Leto XXII., št* 196 Ljubljana, petek 28. avgusta 1942-XX Cena cent. 80 aiia y uoaviumui -jumimu, •*acanijev> TeUioa k. U-22. J1-2J. 51-24 taueraiDt oddel Hci Uobllana. Hacdaijeit (Ii B J — telefon «L <1-23 41-26 Podruinio Mora notoi Ltabltamka cest* 42 Računi i m Ltablruukc pokra ftnc pri poštno SeKcmem arodo 17.749 a ostale krait telHU "«w "on Orxt I1-*l1f (talite >tj Dozemsrvt mu Cnlrvr,. "nhKflrtr* i.». »-M tokoplil ii *ta bliciti dl provcflicna ituitn co ntcti s Ooioo« Pubblicai Italiana S. A. MILANO Riusrita Incursione su Malta f e vivace attivita di pattuglie e d'artiglierie ln Egltto H Quartier Generale delle Forze Armate eoraunica in data di 27 agosto 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 822: In Egitto la giornata 6 stata caratteriz-zata da vivaci azioni di pattuglie esploranti ed intensificato fuoeo delle artiglierie, spe-cie nei settori settentrionale e centrale del fronte. Un'incursione di velivoli nemici su Tobruk ha provocato un incendio pronta-mente domato. Nostre formazioni hanno attaccato gli aeroporti di Hal Far e Micabba; in com-battiinento due «Spitfire» venivano abbat-tuti dalla caccia germanlca nel cielo del-1'isola. Tutti i nostri apparecchi sono rien-trati aila base. Un limitato numero di bombe © stato sganciato da aerei britannici su alcune lo-ealiia della Sicilia, da nessuna di queste sono segnalate vittime. m napad na Malto Sovražnik je Izgubil dve letali — V Egiptu oživljeno izvid- stisko in topniško delovanje Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 27. avgusta naslednje 822. vojno poročilo: V Egiptu je dan potekel v znamenju živahnih izvidniških akcij in ojačenega topniškega ognja zlasti v severnem in osrednjem odseku fronte. Sovražna letala so na svojem poletu proti Tobruku povzročila požar, ki pa je bil takoj zadušen. Naši letalski odredi so napadli letališča v A! far ju in v Micabbi; v boju sta bili sestreljeni dve letali tipa «Spitfire«. Sestrelili so jih nemški lovci v zraku nad otokom. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Neznatno število bomb so britanska letala vrgla na nekatere kraje Sicilije. Iz teh krajev niso javljene nikake žrtve. Jumška smrt vojnega karata pavia, 27. avg. u. Na ruski fronti je padel za domovino mladi duhovnik Giovanni Pottenghi, vršeč svojo službo vojnega ku-rata pri italijanskih četah na vzhodnem bojišču. Bil je rodom iz Pavie, kjer je bil župni pomočnik pri cerkvi sv. Gervazija. Na lastno prošnjo je bil imenovan za vojnega kura ta. Bil je star šele 32 let. (»Ga-zettino« — Venezia). Zmagovito odbiti sovjetski protinapadi Berlin, 26. avg. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da so edinice italijanske armade v severnem odseku velikega kolena Dona odbile večkrat napade boljše, viliov, ki so skušali prekoračiti reko, in jim zadale hude izgube. Bojna in lovska letala, ki so jih podpirale eskadre madžarskih lovcev, so uspešno posegle v borbe na fronti, v katerih so se posebno izkazali bersaljeri. tgaiaaHg Zastopal bo Vladarja in Duceja pri pagrebu Horthyjevega sina — Avdienca pri regentu Budimpešta. 26. avg. s. Elcscelenco grofa Ciana, zastopnika Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Duceja, je sprejel regent Horthy. Grofa Ciana je spremljal italijanski poslanik Anfuso. Regent Horthy se je z grofom Cianom dolgo razgovarjal in bil vidno ganjen spričo odkritosrčnega sožalovanja Italije ob globoki žalosti, ki je regenta zadela. Potem ko je obiskal predsednika ministrskega sveta Kallaya, je grof Ciano ob spremstvu ministra Anfusa in vseh članov italijanske misije, izkazal zadnjo čast pred krsto Štefana Horthyja. Tudi predsednik parlamenta je sprejel italijansko misijo z Eksc. Cianom na čelu. Grof Ciano se je podal v žalno dvorano v parlamentu in se nekaj minut pomudil v zbranosti pred krsto Štefana Horthyja. Na katafalk so bili položeni veliki lovor je vi venci z italijanskimi trakovi in sicer venec Nj. Vel. Kralja in Cesarja, venec Duceja in venec grofa Ciana . Nemška delegacija pri pogrebu Budimpešta, 26. avg. s. Regent je sprejel nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki je regentu izrekel globoko sožalje v Hitlerjevem imenu ob smrti Štefana Horthyja, madžarskega podregenta. Nato je minister von Ribbentrop odšel v spremstvu feldmaršala von Kei-tela. in vseh članov nemške delegacije v parlament, kjer se je poklonil ob krsti Štefana Horthvja. Von Ribbentrop je položil na katafalk venec, ki ga je poslal nemški kancelar Hitler. žalne svečanosti v madžarski prestolnici Budimpešta, 26. avg. s. Globoko sožalo-varije ljudstva z regentom Horthyjem se še nadalje kaže. Ob 6. uri davi je bil za javnost odprt parlament, toda že od 3. zjutraj se je množica razvrstila na trgih in cestah pred parlamentom. Od 6. ure naprej je defiliralo pred krsto Štefana Horthyja na tisoče in tisoče oseb, med njimi mnogo kmečkih delegacij, ki so prišle iz najbolj oddaljenih krajev. V dvoran!, kjer je izpostavljena krsta junaško padlega podregenta, imajo častno stražo letalski oficirji in kraljeva garda. Danes sta se sestali obe zbornici. V poslanski zbornici je predsednik ministrskega sveta s plementimi besedami očrtal najbolj značilne epizode iz življenja padlega podregenta, ki se je ves posvetil službi za domovino. Ministrski predsednik je rekel, da junaška smrt letalca Štefana Horthyja, podregenta Madžarske, obvezuje ves narod, da z obnovljeno vnemo nadaljuje borbo proti boljševizmu za načela kulture, za katera se danes bori vsa Evropa. Ves narod se je strnil okrog plemenite osebnosti Nikole Horthyja, ki ga je zadela tolika žalost, in ves narod je obnovil svojo prisego zvestobe. Kallay je zaključil z besedami: Pred truplom Štefana Horthyja, madžarskega podregenta in junaškega letalca, dviga 15 milijonov Madžarov roko v prisego in kliče: Živela Madžarska! Živel regent;! Seja zbornice je bila prekinjena v znak žalosti, poslanci pa so intonirali madžarsko himno. Predsednik ministrskega sveta, ki mu je sledila celotna vlada z vsemi poslanci, je nato položil lovorjev venec na krsto v parlamentu. Istočasno je bila podobna žalna seja v senatu. Predsednik senata je dal besedo madžarskemu primasu kardinalu Szeredy-ju, ki je očrtal lik in zgledno življenje Štefana Horthyja, ki je bil ves predan domovini. Njegova žrtev na bojišču slave, je rekel kardinal, je največje jamstvo, da bo iz sedanje vojne narod izšel ojačen in zmagovit. Senatorji so stoje poslušali kar-dinalove goreče besede. Nato je bila seja v znak žalosti prekinjena. Indijski odpor je zajel že več ko pol milijona vasi Bangkok, 27. avg. s. Nadaljnji znak resnosti položaja v Indiji kaže angleško uradno poročilo, ki pravi, da je bilo na področju Luknova, kjer je zatiranje izredno krvavo, ubitih 17 Indijcev v oboroženem spopadu med skupino Indov ter patruljami policije in čet. Ne gre več samo za bolj ali manj hude manifestacije v mestu, temveč za gverilsko vojno, ki jo Indi organizirajo tudi na deželi, kjer se po nedavnem angleškem priznanju upor proti tlačiteljem nezadržno širi v več ko 500 000 vaseh. Kakor se vidi, ni bilo normalno stanje, o katerem govore s tolikim zadovoljstvom angleški listi in angleška propaganda, niti najmanj doseženo. šonan, 26. avg. s. šef indijskih nacionalistov Bose, ki že dolgo prebiva na Japonskem, je prišel včeraj v Panang. Bose si bo ogledal najvažnejše mesto na Malajskem polotoku in vzporedil delovanje na tem področju bivajočih Indijcev. Agenciji Domei je Bose izjavil: Ni za Indijce bolj plemenite dolžnosti kakor je žrtvovanje življenja za neodvisnost domovine. Ob ugodnem trenutku bo indijska nacionalistična armada pripravljena za borbo. šanghaj, 27. avg. d. O novem nasilju britanske policije proti civilnemu indske-mu prebivalstvu se je izvedelo v sredo ponoči iz New Delhija. Semkaj dospelo uradno britansko poročilo pravi, da je v Lučk-novu britanska policija streljala na demon- strante ter da je bilo pri tem 17 Indov ubitih. števila ranjencev to pot britansko poročilo ne navaja. Hkrati so iz Indije dospele vesti, da pripravlja britansko-indska vlada nove še brezobzirnejše ukrepe proti civilnemu prebivalstvu v prizadevanju, da bi zatrla izgrede, ki se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Vlada je izdala proglas, v katerem grozi s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi bil zaloten pri izvrševanju ali tudi samo pri podpiranju sabotažnih dejanj. Birmanci v japonski vojski Rangoon, 26. avg. s. Glavni poveljnik japonskih sil v Birmi je pregledal birmske čete, ki so jih Japonci izvežbali in so dodeljene obrambi tega ozemlja. V kratkem govoru je general rekel, da je vesel, ker birmske čete sodelujejo aktivno z japonskimi. Protižidovski ukrepi v Bolgariji Sofija, 27. avgusta, d. Bolgarska vlada je sklenila nove stroge ukrepe proti Židom v Bolgariji. Do 15. septembra bodo morali vsi židje zapustiti bolgarsko prestolnico. Preseljeni bodo deloma v predmestja, deloma pa v notranjost države. ZASEDENE VIŠINSKE POSTOJANKE V KAVKAŠKEM GOROVJU Pri Stalingradu odločno odbiti sovjetski protinapadi — Uspešni bop pri Medjinn in Rževu —174 sovražnih letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednji komunike? V Kavkazu so bile žila\» »e borečemn nasprotniku v napredujočih napadih iztrgane nadaljnje višinske postojanke. Zapadno od Stalingrada je sovražnik podvzel ogorčene protinapade proti nemškim napadalnim klinom, ki so prodrli v njegove obrambne črte. Sovražnik je bil ob močni pomoči letalskih sil zavrnjen z visokimi izgubami. Pri tem je bilo uničenih 4o sovražnih oklopnih voz. Južnozapadno od Kaluge in Rževa je sovražnik ponovil svoje napade. Vsi naskoki so bili, deloma v protisunkih, odbiti. Severozapadno od Medjina je vrgel na9 protinapad sovražnika nazaj na njegove izhodne postojanke. Pred Petrogradom krajevne borbe. Pri neki akciji naskakovalnih oddelkov je bilo razdejanih 40 sovražnih bunkerjev. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili v dnevih 25. in 26. avgusta 143 sovjetskih letal. 24 nadaljnjih letal je bilo razdejanih na tleh. 9 lastnih aparatov se nI vrnilo s poletov proti sovražniku. V Egiptu živahno delovanje Izvidniških oddelkov in topništva. Lahka nemška letala so z dobrim učinkom obmetavala za vo.mo važne cilje. Posamezna sovjetska letala so izvršila brezpomembne motilne polete nad vzhodno Nemčijo. Zaradi odmetavanja bomb brez cilja so ponekod nastale škode in požan, toda v neznatni izmeri. Lastne letalske akcije so se vršile nad južno in jugovzhodno Anglijo in so povzročile marsikod velika razdejanja in obsežne požare. V jutranjih urah dne 27. avgusta .je prišlo v Kanalu do kratke bitke med dvema nemškima in šestimi angleškimi hitrimi čolni. Med borbo je bilo več sovražnih čolnov poškodovanih. Nemška premoč v zraku V treh mescih nemške poletne ofenzive so Sovjeti izgubili nad Sloo letal Berlin, 27. avg. d. Snočnji nemški uradni objavi o velikanskih uspehih nemškega letalstva, v kateri se navaja, da je bilo na vzhodnem bojišču v razdobju od 31. junija do 24. avgusta, odkar traja velika nemška ofenziva, uničenih nad 5100 sovjetskih letal, posveča »Berliner Borsenzeitung« članek, v katerem postavlja v učinkovito luč ogromne uspehe nemškega letalstva. List ugotavlja, da so objavljene številke nov dokaz, da predstavlja nemško letalstvo silo tolikšnega formata, da ji ni dorasel noben nasprotnik. Mojstrsko se je izkazalo tudi nad sovjetskim letalstvom, ki se je oblikovalo celi dve desetletji. Od početka sedanje vojne se je nemška nadmoč v zraku zmerom očitno uveljavljala. V zadnjih dveh mesecih je nemško letalstvo ponovno izvojevalo odločitev v velikih bitkah. Povsod je utiralo pot pehoti z uničevanjem sovražnikovih utrdbenih naprav in z desorganiziranjem oskrbe sovražnikovih sil. Nemško letalstvo je odločilno poseglo v borbe za kavkaške gorske prelaze ter je odlično prispevalo k uspelemu prodoru preko Dona, kjer je izvrstno podpiralo operacije na terenu. Nadalje nemško letalstvo neumorno ovira ladijski promet na Volgi, nadzoruje Črno morje in Finski zaliv, razbija sovražnikove ladijske konvoje v Severnem ledenem kakor tudi v Sredozemskem morju, se bije v Afriki in mu pri tem še preostaja sil> da lahko požene domov ogromno britansko - ameriško zračno armado, ki si domišlja, da je v premočL Prav pri Dieppu se je očitno pokazala nadmoč nemškega letalstva tudi na zapadu. Ta nauk je moral sovražnik plačati s 127 razbitimi letali, ki so nemško letalstvo veljali samo 35 lastnih aparatov. Sovražnik je bil pri Dieppu v zraku popolnoma premagan, pognan v beg in zasledovan vse do svojih izhodiščnih oporišč. Po vsem tem je popolnoma naravno, zaključuje »Berliner Borsenzeitung«, da že sama misel, da bo treba občutiti nekoč v Angliji vso koncentrirano silo nemškega letalstva, učinkuje na Angleže kakor težka mora. Ko bodo Angleži čitali poročilo o ogromnih uspehih nemškega letalstva na vzhodnem bojišču ter mu pridejali številke o izgubah pri Dieppu, se bodo morali spomniti na prorokbo gospoda Churchilla, ki je nekoč dejal, da bo v tej vojni dobila igro stran, ki bo imela najboljše ljudi. Med Volgo In Kavkazom Položaj na južnem delu vzhodnega bojišča v začetku tedna — Orjaški stepni požari Bern, 27. avg. u. Moskovski dopisniki anglosaških poročevalskih agencij nadaljujejo popisovanje položaja pri Stalingradu naglašujoč resnost in kritičnost trenutka. Eden izmed dopisnikov »United Pressa« brzojavlja med drugim: Odločilne bitke okoli Stalingrada so še vedno v polnem teku. Vedno bolj jasno postaja, da si hočejo Nemci odpreti pot proti točkam, ki obvladajo dolenji tok veletoka Volge. Zato so vrgli tja znatne oklopne sile, ki jim še vedno prihaja pomoč preko Dona. V odseku Koteljnikova se borba nadaljuje v strahovitih okoliščinah. Veter, ki veje z zapada, nosi ogromne stebre plamena in dima proti sovjetskim položajem. Ruski vojaki, na pol goli, se fanatično upirajo. Tla so doslovno pokrita s trupli. Vročina je neznosna. Rusi se morajo brez prestanka umikati pred ognjeno steno, ki se pomika proti njim. Umikajo se počasi in neprestano streljajo na nemške oklopne vozove, ki se komaj odražajo v gostem dimu. Na Kavkazu branijo Rusi nekatere prehode preko pogorja. Nemci prodirajo v treh smereh: proti Novorosijsku in Tuapseju, proti Groznemu in proti osrednji kavkaški gorski verigi. Iz Pjatigorska prodirajo Nemci v smeri na Ordžonikidze (Vladi-kavkaz). V tem trenutku njihove čete niso oddaljene niti 100 km od tega mesta, kjer je izhodišče odlične ceste za prehod preko Kavkaza. Ta cesta je uporabna tudi za oklopne vozove. V ugodnem vremenu se cesta lahko prevozi z avtomobilom v osmih urah. Ob koncu meseca septembra pa so hribi že pokriti z velikim snegom, tako da je vožnja z oklopnimi avtomobili zelo otežkočena. Na strani sovražnikov nI več nikaka skrivnost, da je bojišče pri Stalingradu glavna fronta. Na strani osi se bojuje na tem prostoru milijon vojakov od podpori 3000 letal. Zaradi teh ogromnih sil sta obe nemški koloni, ki sta prekoračili Don, lahko prodrli mnogo kilometrov globoko v sovjetske obrambne položaje. V Stalingradu računajo, da se napad na mesto lahko začne vsako uro. Zaradi tega jadrno odvažajo stroje iz delavnic. Tisoče in tisoče delavcev so zaposlili s tem, da za Uralom noč in dan grade nova poslopja za stalingrajske delavnice. čete, ki branijo Stalingrad, so v hudi stiski. Stepni požar se razvija v vedno bolj ogromnem obsegu v smeri proti sovjetskim črtam. Za tem neizmernim zastorom dima in plamena stalno napredujejo nemški oklopni vozovi. Tak je bil položaj v ponedeljek popoldne. V teku naslednjih štiriindvajsetih ur so italijanski in nemški oddelki brez prestanka dalje napadali branilce Stalingrada. V skrajnem loku Dona se je Nemcem posre- čilo, da so prepeljali preko reke nove množice čet. Pritisk na sovjetsko obrambo se je znatno povišal v teku zadnjih ur. Branilci Volge so v tem večji nevarnosti, ker nemška letala sedaj lahko že v teku nekoliko minut prilete od najsprednejših letališč do Volge. V Kavkazu so Nemci dosegli reko Teret. Hudi boji se razvijajo zdaj ob železniški progi Rostov—Baku. Na tem odseku se nemški oklopni vozovi hitro približujejo pe-trolejskemu področju Groznemu. (»Le Ulti-me Notizie«.) Stalinova garda v celoti uničena Berlin, 27. avg. u. Stalin je izdal nov proglas na divizije, ki se bojujejo pod poveljstvom maršala Timošenka in ki imajo nalogo, da branijo Stalingrad. V tem proglasu se pozivajo čete naj se bijejo do skrajnosti in naj ne odstopijo niti pedi zemlje kakor so to dolžnost zvesto izpolnili vojaki Stalinove telesne divizije. Tu gre za boljševiške veterane, ki so tvorili telesno stražo Stalinovo in ki so bili poslani v boj na fronto med Donom in Volgo. Ti najzvestejši pristaši Stalinovi so se bojevali kakor zveri. To ni samo fraza, kakor ni fraza, da je bila divizija telesne straže dobesedno uničena, kajti niti eden izmed teh boljše viških veteranov se nI rešil. Ne glede na žrtvovanje te divizije je položaj pri Stalingradu za boljševike brez- upen. Timošenko vodi obupno borbo proti oklopnim formacijam maršala von Bocka. Osne čete so prebile prvo obrambno črto ter s tem močno ogražajo Stalingrad zžasti ker nove osne čete neprestano prehajajo preko Dona, Nemci imajo znatno premoč v orožju, zlasti v letalih in v oklopnih vozovih. (»Le Ultime Notizie«). Japonski list o važnosti stalingrajske bitke Tokio, 26. avg. s. Japonski tisk se obširno bavi z razvojem bitke pri Stalingradu. List »Asahi« poudarja važnost Stalingrada v gospodarskem življenju Rusije m piše. da bi padec tega mesta tako zmanjšal odpor Sovjetske zveze, da lahko smatramo to bitko odločilno za potek sedanje vojne. Okoliščina, da so Nemci že pred mesecem pričeli napad na zunanje obrambe mesta, samo dokazuje, da so Sovjeti zbrali svoje največje sile v tem pasu, ne meneč se za posledice porazov na drugih področjih. V Angliji se širi malodušje Stockholm, 26. avg. s. V nekem članku o političnem in vojaškem položaju piše znana angleška revija »The Ecconomist«, da vzbujajo vsi izgledi za zaveznike malodušje. Potolčeni Sovjeti, piše revija, se vedno dalje umikajo. V Indiji so upori in nemiri, v Afriki čete osi ogrožajo glavno postojanko angleškega imperija. Revija se vprašuje, ali morejo kljub takemu položaju zavezniki še upati v zmago, ter ugotavlja. da vlada povsod v angleških vrstah skeptičnost. Boji v višini 4000 m Berlin, 26. avg. s. Na Kavkazu nemške planinske čete še naprej napredujejo kljub srditemu odporu sovražnika, in so zasedla 25. avgusta več gorskih prelazov v veliki višini. Berlin, 27. avg. s. »Zwolf-Uhr-Bfe»« se bavi z zadnjimi vojnimi dogodki na. vzhodni fronti ter naglaša, da se nemško aappo-dovanje v kavkaskih gorah razvaja, v vrešrri preko 3000 metrov. Zmagovitega prodiran ja, ne zadržujejo niti snežni viharji niti drugo prirodne ali umetne ovire. Iz vojaških virov poročajo, da je bavarska pLanrnska skupina. ki je pod poveljstvom kapitana Oro-tha v neprestanem boju dosegla vrhunec gore Elbrus, celo še v višini 4200 metrov morala prestati hud bo>j s sovražnikom. Druge informacije iz vojaških vwov javljajo, da so nemške čete močno napredo*-vale tudi v področju na severu Novorosij-ska. Sovražnik je na umiku preko kalmi-, ških step. Mladci GIL-a ▼ Bolgariji Sofija, 26. avg. s. 265 italijanskih mlade-ničev, ki so na obisku v Bolgariji, je dospelo iz Varne v Ruščuk. Sprejel jih je župan s poveljnikom garnizije. Množica je priredila tople manifestacije gostom. Oddelki GILa so brezhibno defilirali s svojimi fanfarami na čelu po glavnih cestah mesta ob neprestanem navdušenem vzklikanju prebivalstva. Pred poveljnikom garnizije so Mussolinijevi mladci z vso popolnostjo s rimskim korakom stopali v paradi. Oddelke GILa pričakujejo danes zvečer v Sofiji. Italijanski civilni zakonik, \ vzor za Portugalsko Lizbona, 26. avg. s. List »Diario de Lizbona« objavlja članek, posvečen novem« italijanskemu civilnemu zakoniku in opozarja na njegove značilnosti. List omenja važne novosti v novem zakoniku in piše, da je to četrta italijanska kodifikacija po Augustinovi, Napoleonovi ln kondifikaciji Risorgimenta ter dodaje, da fašizem tako nadaljuje veliko tradicijo. List izraža upanje, da bo Portugalska izvršila enako delo in želi, da bi ji bila za zgled italijanska kodifikacija, ki ima mnogo prednosti zaradi poenotenja, moderniziranja in sklad* nosti v zakonodaji. ' Drzni vzpon na Elbrus Sijajno delo skupine bavarskih planinskih lovcev Berlin, 26. avg. s. Listi opozarjajo s poudarkom na drzno dejanje skupine nemških vojakov, ki je zasadila nemško vojno zastavo na vrh Elbrusa. »Zvvolfuhrblatt* doznava iz vojaškega vira, da je to pod-vzetje izvršila skupina bavarskih gorskih lovcev, ki je izvežbana v plezanju in stoji pod poveljništvom kapitana Brotha. Ti bavarski gorski lovci so od pričetka operacij v maju 1942 prevalili, boreč se neprestano v tropski vročini, skupno 1.500 km. Ko so dospeli ob vznožje gorske vrste Kavkaza, so e morali boriti z znatnimi boljševiškimi silami in so v teh borbah razpršili dva konjeniška polka in en pehotni polk ter uničili 10 tankov. Nato so bili v gorah vsak dan v izredno hudih borbah ter so morali obvladati tudi nevarne sovražne zasede kakor manska polja, cestne zapore, pasti itd. Vendar so se vedno dalje vzpenjali ter premagali vse ovire, dokler ni skupina pod povejništvom kapitana Grotha ob izredno hudi snežni nevihti dne 21. avgusta ob 11. uri dospela na vrh Elbrusa ln tam zasadit« nemško vojno zastavo. »Lakal-anzeigerc piše, da je na Elbrusa meja večnega snega v višini 2.300 metrov in da je ta gigantski gorati masiv Osrednjega Kavkaza s svojima 5.622 in 5.630 metrov visokima vrhovoma za 800 metrov višji od Mont Blanca. List poudarja športno storitev skupine, ki je bila opravljena vojnem času. »Borsen Zeitung« poudarja, da je sovražna propaganda potem, ko so Nemci prekoračili Don, trdila, da bo izredna vročina •¥ stepah tako izmučila nemške čete, da n« bodo več mogli prodreti do vznožja Kavkaza in tem manj priti preko njega. Odgovor na to neumno dokazovanje so bile ne samo zmagovite borbe zadnjih dni V visokem gorovju in zavzetje številnih prelazov v Kavkazu, temveč predvsem drzen vzpon na Elbrus, ki je zaradi tega visoko simboličnega pomena in najboljše predzna-menje zmage. Sad Churchillovega obiska v Moskvi Namesto drage fronte so boljševiki dosegli obnovo svojega glasila v Angliji Rim. 26. avg. s. Ker ne more pomagati Timošenku na bojišču pri Stalingradu, je angleška vlada ob tej tragični vojaški uri storila poklon vsaj komunizmu in je danes preklicala prepoved izhajanja komunističnega glasila »DaHy Worker« Rusnja ne bo rešila Stalingrada. toda tretja mternaciona-la je zadovoljna, ko vidi da uradno glasilo angleškega komunizma zopet izhaja v glavnem mestu Anglije. S tem dejanjem ie Churchill zadovoljil tudi bol i še vikom naklonjene sile. ki vztrajno zahtevajo »drugo fronto«. Churchill si je mislil, da dovoljenje za izhajanje »Dailv VVorkerja« v Angliji manj stane kakor kak večji Dieppe. Ustanovitev novega vojaškega poveljništva v Iranu in Iraku, katerega vojska je namenjena za sodelovanje z Rusi pri obrambi Kavkaza ter dovoljenje za izhajanje »Dai;ly VVorkerja« so posledice Churchillovega potovanja v Moskvo. Vse te odločitve kažejo da je Stalin visoko povzdignil svoj glas v Moskvi in Churchill je na vse pristal. kar je Stalin zahteval, da bi svojega upravičeno razburjenega »tovariša« pomiril. Z zopet nim izhajanjem »Daily VVorkerja«, ki je bil ustavljen, ker so ga smatrali za nevarnega interesom Anglije priznava London boljševizmu pravico, da zakonito obstoji v Angliji kot socialna ideja kot politična sila in kot orodje propagande. To dejstvo kaže, da mora biti Anglija zelo v zadregi glede na svojega ruskega zaveznika, ki je zapravljali ljudi in orožje, zaupajoč v Churchillove obljube. Kdor pozna Anglijo in Angleže, ve tudi, da se morajo Angleži nahajati v zelo ogrožujočih vojaških okoliščinah. če je konservativna stranka kapitulirala v vprašanju »Daily \Vorkerja«. Da bi bila Moskva opogumljena in da bi nadaljevala z odporom, je London potem ko je izdail toliko narodov in toliko idej. izdal še samega sebe. V Ameriki so razočarani zaradi neuspeha pustolovščine pri Dleppu Upanje v ustvaritev toge fronte vedno bolj izginja Lizbona. 26. avg. s. Tisk Amerike, ki se šs bavi z Dieppom. mnogo boli ponižno piše o uspehih izkrcanja pri Dieppu. Dopisnik agencije »United Press« je brzojavid na primer iz Londona, da je bil uspeh po izgubah pri operaciji, kakršna je bila pri Dieppu. Tudi vvaishingtanski »Times Herald« priznava, da bo ustvaritev mostišča zaveznikov na francoski obali gigantsko pod-vzetje. Ni mogoče izkrcati milijona ljudi zadnjih obvestilih mnogo manjši. Izgube j v eni noči in jim ukazati, naj prodrejo do zaveznikov so bile prevelike. Krivda pade « nemškega glavnega mesta. List »Washing- na organizatorje poskusa ki nrs-> pred vide- » ton Post«, ki je poluradno gladilo Bele hiše li uporabe padalcev in bombnikov strmo- J j . glavcev. Tudi poročevalec revije »Collier« poroča, da so napadalce uničile baterije, o katerih Angleži sploh niso vedeli da obstoje. »New York Tribune« piše. da so Angleži verjetno upali, da bodo prodrli globlje na francosko ozemlje in so se pripravah za daljše bivanje na tem ozemlju in za izkrcanje številnejših čet. toda ves ta načrt se ie izjalovil. Dopisnik zaključuje da dieppska pustolovščina dokazuje, kako težko je ustvariti drugo fronto. Enako pravi »Phila-delphia Record«. ki žalostno ugotavlja, da ni treba biti preveč optimističen glede invazije na evropsko ozemlje v velikem slogu. Smo še zelo oddaljeni od zmage, piše »Philadelphia Record« in napad na Dieppe je samo uvod. Tudi »New York Post« gasii ogenj prvega navdušenja, ko piše: Če se bo poskusila nova invazija, se mora to storiti na področju. ki je manj hranjeno od področja pri Dieppu; le tedaj bo več verjetnosti za uspeh. V tem tonu piše tudi »Chieago Dailv Nevvs«, ki doslovno brzojavlja iz Londona: Na žalost ni bilo mogoče objaviti bolj podrobnih izgub, ni pa prav. da hoče angleški tisk . dopovedati. da je bila operacija enostavna in uspešna. Resnica je. da so Nemci čudovito prestali bombardiranje in da mesto Dieppe ni bilo zavzeto niti za eno uro. Londonski dopisnik lista »New Yor>k Times« očita trmoglavost nestrpnežem, ki zahtevajo drugo fronto. Zelo neprijetno je, piše list. da ni mogoče objaviti številk o Refsrma szšm uprave v Eerlin, 27. avg. s. Dr. Rothenberger, novi državni tajnik nemškega pravosodnega ministrstva, je očrtal zastopnikom tujega tiska važnost nalog, k imu jih je poveril Hitler. Dr. Rothenberger je rekel med drugim, da namerava v okviru od Hitlerja dobljenih ukazov izvesti načrte za veliko reformo nemške sodne uprave na podlagi posebnih pooblastil, ki so podeljena ministru Thiersacku. Uvedeni bodo sodniki po-elinci in število sodnikov se bo zmanjšalo, znatno se bo pa zboljšala kakovost sodnega osebja. Sodnik bo moral biti zvest, vesten in inteligenten tolmač prava, ki bo popolnoma odgovoren za svoje delo in sposoben soditi brez dolgega posvetovanja; za svoje sečbe bo odgovoren naravnost Hitlerju. Državni tajnik je nato rekel, da za zdaj ni predvidena v Nemčiji kaka večja reforma zakonikov in da se reforma sodne uprave ne bo tikala sedanje ureditve vojaškega soistva. Grčija tesneje ® z % Atene. 27. avg. s. Predsednik grškega ministrskega sveta se je vrnil v glavno mesto s svojega potovanja po Kreti in je dal tisku nekaj izjav, v katerih poudarja zlasti, da ljudstvo v obiskanih predelih razume in sodeluje s politiko vlade, ki je politika sodelovanja z Italijo in Nemčijo Predsednik ministrskega sveta je razen tega podčrtal, da je prišlo v pokrajinah ki jih je obiskal, do duhovnega stika med Grki in italijansko-nemškimi četami, ki z vsemi napori pomagajo prebivalstvu in ga ščitijo. Atene, 27. avg. s. V današnjem uvodniku lista »Akropol is« razpravlja predsednik združenja bivših grških bojevnikov o delovanju GILa ki vceplja mladim novi smisel za socialno življenje ter jo telesno in moralno vzorno pripravlja za življenje. Članek se zaključuje z zahtevo po novi grški mladinski organizaciji, ki naj ima za vzgled italijansko fašistično organizacijo Spor med republikama Ekvador in Psra Buenos Aires, 27. avg. d. Ekvadorska uradna poročevalska agencija javlja o novem obmejnem incidentu med republikama Ekvador in Peru. V ekvadorskem uradnem poročilu je rečeno, da so bili od peruanske-ga vojaštva na ekvadorskih tleh v obmejnem ozemlju aretirani člani ekvadorske graničarske čete. Komunike ekvadorskega zunanjega ministrstva pripominja k temu incidentu, da še zmerom ni rešen obmejni problem ter da so se doslej izkazale prazne vse nade, da bi se moglo obmejno vprašanje med obema državama rešiti s posredovanjem ostalih ameriških držav. in predvsem glasilo predsednika Roosevel-ta, izključuje, da bo mogoče po zadnjih izkušnjah ustvariti drugo fronto v Franciji v letu 1942. Vsi poizkusi te vrste bi samo oddaljili ?mago. Moramo poiskati druga operacijska področja, piše list. Potem pa list kot strateg predlaga zasedbo severne Norveške in izkrcanje v Dakarju. ki bi se moralo izvesti že pred mnogimi meseci, ter zaključuje, da bi morala biti druga fronta logično ustvarjena v Sredozemskem morju. Film o Dieppu Berlin, 27. avg. d. Predstavnikom tujega tiska so v Berlinu predvajali najnovejši filmski žurnal, ki prikazuje prizore o poizkusu britanske invazije pri Dieppu. Prizori so bili posneti večinoma za časa trajanja britanskega izkrcavanja ter v bitkah na terenu in v zraku, ki so se razvijale pri Dieppu. Na filmskih slikah se med drugim vidijo neki specialno konstruirani čolni, ki so jih Angleži uporabljali za izkrcavanje tankov. S teh čolnov lahko tanki splezajo z lastno silo neposredno na obalo. Nadalje prikazujejo slike razbite angleške tanke s preluknjanim in raztrganim oklopnim obodom, ki so ga prevrtali projektih nemškega letalstva in protitankovskega topništva. Pretežna večina izkrcanih angleških tankov je bila brž tako poškodovana, da ie izpadla iz borbe. Filmski žurnal prikazuje streljanje nemškega in sovražnikovega topništva, napade pehote in tankov ter letalstva. Vidne so zračne borbe in bombniške operacije nemških in sovražnih letal nad Dieppom in okolico. Italijanska letalska gsdba na obisku v Berlinu Berlin. 27. avg. s. Sem je prispela in bila slovesno sprejeta godba italijanskega Kraljevega letalstva, ki bo priredila v nemški prestolnici niz koncertov. Ob prihodu so glasbenike pozdravili predstavniki italijanskega veleposlaništva, nemškega ministrstva za propagando ter velika množica navdušenih meščanov. Dve novi žrtvi komunističnega terorja Suhorski župnik Iz Metlike je prispela obžalovanja vredna vest, da so partizani zagrešili nov zločin nad slovenskim duhovnikom. V Suhorju pri Metliki so po strašnem mučenju umorili župnika Janeza Raztresena. Kaj so si partizani vzeli za povod tako strašnega dejanja, ni znano, znano pa je, da je bil pokojni župnik pri vseh, ki so ga poznali, priljubljen kot velik dobrotnik re-vežev, zlasti pa je slovel po svoji gostoljubnosti. Kdorkoli je stopil v suhorsko župnišče, siromak ali gospod, je bil deležen prijaznega, ljubeznivega sprejema. Kakor pripovedujejo, je pokojni župnik Raztresen rekel, ko so se pri nas začeli partizanski umori: »Ljudje bodo tedaj popolnoma spregledali, kadar bodo začele padati duhovniške žrtve. šele tedaj bodo videli, da gre »osvobodilni fronti« v resnici samo za komunistično diktaturo ter za versko preganjanje. Zato pravim, da bi bilo dobro, če pade kakšen duhovnik. Tedaj bodo spregledali. Sam sem pripravljen, da padem kot prvi.« — Ni padel prvi, pred njim je padlo že več žrtev iz vrst slovenskega du-hovništva, zdaj pa se jim je pridružil tudi župnik Raztresen, da s svojo krvjo pomaga odpreti oči tistim, ki hočejo spoznati resnico. Nobenega dvoma ni več. da so številni umori med slovenskim duhovništvom najzgovornejši dokaz, da so vsi ti zločini delo komunističnih rok. Pokojni župnik Raztresen je bil iz št. Jošta nad Vrhniko doma, kjer se je rodil 27. marca 1895. Na Suhorju je župnikoval 12 let. Vsi, ki so ga poznali, mu bodo ohranili blag spomin. Fortunat Majdič Vso pošteno javnost je iskreno razburila vest, da so partizanski morilci v torek v opoldanskem času pred poslopjem Rokodelskega doma umorili znanega karitativnega delavca, uradnika Visokega komisariata, Fortunata Majdiča. Nekaj minut pred pol eno je na cesti morilec ustavil Majdiča in ga po stari partizanski navadi povprašal po njegovi osebi, a še preden mu jo Majdič utegnil odgovoriti, je neznanec že s samokresom ustrelil vanj. Majdič je padel, zadet v desno sence m v trebuh, morilec pa je pobegnil v družbi z neko žensko, ki je bila z njim. Hudo ranjenega so Majdiča prepeljali v Lconišče, kjer pa je po hudem trpljenju kmalu nato podlegel. Nenadna smrt Fortunata Majdiča je globoko pretresla' pokojnikove stanovske tovariše. prijatelje in znance Vsi. ki so ga poznali. so ga cenili kot dobrega tovariša in vzglednega delavca. Že kot gojenec škofijske gimnazije v St. Vidu je bil zelo priljubljen pri profesorjih in prefektih. V službi se je odlikoval po vestnosti m natančnosti, da je bil pri predstojnikih večkrat deležen priznanja. Zasebno se je mnogo udejstvo-vall v katoliških dobrodelnih organizacijah. Več let je vodil pisarno »Dobrodelnosti« ter sodeloval v vodstvu društva za varstvo vajencev, hkrati pa je bil upravitelj Rokodelskega doma. Kako priljubljen je "bit! med vsemi, ki so ga poznali, ;e najbolj nazorno izpričal pogreb. Včeraj ob 4. popoldne ga je velika množica spremila na poslednji poti iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Morilska roka. ki je ugrabila življenje Fortunata Majdiča, se je pač sama najbolje ocenila s tem. da je segla po življenju človeka, ki jc živel samo dobrim delom krščanskega usmiljenja. Nove rastline za pridobivanje naravnega kavčuka Odkar so japonske čete zasedle britsko Malajo in Nizozemsko Indijo, kjer se pridobiva 80 % svet:>yne proizvodnje naravnega kavčuka, je prišla oskrba Anglije in Amerike z naravnim kavčukom v kritičen stadij. Novo nastali položaj je dal tudi Američanom povod za poizkuse z drugimi kavčukovimi rastlinami. V začetku letošnjega leta smo že poročali o raznih poskusnih nasadih raznih kavčukovih rastlin, zlasti v Italiji, Nemčiji in Rusiji. V Italiji se že v večjem obsegu goji rastlina, nazvana »guayule«, ki izvira iz Mehike in posebno dobro uspeva v klimatskih razmerah Italije, zlasti na slabi zemlji, kjer se lahko pridobi povprečno 300 do 400 kg kavčuka na hektar. V bolj severnih državah pa co šli poskusi v drugi smeri, in s:cer s posebnimi vrstami regrata, ki dajejo prvovrstni kavčuk, le količina je razmeroma manjša kakor pri kavčukovem drevesu, nazvanem »heveja«. Nemške čete, ki so zasedle Ukrajino, so na mnogih krajih našle poskusne nasade takega regrata za pridobivanje kavčuka. Nemčija si je že več let pred vojno ustvarila podlago za domačo proizvodnjo kavčuka z gradnjo tvornic za umetni kavčuk iz anorganskih tvarin. Let03 pa je posvetila pezornost tudi pridobivanju naravnega kavčuka in je bila v začetku januarja ustanovljena v Berlinu posebna družba »Pflanzenkautschuk - For-schungs- und Anbaugesellschaft« z nalogo, da prouči možnost pridobivanja naravnega kavčuka iz za to primernih rastlin v Nemčiji in v ostali Evropi in da poskrbi za poskusne nasade. Sedaj poročajo iz Berlina da je bila ustanovljena nova družba Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil »Slovenija-Dalmazia«, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: 1. Grbcu Vladimir ju, sinu Alojzija in Volarič Marije, roj. 24. III. 1917. v Premu (Fiume), bivajočemu na Vinici, nahajajočemu se v zaporu; 2. Sa-jetu Antonu, sinu Josipa in Višar Marije, roj. v Velikem Gradišču. 10. VI. 1919. in tam bivajočemu na št. 14., nahajajočemu se v begstvu. Obtožena sta oba: a) zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941. ker sta v Novem mestu preteklega meseca marca sodelovala v združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; b) zločina po čl. 16. iste naredbe, ker sta v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala v oboroženem krdelu, ustanovljenemu za izvrševanje zločinov proti varnosti države. Grbec je obtožen razen tega še: a) zločina po čl. 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker je izvršil napad na člane Oborožene Sile ter se udeležil oboroženega napada na Stari trg 28. II. 1942. in na vojašnico Kraljevih karabinjerjev v Žužemberku 26. III. 1942; b) zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah poskušal napad proti varnosti države ter izvršil čine, naperjene za izzivanje nereda v pokrajini države; c) zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941., ker je v zgoraj omenjenih okoliščinah bil v posesti orožja in municije brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov proglaša sodišče na temelju čl. 483. kazenskega zakonika Grbca Vladimirja in Sajeta Antona za kriva udeležbe pri prevratni združbi in pri oboroženem krdelu ter ju obsoja na dosmrtno ječo s trajno izgubo častnih pravic, z zakonitim preklicem in z vsemi zakonitimi posledicami ter na plačilo stroškov razprave in preiskovalnega zapora. Na osnovi čl. 479. kazenskega zakonika oprošča sodišče Vladimirja Grbca obtožbe pod b) in c) zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče odreja, da se pričujoča sodba po enkrat v izvlečku objavi v »Piccolu« in v »Jutru«. Ljubljana, 24. avgusta 1942-XX. * Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil »Slovenija-Dalmazia«, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti. 1. Modrijanu Josipu, sinu Ivana in Grom Ivane, rojenemu 18. UL 1918. v Rovtah, nahajajočemu se v zaporu, 2. Modrijanu Mateju, sinu Ivana in Grom Ivane, rojenemu 16. II. 1921. v Rovtah. nahajajočemu se v zaporu; 3. Grdodolniku Francu, pok. Ivana in pok. Marije Mala-vašič, rojenemu 22. III. 1914. v Rovtah, nahajajočemu se v zaporu; 4. Modrijanu Ivanu, sinu Ivana in Grom Ivane, rojenemu 8. IV. 1906. v Rovtah, nahajajočemu se na begstvu, 5. Bonči Ivanu, pok. Ivana in Mavret Marije, roj. 20. II. 1919. v Rovtah, nahajajočemu se v begstvu; 6. Bonči Pavlu, pok. Ivana in Mavret Marije, roj. 28. VI. 1925. v Rovtah, nahajajočemu se v begstvu; 7. Leskovcu Karlu, sinu Ivana in Klaršek Marije, roj. 26. X. 1920. v Rovtah, nahajajočemu se v begstvu. Obtoženi so vsi: a) zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker so sodelovali pri združbi, ki je imela namen izvršiti nasilni preobrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker so sodelovali v oboroženem krdelu, ustanovljenem z istim namenom kakor zgoraj. Prvi, drugi in peti obtoženec so obdol-ženi razen tega zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941., ker so bili v posesti vojaške puške brez oblastnega dovoljenja in so imeli tudi izvestno količino streliva. Dejanski stan je bil ugotovljen v Rovtah dne 21. maja 1942-XX. Iz teh razlogov proglaša sodišče na temelju čl. 483. kazenskega zakonika Modrijana Josipa, Modrijana Mateja, Grdodolni-ka Franca, Modrijana Ivana, Bončo Ivana, Bončo Pavla in Leskovca Karla za krive sodelovanja pri prevratni družbi ter članstva v oboroženem krdelu; Modriajna Josipa, Modrijana Mateja in Modrijana Ivana razen tega za krive nedovoljene posesti orožja in municije ter jih obsoja vsakogar na dosmrtno ječo s trajno Izgubo častnih pravic z zakonitim preklicem in vsemi posledicami zakona, kakor tudi na plačilo stroškov razprave in preiskovalnega zapora. Sodišče odreja, da se pričujoča sodba objavi po enkrat v izvlečku v »Piccolu« in »Jutru«. Ljubljana, 24. avgusta 1942-XX. veja. Končno je Se omeniti poizkuse v Franciji in njenih kolonijah, kjer so pričeli pridobivati kavčuk iz raznih vrst volčjega mleka, ki raste prosto v severni Afriki na področju skoraj 100.000 ha. Pri umetnih nasadih bi ena tretjina tega področja zadostovala za popolno kritje francoske potrošnje kavčuka. Po dolgotrajnih poizkusih so v laboratorijih v Casablanci tudi že našli primeren način pridobivanja kavčuka iz soka volčjega mleka. V splošnem je pričakovati, da bo že prihodnje leto mogoče v raznih državah Evrope znatno razširiti proizvodnjo naravnega kavčuka, zlasti ker so na razpolago že dragocene izkušnje, medtem ko morajo v Zedinjenih državah pričeti šele s poizkusi. V zvezi s temi prizadevanji stopa v ospredje vprašanje, kakšna bo usoda obsežnih kavčukovih plantaž na Malajskem polotoku in na Sumatri. V nasprotju s prvotnimi vestmi, da bodo morali nasade in proizvodnjo kavčuka v Malaji in Nizozemski Indiji omejiti, poročajo sedaj iz št>-nana (Singapura), da ne bo treba nasadov omejevati, ker so našli nove možnosti za drugačno uporabo kavčuka, ki bodo omogočili celo nadaljnje povečanje proizvodnje. Predvsem se te napovedi sklicujejo na uporabo kavčuka kot surovino za pridobivanje tekočega goriva. Japonci so namreč odkrili enostaven kemičen proces, ki omogoča predelavo malajskega kavčuka v pogonsko gorivo za motorna vozila. »Ost-Gesellschaft fiir Pflanzcnkautschuk und Guttc.percha m. b. H.«, s sedežem v Berlinu, ki bo po nalogu nemške države v vzhodnih pokrajinah prevzela nasade za pridobivanje rastlinskega kavčuka in poskrbela tudi za predelavo. V tej zvezi poročajo nemški listi o sedanjem stanju nasadov rastlinskega kavčuka v raznih državah ter navajajo med drugim naslednje: Zedinjene države so v zaupanju, da bodo imele vedno na razpolago naravni kavčuk iz Malaje in Nizozemske Indije, zanemarjale skrb za pridobivanje sintetičnega kavčuka ali naravnega kavčuka iz rastlin, ki uspevajo tudi v klimatskih razmerah Severne Amerike. Zato so prišle sedaj v sila težaven položaj glede oskrbe s kavčukom. V nekaterih poskusnih napravah je znašala leta 1941 proizvodnja sintetičnega kavčuka v Zedinjenih državah komaj 12.000 ton pri letni potrošnji kavčuka, ki znaša okrog 700.000 ton. Tudi Sovjetska Rusija je prišla v enako težaven položaj glede oskrbe s kavčukom. Leta 1939 je znašala sovjetska proizvodnja sintetičnega kavčuka komaj 65.000 ton. Pridobivanje naravnega kavčuka pa je bilo še v poskusnem stanju in je področje pridobivanja kavčuka iz regrato-vih rastlin sedaj po večini zasedeno od nemških čet. Rrdinjene države Imajo sicer možnost podpreti pridobivanje kavčuka iz kavčukovega drevesa »heveje« v južnoameriških državah, kjer je pradomovina kavčukovega drevesa, toda to drevo le počasi raste in bi pretekla vrsta let, preden bi bili novi nasadi sposobni za pridobivanje kavčuka. Zato so v zapadnih državah Ameriške unije pričeli urejati nasade mehiške rastline »guayule«, ki se, kakor rečeno, že vrsto let goji v Italiji. Proizvodnja kavčuka iz »gua-vule« je znašala v Zedinjenih državah zadnja leta komaj 4000 ton. Toda tudi s to rastlino si Zedinjene države ne morejo mnogo pomagati, ker dajejo nasadi šele po nekaj letih rentabilnejši pridelek. Navzlic temu so Zedinjene države določile kredit 44 milijonov dolarjev z namenom, da se uredijo nasadi, ki naj bi v prihodnjih 5 letih dajali 75.000 ton kavčuka, še večjo pozornost pa so Zedinjene države zaradi tega posvetile proizvodnji sintetičnega kavčuka. Gradnja potrebnih tvornic pa tudi ni mogoča od danes do jutri. Bolj v severnih državah so pričeli gojiti razne rastline, ki spadajo v vrsto regratov (taraxacum megalorhizum). Poskusi so pokazali, da imajo številne rastline v soku ono snov, ki jo pridobivajo v tropskih deželah od kavčukovega drevesa. Od 1000 preiskanih rastlin je pokazalo okrog 600 vrst v soku to snov v večji ali manjši količini. Le pri redkih rastlinah pa so našli, da vsebujejo v dragocenem soku večje količine kavčuka. Sovjetska Rusija se je odločila za vrsto regrata nazvanega »kok-sagiz«, ki vsebuje v korenini 10 do 17% kavčuka. Nasade te rastline so ugotovili v Ukrajini, nadalje pri Rjaznu. Voronežu, Tambovu itd. Po sovjetski uradni statistiki so nasadi kok-sagiza znašali v letu 1939. 26.000 ha. Rastlina se hitro množi in je zelo dovzetna za gnojila. Od enega hektara se pridobi približno 200 kg kavčuka. Poleg tega pa se iz predelanega soka pridobi 400 do 500 litrov špirita. Medtem ko uspeva rastlina kok-sagiz v bolj vlažni zemlji, je sorodna rastlina tav-sagiz primerna za bolj močvirnata področja ali področja, ki se umetno namakajo. Poizkusi s to drugo rastlino še niso v toliki meri napredovali, pač pa je ugotovljeno, da se pri tav-sagizu lahko odvzema sok rastlini, ki raste, medtem ko se mora pri predelavi kok-sagTsa uporabiti vsa korenina. Vse vrste sagizov dajejo kakovostno prvovrstni kavčuk. Tudi tretja vrsta krim-sagiz je tudi primerna, le da ni odporna proti mrazu ln ima mani-šo vsebino kavčuka. V Sovjetski Rusiji so na podlapri italijanskih izkušenj že pred vojno pričeli gojiti tudi mehiško rastlino -»guayulo«, in sicer v aubtropskih področjih. Ta rastlina daje v tretjem letu na po-izkusnih nasadih 450 do 500 kg kavčuka. Strokovnjaki so prepričani, da bo mogoče iz regratov in guayule s selekcijo vzgojiti kulturno rastlino, ki bo dajala vsoj toliko kavčuka kakor kavčuKovo drevo he- Gospodarske vesti = Letina v Grčiji. Pred vojno je grško kmetijstvo gojilo predvsem rastline za izvoz (tobak, rozine, oljke) medtem ko je zanemarjale proizvodnjo krušnega žita. Zato je morala Grčija pretežni del potrebe krušnega žita uvažati iz inozemstva. Na prizadevanje italijanskih okupacijskih oblastev pa se je letos površina žitnih posevkov znatno povečala, prav tako so bistveno narasli nasadi krompirja. Tako bo Grčija v letošnjem letu lahko z lastnim pridelkom preživljala pretežni del prebivalstva. = Rentne marke se vzame,io iz prometa. V Nemčiji krožijo poleg bankovcev Reichsbanke tudi še bankovci Rentne banke, ki je bila ustanovljena pred 18 leti, ko si je Nemčija po strašni inflaciji ustvarila novo valuto — rentno marko. Sele pozneje je bila uvedena sedanja reichs-marka, ki pa je po vrednosti enaka rent-ni marki. Obtok rentnih mark je znašal v zadnjem času nekaj nad eno milijardo. Sedaj poročajo iz Nemčije, da bodo bankovci, glaseči se na rentne marke po 10, 50, 100, 500 in 1000 mark, vzeti iz prometa in se bodo lahko po 30. septembru t L zamenjali le še pri blagajnah Reichsbanke in to do 15. decembra t L, nakar bodo izgubili vrednost V bodoče bodo ostali v prometu le bankovci po 1, 2 in 5 rentnih mark. = Hrvatska na budimpeštanskem vele-sejmu. Na velesejmu v Budimpešti, ki je bil pretekli teden otvorjen, je HrvatsKa zgradila svoj lastni paviljon po vzorcu majhne primorske vile. Ob otvoritvi paviljona je načelnik hrvatskega urada za zunanjo trgovino inž. Oton Frangeš opozoril na pomen razstave in je v prvi vrsti usmeril pozornost posetnikov na razne izdelke domače hrvatske umetnosti. Razstavljene so razne vrste hrvatskih narodnih noš in hrvatskih vezenin. Razstavljene so tudi originalne noše iz prejšnjih stoletij. V industrijskem delu razstave je od-Ifčno zastopana hrvatska farmacevtska industrija. Inž. Frangeš je pri tem opozoril na važen izvozni proizvod Hrvatske, to je insulin, ki ga Hrvatska izdeluje preko domače potrebe. Prav tako izvaža v razne države serume proti živinskim boleznim. Na velesejmu so razstavljene odlične vrste hrvatskega tobaka, predvsem iz Hercegovine. Zanimiva je tudi razstava hrvatskega rudnega bogastva, predvsem odličnih vrst železne rude, boksita in magnezita. Razstavljena je tudi velika kocka črnega premoga iz nekega novega rudnika. Ta premog po kakovosti skoro ne zaostaja za nemškim črnim premogom. Znaten del razstave pa je posvečen lesni industriji, ki je ena najvažnejših panog hrvatskega gospodarstva. = Terjatve nemških izseljencev. Nemški listi objavljajo poslednji poziv izseljencem iz Ljubljanske pokrajine, M še niso prijavili svojih terjatev nasproti dolžnikom v Ljubljanski pokrajini. Prizadeti morajo terjatve prijaviti najkasneje do 31. t. m. nemškemu preselitvenemu pooblaščencu za Ljubljansko pokrajino v št. Vidu. Pohotni urad ne bo več upošteval prijav, ki bi prispele po 31. avgustu. Terjatve, ki so bile prijavljene preselitvenemu pooblaščencu v Ljubljani in v Koč.evju ali Pobotnemu uradu, ni treba znova prijaviti. = Trgovska š°Ia v Trbovljah. V Trbovljah je bila ustanovljena državna gospodarska šola (trgovska šola) z dvema letnikoma. šola bo pripravljala dijake za trgovske nameščence, in srednje uradnike. Spričevalo bo nadomeščalo učno dobo in bo tvorilo podlago za posebni maturitetni izpit za študij gospodarskih ved na nemških visokih šolah. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki L. Laurich, tovarna usnja v Konjicah, je bil izbrisan prokurist Fritz Wagner, vpisani pa so bili prokuristi Alfred Hotzl, Fritz Zinthauer in Anton Laurich. = Pridobivanje poprove mete v Bolgariji. Odkar so nastopile pri vnovčenju pridelka rožnega olJ'a rastoče težave zlasti zaradi konkurence sintetičnih eteričnih olj, so pričeli v Bolgariji posvečati pozornost pridobivanju poprove mete. V zadnjih letih se je gojitev te rastline znatno razširila posebno v okolišu Karlova, Kazanlika in Plovdiva. Lani je pridelek olja iz poprove mete dosegel 66.000 kg. Letos pa bo še znatno večji. Glavni odjemalec olja iz poprove mete je Nemčija. = Reorganizacija kmetijskih zbornic ▼ Srbiji. Srbska vlada je na novo organizirala zastopstvo kmetov v kmetijskih zbornicah. Na področju Srbije (brez Banata) so bile ustanovljene tri kmetijske zbornice, in sicer v Valjevu, Kragujevcu in Nišu. Člani prejšnjih banovinskih kmetijskih zbornic bodo prišli v nove zbornice, kolikor jih bo potrdil kmetijski minister. V ostalem pa bo minister imenoval nadaljnje člane zbornic. V Beogradu se ustanovi zveza srbskih kmetijskih zbornic kot uradna zastopnica kmetijskih zbornic in zastopnica vsega kmetijstva. Spomini na staro Ljubljano Stara plemiška rodbina je bila tudi družina barona Rechbacha. Pred 70 leti je bil pri sodni ji baron Rechbach (krstnega imena ne vem več) dežeinosodni svetnik; njegova soproga je bila rojena Scheuchenstuhl (hči Primčeve Julije). Sin je postal vladnj komisar in piezidijalni tajnik za vlade deželnega predsednika barona Heina. Spominjam se prav dobro starega upokojenega oficirja barona Rechbacha, ki je živel pred 60 leti v Ljubljani in ni bil oženjen. Stara plemiška rodbina je bila nadalje družina markiza Gozanija, ki je živel na svojem gradu blizu Kamnika in tudi v Ljubljani. Imel je dva sina, ki sta bila obadva uradnika pri deželni vladi. Starejši je bil pred 60 leti vladni svetnik ter je imel pisarno v erarični hiši na Bregu, v I. aad-stropju. Bil je referent verskega zaklada in raznih ustanov. Zanimal se je prav vneto za Ign. Holzapflov sklad in dosegel, da se je iz tega sklada sezidala palača '/ja. gluhoneme na Zaloški cesti. Drugi, mlaiši sin starega markiza Gozanija je postal okrajni glavar za ljubljansko okolico; uradi glavarstva so bili takrat na Vodnikovem trgu. Priljubljen je bil ta glavar pri svojih uradnikih, pa tudi ljudstvo ga je spoštovalo. Vse, ki so ga poznali, je njegova prezgodnja smrt užalostila. V Ljubljano je prišel večkrat grof Bla-g&j, ki je imel hišo nasproti stare Redute; večinoma je živel na svojem gradu na Dolenjskem. Grof Blagaj je bil oženjen, ni pa imel otrok; rodbina je izumrla. Gustav grof Thurn-Valsassina je postal pred 60 leti deželni glavar. Takrat je bil deželni zbor in odbor v rokah Slovencev. Grof je bil fin, uljuden gospod, spretno je vodil deželni zbor v stari Reduti. Umrl je v Radovljici, kjer je tudi pokopan. Grof Gustav Thurn ni bil oženjen; imel je eno samo sestro, ki se je poročila s pok. E. Jagodicem, višjim davčnim inšpektorjem v Ljubljani. Baron Wurzbach, posestnik hiše v Gradišču št. 1 in graščak, se je poročil s hčerko trgovca Eberhardta na Kongresnem trgu; umrl je pred nekaj leti v Ljubljani. — Baron Wurzbach, posestnik hiše na Bregu, je bil odvetnik v Ljubljani. Hiša je zdaj last tiskarne Jos. Blasnika nasl. Spominjam se prav dobro starega barona Zierheimba, ki je živel pred 70 leti v Ljubljani. Imel je edino hčerko, ki je še mlada umrla, in sina, ki je bil pred dobrimi 60 leti in še nekaj let pozneje župnik v Koroški Beli pri Javorniku na Gorenjskem; pozneje je postal kanonik v Ljubljani :n je že pred leti umrl. Ljubljana je imela pred 60 leti še druge plemiče, ki so bili v Ljubljani stolni kanoniki, kakor: kanonik Pauher pl. Glanfeld, kanonik vitez Pre-merstein in nekaj drugih. Stara plemiška rodbina je bila tudi družina viteza Gariboldija. Bili so štirje bratje. Prvi je bil polkovnik pri 17. polku. Drugi je bil okrajni sodnik v Idriji, pozneje dežeinosodni svetnik v Ljubljani; poročil se je z vdovo gospo Mauserjevo, ki je sezidala palačo v Beethovnovi ulici. Tretji je bil profesor na učiteljišču v Ljubljani, četrti brat je bil pa posestnik in rentje na Dunajski cesti. 4' Razne stare plemiške rodbine so izumrle ali pa svojci žive drugod, edino potomci mornariškega oficirja grofa Auersperga šs žive v Ljubljani. Pred 60 leti sem spoznal tudi nekega barona VVolckensperga; bil je preprost, fin in dostojen gospod, ki je imel veiiko prijateljev in znancev. Služil je kot črkostavec v Bambergovi tiskarni, a revež je bil gluhonem. V Ljubljani so stanovali ob zasedanju deželnega zbora razni poslanci plemenita-ši: baron Shwegel, baron Abfaltrern, grof Lichtenberg, gref Barbo in še razni drugi veljaki in graščaki. Plemstvo so si pridobili tudi nekateri višji uradniki in oficirji. Od teh so mi zlasti naslednji v dobrem spominu: baron Vid-mann, vitez Kalina pl. Urbanov, baron Andrej \Vinkler, vsi so bil deželni predsedniki; dalje barona Schonbergerja, obadva okrajna glavarja, grof Schaffgotsch in grof Ku-nigl, ki je bil še do poloma Avstrije policijski šef v Ljubljani. Pl. Kalteneger je bil deželni glavar, njegov sin pa vladni svetnik in šef deželnega šolskega sveta. Pl. La-schan. upokojen kot vladni svetnik, je bil tudi župan ljubljanski. Zhuber pl. Ostrog in v:.tez Strani sta bila deželnosodna svetnika. Pl. Kočevar-Kondenheim in Albert pl. Levičnik pa sta bila predsednika deželnega sodišča. Albert vitez Luschan je bil finančni svetnik in oče državnega pravdnika Lu-schana. Friderik pl. Laschan, bivši dolgoletni blagajnik pri finačni direkciji, je zidal Collegium Marianum, vitez Zitterer je bii kapetan, pl. Lukanc in pl. Andrejka sta bi-a polkovnika, Peter pl. Grasselli je bil župan ljubljanski, Jernej Bleiweis pl. Trste-niški pa se je zapisal v domačo zgodovino kot »oče Slovencev«. Morda sem katerega plemiča in njegov rod izpustil, toda ne na- Kronika * Na vzhodni fronti je padel nemški polkovnik Alfred Hermann, poveljnik nekega pešadijskega polka. Odlikovan je bil z zlatim nemškim križem, iz prve svetovne vojne pa je imel železni križ 1. in 2. stopnje. Star je bil 45 let. — Na srednjem oddelku vzhodne fronte je padel polkovni adjutant topniški nadporočnik ttobert Plank. Bil je doma iz Gradca in star šele 22 let. »Tages-post« pravi, da je izguba tega genialno nadarjenega častnika posebno bridka. Obetala se mu je še velika prihodnost. Bil je med najboljšimi že v vojni akademiji, izrazita voditeljska natura, nadarjen tudi za glasbo in šport. Bil je skoraj neprestano na fronti, tako na Poljskem, v Belgiji, v Franciji in nato na vzhodu ter je bil med drugim odlikovan z železnim križcem 1. in 2. stopnje. — Nadalje poroča »Tagespost«, da sta padla na vzhodni fronti poročnik Maks Kramer iz Gradca, odlikovan z železnim križcem 1. in 2. stopnje, star 24 let, ter zdravnik dr. Hugo Thalhammer iz Ju-denburga. * Smrt visokega funkcionarja Ministrstva ljudske prosvete. V Rimu je umrl comm. dr. Francesco Armentano. načelnik oddelka Generalnega ravnateljstva za gledališče in glasbo v Ministrstvu ljudske prosvete. Pogreba visokega funkcionarja se je poleg drugih predstavnikov udeležil tudi minister Pavolini. * 20 italijanskih letalcev na Madžarskem v gosteh. Na povabilo poveljstva madžarskih letalskih sil se je 20 italijanskih letalcev, vojnih invalidov, delj časa mudilo v nekem letovišču ob Blatnem jezeru. Prva skupina italijanskih gostov se je že vrnila v domovino, druga pa bo sledila te dni. * Nemški filmi na blennali. Na filmski biennali v Benetkah, ki bo letos od 30. avgusta do 15. septembra, bo Nemčija udeležena z naslednjimi šestimi filmi: »Veliki kralj«, »Dunajska kri«, »Velika ljubezen«, »Zlato mesto«, »Andreas Schliiter« in »Velika senca«. Nadalje bo Nemčija predvajala šest najnovejših kulturnih filmov in vrsto zvočnih tednikov. — Od pretekle nedelje dalje so začeli v nemških kinematografih predvajati poleg zvočnih tednikov tudi kratke filme, ki jih je dalo izvršiti nemško mladinsko vodstvo Kratki filmi se predvajajo pod skupnim naslovom »Mlada Evropa« ter prikazujejo življenje in delavnost mladine v Evropi. Upoštevana ni samo nemška mladina, marveč tudi druge evropske mladinske organizacije. Predvsem prikazujejo kratki filmi tudi delavnost italijanske in nizozemske mladine. * Lep uspeh dveh hrvatskih arhitektov v Sofiji. Mednarodnega natečaja za idejne osnutke glavnega sofijskega kolodvora se je udeležilo lepo število arhitektov iz vse Evrope, tako da je bilo predloženih 68 del. žirija se je odločila, da prve nagrade ne podeli, pač pa je razdelila šest drugih in prav toliko tretjih nagrad. Drugo nagrado, ki znaša 120.000 levov, sta prejela tudi arhitekta Marijan Haberle in Marijan Ivačič iz Zagreba. — Novo kolodvorsko poslopje v bolgarski prestolnici bo zidano v 7 nadstropij ter bo najmoderneje opremljeno. Hkratu s problemom poslopja so morali natečajniki rešiti tudi vprašanje prometa na trgu pred njim. * Kongres za proizvodnjo živilskih konzerv. Kakor smo že poročali, bo od 1. do 20. septembra v Parmi velika razstava živilskih konzerv, s katero bodo združene še nekatere druge važne prireditve te stroke. Tako je razpisan mednarodni natečaj za rešitev vprašanja o najugodnejši posodi za konzerviranje, za katero so razpisane nagrade v skupnem znesku 120.000 lir. Dne 18. in 19. septembra pa bo pod okriljem Glavne fašistične zveze industrijcev prvi znanstveni tehnični kongres za izdelovanje živilskih konzerv, katerega namen bo, učvrstiti stike med tehničnimi strokovnjaki in industrijo. * Silen potres v Peruju. Iz Lime poročajo. da so prebivalci Nazce in Ice v južnem Peruju doživeli silovit potres, ki je porušil več hiš. Izpod ruševin so doslej potegnili 10 mrtvih, veliko število pa je ranjenih * Pokrajine brez vrabcev. Pn nas s?e pritožujemo, da se vrabci prenaglo plodijo in da napravlj a jo preveliko škodo. Nemški listi pa poročajo, da v nekaterih vaseh v Zgornjem Harcu sploh ni vrabcev. Te vasi se imenujejo Schierke, Altenbrak in Alte-nau. Ornitologi ali po naše ptičeslovci, ki so hoteli temeljito raziskat' vzroke tega izrednega pojava, so dali po dolinah Harca naloviti mnogo vrabcev, nakar so jih izpustili v vasi Schierke. Toda že naslednji dan so drobni krilati »letoviščarji« spet izginili. meravam, da bi koga omalovaževal in drugega poveličeval, temveč sem vse to navedel zgolj zato, da izpolnim družabno sliko Ljubljane pred nekaterimi desetletji. E. Josin Ptičeslovci so ponovili poizkus, spet vse zaman. In tako doslej še niso mogli dognati, zakaj se vrabci izogibajo omenjenih vasi v Harcu. Kajpada bi dognanje ptiče-slovcev zanimalo tudi nas. Poskrbeli bi namreč za enake vzroke in že bi vrabci čez noč izginili iz Ljubljane brez vsakega prelivanja vrabčje krvi. * Nezgoda delavca. Na kirurški oddelek spošne bolnice v Ljubljani so pripeljali 55-letnega delavca Jakoba Podobnika iz Cerknice, ki jc padel in si zlomil levo roko. IZ LJUBLJANE u— Sonce uveljavlja svojo moč ln nam dalje prinaša lepe dni. V sredo je bila jutrnja temperatura 14° C, čez dan pa je živo srebro doseglo kar 29.7« C, natanko toliko, kolikor smo imeli 25. julija. Tako se je pretekla sreda uvrstila ne samo med najbolj vroče dni avgusta temveč vsega letošnjega poletja. Včeraj zjutraj je beležilo živo srebro 13.8° C; po krasni mesečni noči je nastopil spet jasen, sončen, prav topel dan. u— Na pr°dukciji š»Ie Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 31. t. m. ob sklepu počitniških tečajev, bodo nastopili gojenci naslednjih članov učiteljskega zbora naše matične šole. Iz klavirskega oddelka: gojenci g. Cernivčeve, Kolaričeve, Dernovškove, Hrašovčeve, Lipovškove, Bizjakove in gospoda šonca. Iz violinskega oddelka: g. Gregorca in Karla Sancina ter iz oddelka za čelo gdč. Jerajeve. Skupno bo nastopilo 24 gojencev. Podrobni spored za produkcijo se dobi v Knjigarni Glasbene Matice in stane 3 lire. Začetek produkcije bo ob 18. uri. Hkrati opozarjamo, da se začne vpisovanje na šoli Glasbene Matice v torek, 1. septembra in traja do vštevši petka, 4. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I priredi v petek, dne 28. t. m. ob 17. uri v učilnici Gostilniškega doma, Privoz 11 (na Prulah) predavanje o uspešnem sušenju zelenjave in sadja v malem gospodinjstvu s praktičnim predvajanjem in navodili za pravilno uporabo posušene zelenjave. Predaval bo g. Ernest Krulej. Člani in gostje vabljeni. u— Glasbena šola »Sloga« sporoča, da bo vpisovanje od 1. do 4. septembra v šolski pisarni v Pražakovi ul. 19 (vhod v pisarno nasproti glasbene dvorane) od 9. do 12. in od 15. do 17. V soboto, dne 5. septembra ob 16. uri bo razdelitev ur. V ponedeljek, dne 7. septembra prične redni pouk. Poučujejo se vsi predmeti pevskega in instrumentalnih odelkov ter osnovna in višja glasbena teorija. K mladinskemu petju se lahko vpišejo vsi otroci pred mutacijo. Ostali podatki so razvidni s šolske deske. u— Maša-zadušnfca za obletnico pokojnega Franca Stropnika se bo brala one 29. avgusta ob pol 8. v stolnici. u— Dodatki živil za bolnike. Bolnikom, ki so na osnovi predloženih zdravniškm spričeval upravičeni do posebnih dodatkov racioniranih živil, bo mestni preskrbovalni urad delil nakaznice za mesec september po naslednjem razporedu: v soboto in ponedeljek 29. in 31. t m. bolnikom, ki imajo pravico do dodatka mesa, v torek 1. septembra drugim bolnikom * začetno črko priimka A do D, v sredo 2. septembra z začetnicami E do J, v četrtek 3. septembra samo bolnikom z začetnico K, v petek 4. septembra bolnikom z začetnicami L do O, v soboto 5. septembra od P do R, v ponedeljek 7. septembra z začetnicama S in S in v torek 8. septembra bolnikom z začetnicami T do 2. Zavodom, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, jih bo mestni preskrbovalni urad nakazoval v četrtek 3. septembra od 16. do 19. u— Sladkor za dojenčke bo mestni preskrbovalni urad razdeljeval na podlagi že sprejetih zdravniških spričeval od 10. septembra dalje. u— Pr°daja plemensKih krav. Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega Komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v soboto dopoldne. 29. t. m., od 8. do 12. ure v gostilni Rostohar pri Karlovškem mostu prodaja plemenskih krav, konj, prašičev in koz po ugodnih cenah. u— Novi seznami davčnih zavezancev bodo razgrnjeni do 10. septembra med uradnimi urami v vratarjevi sobi magistrata na Mestnem trgu št. 27 v sobi št. 2 za pražarne. slaščičarje, medičarje, sve-čarje, voskarje. tesarje, metlarje, izdelovalce bičevnikov, ščetarje, kolarje, sodar-je, parketarje, izdelovalce rolet, stolarje in za strugarje lesa, do dne 11. septembra bodo pa razgrnjeni seznami mizarjev, a do 13. septembra davčni seznami krojačev. u— Kleparski in inštalaterski pomočniki in delavci so vabljeni, da se udeleže sestanka. ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. Ne kupujte živilskih nakaznic Vsa naša javnost prav dobro pozna silno stroge kazni, ki so v zvezi 8 prestopki raznih odredb in predpisov o živilskih nakaznicah. Tatovi nakaznic so bili že kaznovani s po mnogo let ječe, prav tako pa tudi kupci in sploh izkoriščevalci nakaznic, ki jih niso bili upravičeni izkoriščati. Zato z v-so resnostjo opozarjamo ljubljansko prebivalstvo in tudi vse prebivalstvo Ljubljanske pokrajine na izredno težke posledice, ki jih mora občutiti vsakdo, kegar zalotijo pri neupravičenem izkoriščanju živilskih nakaznic. Te dni bo morda ta ali oni prišel v skušnjavo. da bi neupravičeno izkoristil kako živilsko nakaznico. Čeprav uradi, kj imajo z živilskimi nakaznicami opraviti, z vso strogostjo nadzorujejo poslovanje z živilskimi nakaznicami. vendaT smo že slišali o večji tatvini živilskih nakaznic na deželi, zdaj pa moramo z ogorčenjem poročati, da se je tudi v Ljubiiani našel lahkomiseln javni uslužbenec ter izmaknil nekaj živilskih nakaznic. Natančni vodja odpravništva živilskih nakaznic je že v petek 21. t. m. opazil primanjkljaj večjega števila zaupanih mu nakaznic. Seveda je brez odlašanja o tem takoj obvestil svojega načelnika, ta pa tudi takoj svoje nadrejene. Urad je od njih dobil nalog za poizvedbe in izsleditev krivca. Medtem je pa vodja odpravništva živilskih nakaznic tudi že ugotovil, da je v avgusta 1942 ob pol 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba št. 5. Ker se bo na sestanku končno sklepalo o ustanovitvi skupine kleparjev, naj noben omenjeni delavec ne izostane — Pripravljalni odbor Skupine kleparskih pomočnikov. u— Zaradi snaženja prostorov mestnega preskrbovalnega urada v petek in soboto 28. in 29. t. m. ne poslujejo odseki tega urada v Mestnem domu za stranke, pač bo pa strankam tudi ta dva dneva odprta velika dvorana za reklamacije itd. Prav tako oba dneva posluje tudi oblačilni odsek mestnega preskrbovalnega urada na Ambroževem trgu. u— Popravek. V članku »Kaznovani trgovci in obrtniki« smo včeraj zagrešili majhno netočnost, ki jo s tem popravljamo. šmuc Alojzij, Ljubljana, Ulica 3. maja je bil kaznovan z 200 lir globe zaradi prodaje fotografskih filmov (ne slik) v nedovoljenih okoliščinah. u— Popravni izpiti se bližajo. Dijaki, prijavite se zato še pravočasno k preizkusnem izpraševanju v tečajih za popravne izpite v Trgovskem domu. Honorar zmeren. Prijavite se med 9.—12. dnevno: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. . u— Pouk vseh modernih jezikov, zlasti italijanščine in nemščine, dobe začetniki in spretnejši v obliki konverzacije. Začetek 1. septembra. Pojasnila in vpisovanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. u— štiri nesreče. Ivana Gerbajsova, 54-letna žena kretnika državnih železnic, je padla z lestve in si zlomila desno nogo. Silva Goieneeva, 291etna trgovka, se je pri sekanju drv vsekala v levo nogo. Draga Vranešičeva, 191etna služkinja, je padla in si zlomila levo nogo. Franca Zupanca, 37-letnega pletilca, je zgrabil stroj in mu poškodoval prste desne roke. Vsi poškodovanci se Leči jo na kirurškem oddelku. Iz Spodnje Novi grobovi. V Ptuju je umrla gospa Ema Vrečko in so jo pokopali v sredo popoldne. — V Mariboru sta umrla v visoki starosti: 82 let železniški upokojenec Alojz Reš ter 82-letni zasebnik Ivan Kurnik, v bolnišnici pa 49-letna Marija Flisova iz Poljčan. Nadalje je umrla v Mariboru 70-letna posestnica Roza Podgorškova. — V Celju je po daljšem trpljenju umrla znana posestnica in hotelirka gospa Rozalija Stegujeva, po rodu Lilijeva. Pokopali so jo v torek popoldne na celjskem mestnem pokopališču. Zapustila je tri sine. Okrožni dan v Celju. V soboto in nedeljo priredi Heimatbund prvi okrožni dan celjskega ekrožja. Zbral se bo ves voditeljski zbor iz vsega ekrožja, da bo poročal o dosedanjem delu in dobil nova navodila. Prirejene bodo razne prireditve, v srediišču pa bo velika manifestacija, na kateri bo govoril zvezni vodja Heimatbunda Franc Steindl. Pripravljajo razstavo umetnin spodnještajerskih umetnikov, nadalje športne tekme in razne mladinske prireditve. Med drugim bodo tudi tekme letalskih modelov. Za sprejem v aktivno oficirsko službo veljajo zdaj nove določbe. Prošnjo lahko vloži vsak mladenič, ki je dopolnil 16. leto in je vpisan v kak višji razred višjih učnih zavodov. Prošnje se oddajo pri pristojnem okrožnem poveljstvu. Sp°dn ješ ta jerci Pri vojni mornarici. Večja skupina učiteljev in dijaškega zbora mariborskega učiteljišča in glasbene šole se je potek 21. t m. opoldne po uradnih urah. prišel k vratarju in zahteval ključ sobe. kjer so nakaznice dobro shranjene, neki uslužbenec, ki je bil prej uslužben tudi v odpravništvu živilskih nakaznic, zdaj je p* že delj časa bil zapoeAen v drugem odseku, ki z živilskimi nakaznicami nima nobenega opravka m stika. Takoj je bil osumljenec zaslišan ter je pozneje pri zaslišanju svoje nečastno dejan ie tudi priznal. Takoj je bila odrejena njegova izročitev policiji, ki ga ;e aretirala v torek 25. t.m. opoldne. Podčrtati moramo, da je bil primanjkljaj živilskih nakaznic ugotovljen še »ti dan m isti dan tudi že naznanjen nadrejenim. T® je najlepši dokaz, kako natančno in zanesljivo je poslovanje nadzornih organov pri poslovanju z živilskimi nakaznicami. Nagfe izsleditev krivca in njegovo priznanje nam pa tudi dokazuje, da noben grešnik nc more uiti pravici m kazni. Vse živilske nakaznice, ki ao zmanjkale, imajo seveda zaporedne številke ter so vse natanko zapisane v uradu in so bile tudi takoj sporočene policiji, da bo preprečeno kakršno koli izkoriščanje teh zda; popo'noma neveljavnih in za vsakogar silno nevarnih živilskih nakaznic. Opominjamo vse prebivalstvo, naj se nikakor ne da zapeljati v nevarnost, ker nam navedeni primer prepričljive dokazuje, da je vsakemu krivcu za petami težka kazen in ječa. odpravila na nemško severno ob?.lo, da priredi mornarjem zabavne nastope. Dijaki zbor bo izvajal dela nemških skladateljev za godalni orkester in komorno glasbo, nadalje nastopita dekliški zbor in mešani zbor, predvajali bedo kantate, ljudsko glasbe in ljudske plese, domače pripovedke in štajerske pesmi. V Ljutomeru so priredili v sredo zvečer koncert komorne glasbe. Koncert je bil v dvorani Straaserjeve gostilne in so izvajali samo Mozartove skladbe. Strop se je udri. V Rastovcu v ptijskem okrožju se je nenadno zrušil strop kleti posestnika Franca Ivančiča. Kmet Ivančič se je pravkar mudil v kleti. Ruševine so mu nalomile hrbtenico. Smrtnonevarno poškodovan je bil Ivančič pripeljan v grafiko bolnišnico. Iz Hrvatske Hrvatske visokošolfee kot tovarnišk« delavke. V soboto je skupina 12 slušateljie medicine, ki so v tvornici zdravil »Pliva« nadomeščale starejše delavke, da so lahko odšle na plačani dopust, zaključila svoje delo. V tvornici so bile zaposlene 22 dni, 8 dni so delale na veterinarskem kemičnem oddelku v tovarni »Kaštel«, en dan pa so pomagale pri košnji na gospodarstvu v Kalinovici. V Zagrebu primanjkuje vode. Zaradi dolgotrajne suše je stanje vode v izvirkih zagrebškega mestnega vodovoda tako upadlo, hkratu pa se je v teku zadnjega leta prebivalstvo Zagreba tako povečalo, da že občutno primanjkuje vode. Mestni magistrat je moral zato izdati razne ukrepe, da Zagrebčanom zagotovi potrebno količino vode. Hkratu" je magistrat na meščane naslovil poziv, naj z vodo štedijo in naj si povsod, kjer nastopi pomanjkanje, pomagajo med seboj. Se o uspehu kraljevskega sejma. Letošnji kraljevski sejem v Zagrebu je bil mnogo živahnejši od lanskega. Naprodaj je bilo prignanih 2956 glav živine. Največ Je bilo na ponudbo konj, nato pa goveje živine in svinj. Posebno živahen promet Je bil na konjskem delu sejmišča. Velik vrvež je bil tudi na oddelku za prodajo zelenjave in sočivja, zlasti okrog prodajalcev krompirja. Radio Ljubljana PETEK, 2S. AVUSTA 1942-XX 7,30: Pesmi in napevi. 8,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12,20: Plošče. 12,30: Poročila v slovenščini. 12,45: Koncert terceta Dobršek. 13,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13,15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13,20: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 14,00: Poročila v italijanščini. 14,15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester. 14,45: Poročila v slovenščini. 17,15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina, A. Der-melj — n. violina, V. šušteršič — viola, C. šedlbauer — čelo). 19,30: Poročila v slovenščini. 19,45: Polke in mazurice. 20,00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini,. 20,30: Vojaške pesmi. 20,45: Sim-fon^no glasbo vodi dirigent Ferrero (plošče). 21,30: Operna glasba. 21,50: Orkester pesm: vodi dirigent Angelini. 22,15: Koncert klarinetnega tria. 22,45: Poročila v italijanščini. Colso Maria Ganatti: MoJa Izkustva v šali Kdor pravi, da se človek v šoli ničesar ne nauči, je malopridnež in nedostojne/. Jaz sem se že prve tri dni naučil, da sv. Miklavža ni in da je Božiček izmišljotina naših dragih roditeljev, k' so tako nespametni, da tratijo denar za darila, za katera se morajo otroci zahvaljevati drugim. Po petnajstih dneh sem znal z nožičkom izvrtati že prav čedno lukn:o v klop in muham marsikaj pritrditi na zadek Tudi na razi čne druge načine sem si prizadeval postati mož. Kasneje sem se seveda naučil tudi čitati in pisati Prvi spori med menoj in znanostjo so s>e začeli v drugem razredu, ko sem nekoč zapisal v italijanski nalogi besedo »scuola« takole: squo!a. »Osel,« me je pokaral učitelj. »Poglej, kako si napisal!« »Kako sem napisal?« vprašam začuden. »Scuola sn napisal s qu. Že vidim, da ne paz š. Tri ure sem kričal in razlagal zaman.« »Zakaj moramo pisati s c?« vprašam presenečen. »Ha! Zdi se mi ...« »Saj čitamo v obeh primerih enako!« »Čita se res enako, toda kaj hočeš?« pravi učitelj. »No, če čitamo enako, kaj je komu mar, 5e pišem to besedo s q ali s c?« »Daj si dopovedati: S q je napačno! Razumi vendar,« rohni učitelj. »Kaj potem, če je napačno Jaz pišem zato, da me bodo ljudje razumeli, ne pa zato, da bi vedeli, da znam pisati. Če vi vso stvar po nepotrebnem zamotavate. ni moja krivda. Kar sami pišite!« Na vso srečo je zazvonilo, drugače bi bil razširjeni učitelj planil name. Naslednjo uro je učitelj stopil k tabli in si strogim obrazom ukazal: »Dečki, pišite!« Pripravimo zvezke in on nam začne narekovati: NALOGA. Če vlak vozi s hitrostjo 20 km in stane vozni listek po 2 liri za kilometer pri prvih 50 km, vsak nadaljnji kilometer pa je za 10 centezimov cenejši, koliko bo plačal in kako dolgo se bo vo'zil potnik 150 km daleč? Pazljivo sem prečita! nalogo ter napisal s svojo najlepšo pisavo: REŠITEV: Če vozi vlak s hitrostjo 20 km n* uro in stane 1 km vožnje pri prvih 50 k u; 2 liri, je lastnik železnice očiten tat. kdor se vozi po taki železnici, pa navaden bedak. Zato ne bo nikogar, ki bi se hotel peljati 150 km daleč, kajti za ta denan sn 'lahko kupi voziček in oslička, ki bo prav gotovo zmogel 20 km hitrosti. Lastnik železnice pa bo propadel, kar je popolnoma v redu. Za to rešitev sem prejel najslabši red in si pridobil dvoje spoznanj. Dejal sem si: »Če hočeš, da se boš dobro razumel s svojimi dragimi predstojniki, je bolje da čim manj modruješ. Dobra vzgoja je eno. pamet pa drugo. Zato se odloči vedno za dobro vzgojo in ne za pamet.« Ti dobri sklepi niso obveljali, vedno sem se spotikal ob bedasto in nepotrebno znanje. Pri zemljepisu sem bil nekoč vprašan, če poznam meje Kitajske. Dejal sem smelo: »Kitajska meji na severu na Japonsko, na jugu tudi, ostaja zvesta svojemu načelu na vzhodu in zahodu in tako je zadeva tudi na teh nebesnih straneh neizpremenjena.« Učitelj pa odvrne ljudomilo: »Sin moj, ti nimaš pojma o zemljepisu, kar je zelo slabo.« »še slabše pa je.« pravim jaz »da midva nisva bila še na Kitajskem in na Japonskem, da nama te dve deželi nista prav nič mar, pa se vendar delava, kakor bi nama bile ki tajsko-japonske meje silno važnč.« Menda ni treba praviti, da se dobil najslabši red. Tolažil sem se: Težko preroku v domovini. Eden je bil nekoč, pa je nesrečno končal in ni ostavil potomstva. Zato nikoli ne imej lastnega mnenja. To je, kakor bi ime! uši. Če ljudje le zasdutijo. da jih imaš, te ostrižejo in ti drgnejo glavo, kar se le da. kajti nikoli se ne ve... Toda moj nesrečni značaj mi je vedno delal napoto. Komaj sem stopil v gimnazijo, nam je profesor s primernim uvodom razložil, da nas bo učil latinščine. Po šoli sem ustavil tovariša, ki se mi je zdel dostojen. in ga pobaral: »Čuj. ali tvoj oče zna latinski?« »Moj oče nima o tem niti pojma.« mi odvrne presenečen. »Pa tvoj ded?« »Tudi ne.« »Ali govori pri vas kdo latinski?« »Morda Katarina,« pravi negotovo. »Nje govorica niti od daleč ni podobna naši.« Potem sva spraševala okoli tovarišev in dognala, da tudi pri njih doma nihče ne zna in ne čita latinski. »Morda smo profesorja narobe razumeli,« pravim. »V Italiji nihče ne govori latinski, morda je ta jezik v rabi v kaki drugi deželi.« Drugo jutro sem takoj ob začetku učne ure dvignil dva prsta. Profesor me je opazil in nejevoljno zarenčal. »Saj si komaj stopil v razred. Take stvari bi prej lahko opravil. No pa pojdi vendarle, samo kmalu se vrni!« »Nisem hotel tega, gospod profesor. Prosil sem samo dovoljenja, da bi vas lahko nekaj vprašal.« »Potem moraš dvigniti celo roko,« pravi profesor. »Sicer moram misliti da si vzel čistilo; zdaj pa povej, kaj bi hotel.« »V imenu vsega razreda prosim, da nam poveste, v kateri deželi se govori latinski jezik.« Profesor me sumljivo pogleda, češ aH ae morda šalim. Odgovorim, da ne, ker sem dostojen in previden fant. Nato nam pove, da je latinščina mrtev jezik, ki že od Danteja ni več v rabi. Imenoval it še nekatere pisatelje, pa se jih več ne spominjam. »Torej je nihče več ne govori?« »Seveda ne!« »Zakaj 9e je tedaj učimo?« vprašam. Profesor si seže z roko v lase in p "a vi, da se z učenjem latinščine seznanimo z izvorom našega jezika in da lahko čitamo v izvirniku dela starih mojstrov. »Ali jih čita kdo izven šole?« »Naravno, da nihče.« »Aha,« sem zaključil; ni-sem si upal reči kaj drugega. Razred je bil na moji strani in je z zaničevanjem gledal profesorja, ki je bil nekoliko v zadregi. ZA SMEH IN KRATEK ČAS ZLOBNOST Mala gospa: »Zdravnik mi je strogo prepovedal kuhati.« Prijateljica: »Pa kaj je tvojemu možu?« PRIJATELJICI Erika se je dala fotografirati. SUke pokaže svoji prijateljici. »Ali nisem strašno grda na tej sliki?« vpraša in bi rada »Ušala kajpak nasprotno. »Da,« se smehlja Anica, »ampak izvrstno zadeta«. Battaglia aeronavale del Mediterraneo — Dopo fl siluramento di nna petroliera, l'ap-parecchio torna a constatare gll effetti quando la scorta si e ailontanata — Pomorsko-letalska bitka v Sredozemskem morju. Po torpediranju neke petrolejske ladje se letalo vrača, da ugotovi uspeh, ko so se spremljevalne ladje oddaljile S P O H T Plavalno prvenstvo na Krki Uspela Dlavalna prireditev v dolenjski metropoli, ki se je je udeležilo okrog 50 mladih plavalcev, pa tudi obisk občinstva je bil zelo lep Juniorji: 1. Pakiž Peter 36.4, 2. šavelj Marjan 37.2, 3, Barborič Boštjan 37.6. Prav dramatična je bila tudi borba v na- Nove mesto, avgusta. Na idiličnem naravnem kopališču pri stari žagi ob Krki v Novem mestu je bilo v nedeljo popoldne plavalno in skakalno tekmovanje. Razen naših najmlajših so se tokrat pomerili v vodi tudi stari novomeški »pilharji«, izven konkurence pa je prikazal nekoliko prav lepih skokov tudi bivši državni prvak inž. Maks Trost. Vreme je bilo prireditvi izredno naklonjeno in vroče poletno sonce je dvigalo razpoloženje med tekmovalci in gledalci. Organizacija prireditve je bila brezhibna in še nikoli ni tekel na nobeni novomeški športni prireditvi spored tako hitro kakor to pot. Tudi občinstvo je bilo izredno disciplinirano. Kot vrhovni sodnik in vodja tekmovanja je vneto deloval gosp. Adam Franc, ki mu je požrtvovalno pomagal njegov pomočnik g. dr. Milan červinka, kot starterji in časomerci pa so opravili svojo dolžnost gg. mag. ph. Andrijanič Boris, dr. Furjan Tone, Koštial Viktor in Pušenjak Bogdan. Obisk je bil prav zadovoljiv in se je zbralo na Jezu nekaj sto ljudi, ki so z zanimanjem prisostvovali izredno napetim borbam in glasno bodrili, posebno svoje malčke. 50 m prsno: V prvi točki so nastopili juniorji do 14. leta. Na startu se je pojavilo 9 tekmovalcev. Borba je bila izredno napeta, vendar je takoj prevzel vodstvo in ga tudi obdržal do konca majhni Avsec Iztok, ki je pokazal izredno lep stil in dosegel tudi odličen čas. Juniorji do 14 let: 1. Avsec Iztok 40.8, 2. Kastelic Joško 44.4, 3. Okroglič Zdravko 45.6. Juniorke do 14. leta so v tej točki pokazale zelo veliko izenačenost in med vsemi petimi tekmovalkami so bile malenkostne razlike. Juniorke do 14 let: 1. Brudar Mira 47.4, 2. Barborič Tanja 47.5, 3. Brudar Francka 47.8. Med starejšimi juniorji je prišlo do ogorčene borbe samo med Pakižem in šavljem, ki sta se takoj po startu odtrgala in v lepem finishu je Fakižu uspelo spraviti zmago. Juniorji: 1. Pakiž Peter 41.8, 2. Savelj Marjan 42, 3. Barborič Boštjan 42.6. Izredno ogorčena borba pa se je razvila v tej disciplini med starejšimi juniorkami. Nastopilo je 7 deklet, med katerimi so takoj prevzele vodstvo Tešairjeva, Colaričeva in Ogorevčeva, ki so tvorile skupino zase. V vodstvu so se menjavale zdaj ta, zlaj ona, dokler ni v krasnem finišu kot prva rezala cilj Ogorevčeva. Juniorke. 1. Ogorevec Doris 42.3, 2. Co-larič Mira 42.4, 3. Tešar Vlasta 42.5. 50 m prosto. V tej disciplini so se prvič pojavili na startu seniorji. plavalo je pet tekmovalcev, med katerimi je takoj ušel Per in kljub slabši konkurenci dosegel prav zadovoljiv čas. Seniorji; 1. Per Cveto 31.4, 2. Jakše Fr. 32.5, 3. šmajdek Tine 32.8. Med juniorji se je v tej točki odlikoval Pakiž, ki je pokazal prav lep stil in zasluženo zasedel tudi tokrat prvo mesto. slednji točki med juniorkami, ki je prinesla simpatični in vitki V lasti Tešarjevi že davno zasluženi uspeh, že takoj po startu se je s svojim izredno lepim stilom odtrgala, vendar so ji tik pred ciljem pošle moči in morala je presedlati na »prsno«. Obe njeni močni nasprotnici Colaričeva in Ogorevčeva sta jo sicer skušali uloviti, vendar je dobljeni naskok Vlasti zadostoval za gladko zmago. Juniorke: 1. Tešar Vlasta 40.2. 2. Colarič Mira 40.5, 3. Ogorevc Doris 41.1. Burno pozdravljeni se pojavijo nato na startu »pilharji« — novomeške »stare hiše«. Poleg mestnega svetnika g. Pelka stoji še vedno mladeniško krepki primarij g. dr. červinka, ki kair ljubosumno gleda na svojega vedno nasmehljanega kolego zobozdravnika g. dr. Toneta Furlana. Največjo pozornost pa vzbuja sivolasi svetnik g. inž. Rataj, ki se je kljub svojim šestim križem »junaško« spustil v borbo s starimi novomeškimi morskimi volkovi, ter pri tem pokazal še prav mladeniško čilost. Manjkati seveda tudi ni smelo lastnika olepševalnega salona novomeškega nežnega spola g. Adama Ivana. Old boy-pilharji: 1. pelko Franc 36.4, 2. dr. Milan červinka 37.6, 3. dr. Tone Fur-lan 39.7, 4. Adam Ivan 48.4, 5. inž. Rataj 48.6. Za pilharji se pojavijo »kanoni«, katerih nastop je bil najbolj nestrpno pričakovan. Favorit je bil hitri Roman Stepišnik in res se je, baš ko je odjeknil starterjev strel, utrgal od ostalih plavalcev in v krasnem stilu z izredno dobrim časom rezal cilj kot prvi. »Kanoni«: 1. Stepiftnik Roman 26.6, 2. Adam Karel 27.8, 3. Malin Lado 29.3. Sledilo je 50 m »metuljčka«. V tej disciplini je pokazal zelo lep stil Gruden Marjan, ki je tudi s precejšnjim naskokom zmagal. Kot zadnja plavalna točka je b^o plavanje pod vodo, pri kateri je pokazal največjo vzdržljivost Peric Ludvik, za njim pa nista mnogo zaostajala šmajdek Tine in Bregar. Skoki Izredno zanimanje je vladalo za skoke z deske in stolpa, pri juniorjih je spadal v razred zase mladi Avsec. Iztok, ki je izvedel nekaj izredno lepih skokov in tudi obeta še mnogo. Tudi mali Coli s pridnim treningom lahko doseže še lepe uspehe. Med juniorkami je ponovno iznenadila ljubka Vlasta Tešarjeva, ki med svojimi vrstnicami ni imela prave konkurence. Vsi njeni skoki so bili stilno zelo lepi in gotovo je, da bi ob vztrajnem treningu lahko dostojno zastopala dolenjsko metropolo tudi na težjih prireditvah. Med seniorji se je med vsemi odražal Stepišnik Roman, ki je vse skoke izvedel izredno sigurno in v zelo lepem stilu. Tudi Malis Lado se je pokazal v prav lepi luči in posebno njegov drugi skok je bil eden najlepših skokov dneva. Skoki z deske: Juniorji: 1. Avsec Iztok, 2. Colarič Milan, 3. Pakiž in šavelj. — Juniorke: 1. Tešar Vlasta, 2. Per Anica, 3. Colarič Mira in Ogorevc Doris. — Seniorji; L Stepišnik Roman, 2. Malis Lado, 3. Adam Karel. Kar sedem skakalcev pa se je udeležilo tekmovanja v skokih s stolpa in posebno Stepišnik in Malis sta se tudi tukaj postavila s prav lepimi skoki. Skoki s stolpa: 1. Stepišnik Roman, 2. Malis Lado, 3. Peric Ludvik in 4. šmajdek Tine. To je bila zadnja točka te plavalne prireditve, na kar so bile vsem trem prvo p!a-siranim v vsaki točki razdeljene lepe nagrade. Največ zaslug za lepo aspelo tekmovanje imajo razen organizatorjev gg. Adama Ivana, dr. červinke Milana in An-drijamiča Borisa njegovi pokrovitelji gg. Seidl Franc, dr. Ivo Koklič in ga. Draga Meršol-Batestini, ki je tudi darovala največ nagrad. Brez dvoma bo to lepo uspelo plavalno tekmovanje poživilo športno delovanje na našem podeželju in tudi po najboljših močeh pripomoglo k afirmaciji slovenskega plavalnega športa. Pred plavalnim nastopom v LJubljani Dobro načelo športnikov bi moralo vedno biti to, da ne čakajo do zadnjega dne za prijavo k tekmam. Ko to trdimo, bi hoteli pripomniti, da se prijava za plavalne tekme, ki bodo dne 29. v kopališču »Ilirije«, zaključijo v petek ob 17. uri. Prijave se sprejemajo ob vhodu v kopališče, kjer jih bo sprejemal poseben pooblaščenec vsak dan od 10 do 12 in od 16 do 19. Prijavnina znaša za vsakega prijavljenca eno liro. Ob prijavi se mora navesti starost, tekma, eventualno tudi društvo ali ustanova, ki jo bo prijavljenec zastopal. V ta namen naj omenimo, da sta poleg individualnih nagrad tudi dv enagradj za društva: prva za ono društvo, ki bo oneslo največ točk, druga pa za ono, ki bo imelo največ udeležencev na tekmah. Kakor znano, so tekmovalci, moški in ženske, razdeljeni v dve kategoriji: A — do 15. in B — od 15. do 17. leta. Za tekmovalke kategorije B je bila skrčena proga v prostem plavalnem stilu od 100 na 50 metrov. Udeleženci morajo predložiti pred pričet-kom tekem dokument, ki izpričuje njihovo starost. Vemo, da je pobuda odbora za športno propagando vzbudila najživahnejše zanimanje me l mladino, želeli bi, da ne bo zanimanje samo platonično, temveč da se bo naša mladina udeležila tekem v čim večjem številu. Apeliramo na vsa društva, šole in ustanove, da prožijo svoj dejanski donesek in da pozovejo k sodelovanju vso svojo mladino, ki naj pokaže, kako živo je njeno navdušenje za športne prireditve. Tod In tam po svetu Od izidov zadnje nedelje smo v zaostanku še za objavo končnega izida važnega teniškega dvoboja za damski srednjeevropski pokal, ki se je končal pretekli ponedeljek med Italijo in Madžarsko v Budimpešti. Zadnji dan tega turnirja je prinesel Italijankam še ves ostanek izkupička. čeprav so poznavalci računali samo z delitvijo zadnjih dveh točk. Podrobna rezultata zadnjega dneva sta bila naslednja: San Donnino—Popp 9:7, 6:3, Bossi— Florian 3:6, 7:5, 6:4. Tako je v tem dvoboju zmagala Italija s 4-"l, kar pomeni praktično, da ji tudi te pomembne mednarodne lavorike — kakor rimskega po-kala, ki je bil razpisan za moške — ne more nihče več odvzeti. Po nekajmesečni prekinitvi športnih odnošajev med nogometnima zvezama Madžarske in Švice je zdaj slednjič prišlo do poravnave. Švicarska nogometna zveza Je prejela iz madžarske prestolnice oficielno vabilo, naj bi v teku oktobra njena nogometna reprezentanca prišla v goste v Budimpešto. Tako je spravljen s sveta tudi ta tihi spor med evropskimi športniki, k! je nekoliko kalil živahno sodelovanje vseh nogometašev po Evropi — tudi sedaj med vojno. Na Madžarskem so preteklo nedeljo spet začeli prvenstvena tekmovanja v nogometu. Med izidi prvega kola beležimo tukaj samo remis, ki ga je dosegel novosadskl nogometni klub AC Ujvidek proti dobremu nasprotniku Gammi z 2:2. Oba novinca v letošnji najboljši ligi. in sicer Vasas ln Hnladas, sta prvi nastop tudi opravila uspešno. Znani norveški športnik Charles Hoff. ki se je v zadnjem času živahno udejstvo-val pri preureditvi norveškega športa v avtoritativni smeri, se je letos po 20 letih spet aktivno udeležil atletskega tekmovanja za državno prvenstvo. Bivši svetovni rekorder, ki je nekoč osupnil svet in branil svetovni rekord v skoku ob palici s 4.12 m, je to pot kljub svojim 42 letom dosegel najboljši rezultat med vsemi jn si z znamko 3.50 m ponovno priboril najboljšega norveškega skakalca ob palici. Iz Tokia je prišl.a vest, da se nekdanji japonski maratonski prvak Yakamura pripravlja za svojevrstni športni podvig v okviru proslave 10-letnice ustanovitve Mandžukua. Yakamura, ki je zdaj 52 let star. namerava prehoditi pot iz Tokia v Hsingking v 56 dnevih, odšel pa bo na to romanje prav izpred cesarske palače v Tokiu. V dveh mesecih hoče ta stan športnik ob tej slavnostni priliki prepeša-čiti okrog 3500 km. Ogromno območje nemške zveze za telesno vzgojo so v zadnjem času upravno razdelili na novo, in sicer v glavnem tako, da se krije tudi z razdelitvijo strankinih organizacij, kar bo športnim organizacijam znatno olajšalo poslovanje z oblastmi. Od 1. septembra dalje bo delovalo v Nemčiji 42 okrožij (Gaue) z okroglo 900 športnimi območji (Kreise). Razen tega je ostalo po starem urejenih še 5 športnih okrožij (Be-reiche), med njimi tudi nekdanja Ost-mark ali kakor se imenuje zdaj — Do-nau Alpenland, ki obsega vse ozemlje stare Avstrije. Mali oglasi Službe išče Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dalanle naslova al) za Slfro L 3.—. Mlajše dekle z gospodinjsko šolo išče mesto postre*nice ali kako dmeo službo za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in poštena« 222«. 11361-2 Gramofone in plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje in plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 14. 129-7 Dekle z znanjem klavirja išče namestitve dnevno do 15. ure. Gre k otrokom in bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v vseh posl. Jutra. 11348-2 Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Klavirsko harmonika in klavir poučuje ao hitri in »cešni metoii. — Pride tudi na Hom. Vač!"* v »seb ooslovalnicab Jutr» Beseda L 0.60. taksa 0.60 •za dajanle naslova ali z& Slfro L 3.—. Strešno lepenko domačega Izdelka. vse debelosti, dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Grafiaška ulica 22. telefon 25-13. 113-6 Heraklitne plošče trna na zalogi Jos. R. PUH. Ljubljana. Gradaška ulica 22. telefon 25-13. 115-6 Otroške vozičke vseh vrst, še predvojni materi j al, dobite pri »PROMETU« nasproti Križanske cerkve. Rabljene vzamemo v račun. 11362-6 »Contax« Sunar 1:2. »Leico« Elmar 1:3.5 s focomatom vse tovarniško novo ln »Agfa karat prodamo: »Interpromet«. Ul. 3. maja št. 10. 11359-6 2 prodajalni mizi in star les prodam. — Mestni trg 17. 11350-6 Beseda L 0.(50. taksa 0.60 za dalanle naslova ali zs Slfro L 3.—. Krojaške odnadke volnene ln bombažne, pletiljske ter šiviljske odrezke. kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman. Hrenova ul 8. 99-6 UL Beseda L 0.60, taksa 0.60 za dajanle naslova ali za šifro L 3.—._ Krasno stanovanje strogi center, 3 sobe. vse pritikllne, — centralna kurjava, se odda v pod-najemu onemu, ki odkupi lepo pohištvo. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 11369-12 Krasno novo spalnico šperano, pleskano na oreh, vsled selitve zelo ugodno prodam. Ogleda se pri Remžger, pleskar, Čopova 10. 11375-12 Kompletna lepa samska soba (oreh) za 3600 Lir in nov kauč za 2 osebe za Lir 1600 radi selitve naprodaj . »Merkur«. Miklošičeva 20, 11374-12 Ohlalild Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanle naslova ali za šifro L 3.—. Siv kostum skoro nov, za malo postavo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11372-13 Lokali Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Industrijski prostori se Iščejo v Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehanična tkalnica«. 11318-19 iissss Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dalanle naslova ali za šifro L 3.—. Prodam za nizko ceno polovico stavbne parcele na Mir-ju. večjo stavbno parcelo na koncu Kolezije ob Oradaščici z odobrenjem za zidanje enonadstrop-ne hiše. ter novo šest-stanovanjsko hišo v Šiški. Informacije v rea-litetni pisarni Kunaver Ludvik. Miklošičeva cesta 34. 11351-20 Lepo vogalno parcelo v severnem delu Ljubljane. v bližini Rlei\veis. ceste prodamo. Informacije pri vratarju. Rimski trg 1. 11349-20 Sobo odda Be&eaa t, 0.60. tansa o.tso za (lajanje naslova ali zs Slfro L 3.—. Oglasi v »Jutra« imajo vedno uspeh! Sobo z dvema posteljama, oddam. Lepi pot 3. Mir-Je. 11371-23 Prijazno sobico v centru oddam gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 11370-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, 1 ali 2 posteljama, oddam — Sp. Šiška, Cernetova 31-1. 11366-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od-darn na Blei^eisovl (Tyrševi) cesti. Naslov v vseh posl. Jutra. 11365—23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice takoj oddam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 11364-23 au Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanle naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno sobo 7. dvema posteljama — iščem. Ponudbe pod »Zakonca« na ogl. odd. Jutra. 11358-23a Izgubila sem 26. t. m. uhane z biserom. Poštenega najditelja prosim, da Jih proti dobri nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 11354-28 Stroji Šivalni stroj (stara znamka Slngerl posteljo ln veliko mizo prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 11352-29 Obrt beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo, M sprejemajo vsa n a r o -č 1 1 a v restavraciji »Se-stlca« pri blagaj ničarkl. Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova. 122-30 Dopisi Beseda L 0.60, taksa 0.60, za dajanje naslova aLi za šifro L 3.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Blagajna, Bežigrad, Dobro ohranjeno kolarsko delo. Diskrecija 40, Dve osebi. Dobra moč, Dobra ž?na. Gradbeni ma-terijal, Ideal, Italijanska konverzacija 10, Lepa soba, Lir 25.000, Lir 390.000, Motorno kolo, Moško delo, Miren ia stalen, Motorno kolo, Neodvisna, Ohranjen, Osamljen, Oprema, Poceni, Potrebujem denar. Pozneje cela vila, Fia-nino. Plačam naprej. Poštena 777, Pridna in poštena, — Potrebna 15.000 lir. Stalen, Slama, Sobarica. Suho, Stroi, Singer, Stanovanje 100, Služkinja. Takoj denar. Ugodna točka, Vgrajeni elektromotorji. Velik vrt, Vloga za Tatjano. Se val al caffž o al cireolo, ricordati che alle tue spalle c'e un amica invi-sibile: la Fortuna e ti dice: acquista qui un biglietto della Lotteria. Non risehi che 12 lire. Niente in confronto alla possibilita di diventare miliona-rio e di essere felice e contento per tutta la vita. Če greš v kavarno ah v družbo vedi, da je za tvojim hrbtom nevidna prijateljica Sreča, ki ti govori: kupi tu srečko Loterije. Tvegaš samo 12,- lir. To ni nič v primeri z možnostjo, da lahko postaneš milijonar, srečen in zadovoljen za vse življenje. R E G A L A M 1 L I O N 1 a chl acquista un biglietto per L 12.- DARUJE MILIJONE onemu, ki si nabavi srečko za L 12.- H. de Vere Stacpoole: 10 OTOK BISEROV Roman Čeprav ni bilo moči kdovekaj opraviti, dokler sta bila sama, se vendar nista mogla upreti izkušnjavi in sta se lotila dela. Prvi biseri so jima bili še vedno na misli. Njuna človeška na tura se ni mogla zadovoljiti s temi primerki in se odpovedati poskusu, da jih dobita še več, akoravno je bilo potapljanje in spravljanje školjk na površino tako silno naporno. Vendar sta delala to pot manj neugnano in tako previdno, da je bil dobiček današnjega dne za polovico manjši kot prvič. Zato sta bila nazadnje, ko sta nehala, še čila. ne pa upehana kakor takrat. Razložila sta ostrige, da bi segnile, ter nadaljevala drugi dan in naslednje dni, dokler nista nekega večera prenehala in pogledala, koliko je vrgel teden. Ostrige, ki sta iih vsak dar nabrala, sta bila posebej dejala na solnce, in tiste, ki sta jih dobila prvi dan, so bile zdaj »zrele«. VII Jadrnica Naslednje jutro sta se odpravila takoj po zajtrku in se brez odloga lotila prebiranja. Vso prvo uro jima sreča ni bila mila, nato pa se je kakor po grahovega zrna; Van Houten je sodil, da utegne biti vreden pet tisoč dolarjev. Sedla sta, da bi zložno čestitala drug drugemu in se naveselila uspeha, kajti stoie se človek na more tako iz srca radovati. Van Houten si je Dr -žgal pipo, in Flovd je storil takisto. V prazno školjko sta položila šop halog, na te pa biser; z njim pred očmi sta jela ugibati in se razgovarjati. »Najbrže mi ne boste verjeli.« je rekel Van Houten, »a vrednost posameznega bisera je toliko večja, kolikor večje je število primerkov, ki so mu z velikostjo in kakovostjo enaki. Zato ni pametno prodajati samo po nekaj biserov na en mah; morava jih spravljati, kolikor jih dobiva, ter jih urejati po debelosti in blesku.« »Čujte,« je rekel Floyd, »nečesa še nisva ustanovila: kako si bova delila dobiček. Tudi Izabela je pripomogla k uspehu in mora dobiti svoj delež.« Van Houten je planil v smeh. »Kaj pomeni denar za Kanačko?« je vzkliknil. »Nekaj ji bova seveda dala, a resno je v najinih računih ni treba upoštevati. Zastran najinih deležev pa... nu, ali se vam ne zdi malce prezgodaj, da bi razpravljala o tem?... Za zdaj je vsa reč še sen, in lahko se zgodi, da ne dobiva nič več kakor to, kar že imava.« »Nu, evo kaj mislim. Zmerom sem smatral, da je ob pričetku vsakega dela najbolje, če človek točno ve, kam meri in kaj lahko doseže. Mislim, da je bolje takoj urediti to vprašanje; po mojem mnenju bi si morala deliti dobiček naspol.« »Naspol,« je Van Houten zamišljeno ponovil. »Premislil sem vso stvar. Kaj prispeva vsak izmed naju? Jaz sem dal svoje delo in čoln; toliko drži, da ne bi brez čolna nič opravili, ker po kopnem ne bi bili mogli priti v ta konec lagune. Brez čolna ne bi bili odkrili ostrig: in k temu pride še moje delo. Vi ste prinesli svoje poznanje lovi na bisere, in, kar je še več, blago in zaloge s ,Tonge', svojo podjetnost in svoje delo. Če predlagam delitev naspol, s tem seveda ne pravim, da naj blaga in zalog z vaše ladje ne upoštevava. Predlagam, da vam pri obračunu plačam vse to iz svojega deleža. Potem je tu še denar s ,Tonge' in ,Cormoranta'. Čeprav smatram, da je Coxonov denar po pravici last najbližjega sorodnika, vendar mislim, da me to. kar sem prestal zaradi njegovega svaka Harroda, opravičuje rabiti denar za najino podvzetje, seveda s pogojem, da ga z obrestmi vred vrnem, kadar bo končano. Zato sem tudi z gotovim denarjem skoraj enako močan kakor vi; in tako imava konec koncev na eni strani moj čoln in moje delo, na drugi pa vaše delo in vaše poznanje biserov.« Minuto ali kaj je Van Houten molčal, in Floyd je spet opazoval njegov drzni, oblastni in trdi gu-sarski profil. Bilo je, kakor da bi izza človeške krinke duh sokola gleidal po morju. »Zdi se mi,« je Van Houten rekel Floydu, »da je čoln Coxonova last.« »Čigava je bila potem ,Tonga'?« je vprašal Floyd. Van Houten očitno ni vedel kod ne kam. Nato se je zasmejal. »Nu, bodi si,« je dejal. »Delila bova naspol, a vi boste plačevali blago in zaloge; trenutek^ je prezgodnji za razgovore o delitvi tega, česar še nima-va, a vsekako sprejmem vaš predlog.« Govoril je brez navdušenja. Nato je vstal. Dotlej sta sedela na skali, s hrbtom proti laguni, z obrazom proti morju. Veter je bil malone ponehal, in ko sta se zdaj obrnila, sta zagledala na oni strani lagune tenak steber dima, ki se je dvigal iz taborišča v skoraj negibni zrak. »Znamenje,« je rekel Floyd. »Ladja!« je vzkliknil Van Houten. Zasenčila sta si oči z rokami in videla Izabelo, ki se je gibala okrog ognja. Kar naprej je metala drva v plamen, in v tem, ko sta jo gledala, se je vzdignil še gostejši dim. Van Houten je pobral biser, ki je še vedno ležal na školjki, ter ga spravil v žep; potem se je ozrl na kupe nepreiskanih ostrig. Zdaj ni bilo več časa, da bi vrgla vse to v laguno in zabrisala sledove svojega dela; treba se je bilo neutegoma vrniti v taborišče. Pohitela sta k čolnu, ki je ležal na suhem, ter ga porinila v vodo. Floyd je prijel za vesla. Ko sta dospela na oni breg, ju je Izabela že čakala. Pomagala jima je izvleči čoln iz vode. »Ladja,« je rekla; »jadrnica je videti.« »Pokazala je na široko morje. INSERIRAJTE V »JUTRU« JUliU VVM ------------- --7 ----- £------«• — čudežu zablešcal brezhiben biser, trikrat večji od Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del jo odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.