fZ Uhlji V8»k dan razen in praznikov. nedelj toucd daily except Saturdays. Sundaya and Holidays PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote BBBBanaaa Uredniikl in upravnlški prostori: MST South Lawrvaala Ave. Offlee of Publication: 9*97 South Lawndala Am Telephone, Rockwell 004 jj^O—YEAR xxxvu Cena lisU jo $6.00 '!.1?*<.,>"lm*tt*r Jsnuar» iS. 1SSS. at fee posi-oXfic« al Chlcaao. IlünoU. under Um Act of Cantnm at March S. 1ST». CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 23. APRILA (APRIL 23). IMS Subscription $0 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 10 Acceptance for mailing at special rate of postage provided tor in section 1103, Act of Oct S. 1917, authorised on Juno 4. 191«. RUSKE KOLONE PRODRLE V SREDIŠČE BERLINA! Ena šestina glavnega nemškega mesta v sovjetskih rokah. L jute bitke od bloka do bloka se nadaljujejo. Štiri sovjetske/armade v ofenzivi.—Eisenhower napovedal zdrobitev ostankov nemških sil na zapadni fronti. Američani ujeli 317,000 vojakov in častnikov v Porurju. Sedma ameriška armada okupirala Nuernberg, nacijsko svetišče.—Enote ameriške pomorske in letalske sile potopile in poškodovale čez sto japonskih ladij in parnikov ter uničile 2569 letal LONDON. 23. apr—Sovjetake oklopne kolone in napadalne če te so zavojevane v srditih bitkah v csrčju Berlina. Poročilo pravi. d* ie čes oaem tisoč fanatičnih nacijev padlo v bitkah s Ruai od bloka do bloka. Rusi so okupirali ie 21 dlsirlk-lov Berlina, eno šestino mesta. Moskva poroča, da ae srdito bitke nadaljujejo bres odmora. Radijsko poročilo is Parlsa pravi, da ao Ruai v akciji proti Nemcem na ulici Unler den Linden, v središču mesta, in pri Brandenburg Toru. Val predeli nemške prestolnice ao pod ioco izstrelkov, katere bruhajo ruaki lopovi. Sovjeteki letalci podpirajo operacije čet s bombardiranjem berlinskih predelov. Joseph Goebbels. minister na-cijsko propagande, je apeliral na moške, ženske ln otroke v Berlinu, naj pomagajo vojakom pri obrambi glavnega meats. RIM, 23. apr.—Kolone pete ameriške In oeme britske arms* njavsko meato, in prodrle petnajst milj daleč v saaledovanju Nemcev. Id bele preko ravnin ob reki Po. Okupacijo meata je naznanil ameriški general Clark. Ameriške in brltake čete drobe ostanke nemških ali. Te ao se skušale uaiavlil pri San Glo-vanniju, osem milj aeverosapad-no od Bologne, a ao bUe premagane. Dve nemški divlsljl ata bili uničeni v bitkah s ameriškimi in brliaklml četami. Lcndon. 21. apr. — Moskva je naznanila okupacijo osmih ključnih trdnjavskih krajev berlinske obrambne linije. Bitka za po-sest Berlina, ki Ido odločila vojno, je v razmahu. Londonski krogi sodijo, da maršal Stalin osebno nadzira in vodi naskoke na nemško prestolnico. Komunike, objavljen danes zjutraj v Moskvi, označuje akcije ruskih armad na zapadni strani reke Oder in reke Neisse za ofenzivo. Huski topniški oddelki bruha-' Jo ¿rapnele na Berlin. Ti so koncentrirani na treh straneh n< m.škc prestolnice. V akciji so tudi ruski bombniki, ki so v zadnjih 24 urah uničili 124 ribniških bojnih letal v spopadih v zraku. N Hum drobe odpor nemških sil ' ' milj dolgi fronti. Razbili < prve in druge nemške obi.unbne linije. Nemci so pri-' i da so sovjetske sile pre-zunanje utrdbe berlinske 'r'*f jiivske cone ter prekoračile ['Spfce.'ki teče skozi Berlin, i" u ji no poročilo pravi, da so '■i -ke vojaške straže že na-'' t tke z ameriškimi silami, tJ J ""iirajo proti Berlinu z za-1 • trani. ' n ruske armade, okrog dva '"a vojakov, so v ofenzivi f hnskl fronti. Ameriški ; podpirajo rusko ofenzivo ' ^ardiranjem Berlina. Vče-vrgli 1600 zažigalnih in •ilnih bomb na mesto in i " ■ tja. j p<,r,t 21. aprila. — General D. Eisenhower je nszna-'Velju dneva, da je poraz * v nemških armad na za-' ' fronti blizu. '*s za posest Porurja je ključena a popolnim us-J* dejal Eisenhower, rile so ujele 317,000 nem- ških vojakov in častnikov, 24 generalov in enega admirala. Zmaga zavezniških sil v Porurju je uvod v končno in zaključno bitko, v kateri bodo ostanki nemških armad uničeni." Sedma ameriška armada je okupirala Nuernberg, nacijsko svetišče, na Hitlerjev rojstni dan. V tem mestu so se vršile letne konvencije nacijske stranke. „ Glavni zavezniški stan je naznanil, da bodo ameriške čete kmalu navezale stike z Rusi. Ameriške zastave vihrajo v Nuernbergu, kjer je Hitler letno govoril pred ogromnimi množicami. Mesto je padlo po ljutih bitkah, ki so trajale pet dni. Prva francoska armada na južnem koncu zapadne fronte je prodrla 23 milj daleč in dospela do Rottweila, strategičnega mesta, 65 milj od avstrijske meje. Stuttgart, nemško mesto, ki je imelo v normalnih časih 459,000 prebivalcev, je obkroženo. Francoske čete so vkorakale v Aich, deiet milj južno od St _ kjer so se spojile z oklopnimi kolonami sedme ameriške armade. Enote tretje ameriške armade naskakujejo predmestja Chem-nitza, komunikacijskega centra, 33 milj od Dresdena, prestolnice Saksonske. Drugi oddelki tretje armade so zabili zagozdo v nemške linije med Bavarsko in Pilzenom, Čehoslovakija. Železnica, ki vodi iz Pilzena v Prago, glavno čehoslovaško mesto, je bila presekana v dveh krajih. V središču zapadne fronte je v akciji prva ameriška armada. Enote te armade so obkrožile Dessau, ki leži 52 milj južno-zapadno od Berlina. Ljute bitke divjajo na ozemlju med Bitter-feldom in VVolfenom. Sedma oklopna divizija druge britske armade je okupirala Harburg, predmestje Hamburga, drugega največjega nemškega mesta, in presekala cesto, ki vodi iz Hamburga v Bremen. Guam. 21. aprila. — Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so enote ameriške bojne mornarice in letalske sile potopile in poškodovale čez sto japonskih ladij in parnikov ter uničile 2569 bojnih letal v aiicijah pri otoku Okinawi. Ameriške izgube v teh akcijah znašajo petnajst potopljenih in poškodovanih ladij. Manila. Filipini. 21. apr. — General MacArthur je naznanil zdrobitev ostankov japonskih sil na centralnih otokih Filipinske grupe. Vsi ti so zdaj pod kontrolo ameriških čet. Poljaki prihajajo v Vzhodno Prusijo Moskva. 21. apr. — Več tiaoč poljskih kmetov in delavcev je že dospelo v Vzhodno Prusijo, zapadno Pomeranijo in ftlezijo, kjer si bodo ustanovili nove domove. Dobili bodo posestva, s katerih so ruake in poljske čete izgnale Nemce. Člani ogrske vlade v Budimpešti London. 21. apr. - Radio Moskva poroča, da so člani/ .Ogrske vlade, ki Je bila ustanovljena v Debrecinu. dospeli v Budimpešto. Predsednik vlade je Bela Mikloa. Premier Churchill posvaril Nemce Dobili bodo kazen za storjene zločine London, 21. apr. — Premier Churchill je v svojem govoru v parlamentu posvaril Nemce, da vsi oni, ki so odgovorni za mučenje in pobijanje ljudi v koncentracijskih taboriščih, kakor tudi za umore vojnih ujetnikov, bodo dobili zasluženo kazen. Premier je omenil, da bo sestavljena formalna deklaracija, katero bodo podpisali in objavili on, predsednik Truman in maršal Stalin. Objavljena bo, ko ae bodo britski zunanji minister Eden, ameriški državni tajnik Stettinius in sovjetski zunsnjl komissr Molotov sporazumeli o vsebini. Churchill je informiral parlament, da je general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, priporočal imenovanje delegacije, ki naj bi takoj odpotovala v Nemčijo. Zavezniki so odkrili grozodejstva v nemških koncentracijskih taboriščih, ki nimajo primere v zgodovini človeštva. Churchill je potem predlagal, naj delegscijo tvori osem člsnov parlamenta ln dva člana lordske zbornice. Prijavijo nkj se pro- ieiko, a potrebno} 4onr delo. Delegacija je bila potem izbrana. Med delegati je ena ženska — Mavis Tste. Poziciji v delegaciji sta sprejela lord Addi-son in lord Stanhope. Churchill je dejal, da bodo ugotovitve delegacije, ki odpotujejo v Nemčijo, objavljene, ko bo dovršila svoje delo. j Mernika vojna ujetnika aretirana Gary, Ind., 21. apr. — Dva nemška vojna ujetnika, ki sta pred enim mesecem pobegnila iz ujetniškega taborišča pri Alberti, Ont., Kanada, sta bila aretirana v tem mestu. Policija je pri njima dobila ponarejene kanadske naborne karte in ameriške zemljevide. Ujetnika sta poročnik Klaus Konrad in po-ročhik Heinz Meuche. Oba bosta poslana nazaj v taborišče, iz katerega tsa pobegnila. Poljski voditelji dospeli v Moskvo London, 21. apr. — Rusko radijsko poročilo pravi, da so člani poljske začasne vlade dospeli iz Varšave v Moakvo. Med temi so predsednik Boleslav Bierut, premier Osubka-Morawski in general Mihal Rola-Zymierski, vrhovni poveljnik poljske armade. Nemško poslaništvo uničuje dokumente Madrid, ftpsnljs, 21. apr. — Člani nemškega poslaništva uničujejo dokumente in neobičajne aktivnosti se opažajo v posla-ništvu. Nacijski časniški agentu ri DNB in Transocean sta odslovili uslužbence, ker jim ne moreta nakazati plače zaradi "zamrznenja" nemških fondov. Francoski delavci pozvani na stavko Psrls, 21. spr. — Člani ekse-kutivnegs svets Francoake delavske federacije ao pozvali delavce, naj zastavkajo na 1. maja. Stavka naj bi bila protest proti vladi, ker zavlačuje 'uveljavi jen je aocialnih reform i ln čistko kvizlinških elementov. AMERKA ZAVRNILA ZAHTEVO S0VJE1XE VLADE Upanje glfde dosege sporazuma o poljskem problemlu izginilo MOLOTOV DOSPEL V WASHINGTON WASHINGTON. D. Cm 22. apr. —V. M. Molotov. sovjetski au-nanj i komleaf* fr danes dospel v Washington, lia letališču ao ga poadravlll driavnl tajnik Edward R. Steiilatis in drugI vlao-kl ameriški uradniki. Molotov bo konferiral a predsednikom Trumanom, predan odpotuje kot načelnik ruake éetegaclje v San Francisco, kjer se bo vršila konferenca Zdruštnlh narodov. Waahlngton* D. C.. 21. apr. — Predsednik Truman je storil prvo veliko diplomatično odločitev, ko je podprl državni department, kl je že drugič v zadnjih dneh zavrnil zahtevo sovjetske vlade, naj začasns poljska vlada, kl je bila ustanovljena v Lubllnu ln zdaj funkcionira v Varšavi, dobi povabilo glede udeležitve konference Združenih narodov. Konferenca se prične 25. aprila v San Franciacu. Cal* Kontrovetzno vprašanje, kl je zameglilo odnoiaje med Ruaijo, Ameriko ln Veliko Britanijo, bo predmet diskusij med sunsnjimi ministri treh valasll v Washlng-tonu. Sovjetski kunanji komisar Molotov bo, ko (¿Ide v Waahing-ton, konferiral *» predsednikom Trumanom, državnim tajnikom Stettiniusom in britskim zunanjim ministrom Edenom. Razgovorov se bo morda udeležil tudi T. V. Soong, kitajski zu-nsnji minister, ki je včersj konferiral s predsednikom Tru-msnom. Nobenega izgleda nI, da bo problem poljske reprezentsclje rešen pred odprtjem konference v San Franciscu. Poljsks Je upravičena do neprezentacije kot zaveznica. Državni department je uljud-no, toda odločno zavrnil zahtevo aovjetake vlade. "Nota, katero je department dobil od sovjetske vlade, ponavlja zahtevo, da mora biti poljaka vlada v Varšavi reprezentissns na konferenci v San Franciacu," pravi državni department. "Stališče Amerike je, da ima pravico do reprezentsclje poljsks vlada narodne e-notnoati, ki bi morala biti ustanovljena v smislu zaključka, ki je bil aprejet na konferenci v Jalti na Krimu." Upanje, da bo prišlo do sporazuma glede poljskega problema, je izginilo. Dvignilo ae je, ko je maršal Stalin ugodil apelu predaednika Trumana, naj imenuje zunanjega komiaarja Molo-tova za načelnika ruake delegacije. Prvotno Je bil določen za načelnika delegacije Andrej Gromyko, sovjetski poslanik v Washingtonu, Člani perzijske vlade resignirali Teheran, Perzija, 21. apr. — Uradno naznanilo pravi, da ao člani vlade, ki Je prišla na krmilo pred šeatimi meseci, resignirali Predaednik vlade je bil Morteza Bayatt. Reaígnacija je aledila, ko je parlament izrekel nezaupnico vladi. Francoski general obsojen v smrt Pariz, 21. apr —Oeneral Henrl Fernand Dentf, poveljnik fran-coeklh čet v Siriji, ki ao se upirale briUki okupaciji te dežele I. 1041, je bil epo/nan za krivega izdajstva Jn obsojen v amrt Obsodbo Je izreklo francosko vojsško sodišče, Partizani invadirali otok Krk Italijanska morna« rična basa obkrožena Washlngion, D. Cm 21. apr. — Radio Bclgrad poroča, da ao ae jugoslovanske čete izkrcale na otoku Krku v bližini severovzhodne konice Jadranakega morja in južno od Reke, priata-niščnega mesta. Poročilo omenja, da ao Četo oavobodile več krajev po ljutih bitkah z Nemci. čete so se izkrcale na otoku s pomočjo enot jugoslovenske mornarice. Te ao tudi obkrotlle Polo, Italijansko mornarično bazo na Iatrakem polotoku in osvobodile sedem krajev. Med temi je OmlŠalj, sedem milj južno od Reke. Jugoslovshaki topniški oddelki lahko bombardirajo z Omišlja Reko ln železnico Zagreb-Trat. Delegacija ima proste roke Senator Connally konferiral s predsednikom Trumanom Washington, D. C.. 21. spr. — Senstor Tom Connslly, demo-krst Is Texsss ln načelnik senst-nega odbora sa svitanje ssdeve, ja imel rasgovor s predsednikom Trumanom. Na sestanku s Časnikarji ja Connally^poznejs^ delegacija na konferenci Združenih narodov v Ssn Franciscu, Csl., proste roke. Delegscljs bo lshko priporočs-la revizijo načrtov glede obliks svetovne orgsnizscije zs vzdrževanje in zaščito miru v povojni dobi. Ti načrti so bili sprejeti ns konferenci reprezentsntov štirih velesil, ki se je preteklo leto vršile v Dumbsrton Osksu. S Trumanom so pozneje kon-ferirsli državni tajnik Stettinius, načelnik ameriške delega-cije; Joseph C. Grew, pomožni državni tajnik; W. Averell Har-rlman, ameriški poslanik v Moskvi, ki je zadnji četrtek dospel v Washington, in Anthony Eden, britski zunanji minister in ns-čelnik britske delegscije. Zunanji miniatrl Amerike, Velike Britanije in Rualje bodo imeli razgovore s Trumsnom o problemih, povezanih s konferenco v San Franciacu. Senator Connally je dejal, da jo popolnoma uverjen, da bo predsednik nudil vso podporo ameriški delegaciji. Tekstilni delavci dobili zvišanji Minimalna plaža 55 centov na uro Waahlngton. D. Cm 21. apr — William H. Davia, direktor urada ekonomske stabilizacije, je odobril zvišanje plače za pet centov na uro za 50,000 tekstilnih delavcev, ki ao upoeleni v 54 tovarnah. Zvišanje Je odredil vojni delavski odbor in Davia je potrdil odredbo. Slednji je naglasil potrebo večje produkcije teka-tilnega hlada. Minimalna plača je zdaj 55 centov na uro Delavci ao člani tekatllne unije, ki je včlanjena v Kongresu indua-trijskih organizacij. Predaednik unije je Emil Rieve. Davia je dejal, da ga je urad edminiatrscije cen informiral, ds zvišanje plač tekatilnlm delavcem ne bo rezultlralo v xvl-šanju cen tekstilnih izdelkov. Domače vesti Pogrešan v Nemčiji Delmont, Pa. — Družina John Fatur je bila uradno obveščena, da je v Nemčiji pogrešan njen ain SSgt. John Fatur, stsr 21 let/ On je služil pri letslclh in je nspravil 22 misij nsd Nemčijo. K vojakom je šel prostovoljno decembra 1943, preko morja pa je bil poslan lanskega julija. Se vrUU ia ujeinlšiva New York. — Iz nemškega ujetništva se je vrnil T/Sgt. John Petric, nečak tukajšnjega slovenskega župnika Petrica, ki je bil 17. nov. ujet na Holand-akem, kjer je bil tudi ranjen. Iz ujetništva so ga rešili Rusi, ko so zavzeli Vzhodno Prusijo. Dne 14. aprila je doapel v Boston in bil radi telesne oslaboloatl poslan v bolnišnico. Z njim vred se je iz ujetništva vrnilo več drugih vojakov, ki ao jih naciji dobro izatradall. Nov grob v New Yorku New York. — V bolnišnici je umrla Fanny Gradišek, doma Iz Domžal, atara 70 let in v Ameriki čes 30 let, vea čaa v tem meatu. Bila je vdova bres otrok. Psdel v vojni Denver, Colo. — Ns zapadni fronti je 1. marca padel 8gt. Frank E. Težak, aln družine Jo-aeph Težak, atar 21 let in član KSKJ. V armadi je bil od marca 1943 in preko morja od lanakega aeptembra. Zapušča atarše in tri brato (dva pri vojakih, od teh eden v Italiji). Dva ubila, edan rAnJen Chlsholm, Mlnn, — Druftlna Louis Mahls ja bila obveščena, da ja 19. fabr. padal na sapadnl ^ntl njen ain Pvt. Louta A. We, star 21 let. - Enako tfeSt je prejela Frances P. Tomslch, da je 28. marcs padel v Nemčiji njen sin Lt. Edward Tomsich. — Družina John Korbar at. pa je bila obveščena, da je bil 23. marca ranjen v Nemčiji njen ain Cpl. John F. Korbar, ki ae nahaja v bolnišnici. Is Clevelsnds Clevelsnd. — Iz nemškegs u jetnlštvs se je oglssll Pvt. Frsnk Debelak, sin družine Anton De belak, ki je bil pogrešan v Belgiji od H. jan. Svoji zaročenki je pisal, da je bil lahko ranjen. — V filipinskem zsllvu pri otoku Luzonu Je bil 6 Jan. ranjen Joseph Hren iz Collln-wooda, ki služI pri mornarici od lanskega junija. — Družina Joseph Vihtellc iz Euclida je prejela vest, da Je 2. aprila padel v Nemčiji njen ain Joaeph, ki je služIl v tretji armadi, Star je bil 18 let, pri vojakih od lanakega aeptembra in preko morja od 1. marca. Bil Je član KSKJ — Družina Mike Hribar je prejela vest, da Je bil v Nemčiji ranjen ain Stanley, star 19 let, pri vojakih od lanakega junija ln preko morja od Januarja. Zatemnevanje angleških mest preklicano London, 21. apr. — Notranji minister Herbert Morrison je preklical zatemnevanje angleških mest. Izjema velja le za obrežna mesta, Morrison Je naznanil, da bodo krnalu preklicana tudi reatrlkcije glede razsvetljave cest in tovarn.. Odredbe glede zatemnevanje mest so bile uveljavljene takoj I jo izbruhu sedanje vojne. Rusi okupirali nacijsko špionsko šolo Moakva, 21 apr.—Rdeča zvezda, glasilo armade, poroča, da ao Rus) okupirali nacijsko špionsko šolo v Felkenburgu. V tej so dobili seznam imen čez 10,000 nacijev, ki ao pohajal! to šolo. Ta in druge šole ao izvežbale več ttaoč Nemcev za špionažo v zunanjih državah. Hezriam imen šptonov bo izročen komisiji Združenih narodov v svrho akcije. NEMO POZVANI NA BORBO PROTI SOVRAŽNIKU Vsa pravila civiliziranega bojevanja naj zavriejo GOEBBELS POVELI-CUJE HITLERJA London. 21. spr. — Joaeph Goebbela, minister nacijsko propagande, Je v svojem govoru poz vsi Nemce, nsj se odločno bore proti sovrsžniku in zavržejo vsa pravils clvlllzlrsnegs bojevanja. Govoril je na pred-večrr Hitlerjevegs šestinpetde-setega rojstnega dneva. Opozoril je nemško ljudstvo, da je aovražnlk zbral vae sile, ds ssda amrtnl udarec Nemčiji. Hitler nI govoril, toda čas-niška agentura DNB Je citirala njegovo Isjavo, "ds smo udeleženi v fanatičnih bltksh, ki sli-čl J o onim, kstere smo vodili, preden smo prišli ns krmilo Nemčije." Dlktstor je odgovoril ns čea« titko, katero mu je poslsl Ksrl liolz, diatriktni nacijski vodjs v Nuernbergu. On je informiral Hitlerje, da je bitka ss posest Nuernberga prišls v. sakfjučno fazo, zseno pa ga je sagotovll, "da ae bomo borili ss 16 nemško meato do zsdnjegs ln irtvovsli svoj s Žlvljenjs." Hitlerjev odgovor Holsu se j« glasil: "Na-gleda na ogromno Ao, 9 katero raspolagsjo nali sovrstniki, sam prepričan, da jo bomo sdrobili." Goebbels jf U^ imN po radiu povellcevsl Hitlerja in speliral na nemško ljudstvo, naj ga nikdar ne pozabi sil sspustl. "Sovražniki ao pripravljeni sa zadanje amrtnega udarca Nemčiji," je dejsl. "Ml smo priče silne trsgedije, ki se odlgrsvs pred našimi očmi. Odločitev je blizu. Vas nsšs upsnjs morsmo stsvitl ns nsšo srečno svesdo. Zgodovlns ne ime nlkdsr pisati, da je nemško ljudstvo sspustllo svojega voditelja v kritični uri. Bog je na naši strani in Hitler Je njegovo orodje. On Je dvignil naša arca In nam vili poguma. Naša dolžnost je nadaljevanje borbe do končne zmage." Goebbels Je omenil tudi amrt predaednika Rooeevelts, "Perverzna koalicija med plutokrs-cljo ln boljševizmom, katero je Roosevelt ustvaril, ae razkraja," Je dejal. "Uaoda Je odatranils poglavarja zarote aovrsžnlkov proti Nemčiji." Révolta študentov argentinske univerze Buenos Aires, Argentins, 21. apr. Demokratični študenti na univerzi v La Plati ao revol-tirali, ker je vlada imenovala sa predsednika Rlcarda I*ahougle je, ki Je po Izjavi rebelev fašist. * fttudentl so zasedli več poslopij univerze In zahtevajo reeignaci-Jo novega predaednika Révolta Je sledila naznanilu Argentinske delavske federacije, da bo okli* cala generalno stavko v znak protesta proti odpuščanju delavcev iz klavnic, katere poeedujejn britske m ameriške kompanlje, Čez 12.000 delavcev je bilo od-pušcenlh v zadnjih treh dneh. Angleški tisk zahteva zniianje kivilskih odmerkov London, 21. apr. — Tukajšnji listi zahtevajo od zaveznikov, naj takoj znižajo živilske odmerke nemških vojnih ujetnikov, Listi ao pohvalili ameriške vojaške avtoritete, ki ao prisilile nemške civillate v pokopa vanje Jetnikov, kateri so umrli zaredl mučenja in stradsnja v nemških koncentracijekih taboriščih. Is-rezili so upanje, ds bodo britske avtoritete posnemale ameriške. PROSVETA THE ENUGHTENMENT GLASILO I« LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ol aad publUbod _ Ntretnlu u Zdruien* dršavs (isvem Chlcsg«! M Isto S3 00 aa pol lata. SI4S ss ¿Mrl lota» m Cook Co~ IT .M m colo leta. SJ.TI m prt tatai «s toucftpfloo rstas. lor tha Uaited Statas (!■>•* C.n.d. St 00 por r^. Chiesgs and Cook C«mty S7JS Isrvign countrio. M 00 por T*»- ^ Cooa ofloao* po dogovoru^ltakopfci ta ilankov •• ao vraisjo. Rokopisi litarsraa pmmi Uk° tovlienje dežele mogoče tsko orgsnlzirsti, da bo dovoli deli Odprl roka, odprl srca, OtlraJ bratova eolsel . A. Vidrifch. NADALJEVANJE S KRITIKO Cleveland, O.—Prišel je neki "nadčlovek" in dejal: "Neki, neki in zopet neki.. ." Kdo vraga je tisti "neki?" Vojna se nadaljuje in general Patton, dasiravno se ne bori tako hrabro kakor ruski generali, kar drvi dalje, čeravno je nekdo dejal, da so Američani za staro šaro. Ampak to je Amerika! In ta ameriška predrznost nima para niti pri "superiornih" narodih. Mi smo ponosni, da smo državljani tega naroda, kajti če ne bi bilo Amerike, bi se malim narodom v Evropi hudo godilo in ne bi bilo nikogar, ki bi jim zasigural vsaj nekaj svobode. Ti ubogi Churchill in Amerika. Nekateri ¿k kritizirajo v Prosveti in prav tako Zedinje-ne države. Ta kritika je menda vsled tega, ker imamo Slovenci samo enega milijonarja, name-stu da bi dali vsakemu en mili-jonček tedaj, ko smo šli mimo kipa Svobode, da bi sedaj lahko v gostilnah plače"uli za pijačo. Ti šment, da nas niso tako sprejeli. Vendar pa imamo nekaj: imamo več svobode kakor v kateri koli državi na svetu. Toda nekateri niao zadovoljni s to svobodo in hočejo gotovino! Slišal sem, da je nekdo, ki je umrl v Chicagu, zapustil avojlm potomcem milijon dolarjev. Pa kdo bi se brigal za milijone, kajti iz ameriške moke, oreljbv, mleka in masla je potica jako okusna. Tudi kranjske klobase v slovenski zadrugi ao bile dobre, dokler so jih delali. Tudi marsikaj drugega je bolj dobro za pod zob kot pa papirnati dolarji. Churchilla in Ameriko sedaj kritizirajo tudi Italijani. Toda ne radi svobode, temveč zato, ker je menda odločeno, da dobe Trst Krašovci, Istro in Reko pa Istrani. Če se to zgodi, bodo s Churchillom skupaj spili sodček istranskega vina. Italijanom so pa povedali: "Saj vam dajemo kruha iz kanadske in ameriške moke. Kaj pa še hočete?" Ko je Bog ustvaril človeka, ni bil zadovoljen in je dejal Bogu: "Daj mi še babo." Bog mu jo je dal, a že čez nekaj dni se je napotil k Bogu in ga prosil, naj jo vzame nazaj, ker je preveč klepetava. Bog ga je uslišal in jo vzel. Ali mislite, da je bil ta tepec zadovoljen? Kaj še! Ponovno je prosil za "babo", da se bo lahko z njo prepiral. Zgoraj omenjenemu človeku je podoben današnji narodnjak in reševalec problemov in kako ga naj zemljan, pa če tudi je Churchill ali kdo drugi, zadovolji? Oglejmo si še malo našo ameriško bojevitost. Nekateri prihajajo na površje, ker se boje zamere, in pravijo, da so tudi ameriški vojaki hrabri, a Rusi so veliko več žrtvovali. Podobno so govorili naši očanci: "Ja, ruski car je dejal, če bi on imel avstrijske vojake in svoje generale, bi premagal ves svet. Se-ve, ti očanci so mislili na 17. regiment, ki je bil najhrabrejši in so v njem služili njihovi Janezi. Prav tako skušajo nekateri med nami podcenjevati ameri ške vojake, kakor so jih podcenjevali nacisti. Kljub temu pa so ameriški vojaki spodili "nadljudi" preko Francije in čez reko Reno in menda bodo prej v Berlinu kakor pa najhrabrejši bojevniki Rusi. Nepristranski čitatelj me naj pravilno razume. V vojni ne gre za hrabrost, kakor v atletski are ni, temveč kdo ima boljše orožje, več gasolina, hrane, aeropla-nov. In vse to dobiš v izobilju v ameriški armabi. Naši vojaki so tudi dobri mehaniki in tehniki. Menda ga ni med njimi, da ne bi znal voziti avtomobila. Ti fantje so tudi precej pripravni za popravljanje. Saj so v tem zrasli! Prav tako se dobro razumejo v rokoborbi, boksu in sploh v borbi moža proti možu. Vsega tega so se naučili pri udej-stvovanju v raznih športih, v žo-gometu itd. Ali naj podcenjujemo svoje lastne sinove? Ali ni samo nad pet tisoč članov SNPJ v vojni? Ali so res ti naši fantje taki cepci, da ne vedo, zakaj se bore? Meni se vidi, da ti fantje prekašajo v znanju marsikaterega, ki vidi hrabrost le kje drugje. Radi tega sem se oglasil, dasiravno nisem ne ameriški patriot H Znani antlunljskl propagsndist Wastbrook Pegler (v karikaturi), ki piše svoja članka sa Hearstovo časopisja. Radi kriminalnegs obrekovanja toži nJega ln Hearsts ss dvi*. milijona dolarjev Intl. Latex Corp. Pegler la pisal, da Je vodila "komunistično props gsndo" ss—Henryja Wsllscs. in ne fanatik, kajcor bi me nekateri radi prikazali. Zedinjene države ne iščejo teritorijev v Evropi. In vendar, ako ne bi Američani šli v vojno, bi bila danes še vedno vsa Ev ropa pod nacistično peto. In zopet bi se ti kritiki oglasili, kakor so se komunisti, ko je Hitler napadel Rusijo, ko je dejal, da ne bo Stalinu dal polovico Poljske, temveč mu vzel povrhu še Ukrajino. Tedaj pa sq komunisti za vpili, da mqra Amerika v vojno za demokracijo! In vi sedaj ni česar ne veste o tem? Kritizirate naše kapitaliste, ker vam ne dajo dolarjev. Ako pa imate delo pri svojih narod nih ustanovah, hočete, da bi narod zastonj delal, vam pa se naj plača. Na primer, koliko besed radi konvenčnih plač. Nekateri bi celo radi videli, da bi žene delegatom spekle potice in klobase in bi šli delegat je s cekri na konvencijo, kar bi bilo podobno onim, ki gredo v stari do movini na Brezje na božjo pot. Mi radi ozmerjamo one, ki nam dajo delo, češ, da nam ne plačajo dovolj, kadar pa sami najamemo delavce, smo pa jako slabi plačniki. Naj še povem, da cenim Ruse in jih poznam, ker delam z njimi. Pri nas imamo tudi mlado Ukrajinko in če bi bil mlad, ji bi igral na harmoniko, ona pa bi plesala kozaški ples. Nadalje vam naj povem, da osebno poznam Martina Judniča, ki je šel v Rusijo, pa mu niso mogli po streči z vodo na vlakih} nakar se je strašno ujezil in je skoraj po vzročil revolucijo, ko je je potem pisal o svojem potovanju in doživljajih v Rusiji, so ga mno gi kritizirali, češ, da ne bi smel tako pisati. Pisal pa je le. Oni, ki so dali $800 za komuno, jim ni prinesla drugega kot ribjo juho in ko so jo postavili na mizo za obed, so jo muhe snedle. Nekoč sem že dejal in danes ponovim, da sem pripravljen iti nabirat denar za one, ki bi radi zapustili ta kontinent in žele iti v ono delavsko državo, ki jo cenijo nad vsemi drugimi. Torej vi, ki ste tako sigurni, da je tam vse boljše kot tukaj, ste li pripravljeni nas zapustiti? Kadar dospete v Kremlin, ne pozabite poslati piBcu brzojav. In ne pozabite sporočiti, če vas bodo Rusi tako veseli, kakor smo Namski vlak. nalcšon a tisoči ameriških vojnih ujetnikov, katera ao nsctjl mislili propoljstt v no lull naši bratje in sestre ii rob- irsnlosl daftale. ja prostrogla prva ameriška armada ln railla ujetnika Is nacii.k*g* p.kl« PONEDELJEK, vas mi. Toda spudih^JE? nazaj m srečni boste, če vL i? do vrata za povratek ^ To naj zadostuje zaenk,. naših hrabrih junakih * 0 Frank BarbiČ. RAZNE VESTI ^ „ Bridgeport, 0.-Kot blisk je raznesla vest o smrtVp££ mka Roosevelta. Takoj napotil v Društveno dvorani T ugotovim glede naše priredbe Î se je ?mela vršiti 14. upriia dvorano sem srečal starega £ na našega društva-Jt. 13 SNP? DeifTrmU: slaba ni vical" Takoj so mu solze ^indejal je, dušen,s,o ^ tako dobrega predsednika kak™ je bil Roosevelt. Pridem v dv! rano in slišim radio, ki je 0Zna. njal, da bodo radi predsednik«, ve smrti preklicane vse pri.ed be in zabave. V Društveno dvorano je prig, tudi tajnik-blagajnik, ki Jc tu kajšnji občinski stražnik oz t» možni šerif. Prišel je na nadzornikov Društvene dvorani in kluba. On je tudi tajnik društva Eagle, ki ima okrog 160( članov. "Kaj naj storimo, Ludvik" sem ga vprašal. "Mislim, da ji najboljše, da priredbo preklice mo, ker bodo enako storile tud vse druge organizacije." Nat< sem šel od hiše do hiše do odbor nikov, nakar smo se skupaj se stali in preložili priredbo. Da sem o preklicu naznanilo tudi i lokalno časopisje, nekatere i bližnjih naselbinah oa sem tele fonično obvestil. Rezultat je bi dober. Razen brata Lautarja i Moundsvilla, W. Va., in Pavlini cha iz Bellairja, ki sta prezrli naznanilo v časopisju, ni niha drugi prišel na priredbo, katen je bila preklicana. Seveda, imamo tudi take lju di, ki te pičijo, kjer koli te mo rejo. In to se je zgodilo tudi ra di preložitve priredbe. Ampal besede, da predsednik ni ni boljši kakor jaz, bi veljale sam glede njegove osebe, ne pa gled njegovega stanu. Bil je predsed nik Zedinjenih držav in kot ta kega ga je treba spoštovati, zli sti v teh kritičnih časih, ko ga j vzela smrt baš v trenotku, ko g je dežela najbolj potrebovala. ! takim govorjenjem pokažem samo, da nismo posebno izobra ženi, da smo še daleč za časom Vendar pa tega niso govorili na ši ljudje. Vendar pa bi nekatef radi vrgli krivdo na Snoyja, k« je bila preklicani priredbi Menda je Snoy tudi kriv, da j preminul predsednik Roosevel Kako so v teh krajih ljudji vzeli na znanje Rooseveltovi smrt? V nekaterih tovarnah j< bilo vse zmešano. Ljudje nia vedeli ali gredo nazaj ali napre Tudi nekateri premogovniki m ustavili obratovanje. In kljul temu, da je John Lewis delal ni vso moč pri zadnjih dveh volit vah, da bi preprečil Roosevelto vo izvolitev. Ampak premogarj se dobro zavedajo, kaj so imel v času Hoover j eve "prosperity te" in kaj imajo sedaj, ceravrx niso za njih razmere še take k» kor bi morale biti. * Nisem demokrat in ne repu* kanec. Vendar pa rečem, da n bilo še nikoli v zgodovini rad smrti ene osebe toliko žalovanj in vprašanj "Kaj bo pa sedaj-Res, Roosevelt ni delal čude* in tudi marsikatera napaka J( bila storjena v času njegove* vodstva, vzl*c temu pa je njef» va smrt privabila solze mW nom in ne samo med delavjtvoa temveč med vsemi sloji Krit» rali so ga od leve in desne, a *" tiko je znal tudi vrniti. "" sin aristokratske drui"* mu bilo treba predsedniške^ be. Vendar pa je imel ve»* do malega človeku, kajti dru^ če ne l»i b*l štirikrat izvoli«*i a picdscdnika Zedinjm'h dr t» Ne vem. kakšen odmev dobile te vrstice, toda kar napisal so fakti, ki jd» ™ m nihče ovreči. ^ No koncu pa ponovno <^ ves naš tukajšnji živelj • in blizu, da se gotovo udi u/^ icdbc, k* se K» vršila v * 28. aoiila. v Društven' y t* dob««*, H v Bovdsv'llu. icdbe ie namenjen -¿emu ti nečemu jo tiari doit*»" Joseph i pilflV" , ,* ; i \ gH mu nsrodu Pridite! V Prosvoll %o dn»»"* £ a« |„ delsvska vaalt ** ¿ltata vsak daa? Chiton M«lin In Chrla Christen«. člene unije pomoUklk In skladiščnik dalavea* CIO. Imele m.lih prijatelja*. Otfoel a otroškam savatlšču. katarja pomaga vsdrševall unlia a tan fren """ Ju poma Jo kot dobra prijatelja. V BLAGI SPOMIN ' OSME OBLETNICE SMRTI cdkar la satUnlla avo)a trudna o'l naš"» ljubljeni soprog* In mamica JOSEPHINE DELOST dna 23, aprila 1937. Oforn delnih lat Je lo minulo k»r Tabo al več mad nami. tla al r»d na* >a v »dne lo n m pustil* bUg spomin as T»l>a. UtiJmll si ve dno Ja Tva) glaa. a v nsšlk mislih In cieih »mi vedno t Tabo). V tthrm irnbu sd«t počival. reša> aa vsak nadlog. Ni 'vrobu roio Ti * v»lo, n*d grobo« ptički Ti pcJo. Po/lvaJ v miru in Iskks n*J Ti bo tmorišks ismlllrt. ¿«lujo^i osf.tlli JOi: DELOST In druiln» * Strabana. Pa. Po nemških yalecastah. kakršno vidita na sllkL aa sadnje čaaa vala a veliko naglico aaveanlške armada proti Berlinu in Čaho-alovakijl. Domača fronta Office of War Information Washington, D. C. PET ZAHTEV STRICA SAMA Washington. — Vlada je prisiljena, da zahteva ta teden od svojih državljanov naslednje: Pripravite se na to, da boste mogli prevzeti poleti posel na farmi. Treba je 4 milijone delavcev, med njimi 600,000 mladih in 750,000 ženskih sil, ako hočemo doseči nameravani cilj za pridelke živeža. Pazite na svoj avtomobil. Dajte ga često premazuti; pogoste pregledajte obode in druge dele in vedno vozite počasi. Hranite tudi nadalje mastne odpadke v kuhinji. Ona dva rdeča odmerka, katera dobite za vsak funt teh odpadkov, sta za vas velike važnosti, a prihraniti in nabrati moramo še vedno vsako žličko stan» masti. Čuvajte in pazite na vse vrste stmje in naprave na domači fronti. Vsak komad, katerega moramo nadomestiti, "ker ga jfc rja pojedla, ali ker je druguče poškodovan iz nemarnosti, pomeni, da smo po nepotrebnem odvrnili dobave opreme od naših bojnih fronti Odzovite se pozivu po dodatnih množinuh ročnega orožja in municije z vseh front. Šestnajst tovaren nujno potrebuje 5.400 moških in ženskih deluvcev, da zadoste naraščajočim zahtevam. » VEČ ODMERKOV BO TREBA Washington. — Sedanja dobu racioniranju bo zahtevala več odmerkov za konzerviran grah in špargle, počenši od 1. aprila naprej, dočim so bile znižane vrednosti za sludke češnje v konzervah, za češplje in sok pa rudižnikov. To je naznanil Ad Administrator OPA Chester Bowles. * ČUVAJTE SE NEZGOD Washington. — Naraščajoče število nepotrebnih nezgod v vojnem času nam zavlačuje zmago, ker nam je ugrabilo milijone delavskih ur v vojnih industrijah in pri pridelovanju živeža. To nam ubija ali pa onesposobi izurjene farmarje in delavce, uničuj«' nenadomestljivi materijal in opiemo ter nam krade najredfcej&i materijal in delavni čas za {¿pravila, obenem pa naJafa še dodatno breme našim že Itak preobloženim bolnicam, zdgpynikom In bolničarkam. Pomagajte, da ¿e število nezgod /ni w ln buMe »Milj previdni — na ceeti, d< me, pri delu in na farmi, • . UGODNOSTI V POATF Washingtor^r Office 1)1 Wu' Information rigvaju r. zi.olilai u-godnoati V-fJuak', ki je važno sredstvo zu podjnianje motale naših /arilov wo*'/an morja. V-pošta je patriotično sredstvo, kar nam pri Ju a m mnogo dragocenga l-dij rkrge prostora V-posta ja tudi čisti» zasebna.! V-pismo na mikrofilmu ima ve- j likost poštne an^mka — nemo gole Je čilat*m filmu. Preslikajo pa Jih T™ na uro T« I mehanična bit'na Je najljoljšif porok za tajno«t teh pisem V-pošta je idealno er«-detvo za pogosta in kratka plama Na ( tiskov uu ja prostora za približno Napisal Donald Bell Nekoč sem se razgovarjal z nekim nemškim državnim pravnikom, ki mi je lazlnžil, da usmrtitev morilca po njegovi obsodbi na amrt nikakor ni enoatranaki postopek—oblast tudi v tem slučaju nujno potrebuje sodelovanje zločinca. To so formalnosti, katere jo na vsak način treba izvesti na reden in zakonit način, mi je 200 z roko pisanih uli 500 strojepisnih besed. V-pošta je poceni — z letalom gre preko morju zu 3 cente. Tiskovine je luhko dobiti. Prodajajo jih v večini trgovin, a zastonj jih dobite nu pošti — po dvoje naenkrut — v svojem lokalnem uradu. s VOJNI DELAVCI Washington.—Wui Munpower komisija je dalu navodilu 12 krajevnim ravnateljstvom, nuj zahtevajo, v smotru redukcije menjevunju deluvcev, od vodstvu vseh vojnih tovurn, da skr-be zu to, du bodo vsi delavci, ki odpovedo delo, osebno izpra šani glede vzroka. WMC nu glaša, du so menjunja delavcev posebno pogosta v nekaterih okrajih, ter da se je izkuzalo, da so razgovori "ob odhodu," kutert» morajo voditi izkušeni strokovnjaki, često ugodno vpli< vali na delavce, da so ostali na avojem poslu, ali pa vaaj raakrlli vzroke, zukuj odhajajd, tako da Je bilo mogoče odpomočl v mnogih slučujih. PRODAJA Wushington.-^Fred N. Vinson, Federal Loan Administrator, Je naznanil, du je Reconstruction Flnunce Corporution, katera Je ustanovllu Surplus Property Bourd v svrho prodaje predmetov v posestu države, produlu do 2U. februarju 11145 blagu v nakupni vrednosti $161,051,000 zu vsoto $105,405,000. V februarju je RCF produlu predmete, ki so stull pri nukupu $20,(Kill,(MM) zu $7,070,000. Večina tegu muterijulu je bila že v rabi. PRODUKCIJA LETAL Wushlngton. — J. A. Krug, nučelnlk produkcijskega odbora zu letalu, je naznanil, da je bilo v mesecu marcu zgrajenih 7,05.1 letal vseh vrst. Prebitek preko načrta, ki je predvideval A.fUKl letal, Je torej 'A", v teku meseca marca. Nupram meaaeu februarju se je število zvišalo zu 12 odstotkov — od obil vse nuše ujetnike, katere imu v svojih rokuh. Trebu je toruj še nekuj drugega, To pu je nova nemška vluda. Hilti bi velika sreča, uko bi "bilo prišlo do revolucije v Nemčiji. Ker se to nI zgodilo, nova vludu ne bo nemšku vluda, temveč vojušku vludu, kutero bodo /uvozniki vsilili Nemcem. V Jalti je bilo določeno, du bo njen sedež v Berlinu, ftele tu vlada bo odvzela «eduriji nemški vludl svoje prlznunjc. Kur Je namreč najbolj presenetljivo, )e to, du mi še vedno priznavamo Hitlerjevo vlado, Vojno stanje še ne prekliče pri- to In du bo sprejel to svojstvo. Kdaj bodo zavezniki izduli to proklumacljo, še ni znano. V modernih časih bo to edini zgodovinski slučaj te vrste. Do neke mere Je mogoče primerjati zadevo z nekaterimi kolonljulnl-mi vojnumi. Vsekakor pa Je e-dinl način uspešne likvidacije tftrllskegu odpora. — ONA. Ob rojstvu ustave Kdor je bil kdaj v Washingto-nu, Je skoraj gotovo obiskul krasno kongresno knjižnico Med drugimi zgodovinskimi spisi imajo tam tudi Izjavo neodvisnosti v stekleni omari, Mulo jih po ve, da to ni originalni apis, ki gu je sestavil Jefferson in ki gu hranijo pod ključem Tu obsegu zelo važen odstavek, katerega v razstuvljenem nI. Jeffer-Min je v njem obložil kralju in parlament /uradi suženjstvu in trgovine a sužnji. Črtali so to ix. I/jave j*od pritiskom zastopnikov it Južne Karoline In (ieor-glje Če biml ta 'alstavek ostal, je verjetno, da bi bila tudi Ustava prepovedala suženjstvo In do ■r vojne najbrž* nikdar ne bi pnšlo Opekline V hiši, zlasti v kuhinji se mnogo ljudi opeče, Tuke opekline niso le nerodne, umpak lahko postanejo tudi nevarne, posebno če so ž njimi napačno ravnu. Za take ln podobne nezgode imamo navadno domaču zdravila, med katerimi pa je mnogo takih, ki ne la du niso nič vredna, ampak so včasih lahko naravnost škodljiva, če tudi so jih "vsi v našem kruju od nekduj rabili". Ne-(kuterl pomažejo opekline z mustjo. To Je skoraj najslabše zdravilo, Drugi numočijo moko v vodi j)u s tem numažejo opar-Jano kožo, uli |ie vzamejo kuhinjsko sodo numesto moke. Vse to odklunjajo zdravniki, ker vsa tu sredstvu nič ne pomugujo In, če je opekllnu tuko huda, du Je treba zdravniške pomoči, ovirajo zdravljenje. Priporočati Je, du Imate doma vedno nekaj tuninove kisline v prašku (powdered lannic acld). Če Ne kdo opeče, stopite tri do štiri žllčice te kisline v dveh kupicah vode in tukoj namočite opeklino, ki naj ostane mokra. H tem zmanjšate bolečine, omejite otekanje in mehurje, in siru-pl, ki lahko nastanejo Iz ožgane kožne tkanine, se ne bodo vse« siill Če nlmute omenjene kisline, rabite v čisti vodi namočene ohkludke. če pu je opeklina hudu lu široku, je trebu bolniku toplo omotati in imeti mora po« poln mir, Topla pljuča pomuga, znanja vladi nasprotniku Prti» | dokler ne pride zdruvnlk ko Hde^egu križu nu primer he, 1,1 "■' 11 " ....... IMigujumo z nemško vludu ln JI s AOITIRA FTE 7.A PROSVKTOI pnNEDELJEK, 23 APRILA Francoska velika revolucija (Nadaljevanje) Očitki Vatikanu Zofija. (ONA) — Ruski patri-jarh Alcksej, najvišji predstavnik ruske, oziroma vzhodne pravoslavno cerkve, je 12. aprila očital Vutikunu, da si je prizadeval vsiliti fašizem vsemu svetu in da zahteve katolicizma neprestano naraščajo. Očitek se nahaja v "pismu Bolgarom," objavljanem ob priliki cerkvenega sestanka na čast gostom ruske cerkve, ki so na obisku na Bolgarskem. Patrijarh Aleksej je dejal v svoji poslanici med drugim tudi naslednje: "Edinost je zdaj prav posebne važnosti." Dejal je, da je "ta edinost potrebna proti naraščajočim zahtevam katolicizma, katerega predstavlja Vatikan, ki hoče vladati nad človeštvom in vsiliti vsemu svetu načelu fašizma, ki je razlil nad vso Evropo široke potoke nedolžne krvi . . ." PROSVETA 0 proklamaciji dneva zmage ~ Sovraštvo do družbe je kazal tudi v obleki: v konvent je prihajal razcapan, z umazanim robcem krog glave, javno razkazujoč- svojo grdoto jn pljuvajoč na VSe maniré. Njegove besede so povzročale med meščani paniko. l_Dočim je bil Robespierre ge-¡¡ijalen moralist, Danton genija-len ljudski tribun, je bil Marat genijalen mučenik za veliko stvar. Po padcu žironde je morala sprejeti gora težko dedščino. Povsod je vladala lakota, radi zastoja industrije se je večala brezposelnost, na kmetih so zavlačevali razdelitev zemljišč, v mestih je cvetelo oderuštvo, ve-rižništvo in korupcija, na mejah je divjala vojna, kontrarevolucija pa se je pripravljala na nov udarec. Žirondisti so organizirali najprej upor v Normandiji in Bre-tanji, ki pa je bil po sreči zadušen. Več sreče je imelo spočetka meščanstvo na jugu, končno pa je bila tudi tam reakcija v krvi zadušena. Pri tem je trpel zlasti Lypn, ki je bil središče kontrarevolucije na jugu; ko so ga revolucionarne čete zavzele, so ga docela porušile, le šole, javna poslopja, bolnišnice in delavske hiše so ostale zavarovane pred razdejanjem. Mesto je žeh-telo od krvi.—Glavno središče kontrarevolucije pa je bila Ven-dea. V tej pokrajini je živelo zaostalo kmetsko prebivalstvo, ki je bilo še vse v sponah katolicizma in se ga veliki dogodki sploh še niso dotaknili. Reakcija je imela tu kaj lahko delo, da je dvignila kmeta v boj za boga, domovino in stari red. Začela se je strašna gerilska vojna. Kmetje so bili sicer slabo oboroženi, pač pa so dobro poznali teren in napadali vladne čete iz zasede, se nato razšli in se kasneje znova združili v večje skupine. V neprehodnih ven-dejskih gozdovih in močvirjih so poginile cele revolucionarne vojske. Kdor je prišel kmetom v roke, je bil masakriran; umevno, da tudi revolucionarna vojska ni poznala pardona. Vendejska vstaja je bila tem nevarnejša, ker so skušali kmetje prodreti do Nantesa, da bi se tam združili z Angleži; če bi se to posrečilo, bi bilo v Franciji konec republike. Vlada je poslala v Vendejo takozvane "peklenske kolone", ki so požgale vasi, poteptale polja, skratka uničile vse, da ni niti eno ognjišče kontrarevolucije ostalo celo. Vstaja je bila končno zadušena, kmetom pa ni preostalo drugo, kakor da so se raztepli na vse strani in se zbrali nato v roparske tolpe. V Vendeji so dosegli izrodki grozot in bestijalnosti svoj višek. Medtem ko je v notranjosti divjala državljanska vojna, se je moral ostali del revolcionarne armade boriti na frontah. Polo-¿*J je bil 1. 1793 res obupen. Vendar pa je imela francoska armada napram zunanjim so- vražnikom eno veliko prednost: fevdalizem je bil namreč tudi v drugih deželah že v razkroju in njegova gniloba se je kazala tudi v armadah, kjer so gospodovale samo puhle glave najvišjega plemstva, kjer je vladala poleg slabe naoborožbe silna korupcija. Francoska armada je bila reorganizirana po demokratičnih principih, bila je zmoder-niziranu in močno elastična. V njej ni bilo nikakršnih plačancev, ki jih je bilo treba zbičati v boj, sestavljali so jo samo mlar di ljudje iz mest, ki so vsi goreli za revolucijo. V njej je bil zbran cvet francoskega naroda in zato so bili Francozi* 1. 1794 že povsod zmagoviti. Gora ni samo zadušila kontrarevolucije in uspešno vodila vojne, nego je tudi leorganizirala notranjo upravo in zgradila tako republiki demokratično ogrodje. Obenem je pripravljala novo ustavo, ki je bila sprejeta junija 1793. Nova ustava je sicer priznavala politično demokraci jo, ni pa ustvarila ekonomske, radi česar so jo na novo vzrasli levičarji močno napadali. V teh levičarjih najdemo že prve sledove moderne proletarske miselnosti, ki so se izrekli proti zasebni lastnini. Radikalni revolucionar Buonarroti je napisal o ustavi med drugim tudi sledeče značilne besede: "Dokler ostane tako, kakor je, bo naj svobodnejša oblika koristila samo tistim, ki jim ni treba delati. Dokler so ljudske množice prisiljene težko in neprestano delati in se zato ne utegnejo poučiti o javnih vprašanjih, ker je njihovo življenje odvisno od bogatinov, sklepajo o vseh važnejših stvareh le bogatini," Ustava iz 1. 1793 ni stopila nikoli v veljavo. Nova vlada se je morala boriti tudi na ekonomskem polju. Določila je maksimalne cene kruhu, sklenila smrtno kazen za vsakega, ki bi kopičil blago. Vendar pa je manjkalo vladi nekaj, namreč znanosti o gospodarstvu in njegovih zakonih; ni poznala še mehanizma kapitalističnega produkcijskega načina, ni poznala še onega, kar je pozneje odkril Marx. Radi uspešne obrambe pred kontrarevolucijo in zunanjimi sovražniki ter radi reform na ekonomskem polju se je zatekla vlada k—diktaturi. Vladar Francije je postal Robespierre. 4. Revolucionarna diktatura Revolucionarne diktature niso zahtevali samo interesi revolucije, nego je tudi,sam razvoj šel v njeno smer. Po padcu žironde so zavladali namreč najbolj sigurni člani gore, ki so prišli v odbor za javno oskrbo, ki Je kmalu postal srce revolucije. Ta odbor je dobival vedno več pravic, dvignil se je nad vlado in konvent in je oba nadziral. Obenem je preko vse Francije raz-predel dobro organizirano tajno policijo, ki je nadzirala vsako kretnjo kon t ra revolucionarjev in delala roko v roki z revolucionarnim tribunulom, ki je pošiljal obtožence uli v prognun-stvo ali v smrt. Ta tribunal je delal s silnim terorjem in pod njegovim vodstvom je padlo, ko je bila diktatura na višku, dnevno 50 do 80 glav. Oktobra 1793 je poslal na šafot tudi Marijo Antoinetto. Krog tistih, ki so imeli vso moč v rokah, se je zmeraj bolj ožil, dokler ni združil vseh moči v sebi en sam diktator—Robes-pierre. Dočim je bil nekoč konvent najvišja sila, odbor za oskrbo samo njegov organ, a je posameznik igral samo postransko vlogo, se je v teku časa situacija docela preobrnila: Robespier-re je postal edini diktator, odbor za oskrbo mu je služil samo za podstavek, konvent pa za bolj ali manj potreben okrasek. Seveda se je vršil v to smer stop-njema, dokler ni dosegel opisane oblike spomladi 1794, ko je zavladal nad Francijo triumvi-rat, ki so bili v njem sicer Robes-pierre, Caint-Just in ,Couthon vendar pu je bil faktični vladar le prvi. Revolucionurna diktatura je vodila boj proti združeni evropski reakciji, določila živilom najvišje cene, uvedla metrski sistem, v upruvi pa najstrožji centralizem. Kot malomeščansko diktatura je proklamirala zasebno lastnino za nedotakljivo. Ro-bespierrov namen je bil, da z diktaturo ustvari stanje, ki bo omogočalo demokracijo. Videč, kako špekulantje in oderuhi izkoriščajo pridobitve revolucije in preprečujejo pravo demokru-' cijo, je skušal z govori, policijskimi odredbami, predvsem pu s terorjem ljudi poboljšati, pri čemer se ni zavedal, da ustvarjajo ekonomske razmere psihologijo, ne pa obratno: zato je bilo njegovo delo brezuspešno. Njegov namen je bil, namesto egoizma postaviti moralo, namesto aristokratske časti pravičnost, namesto tiranije mode vlado razuma, namesto gizdavosti duševno veličino. Dokler bi tega ne dosegel, naj bi bila demokracija suspendirana. (Dalje prihodnjič) RDEČA KOKARDA Roman iz velika trancoaka revolucij* STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) Prišel sem baš za časa. Ko sem stopil skozi vrata, se je prikazal med drugimi Froment s peščico svojih zvestih, izmed katerih so nekateri nosili zelen trak, barvo vojvode Artoiškega. Njegova visoka postava je presegala vse druge. Videl sem, da je ranjen; curek krvi mu je tekel po licu in njegove oči so se bleščale z brezumnim bleskom. Toda bil je miren kafcor zmerom; njegova oblast do okolice je bila ie vedno tolikšna, da se je hrup mahoma polegel. Gneča in zmešnjava sta prestali ln kakor bi trenil, je bil sleherni na svojem mestu. S konca iilice se je slišalo rjovenje sovražne množice; očividno se je bil Froment umaknil pred to premočjo. Vendar pa je bilo videti, da odloč-1 nost že zmaguje nad strahom in da upanje izpodriva obup. S praga, kažoč z izstreljenim samokresom, ki ga je držal v roki, zdaj sem, zdaj tja, je s kratkimi besedami odredil, naj zadelajo vrata, ter razposlal svoje ljudi na postojanke. Množica, ki je dotlej napotovala sama sebi, se je razkropila in Froment me je zagledal. Če je igral vlogo, tedaj mi bodi dovoljeno pripomniti, da jo je igral plemenito. Niti ob tej uri, ko sem že slutil, da je vse izgubljeno, ni izražal njegov obraz nikakega strahu in v njegovih besedah ni bilo niti senčice komedl-jantstvs. "Hitite iz hiše," mi je šepnil tiho ter z naglim mahljajem zavrnil vprašanja, s katerimi sem ga hotel obsuti; "evo skozi tale vrata in skozi stranski izhod ob znožju onih stopnic. Prod cerkvijo sv. Genovefe najdete konje. Tukaj je vse izgubljeno!" S temi besedami mi je stisnil roko in me porinil proti izhodu. "A gospodična Deniza!" sem vzkliknil. "Ni je v hiši!" , "Kako!" osuplo me je pogledal in obraz se mu j« zmračil. "Ali se vam meša?" Mar hočete reči, da je odšla?" "NI je tu," sem ponovil. "Rekli so mi, da je Šla z gospo de Saint-Alais v kapelico, a vrnili se še nista." "Kaka norišnica!" je vzrojil in strahovito zaklel. "Bog naj jo čuval" je ponovil dvakrat zaporedoma. Pomočal je; nato je srečal moj pogled, ki je moral biti poln groze, in udaril v hripav smeh. "Nu, a končno, kaj za to!" je rekel razburjeno. "Zdaj tičimo vsi v isti vreči! Vedimo se, kakor se spodobi plemičem. Jaz za svojo osebo sem storil vse, kar sem mogel . . . Slišite?" Vzdignil je roko: hiša se je stresla od mušket-ne salve; nato je kriknil neko povelje. Okna in vrata so bila zadelana s kamenjem, kakršno uporabljajo za tlakovanje cest; v nadomestilo za dnevno svetlobo so bili prižgali svetil j ke, ki so dajale dolgi, surovo pobeljeni dvorani čudno turobno lice. "Bojim se, da Saintalsiška že oblegajo v areni," je rekel hladno. "Onsdvs pa nimata dovolj ljudi, da bi jih postavila na obzidje. Teh prekletih Cevenncev jc premnogo za nas. A vaši prijatelji .. . nu, saj sem slutil: pustili me bodo, ds poginem kakor bik v areni. Toda naša smrt bo vsaj krvava." Občudoval sem njegov pogum—in obenem mi je bilo, kskor da se nekaj izpreminja v meni. "A Deniza?" sem vzkliknil, obupno ga držeč za komolec. "Ali naj jo pustiva, da pogine?" Okrutno ml je pogledal v obraz. "Prav imate," .je rekel porogljivo. "Pozabil sem bil, ds niste nsš človek." "Vsaj eden mora misliti .nanjo!" sem vzkliknil, ves iz uma od srda. In za trenutek me je obšlo, kakor da ga neizmerno sovražim. Toda njegovo vedenje se je zdajci izpremenilo. "Prav imate, gospod," je ponovil z drugim glasom. "Idite! Morda je Še kaj upanja. Kapelica je pri kapucinih in ti psi so baš tulili okoli samostana, ko smo se mi umikali. Deset jih je na enega ... a morda je še kaj upanja. Idite, in če jo najdete in bi se vam posrečilo uiti z njo, ne pozabite Fromenta iz Nimesa." "Skozi stranski i^hod?" sem vprašal. "Da." Potegnil je iz žepa samokres in mi ga dal v roko. "Idite, tudi zame je čas, da grem po svojem poslu . Z Bogom, gospod, veliko sreče ... Vas, psi, pa še naučim lajanja!" je trpko dodal, obračaje s k nezavedni množici. "Bik še stoji na nogah in bo povalil v prah še nekaterega izmed vas, preden bo borba končana!" ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE -r Zlati vek Ko je izrekel te besede, me je porinil proti vratom, ki so vodila v notranjo vežo in k stranskemu izhodu. Vedel sem, da lahko pomeni vsak trenutek zamude mojo pogubo, in niti na um mi ni prišlo, da bi se bil obotavljal. Vzlic temu pa je malo manjkalo, da nisem prišel prepozno. Pred stranskimi vrati je že stal eden izmed braniteljev in porival zapah za zapahom; moral sem mu nastaviti samokres na uho, da mi je odprl. Hvala Bogu, tesna uličica, na katero so se odpirala vrata, je bila še prazna. Mož me je porinil venkaj in viknil za menoj: "Na levo!" Oslepljen po bleščečem solncu sem zavil v v naznačeno smer; slišal sem še, kako so se vrata neutegoma zaloputnila za menoj in kako so zarožljale verige in zapAhi. Hiše na levi in desni so ubijale hrup množice in pokanje strelov; ko pa sem stopal dalje, stiskaje v roki samokres, ki mi ga je bil dal Froment, se je vzdignil za mojim hrbtom nov trušč, po katerem sem uganil, da so napadalci vdrli v uličico z nasprotnega konca in da bi prišel prepozno, če bi bil le količkaj odlašal. Moj sedanji položaj je bil preje obupen nego tolažilen. Tujec brez spremstva, brez klobuka in vobče brez vsakega znaka, sem za vsakim ovinkom utegnil pasti v roke te ali one stranke, in kakorkoli bi bil naletel, povsod mi je pretila smrt. Pomislil sem, da je kapucinska kapelica najbrže tista cerkev, kamor me je bila peljala gospa Catinotova; in prva skrb mi je bila, da bi prišel y glavno ulico, ki je vodila v tisto smer. Po mnogih blodnjah in zablodah sem dospel na majhno, mrko dvorišče, ki ni imelo nikakega vidnega izhoda. Za trenutek sem se v neodločnosti ustavil, ves obupan ob misli, da je med tem, ko jaz oklevam, kocka morda že padla in da sta ženski, ki ju iščem, nemara izgubljeni, ker Jima ne morem priskočiti na pomoč. Že sem se hotel vrniti vzlic tolpi upornikov, ki sem jo slišal za seboj, ko sem zdajci zagledal v pritličju ene izmed hiš, ki so obdajale dvorišče, odprto okno. Ta pogled me je navdal z novim pogumom. Hiša je morala imeti izhod na ulico. Kakor bi trenil, sem bil pri oknu, prijel se za okvir, zavihtil se na ono stran, spotaknil se ob nizek stolec in telebnil po tleh. Pobral sem se brez velike nezgode, a v tem mi je udaril na uho oster ženski vzkrik; ko sem se ozrl, sem zagledal mlado dekle, ki se je v očividnem strahu stiskalo k vratom. Za Boga sem jo jel zaklinjati, naj molči. (Dalje prihodnjič.) Zaklenjene duri Tona Čufar 1. Bilo je pod večer. Francka Tcranova ni več str-pela v tesni podstrešni ^umnati Kodričcve gostilne. Ob njej se je zvijal d te let ni fante in silil na večerjo. Ni mu mogla ustreči. Davi, ko je odšel njen mož v tovarniški okraj na drugi konec mesta spraševat za delo, ji je gostllnlčarka odpovedala hrano in ji zapretila, da jo vrže tudi iz podstrešja. Od tiste ure se Francka k- ni pokazala ljudem. Čer. dan je potešila otroka s pičlimi oetunki kruha, na večer mu pa ni imela dati ntecsar več. Še nikdar je življenje ni tako trdo zgrabilo za vrat Bila edinka trgovskega poslovodje Hlad-nika, ki se je brigal bolj /u gostilne ln natakarice kakor /a dom. Zato je njegova ž ena vsa viaela na njej in Ji dovoljevala, kar je dekletu padlo v glavo, Vsled tega življenje ni delalo Francki preglavic Jemala ^a je lahkotno kakor učiteljeva navodila v plesni šoli. Tam, ob zvokih saksalons. se je najraje vr- tela z mehanikom Petrom Teranom. Z njim je hodila tudi po zaključnem plesnem venčku in se rada predajala njegovim objemom. Ko je brstenjc naznanjalo pomlad, mu ni branila ničesar več. Spočetka se mu Je predajala s plaho slastjo, potem pa vse bolj vroče. A še preden se je osulo pomladansko cvetje, jo j e zsprepastilo spoznanje, da si je z ljubezensko gorečnostjo najbrže oskrbela otroka. Petru ni bila prav nič všeč taka nagrada za svojo prizadevnost. Najrajši bi se vsega od-križal, pa nI šlo. Par mesecev preti porodom se je spoprijaznil s cerkvenim blagoslovom in odtlej Je za Francko teklo *pet vse po uglajenen tiru. Za&luika je hilo toliko, da sta shajala, vse drugo se je uredilo nekako samo pn acbl. Francka Je predramila is vsakdanjosti smrt matere, ki Je umrla na nag loma za pljučnico. Kmalu potem je prišla v hudo navskrižje t očetom Možakar »e je brž po ženini smrti oženil z natakarico, ki ga je že poprej ščuvala proti družini. Po prvi žalosti in razburjenju se Je Francka še bolj navezala na o-troka, skušala je dobro shajati z možem, pa ji življenje spet ni delalo posebnih preglavic. Potem je pa v tovarni zmanjkalo naročil in so tudi Petra postavili na cesto. Ne on ne ona se nista mogla vživeti v nepričakovan položaj. Delj časa sta gojila upanje, da bo kmalu spet vse po starem. Prihranki so kopneli. Francka ni znala prev-darno obrniti slehrnega dinarja. Zdaj so je Peter pogosto spri z njo. Pravega zaslužka nikakor ni našel. Kmalu sta morala raz-prodajati opravo. Morda bi sc že ra/šla. da ni bilo otroka. Preselila sta se v sedanje mesto in se nastanili v Kodričevem podstrešju. Zapravljala sta zadnje groše, zdaj Jima je že tekel dolg na hrani in stanovanju, vendar sta vstrajala. Na drugem koncu mesta je prebival nekdanji Petrov sodelavec Za-vodmk, preddelavec mehanične delavnice. Obetal Je, da spravi Petra k delu. kar jima Je dajalo poguma, čeprav je že z obuvalom in obleko šlo h krsju. Davi ae je mož odpravil k nJemu, da zve dokončno ravna-teljevo odločitev. In prsv ta Stripe of burlsp fashion clumsy shoes for war-stricken people overseas whose clothes are worn to shreds after more than live! years'of constant wear. To help them, give all your spare clothing,] sheas snd bedding to the United National Clothln* Collection. 1 dan je gostilničarka odpovedala hrano. Francka je videla konec vsega. Petra ni bilo ves dan, kar ji je pomenil slabo znamenje. Bala se je njegove za-dirčnosti, bala se je bodočih dni. Sobico s poševnim stropom je zajela tema. Francka je pograbila otroka in ga oprezno odnesla na vrt. K sreči ni naletela na gospodinjo. Gledala je čez plot proti mestu. Otroku pa vse to ni bilo všeč. Ko jo je le preveč nadlego.val, je revsnila nad njim in ga trdo posadila na klop. Zajokal je na vsa usta. Na pragu se je prikazala na-takarlba Pavla. Prisluhnila je otrokovemu joku, skočila nazaj v gostilno in se vrnila s polno pestjo zdrob-jenih slaščic. Preden je prišla do njega, se je že skobacal s klopi. Hlastno si je polnil usteca n se docela potolažil. "Kar stožilo se mi je po njem," je rekla natakarica Francki in o skušala iztrgati iz zamišlje-nosti. "Zaradi njega bi ne smela naša stara kar tebi nič meni nič odpovedovati hrane." "Kaj hočem, ko smo pa zadolženi." "Ni to vzrok. Stric se je pre-rad sukal okoli vas, tega pa ne prenese. Na vsako kikljo je jubosumna. Vse skupaj je naredila čisto na lastno pest. S stricem se pogovorite. On je gospodar. Gotovo vam spregleda, vsaj ta čas, da dobi mož delo. In to bo kmalu, ali ne?" "Kdo ve! — Oh, ko bi ne bilo otroka, desetkrat laže bi se re-iiila težav. Tako sem pa kakor povezana." Francka hi se o vsem razgo-vorila z natakarico. Do zdaj si nista kdo ve kaj zaupali, danes je pa bila prva, ki ji je privoščila toplo besedo. Všeč ji je bilo, da se je pozanimala za otroka in ga vzela v naročje. A še preden se je natakarica mogla naigrati z njim, se je oglasil stric na vratih: "Pavla! Kje te nosi vrag!" "O, je že vstal!" je vzkliknila. "Bom še govorila za vas. Pa vi sami stopite k njemu." Fantiča je posadila na klop in pohitela v gostilno. Joško je zlezel z nje in skušal teči za njo. Francka mu je pa prestregla pot, ga vzela v naročje in tesno prižela k sebi. Potem je gledala po cesti, a je bilo že tako temno, da ni bilo mogoče spoznati človeka, luči pa še niso prižgali. Zaman je čakala moža. Fante je spet sitnaril, zeblo ga je in tudi njo je stresal hlad. Nad mestom so ležali teški oblaki. Čez dan je po malem deževalo in pregnalo še tisto bore malo toplote, ki jo premorejo jesenski dnevi. 2. "Gostje že čakajo, ti se pa onegavii po vrtu!" je zarobantU stric nad Pavlo, ki jo je pričakal v veži. Bil je zajeten, krepak možakar. Popoldan se je vrnil z nekajdnevnega potovanja, kjer je nakupoval vino. Ko je doma spil svojega pol litra in pojedel malico, je zginil zgor v sobo in se zleknil po otomani. Zdaj se je pretegoval in mu je bila vsaka stvar dobrodošla, da je lahko sitnaril in se otresel slabe volje od napol prespane utrujenosti. Drugače je Znal biti še-gav, da se je vsakomur prikupil. Pavla mu je rekla, naj sam pogleda na vrt in se prepriča, s kom je bila skupaj. Namig- IDEJE ZA VEČERJE; da dobite EXTRA RDEČE TOČKE! KLOBASE S ZREZANIMI JABOLKI in strtim krompirjem za £n? n , U'lVr- K° kuhflU' k,obaN posnemite vsomaščo-«LZL v w ? ? V**" ,H*<>da " nabiranje maščobe preje nepoln la. Vsak« kapljica maščobe je potrebna za naAo detelo n nje vojsko «a bojnih poljanah, kakor tudi /« domače izdelovanje vojnih potrtb" m T™!"™"™ GOVEDINE se lahko napravi iz male koli- One mesa tn obilo krompirja, in je Ae vedno u boren. K« prlredu-jete to govedino, pnhranite od rezke maščobe. Iztopit* Jih in precedite v posodi i /a hranitev mattobe. 2 SMETANO NAMEfiANE KONSERVIRANE RIBE. ko jih denete v iMiaodo v «Who pečenja, p«,lom vec Ugleda tako. kakor da doVite obiskovalce Toda. ne pozabite odrediti vse olje, ki je v niih In u valujte, da male količine mattobe kmalo zadoetujejo za nanoU nitev je*H* funta m-kobe, «a katero dobite 2 extra rdeče tcTke £ InouT.. i>inUn,l° * °dob,cno WFA ln OPA in plačano Vsi moremo hraniti več porabljene masti! nila mu je, naj pride za njo v točilnico, kajti pred kuhinjo se ni marala pomenkovati z njim. Skozi vrata je že pogledala Kodričeva, mnogp starejša in manjša od moža, pa toliko suha, da jo je cesto nagnal s trlico. Zdaj je zahteval večerjo. "Takoj, Miha." Stopila je v vežo in ga prijazno spraševala, kako je kaj opravil kupčijo. "Dobro." Kaj več ji ni povedal. Skope in mrzle besede so jo pogrele. Nestrpno ga je pričakovala ves 4an, pa se še zmenil ni zanjp. Večkrat je šla v prvo nadstropje, da bi ga našla na samem. Buditi ga ni upala, ko je pa vstal, je imela polne roke dela v kuhinji. Ponovila se je stara pesem. Ob vsaki njegovi odsotnosti je z jezo mislila na ženske, ki so se najbrže obešale po njem, pred povratkom je ga delala načrte, da ga vsaj malo priveže nase. Pa se ji ni nikdar posrečilo. Želela je koščka sreče, a ji ni bil dan. Kodrič se je priklatil brez Razni mali oglasi ZAPUSTIM MESTO in potrebujem čisto dobro karo auto takoj. Plačam visoko ceno. Phone Aberdeen 3992. NA PRODAJ poletna "cottage," 5 sob, kopalnica, zaprt "porč." Garaža za 2 avta. V dobrem stanju. $5,800. 75' "channell" ospredje. "Subdivision" Jezero Catherine, An-tioch, III. Telefon Longbeach 0806. HIŠNIKI IN HIŠNICE Vprašajte gl. hišnika v Old Colony Bldg., 407 So. Dearborn St. Hišnice—Janitresses Nočno delo. Dobra plača. Dobre ure. Oglasite se ob 10. zvečer pri: Nočnem čuvaju na 4750 Sheridan Road. soWa k hiši. BilT^ očetu je dovaial vino n* mešal glavo. Vohal L ** že nje, natanko je J ^ tano kaj to pomeni J hotel sesti na trden stol s 1 dobro/potrebil pot. Zavoljo , težnega očeta je bila noti pri hiši močna roka prf; stopil Miha za hlapca.V* starčevo smrtjo je prišlo do M roke ko so ga pa zagrebu* je M»ha vsedel na hišo ih ' sestvo, ženi pa pokazal, da m ni bilo nikdar nič do nje (Dalje prihodnjič) V Prosveti so dnevne na in delavska vesM. Ali citata vsak dan? DELO dobe HIŠNICE J) "JANITRESSES ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovna ura od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna Industriji. Rabimo tudi pomočnica v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street NUJNA INDUSTRIJA rabi MOŠKE IN ŽENSKE čez 16 let POLNOURNO ALI "PART TIME" DELO V TOVARNI ZA PAPIRNATE ŠKATLE ki izdeluje ovoje za jedila za vojno in domačo fronto Pomagajte varčevati zdravje s papirnatimi škatlami DOBRE POVOJNE PRILIKE Uposlimo tudi število učencev starih 16 let ali več med poletnimi počitnicami Zglasite se med 8:30 dop. in 5. pop v CHICAGO CARTON COMPANY 4200 So. Pulaski (Crawford Ave.) Crawford Ave. avtobus direktno do tovarne NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 12. redna kanveadje sa lahko naroči na list Proeveiet» prišteje eden. dva. trt šliri ali pet članov ls ena družine k eni neiot-ninL Llal Prosveta stana sa vsa enako, sa člane ali nečlane 9» oo u eno letne naročnino. Ker «a ¿lani ia plačajo pri aseementu II JO» tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedal nI veroke. reci da )e list predrag sa ¿lana SNPJ. List Prosveta Je vaša lestniM u gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal list vsak dan. Pojasnilo*—VselrJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti c« SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam ivoj lat tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj neznan IU upravnUtvu ii» in obenem doplačati dotlčno veoto listu Prosveta. Ako tej» » stori, tedaj mora upravnUtvo znižat) datum za to vsoto naročnini Cena Ustu Prosveta Jai Za Zdruft.driave In Kanado fS.OO ta... tednika ia. 1 1 t 4 tednike la___ 5 tedaikov ia ia 2.40 MS nič Za Chicago la okolico |e I tednik ia I tednika ln S tednika ia 4 tednike in • tednikov in $9 00 Za Evropo Je—— I spolni te spodnji kupon, prlloftlte potrebno rtoto deaerle & Money Order v pismu ln si naročita Prosveto. Ust. ki le vete lesnu» PltOSVETA. SNPJ. MIT So. Lawadale Ave. Chicago 12. I1L PrOoéeao pošiljam naročnino sa Ust Proavoto vsoto f i. lasa_____________ČL društva št* Waaler Ustavita tednik in ga pripišite k moji naročal«! članov moja druiine: L_____ČL društvo št * ____ČL drušhre št 4. —---CLdruštrašL ____ČL od sledeitt Kov