Korespondentinja štev. 7634« na upravništvo. ♦♦»♦♦♦»»»♦»♦♦»»«♦♦♦»«»»♦♦♦♦ i Rog. Slatina. ZA ŽIVINOREJCE! Zahtevaite še danes CENIK od »ALFA« brzoparilnih kotlov fer ALFA mlekarGkih strojev in potrebščin! — ALFA-SEPARATOR D. D. Zastopstvo za mpnbor. obl. 7651 POSOJILO 30.000 DIN proti primernim obritim IŠČEM event. sprejmem šoti deležnika k trgovini s poljskimi pridelki. Ponudbe na upravništvo lista pid šifro »Samostojen It. 7MR,« Por»ni NAPRODAJ 2 dob-o ohranjeni ž«!etni PEČI _ okrogla ŽAGA na pogon z nogo — in velika množina plo{natih gramofonskih p?res. — Naslov v | upravi lista rod štev. 7671. "zimska suknja~ prav počepi naprodaj. — A. ČOTAR, Kolodvor, ulica lt. T^^e MaigaJ ple^sr '■» M sir, sobo in irloillks*, De'ov-1'en: Kolodvorska ul. 6, Zg. Šiška 121. Naročila se sp^prnajo Kolodvorska al. 6. sv. maša s petjem in med sveto mašo skupno sv. obhajilo društvenikov. c Meščanska Marijina kongregaclja pri Sv. Jožeiu ima v nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 7 zjutraj v kongregacijski kapeli sv. mašo in pa skupno sv, obhajilo. Popoldanski shod odpade. Zato pa je udeležba pri misijonski prireditvi ob 8 zvečer v Unionu za vse člane obvezna. NAJBOLJŠE SREDSTVO proti prehlajenju je čaj, pripravljen iz splošno priljubljenih čajnih mešanic ddha" Dobite jih povsod I »»♦»♦♦♦♦»»•»♦»♦»♦♦»»»»»♦»»»»»»»»»»♦»»t »♦»♦♦♦♦«♦♦»♦ !/ KUPI se za takojšnjo dobavo večjo množino gabrovih hlodov od 25 cm debeline in 2 m dolžine ter javorovih hlodov od 25 cm debeline in 3 m dolžine naprej. Cenj. ponud. franko nakladal, post. pod »Plačilo pri prevzemu Stev, 7660« na upravništvo. ELEGANTNO, opremljeno SOBO s separir?nim vhadoT — se ODDA — samo boljšemu gospodu. Ponudbe pod šifro »Lepa seba« na ALOiMA COMP.. Ljubljana. 7652 Zastopstva j vseh vrst, kakor vsako leto resnih tvrdk, ki hoče:o izva- ! po najugodnejši ceni vedno na žati svoje izdelke (vseh vrst) j zalogi, Ravnotam se kupuje v Ifalijo, prevzame slovensko ! podjetje v Rimu, ki razpolaga \ i prvovrstnimi referencami j ter lastnini skladiščem 'a les j ia drugo. - Pošljit« ponudbe naravnost na naslov UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORT1, VIA C.AOLI-ARI 44, ROMA. 6370 KUPIM surovi in stopljeni So] in se plača po najvišji dnevni ceni. Jos.Eergman, Ljubljana, Poljanska cesta it. 85. 25. teto obstoja li;rdke! in HARMONIJE na obroke« Bosendorier, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni irg 3 (pri magistratu). Najt __sposob. tvrdka Jugoslavije. Pozor! Pozor! PO ZNIŽANI CENI se prodaja: moderne spalnice, Jedil, mce, kuhinje, mcl*,* m!.. ^i... ^ ^ .. _: _,---■ pisalne mize anierikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGArt. Strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850 smrekove in bukove hlode, trame, remelne in deske I in II. Ponudbe z navedbo množine, cene franko nakla- j »♦*">♦♦♦♦■»♦♦«-<>»♦♦♦♦♦«<><.♦♦<>.» <.»♦♦♦♦«»♦«4 dalna postaj« in termina li-feracije na upravo pod šifro »Plačljivo takoj« št. 7665. ! se pritožuje nad drarfinjo; j k-'"r se še ni pr»pričal, kako VAJENCA za čevljarsko obrt se sprejme. Naslov v upravi. 7672. Ljubljana. IŠČE se izurjena PRODAJALKA ozir. BI.A GA JNIč ARK A za trgo- tukajšnjo galanterijsko vino. Nastop takoj. Naslov pove ALOMA COMPANY, Lii 7b53 je marulakturno in galanterijsko BLAGO ter USNJE pri tvrdki MAJZELJ in HAJŠELJ LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1. NAPRODAJ ennjiodstropna HIŠA ▼ Ljubljani tik Tabora za 410.000 Din. Hiša je pred vojno zidana in v prav dobrem stanju; kupcu je na razpolago lepo stanovanje v I. nadstropju s tremi sobami, pritiklinami in v podpritličju delavnica s 3 prostori, pripravna za vsako obrt. — Naslov pove uprava lista pod številko 7675. »♦«♦♦♦♦♦♦»♦11*«**»»♦♦♦♦->.«♦ Inserati v »Slovencu« imajo po-poSen uspeh! Neizprosna usoda nam je za vedno iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, star. očeta, tasta in strica,' gosp. Franc Zgonc kateri je danes, 5. t. m. ob 10 dop. po dolgi in mučni bolezni, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb biagopokojnika se vrši v nedeljo, 7. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Prisojna ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Petra v ponedeljek, 8. t. m. ob 7 zjutraj. blag spomin. Pokojnika priporočamo Žalujoči rodbini ZGONC- -TOMŠIČ. HasaaaanasamBaBBBsasaEs Delniška giavnlca: 50,000.000 OIrt Rezervni zakladi ca. 10,000.000 Din Ceritra2a: sva podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj. Maribor, Metkovič, Wovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec. Se priporofo xa vse v bančno stroko spadato£e posle P—8—BMBaMBmgfflaiSBffiEia Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Ilaggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. (Dalje.) 39 Neter-Tua se je zbudila. Skozi stolpna okna je prihajala prva siva svetloba zgodnjega jutra. Njene oči so blodile v polu-mraku in so se ustavile najprej na temni postavi Aste, ki je spala v stolu, naslanjaje glavo na roko. Nato jih je svetloba pritegnila k vznožju postelje in tam je Tua opazila ograjeno v medlo, belo luč, ki je bila, kakor da je na zvezdah ali mesecu doma, z dvojno krono na glavi in opremljeno z vso kraljevsko opremo egipčansko — samo sebe. Sedaj jo Tua vedela, da sanja, in je dolgo časa mirno ležala; njej, ki je nesrečna umirala od lakote, ki je bila jetniea v rokah svojih sovražnikov, u jeti ptici, je bilo lepo, ukvarjali se v domišljiji s to sijajno podobo, kakršna je bila sama, preden je zla usoda, poslužujoč se glasu strežnice Meritre, prevarila mrtvega faraona v Mem-iidi. Če bi ji bilo šlo po sreči, bi ona bila taka, kakršna je tistale podoba, podoba, ki je nosila njeno krono in slavnostno obleko in njene lastne dragulje. Tako se spreminja usoda celo v življenju kraljičen, ki se njih prestol zdi sezidan na skalo, kraljičen, ki jim je oče bogov oče. Še nikoli doslej ji to v njenem mladem življenju ni bilo jasno, ker jo je do tega dne tudi v lakoti in strahu dvigal ponos. Toda v tej hladni Uri, kakršna prihaja pred solnčnim vzhodom, v uri, v kateri navadno ljudje umirajo. knkor pravijo, ji ie bilo drugače. Njen konec je bil blizu — vedela je to in je spoznala, da ni slednjič med najmogočnejšo vladarico na svetu iu najponižuejšo kmet- sko deklico prav za prav nobene razlike, razen morda razlike v duši. Tam je ležala, le še senca, in se je morala odločiti, da izbere ali žalostno smrt od žeje in lakote ali pa zakon, ki ji je bil ogaben. In kaj je pomagalo, da so jo imenovali Amenovo Jutranjo zvezdo, da je bila edini otrok faraona in njegove kraljevske žene in da ji bodo. kadar umrje, priredili slovesen pogreb ter nje ime vpisali v zapisnike kraljev, dočim bo Abi, prokleti upornik, sedel na prestolu! Tam na postel ji je ležalo, kar je ona, in tam ob končnici je stalo, kar bi ona bila, če bi je bogovi ne bili zapustili. Njeno ubogo srce je bilo polno bridkosti, kakor s kisom nalita kupa, bridkost se ji je pretakala po žilah in ne kri. Bilo ji je težko, da umira tako mlada, ki so jo ljudje imenovali boginjo; da ji bodo vzeli krono, vzeli maščevanje, da bo umrla in odnesla s seboj svojo globoko, brezplodno ljubezen. Ali se bosta sešla z Ramesom onstran groba? bi bila rada vedela. Ali se bosta poročila in rodila otroke, ko bo kot faraon vladala na Spodnjem svetu? Ali bo Osiris rešil njeno umrljivo telo in jo oče Amen sprejel ali pa se bo pogreznila v večno temo, kjer ni drugega kot spanje? O, vse bi dala za eno uro moči in svo-boce, za eno kratko uro, da na čelu svojih armad udere v uporno Memfido v vsej svoji moči, da pogazi nje obzidje, izreči nje palače plamenu in vrže nje prokletega princa žrelu krokodilov. Njene ugašajoče oči so se zabliskale ob tej misli, njena upala prsa so se napela in glej, oči mogočne kraljice njenih sanj so se tudi zabliskale kakor v odgovor in na njenih prsih se je nakit dvignil, kakor da ga je dvignil ponos ali bes. Nato pa se jc prikazen premaknila, lepi obraz — ali je mogla kdaj sama biti tako lepa? — veličastveni obraz se je malo sklonil in z rdečih ustnic je prišel nežen glas, njen lastni zvonki glas, ki je rekel: »Izreči svojo željo, kraljica, in se ti bo izpolnila. Jaz, ki stojim tu, sem tvoj pokoren služabnik, o Jutranja zvezda, o Amenovo kraljevsko dete.« Tua je sedla na posteljo in se je prikazni smejala. »Mojo željo!« je rekla. >0 sanja, zakaj se norčuješ iz mene? Čakaj, česa si želim? Prav, sanja, kakor berač ob vratih si želim požirka vode in skorjice kruha. »Tu je,« je odgovorila postava in pokazala s svojim kristalnim žezlom na mizico ob ležišču. Tua je leno pogledala tjakaj in — bilo je tako! Na mizi je stala v srebrni čaši čista voda in ob njej kolački na zlatem pladnju. Iztegnila jo roko, ker je bila ta domišljija zelo zabavna, in je vzela to dozdevno srebrno kupo, svojo lastno kupo, ki jo ji je bil faraon podaril kot otroku, jo nastavila na ustnice ter pila in, glej, čista, hladna voda ji je tekla po grlu, dokler ni bila nje strašna žeja potolažena. Potem je zopet iztegnila roko in vzela hlebčke kruha ter jih gladno jedla, dokler jih je bilo kaj, a ko je použila zadnjega, je vzkliknila osramočena: >0, kako sebična ničvrednica sem, da sem vse spila in snedla in da nisem ničesar pustila svoji rednici Asti, ki spi in umira od pomanjkanja, kakor sem umirala jaz.« >Ne boj se,« je odgovorila sanja. »Gej, tudi za Asto je dovolj.« In bila jo resnica, zakaj srebrna čaša je bila zopet do roba polna hladne vode in na zlatem pladnju so bili drugi kolači. Sanja je zopet spregovorila: »V tvojem srcu, o Jutranja zvezda, so 151'® ©j a v rs I naslov: E»£s.ra]kci JLJiiSjIjana Teleiora stev.: 281, 413, 502, 503 in 504 saaBMaBaMMBgMM—I gotovo še druge želje razen teh po hrani irt pijači.« »Ah, o sanja, želela bi, da se maščujem nad izdajavcem Abijem, nad moriv-cem svojega očeta, ki mi jc hotel prizadeti najhujšo sramoto, ki se more ženski prizadeti. Želela bi se maščevati nad Abijem in nad vsemi, ki so z njim.« Svetla prikazen se je poklonila, iztegnila svoje z nakit jem okrašene roke in odgovorila: »Jaz sem tvoj pokorni služabnik. Prišlo bo tako maščevanje, o kraljica, o kakršnem ne moreš sanjati, maščevanje v kapljicah, ki bo prehajalo v njegove žile kakor sirup, muke razočarane ljubezni, muke strašne groze, muke dane in zopet iztrgano oblasti, muke sramotne smrti in večne muke požiravca duš — tako maščevanje pride nad Abija in vse, ki so z njim. Ali ni v tvojem srcu, o Jutranja zvezda, o božanska kraljica, nobene druge želje?« »Ah,« je odgovorila Tua, »o vsem no morem govoriti niti sama s seboj v spanju.« »Izpolnilo sc ti bo, o Jutranja zvezda. Našla boš svojo ljubezen, čeprav daleč za obzorjem, in vrnil se bo s teboj in obadva bosta vladala v Spodnji in Zgornji deželi in v vseh drugih pokrajinah s slavo, kakršne Egipt še ni videl.« Sedaj se je slednjič zazdelo, da se jo Tua zbudila. Pomela si je oči in jjogledala. Tamkaj jo spala Asti; tam na mizi ob njej jo bila voda in kruh; tam ob koncu postelje pa je bila prekrasna podoba nje same, svetlikajoča se v medli svetlobi jutra, opravljena v sijajna oblačila. »Kdo si ti, kaj si ti?« je zavpila. »AH si bog ali duh ali pa si samo slepiva prikazen, ki se io ujela v mreže moje blaznosti?« Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki . Soštarič Maribor, Aleksandrova cesta št. 13. Telefon St. 222. Trgovina z modnim, manufakturnlm, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo ia pleteninami. Ela dcbeio in drobno. Na dan 15. januarja 1925 god. n 11. časova pre podne održače se u saobrača). odelenju opštlne grada Beograda, Jugoviča nI. br. 1 — oiertalna licitacija za nabavku oko 600.000 kamenih kocaka od cruptivne stene. — Predračunska suma 5,000.000 Din. i— Poaučači sa kamenom iz inostranstva izključaju se. — Ponude moraju biti saobrazne zakonu o državnom računovodstvu i tačno odgovarati propisanim opštim i tehnič-Hin uslovima, koje interesantl mogu videti, odnosno odkupiti, u saobračajnom odelenju opštine grada Beograda. IZ SUDA OPŠTINE GRADA BEOGRADA, A. br. 27.045 od 22. novembra 1924 god. Prodajalka mei. stroke, se takoj sprejme na deželi. Pismene ponudbe z navedbo referenc na uprave Usta pod 7649. NAPRODAJ KOMPL. OPRAVA za spalno sobo iz orehovega lesa, zelo dobro ohranjena. St. Patra cesta 51. Ogleda se lahko od 11.—1 are pop. Rabim čevljarskega POMOČNIKA samo za iivana dela in za kontes-pete. Logar Anton, Dalmatinova ulica 7, Ljublj. P. D. IM ■■■■■■HaBSBUiaiaBa■■■■■■■■■■ priporoča Nova založba r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19 kot primerna d a r il a sledeče knjige lastne založbe: Cankar Ivan, Podobe iz sanji Cankar Izidor, Obiski; Debevc, Vzori in boji; Euripides, Bratski spor; Finžgar. Zbrani spisi IV.) Herman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič, Ljudske povesti; Majcen, Kasija; Mole, Tristan ex Sifceria; Shakespeare, Beneški trgovec in JnliJ Cezar; Sophokles, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovin« umetnosti pri Slovencih. Finžgar, Zbrani spisi (za božič) izide V. zvezek, Prerokovanje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in šolske knjige, tudi tujih slovstev, v bogatem izboru. laffiBlgBCggnMMBBEgMB TRGOVINAI Vzamem za več let v najem trgovino s stanovanjem in inventarjem ali brez inventarja v mestu ali na deželi. Pristopim tudi kot družabnik. — Ponudbe prosim na upravo lista pod štev. 7642. Naprodaj imam dvoje lahke sanke za enega konja. Ivan LAH, kovač, Lesce 39, Gorenjsko. ! opozarjamo, da so zopet do* speli najboljši šivalni stroji in kolesa | „6RITZNER" i V VSEH OPREMAH j za rodbinsko in obrtno j rabo. Istotam vseh vrst i čevljarski stroji ..AdlCf' kakor: cilinder, levoročni : { in kr>jaški. ; : Pouk v vezenin ter j i hrpanlu perilo in f : nOgaVlC Ištoianje) brez- jj j plačno edlnO le pri: j i JOS. Peteline, Liubljana i \ blisa Prešernovega spornem- š : ka ob vodi. Popravili sprejemamo. £ V, Moške srajce najnovejši vzorci, najfinejše blago, kakor tudi drugo perilo, kupiš najceneje, ker je lastni izdelek, edino le pri tvrdki F. in I. Goričar, »PRI IVANKI, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. 7566 Vsakovrstna naročila za strojno pletenje se sprejemajo. — Točna postrežba, solidno delo. — Zeljarska nlica 11, L nadstr. MANJŠE POSESTVO blizn postaje naprodaj. Več v Vranovičih »t. 23, p. Gra-dac pri Črnomlju. 7658 OB 25-LETNIC11 »PRI SOLNCU« za vodo — K. Widmayer Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Božič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufakt. blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtahe (peče: edina za'.oga), kravate, nogavice itd. Trt večjem odjemu prim. popust 15 letno jamstvo Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA ŠELENBURGOVA ULICA 6/1 Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem veliki ali pa tudi v priprosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren l st za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom ZALOGA KLAVIRJEV in planinov najboljših tovarn Bttscndorfer, Erlabar, Czapha, ESOlzl, Sclroeiaiioicr, Silngl Ha. TUDI NA OBROKE JERICA HI1BAD, roj. »olenc ljub. nilSerlevo S NAJSOLIDNEJŠA in PRIPOROČLJIVA manufakturna trgovina t največjo izbiro SUKNA, HLAČEVINE, TISKOVIN, PLATNA za vse vrste perila in vsakovrstnega modnega blaga je znana tvrdka FEUX SKRABL - MARIBOR GOSPOSKA ULICA U. j po deželi naj-dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je ..Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj .'OUfi.;-*} » ,-v-jV ■■•^■Tf'-;^,. ■, , v Ptujn na zračnem prostoru je po jako nizki ceni lepa družinska HIŠA z vrtom po zelo nizki ceni NAPRODAJ. — Resni reflektantje naslovite dopise na POŠTNI PREDAL štev. 14, CELJE. IIIEIIlEJIIEIHElHEIIIEIIlEinEIHEII „11 PA" SfTortlli: št. Vid n. Ljubljano PRIPROROČA SVOJO BOGATO - - zalogo poSifištva. - - Cene konkurenčne. 7048 Cene konkurenčne. SIII=lllslllSIII=lll=IIISIIIslll=lll= v nedeljo in ponedeljek 7., oziroma 8. t. m. v vseh poslovnih prostorih! Modna trgovina U. ŠiElkenk nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 19. SfflBBiil Stavbeno podjetje Ljubljana, Gosposvetska c. 2, priporoča svojo bogato zalogo pisalnih strojev »ADLER« i" »URANIA«, dalje ŠIVALNIH STROJEV za rodbine in obrt ter voznih koles: STYRIA - DORKOPP, OROŽNO kolo (w.rturii) Ceniki zasloni ln Iranko. IVAM O G R I N Ljubljana Pisarna: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon št. 426. se priporoča za vsa stavbna dela, ter nudi po konkurenčnih cenah vseh vrst str