Poštnina maftmii t ortceM n tma 11111 l#"‘ iic»hln Stev. 295 U cutbuani, d pcnttlclfek, 28. duemtua 1936 leto 1. Izjava dr. Stojadinoviča tržaškemu listu, ki sc zavzema za prijateljstvo z Jugoslavijo Za popolno zbližan je med Jugoslavijo in Italijo Trst, 28. decembra, o. Tržaški »Piccolo«, ki že dalj časa piše obširne članke za zbližanje med Italijo in Jugoslavijo, je pred dvema dnevoma prinesel na uvodnem mestu izjavo jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, katero je za list dobil njegov urednik Mario Nordio. Dr. Sto-jadinovič je dopisnika sprejel zelo prijazno in po-vdaril važiiost »Piccolovega« pisanja ter mu v prijateljskem razgovoru dal naslednjo izjavo: »Članki Rina Alessia, ki so bili pred kratkim pisani v »Piccolu« o italijansko-jugoslovanskih od-našajih, s onaredili v Jugoslaviji najboljši vtis. Tudi jaz osebno sem jih zelo upošteval, ker jih je navdihovala ideja o zbližanju med obema državama, kar je želja nas vseh. Vaši osebni vtisi, ki ste jih dobili te dni v Belgradu, so naibrž dokazali, da želje in čustva, ki so jih^ izražali članki ▼ »Piccolu« delimo tudi mi z vami,« List pristavlja, da so to prve izjave, ki jih je dal predsednik jugoslovanske vlade o kočljivem vprašanju odnošajev z Italijo po nepozabnem Mussolinijevem govoru v Milanu, kjer je Mussolini odkrito ponudil Jugoslaviji sodelovanje. Urednik lista pravi, da je v Belgradu obžaloval čas, ki sta ga obe državi zamudili, ne da bi prišli skupaj. Od tega so imeli korist samo tretji. V dveh tednih svojega bivanja se je prepričal vse povsod, kako bogata in urejena država je Jugoslavija. Zaradi ljubeznivega sprejema, ki ga je bil deležen povsod, je prišel do zaključka, da vlada tudi v Jugoslaviji razpoloženje in možnost, da se obnove dobri odnošaji, ki sta ga leta 1924 začela Mussolini in Nikola Pašič, čigar naslednik je dr. Stojadinovič, Včeraj je list objavil drugo pismo svojega urednika iz Belgrada, v katerem pravi, da je ne samo v gospodarskem, marveč tudi v političnih in kulturnih krogih v Zagrebu razpoloženje, da se vzpostavi dobro sosedstvo med obema državama. Razpoloženje javnega mišljenja v Jugoslaviji za odkrito in prisrčno zbližanje z Italijo je zavzelo že tak obseg, da celo tisti krogi, ki so do nedavnega bili nepopustljivi žele, da se zdaj odstranijo ovire za medsebojno sodelovanje. Zato se izjava predsednika dr. Stojadinoviča mora razlagati tudi kot izra* čustev velikega dela jugoslovanske javnosti. Politični odnošaji kljub temu dobremu javnemu razpoloženju dosedaj še niso napredovali. Kljub temu, da so sankcije pridobile Jugoslaviji novih kupcev, kamor prodaja svoje žito in svoje pridelke, je vendar zaradi neugodnih plačilnih dogovorov vse to trgovsko razmerje nesolidno in je še zmeraj Italija v jugoslovanski trgovini najresnejši činitelj. To je razlika v trgovskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo ter med Jugoslavijo in drugimi državami. Kakor na političnem področju, tako bo tudi na gospodarskem treba odstraniti razna nesoglasja, ki so jih med Jugoslavijo in Italijo naseiali tisti, katerim to nesoglasje koristi. Gospodarska sila Italije in njena velika industrijska moč ne prihaja v Jugoslaviji do takega izraza, kakor bi se spodobilo najbližjemu jugoslovanskemu sosedu. Te stvarnosti v Jugoslaviji ne poznajo. Prav tako tudi ne moremo govoriti o kakih kulturnih in tujskoprometnih stikih. Za to nosi veliko krivde Italija sama, ker se ni brigala v zadnjih 18 letih ne za kulturno zbližan'e z Jugoslavijo, ne za to, da bi prodala svoji sosedi avtomobile, s katerimi so jo zasuli Amerikanci. Angleži so dali svoj kapital za jugoslovanske rudnike, Madjari dobavljajo Jugoslaviji železniški material, ko bi vendar vse to lahko dosti ugodneje delala Italija. Zdaj je ugoden čas, da se sporazum doseže. Sporazum pa se ne sme samo omejiti na suhoparne zapisnike, marveč mora preiti v kri obeh narodov. Pri tem mora sodelovati zlasti tisk. Jugoslavija je, piše Nordio, stvarnost. To smo mi trdili že tedaj, ko so znani evropski krogi bili prepričani, da je trojna kraljevina samo političen znak in da jo bo razbil prvi navadni pol. spopad. Ti, ki so tako mislili, so na lahek način slepomišili s težnjo Hrvatov za čim večjo avtonomijo, ker so mislili, da bodo s tem razbili državno tvorbo Jugoslavije. Jugoslavija kot državna skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila zmeraj dejstvo, še bolj pa je to danes, po IS letih sosedstvenega življenja, ko sta se obe državi ustalili in notranje združili. Razgovori dr. Stojadinoviča s romunskimi državniki Temišvar. 28. dec. I. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je predvčerajšnjim nenadno odpotoval v Romunijo. in sicer v Temešvar, kjer je predsednik romunske vlade priredil velik lov za tuje diplomate. Dr. Stojadinovič je to priliko porabil za to, da se je z romunskim zunanjim ministrom Anto-nescoin raztovarjal o njegovem zadnjem potovanju v Pariz ter o razgovorih, ki jih je imel v Parizu s francoskimi ministri, politiki ter vojaškimi osebnostmi. Potovanje dr. Stojadinoviča je samo po sebi umevno, saj je znano, da je zunanja politika držav MZ tesno povezana in jo vodijo vse države po enotnih načelih. Že predvčerajšnjim je imel dr. Stojadinovič takoj po prihodu v Temešvar daljši razgovor z romunskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Tudi včeraj je imel dr. Stojadinovič daljšo konferenco Tatarescom in zunanjim ministrom Papežev božični govor Vatikan, 28. dec. o. V četrtek opoldne, pred svetim večerom je imel sv. Oče po radin govor, s katerim jo poslal pozdrave vsein katoliškim narodom p« svetu tor govoril o nevarnostih, ki danes groze človeški družbi, zaradi prevratnih sil, ki iz-podkupujejo človeško družbo. Poudaril je, da so za ozdravljenje sveta edina sredstva resnica, pravica in ljubezen do bližnjega, kakor to uči Katoliška cerkev. Grozote španske vojne morajo bili Evropi opomin, da se zave, kaj jo čaka, če se ne l>o z vso silo postavila proti tem razdiraliuin silam. Po drugi strani ograža svet m njegove duhovne vrednote novo poganstvo, ki prav za prav podpira zlo, na katerem boleha človeška družba. Papež je pozval predvsem Katoliško akcijo, naj kot prava sodobna armada sv. Cerkve stopi v prve vrste pri boju za srečo in boljšo bodočnost sveta. Naslovil je opomin na vse vladarje sveta, naj po svojih močeh delajo za ohranitev in utrjenje miru. Antoneseom v Rešici, kjer je ministrski predsednik Tataresco priredil v čast visokega gosta iz Jugoslavije velik lov. Na sestanku je zunanji minisiter informiral predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča o rezultatih v Parizu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je nato konferiral z ministrskim predsednikom Tatarescom o raznih vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije in Ro- munije, posebno pa 0 gradnji železniškega mostu čez Dunav. Jugoslovanski ministrski predsednik je imel daljše razgovore tudi s Jeanom Paulom Boncou-rom, prvim tajnikom francoskega poadanišfra v Bukarešti s francoskim vojnim atašejem v Bukarešti, kakor tudi s sirom Reginaldoan, angleškim poslanikom v Bukarešti ki so bili vsi prav tako povabljeni na lov. Nato si jc ogledal še veliko tovarno v Rešici, zvečer je odpotoval nazaj v Belgrad. Tem razgovorom pripisujejo velik pomen zaradi sedanjega napetega stanja v Evropi. Vesel konec kitajske državljanske vojne Nanking, 28. decembra, o. Kitajski notranji spor, ki sam po sebi v obliki podobnih vojn med roparskimi generali ni bil nič posebnega, pa je vendar vzbujal zaradi splošne nervoznosti na svetu veliko pozornost. Ni bilo mogoče pričakovati, da se bo zaključil tako naglo in tako na lepem, kakor se je. Okoliščine, ki spremljajo sporazum med maršalom Čankajšekom in uporniškim poveljnikom Čansulijanom, so naravnost čudne in smešne spričo prvotnega rožljanja z orožjem. Med obema nasprotnikoma jo prišlo pred dvema dnevoma ne le do popolnega soglasja, ampak skoraj do prijateljstva. Maršal Čankajšek se je s svojimi spremljevalci pred dnevoma vrnil v Nanking. Ko je Čankajšek prišel v Nanking je izjavil, da se ima zahvaiiti pogumu in taktu svoje zeno, da je bil končno osvobojen. V Nankingu ga je sprejela dvestotisočglava množica, ki mu je priredila nepopisne ovacije. Dve uri pozneje je prispel v Nanking maršal Čangsulijan v spremstvu Ci Sunga. Takoj po svojem prihodu je poslal maršalu Čankajšeku pismo, v katerem je izjavim med drugim: Po vsem naravno jo, da sem neizobražen človek in da sem zaradi tega izvršil nesramno in zločinsko dejanje. Žal mi je, in zato sem vas spremljal v Nanking, da tu sprejmem kazen, ki odgovarja mojemu zločinu. Sprejmem tudi smrt, ako to zahtevajo interesi mojo domovine in nikar ne dopustite, da bi vas premagala čustva ali Spor zaradi španskih prostovoljcev Berlin, 28. dec. o. Včeraj sta francoski in angleški poslanik t Berlinu izročila nemški vladi dve posebni spomenici, ki se nanašata na vprašanje prostovoljcev v španski državljanski vojni. Kakor je znano, se Nemčija ni priključila mišljenju londonskega odbora za nevmešavanje, da prostovoljci tudi spadajo pod mednarodno nadzorstvo. Kakor je videti, se utegne iz tega vprašanja razviti velik spor, ki bo odločilno vplival na bodoči tek dogodkov v Španiji. Odgovor nemške vlade na to spomenico bo prišel najpozneje v štirih ali petih dneh in je nemški kancler Hitler imel v svoji vili v Berchets-gadenu včeraj važne razgovore. Domnevajo, da Nemčija ne bo ugodila angleški in francoski zahtevi, da se odpove pošiljanje prostovoljcev in bo še naprej podpirala generala Franca. 0 tem govore tudi nagle odredbe nemškega mornariškega poveljstva, po katerih je moralo več nemških bojnih ladij takoj odpluti pred Bilbao, ker so španske rdeče ladje zaplenile nemški parnik >Palosc, ki je vozil baje strelivo za španske nacionaliste. Odmevi v Franciji Pariz, 28. decembra. AA. (Havas) Pariški tisk se danes v zunanjepolitičnem pogledu v glavnem bavi s stališčem, ki ga bo morala zavzeti Nemčija glede nevtralnosti napram Španiji. »Echo de Pariš« pravi med drugim: V Berlinu so izjavili, da bodo odgovorili na franoosko-angleški predlog šele, ko se bodo prej o tem dogovorili z Italijo. Italijanski listi pa razen izrazito polslužbenih listov jasno izpovedujejo, da se bo Italija v tej zadevi ravnala po načelih pakta štirih sil. Italija čuti od časa do časa potrebo, da se nasloni na zapadno Evropo, ker sama nič kaj ne zaupa nemški akciji v Španiji. Pri tem pa računa, da ji bosta Anglija in Francija ponudili znatne politične in zemeljske ugodnosti. Hkratu pa opozarja na svoje prijateljstvo z Nemčijo, da bi tako čimprej pripravila zapadno Evropo h popuščanju. Spričo tega smo mnenja, pravi list, da bi bilo najbolj primerno pogajati se z Italijo posebej glede vseh vprašanj, ki jih je treba urediti. Predvsem pa je treba doseči z Italijo obči sporazum. Ge pristanemo namreč na kakšne koncesije v korist Italije, se lahko zgodi, da si tako zagotovimo samo začasno in omejeno italijansko podporo. Rim, 28. decembra. AA. DNB: Italijanski listi, posebno pa »Voce d Italia« piše, da se čudi, zakaj se iz Londona in Pariza stalno govori o potovanju prostovoljcev v Španijo iz drugih držav, do-čim pa na primer »Journal des Debats« sam piše, da je odšlo v Španijo več tisoč francoskih prostovoljcev. Tak položaj ne more odstraniti napetosti v tem vprašnju. prijateljstvo napram meni, nogo postopajte z menoj tako, kakor zaslužim. f:../l Dejstvo, da namerava čangsuelijang ostati v Nankingu, tolmačijo tako, da je bil med njim in maršalom Čangkajškom dosežen popoln sporazum. Kitajska notranjepolitična kriza je trajala celih 14 dni. Vprašanje je še, kako se bodo sedaj nadalje razvijali dogodki. Vsekakor pa bo imel vojaški upor v severnih kitajskih pokrajinah močan vpliv na kitajsko zunanjo politiko. V Nankingu so zaenkrat z nastalim položajem povsem zadovoljni. Kmalu po svojem prihodu je Čangkajšek že sprejel uradne osebnosti. Maršal je nekoliko bled, vendar se drugače dobro počuti. Izjavil je, da mu je Čangsuelijang 12. t. m. postavil šest zahtev, ki naj bi jih bil takoj sprejel, nakar mu je odgovoril, da na Kitajskem ni posebne diktature in da se v takšnih okoliščinah z njim ne more pogajati. Čangsuelijang je tedaj poslal vse bolj skromen, spoznal je svojo napako in se celo razjokal, ko je v privatnem dnevniku Cangkajška čital, da ima maršal o njem najlepše mnenje. Naslednje dni si Čangsuelijang ni upal niti pred njegova vrala. Pozneje je vendarle prišlo do pogajanj, ki so se zaključila z njegovo osvoboditvijo. Nekateri viri poročajo, da se je sporazum dosegel na podlagi tega, ker je nankinška vlada ugodila Cansulijanovim denarnim zahtevam ter mu dala za Čankajšeka odkupnino v znesku tri milijone dolarjev, s katerimi bo Čansulijan odšel v pokoj in sicer v Evropo. Ni pa še jasno, kako so s teni sporazumom zadovoljni tisti, ki so stali v ozadju kitajske revolucije. Spor na španskih bojiščih Talavera, 28. decembra, o. Boji pred Madridom so med božičnimi prazniki malce potihnili in je pomirjenje trajalo vse do včeraj, ko so rdeči oddelki poskusili veliko ofenzivo proti četam generala Franca, o kateri pa še ni natančnih poročil. Iz obeh taborov prihajajo docela nasprotujoče si vesti. General Franco je za božič obiskal svoje bojevnik« pred Madridom in jim prinesel božična darila. Rabat, 28. decembra. AA. Seviljska radijska postaja je objavila naslednje poročilo: Pri Mon-toru je bila premagana mednarodna republikanska brigada. Njeni ostanki so zbežali proti Villi del Rio, ker so menili, da tega mesta nacionalisti 5e niso zavzeli. Pred mestom pa jih je sprejel polk nacionalistov. Vsi tuji prostovoljci so bili ujeti. Barcelona, 28. decembra. A A. (Havas). Iz Ta-ragone poročajo, da je neka podmornica skušala potopiti parnik »Magelanest, ko je vprav odhajal iz taragonske luke. Torpedi pa niso eksplodirali. Našli so jih na obali kakih 15 km od vhoda v luko. Torpedi so bili dolgi po 7 m. Izdelala jih je neka italijanska tvorniča. Neka druga podmornica je skušala pred Barcelono v neposredni bližini svetilnika, ki se nahaja ob ustju reke Lovregate, torpedirati neko transportno ladjo. Ribiči so pozneje našli torpede, o katerih trde, da soiprav tako italijanskega izvora. Vesti 28. decembra Splošna stavka francoskih kovinarjev bo najbrž izbruhnila, ker lastniki tovarn niso ugodili delavcem v severnih pokrajinah. Zasedbo Abesinije sta med prazniki priznali tudi romunska in grška vlada, ki sta spremenili svoja poslaništva v Addis Abebi v generalne konzulate. Roman o Edvardu VIII. in o Simpsonovi je za* čel objavljati francoski dnevnik »Pariš Soir« in sicer z dovoljenjem ge. Simpsonove in vojvode Wind-sorskega. Roman ie naoisal Atnerikanec Noghes, Princ Čičibu, mlajši brat japonskega cesarja, se bo udeležil kronanja angleškega kralja Jurija VI. kot odposlanec japonskega vladarja. Francija da posojilo Poljski in sicer baje za zgradbo poljskih železnic, v resnici pa za oboroževanje. Eksplodiral je italijanski parnik »Cesare Bat-tisti« v somatskem pristanišču Massaui, kamor je pripeljal delavce in vojake za Abesinijo. Ubitih je bilo 20, ranjenih pa 100 delavcev. Načelnika bolgarskega generalnega štaba bodo upokojili z novim letom in pride na njegovo mesto nov mlajši vojaški dostojanstvenik. 150 milijonov rubljev za raziskavanja v oble-čajnih krajih je določila sovjetska vlada. Glavni poskus teh raziskavanj bo šel za tem, da bi kak ledo-lomec preplul Severno ledeno morje v eni sami sezoni. En milijon potnikov eo prevozila letos ameri-kanska civilna letala. Vojvodinja Kentska je rodila hčerko, kateri so dali ime po angleški kraljici materi Mary. Tečaji nemških posojil padajo na angleških borzah, zaradi vsebolj nezanesljive nemške zunanje politike, ki lahko vsak dan preseneti svet z novimi nepričakovanimi koraki. Japonski parlament je z ačel zborovati in jo imel pri prvi seji velik govor cesar sam ter dejal, da hoče Japonska ohraniti dobre stike z vsemi sosedi in drugimi državami. Novi jugoslovanski poslanik pri Sv. stolicj, kjer pa že več časa nismo imeli, je dr. Lirko MiroŠevič-Sorgo, ki je bil pred leti tudi konzul v Celovcu. Komisija za ureditev vprašanja Aleksandretto odpotuje iz Ženeve v Aleksandreto konec meseca. Sporazum Italije in Angilje je po zadnjih poročilih zelo skromen in mu še zdaleč ni moči pripisovati takega pomena, kakor bi to radi predočili Italijani. Božične zbirke za avstrijske hitlerjevce je vlada prepovedala in aretirala po vsej Avstriji kakih 20CO ljudi, ki so nabirali denar za politične areti-mce. Samostojno egiptovsko vojsko bo organizirala egiptovska vlada v prihodnjih petih letih. Seveda s pomočjo in pod nadzorstvom Angležev. Tajno komunistično tiskarno so odkrili v Sofiji in v njej veliko protizakonitega materijala. 400 človeških žrtev je zahtevni božič v Združenih državah. Večina so jih povozili avtomobili, 97 je bilo umorjenih, 27 pa je naredilo samomor. Zakon o obveznih razsodiščih v delovnih sporih je francoski senat včeraj zavrnil in ga poslal poslanski zbornici, da ponovno sklepa o njem. Vseameriška konferenca v Buenos Airesu se je končala in je delegacija Združenih držav ooj mu je odtrgal kazalec na desni roki. — Bizilj je omedlel radi strahu in bolečine ter se je kmalu spet zavedel. Drugi dan so ga odpeljali v bolnišnico, iz katere pa se je po izvršeni operaciji že povrnil v domačo oskrbo. Zagonetna smrt starčka Celje, 27. decembra. V celjski okolici je vzbudila mnogo radovednosti zagonetna in dosedaj še ne popolnoma pojasnjena smrt 71 letnega občinskega reveža Končana Jurija. Končana so namreč našli v ponedeljek ležati nezavestnega na cesti na Ložnici blizu njegovega doma. Odnesli so ga domov, nato pa je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je v torek, dne 22. t. m. umrl. Njegovo truplo so obducirali in je obdukcija pokazala, da je bil pokojnik zastrupljen. Kako in zakaj se je zastrupil, oziroma če gre za samomor ali zločin, za sedaj še ni znano. BSK zmagal nad praško Slavijo Casablanca, 28. decembra, m. Včeraj se je tu odigrala nogometna tekma med BSK-om in praško »Slavijo«. Jugoslovani so premagali znamenito Slavijo » rezultatom 3:2 (1:1). Gole za BSK so dali: Moša, Surdonja in Sekulič. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Pod srečno zvezdo* (Kino Matica). Kiepuro-vi filmi so v poslednjem času zgubili svojo pri-vlačnost prav zaradi šlagerstva.v katero je zašel. Ob Giglijevih filmih pa je njegova cena še bolj padla. Vendar je ta najnovejši film, ki ga je preko praznikov vrtel kino Matica, mnogo boljši, bodisi pevsko, igralsko ali pa tehnično, čeprav se konča z neizogibnim šlagerjem. Vsebinsko se je film kolikor toliko izognil že okosteneli šabloni, po kateri se »odkrivajo« pevske zvezde njegovega kova in so jo poleg njega obrabili že vsi drugi pevci, ki so pogoste prikazni na platnu. Tudi v tem filmu ga »odkrijejo«, vendar na nekoliko manj prisiljen način. Reči se pa mora, da je bil od vseh božičnih kino programov Kiepurov film najokusnejši. »Silhuete« (Kino Union) so bolj revna stvar, ki je sicer močno zrežirana, vendar pa brez j>ra-vega jedra. Poveličevanje klasičnega baleta je j>rej dekoracija, kot vsebina, v središču katere stoje prav za prav ljubezenske avanture modernega Amerikanca z vsemi verjetriostmi in dvomljivostmi. Za napetost pa skrbe tudi čaše in samomorilske tablete, jx> katerih se stegujejo roke nekoliko prepogosto. Ne vemo, zakaj je bilo nujno, da je vsaka ženska po nesrečni ljubezni morala piti iz takega kozarca, pa četudi so bile raztopljene le tablete za hujšanje. Kolikor se da, so igralci storili svoje, največ f>a baletni mojstri. Poleg režije bi bilo mogoče le še dobiti kako zrno. Za praznike bi se dalo najti prav gotovo kaj primernejšega. »Žene vladajo«. (Sloga.) Božični program v tem kinematografu je bil najboljši izraz mišljenja kino-podjetnikov, kaj si občinstvo za praznike v kinematografih želi. Film je bil res »božičen«, z drugo besedo, ta stvar je od začetka do konca robata kvanta v smislu hitlerjevskega pojmovanja kmečkega zdravja. S tem je o tem filmskem šundu v vsebinskem smislu povedano vse. K takim božičnim programom kartelu »za dvig kvalitete filma« čestitamo ... Belgrad, 28. decembra, m. Večja skupina tukajšnjih intelektualcev z vseučiliškim profesorjem Slobodanom Jovanovičem je ustanovila »Srbski •iub«, ki bo jx> informacijah, ki so jih da.i člani tega kluba, delovana na čisto kulturni podlagi. LJotičevci z zelenimi trakovi - kamenjani Kraljevo, 28. decembra, m. Včeraj je imel tu shod vodja politične skupine Zbor Dimitrij Ljotič. Z njim je prispel tudi časnikar Stanko Krakov. Oba govornika, ki so ju poslušalci neprestano motili z medklici, sta ostro nastopala proti komunizmu in židovstvu. Pristaši Ljotičevega pokreta so ob tej priliki nosili zelene trakove na rokavu desne roke. Po končanem zborovanju so priredili obhod po mestu, ki so ga nasprotniki tega pokreta sprejeli s — kamenjem. Vesti iz Belgrada Belgrad, 28. decembra, m. Na svojem povratku iz Ženevfc in Pariza je včeraj potoval skozi Belgrad turški zunanji minister Teofik Ruždi Aras. Minister Aras ne bo iz Belgrada odpotoval naravnost v Ankaro, pač pa sc bo vstavil še prej v Atenah, kjer se bo sestal z grškim predsednikom Metaksasom. Belgrad. 28. decembra, m. Za zvečer, oziroma pozneje za zjutri zjutraj se pričakuje povratek našega predsednika vlade dr. Milana Stojadinovica iz Romunije. Kakor znano, je predsednik vlade g. Stojadinovič odpotoval v Resice v bližini jugoslovansko romunsKe meje v Banatu na lov, na kafe-rega ga je povabil romunski predsednik vlade g. Tatarescu. Temu lovu so prisostvovali tudi ro-rrmniski zunanji minister Antonescu ter diplomatski zbor, akreditiran na romunskem dvoru. Dr. Stojadinovič je imel o b tej priliki z vsemi udeleženci tega lova daljšo konferenco. Te razgovore sedaj zelo komentirajo tudi romunski časopisi ter jim pripisuje veliko važnost. Belgrad, 28. decembra. Včerajšnja nogometna tekma med Jugoslavijo in nogometnim zastopstvom iz Kragujevca je končala z rezultatom 3:1 (1:1). Niš, 28. decembra, m. Včeraj je bil tu občni zbor niške nogometne podzveze. Na njem so bili z izvolitvijo kompromisne liste rešeni vsi dosedanji spori, ki so že nekaj časa vladali v tej podzvezi. Vojvoda Wmdsorski prede v Carigrad Carigrad, 28. decembra, m. Tu se širijo vesti, da bo semkaj prispel januarja vojvoda Windsorski. Po istih verzijah bo obiskala Carigrad tudi gospa Simeonova. Živeti hočejo... Ljubljana, 28. dec. Da, naši izseljenci še le na tujem začutijo, kolika duhovna vrednota je zanje narodnost in domovina, da je to del njih samih, del njih srca in duše. Zato ni čuda, da tako bridko začutijo v dnu svoje duše udarec tujine po teh vrednotah, začutijo moč potujčevanja in se jim vzbudi v duši odpor, želja po življenju z narodom in domovino, želja po zvestobi obema. Kako si zato žele duhovnikov in učiteljev iz domovine! Kako prosijo za nje, da bi jim v tem odporu proti potujčevanju, pri tej želji po verskem in narodnem življenju pomagali. V Franciji imamo idealno lej>o delujočega izseljenskega učitelja g. Jankoviča, ki pod vodstvom obeh izseljenskih duhovnikov gg. iSvelca in Grinisa skrbita za našo mladino. Domovina ga ne podpira, ker je mož pač cel Slovenec, t. j. katoliški Slovenec, ker drugačnih sploh ni. Toda izseljenci ga ljubijo in cenijo in si ga žele v vseh naselbinah. Ker pa se ne more razklati i nne more biti po vseh naselbinah, zato si je zamislil nov načrt. Letos spomladi aprila je poslal sem v Ljubljano dve dečka Franca sena in Jožefa Radič in dve deklici Anico Levart in Anico Zupan, da so se tukaj pripravljali, da bodo njegovi pomočniki po teh naselbinah. On bo dajal na- vodila, ti jih bodo pa izvedli v podrobnosti. Da, Slovenci na tujem hočejo živeti, ostati zvesti narodu in domovini. Dečka so sprejeli pod svojo gostoljubno streho Salezijanci na Kodeljevem, kjer je zanje skrbel ravnatelj g. dr. Blatnik, deklici pa naše ur-šulinke. In danes dopoldne ob pol 10 so se vsi otroci odpeljali nazaj na Francosko na svoje novo delo. Vsi so sicer navdušeni za Francijo, pa navdušeni Slovenci. Na kolodvoru se je poslovil od njih zastopnik Družbe sv. Rafaela in je v imenu družbe želel srečno pot in jim izročil zavitek raznih »dobrote za popotnico. Da so se mogli šolati tu doma, pa je <»&i«oŽila samo širokogrudna ljubezen našega bana g. dr. M. Natlačena do izseljencev, katerim je naklonjl. potrebno finančno podf>oro, da so se krili stroški. Vsi štirje so ob slovesu naročali zastopniku Druj#V.6v. Rafaela iskrene pozdrave za g. bana, ki jim je bil oče za te mesece bivanja med nami in še enkratno srčno zahvalo za njegovo naklonjenost. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Blatniku in vsem očetom salezijancem kakor tudi častitim sestram uršulinkam za nego in skrb, ki so jo imeli z njimi. VSomilci ne poznajo božiča Brezje, 26. decembra. Koliko je danes tudi po deželi brezposelnih, so pokazali zelo dobro predvsem božični prazniki. Kar celi oddelki pohajajo tu pri nas od hiše do hiše in prosijo. Toda, če bi samo prosili, bi bilo še vse prav, saj je velika večina teh brezdomcev v resnici jaomoči potrebna, ker ni po lastni krivdi izgubila kruha. Če pa so brez lastne krivde na cesti, se pa s tem še ne reče, da smejo nastopati proti poštenim in pridnim vaščanom, kakor se jim zljubi. Najmanj so namreč upravičeni, da ravno proti kmetom iznašajo vse svoje nelepe izpade, grožnje združene z grdimi kletvami, kajti ravno ob takih praznikih, ki smo jih sedaj obhajali, se prav dobro vidi, da so ravno kmetje tisti, ki nudijo brezposelnim večnim popotnikom največ pomoči in zavetja jx> svojih domovih, kjer jim včasih samim primanjkuje brane in prostora. Toda precejšen del teh brezposelnih se žal ne zaveda, da jim ni vse dovoljeno kar se jim zljubi. Ne zadovolje se samo s tem, da jim dobri ljudje dan za dnem dajejo podporo v tej ali oni obliki, gotovo zaradi tega, ker se jim res smilijo brezdomci v teh mrzlih dneh. Vse pa bi se tudi še potrpelo, če se ne bi dan za dnem slišalo, na kak način neprestano kažejo svojo hvaležnost za pod- Železnico potrebujemo Sv. Ana v Slov. gor. 26. dec. Ko smo po prevratu leta 1918 izgubili železnico proge Radgona—Spilje, so Slovenske gorice postale pof>olnoma odrezane od ostalega 6veta. V najnovejsem času odprta proga Ormož—Ljutomer— Murska Sobota, za Slovenske gorice ni velikega pomena, ker vodi popolnoma ob robu ter je precej oddaljena. Ako bi se pred 67 leti projektirana železnica Maribor—Radgona, oziroma Maribor— Ljutomer izvedla (Poff, Marburger Taschenbuch, pravi, da je še za njegov čas bila nameravana proga skozi Slovenske gorice), bi v prejšnjih razmerah narodnost v Slovenskih goricah sicer bila mogoče oškodovana, a v gosjx>darskem oziru bi bila ogromnega pomena: velik del srednjih in spodnjih Slovenskih goric bi bil ali ob železnici, ali vsaj v bližini. Proga je bila nameravana iz Maribora v Pesniško dolino in v tej dolini do Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Tam bi železnica zapustila Pesniško dolino in bi zavila gori ob Drvanji do Trotkove, po mali zarezi bi dosegla Negovski potok in bi za Negovo tekla ob Ščavnici do Ljutomera, oziroma do Radgone. A ker so bili takratni oblastniki teh krajev kratkovidni in za boljše prepričanje nedostopni, je cmureški okraj dosegel, da se je mesto ravno ozna- čene proge sezidala ona iz špilja do Radgone. Rad! gončani so prišli pri tej progi tudi na svoj račun, Slovenske gorice pa še čakajo danes na povprečno železnico iz Maribora proti Gornji Radgoni ah Ljutomeru. Ker so v Slovenskih goricah slabo urejene prometne zveze in so ceste slabe, stopa potreba zgraditve te proge dan za dnem v ospredje. Če se ta dolgoletni načrt enkrat končno le uresniči, bi bilo Slovenskim goricam v ogromno korist v vsakem oziru. Sedanje železniške zveze ne_ koristijo mnogo tem krajem n. pr. takozvana »južna železnicam, ki pride z Dunaja čez Gradec, doseže Slovenske gorice pod Lipnico in njene postaje Er-novž, Spilje, Št. IIj in Pesnica. Nadalje postranska proga Pragersko—Budimpešta, ki teče skozi Slo-venskegorice v spodnjem delu 24. km. Proga Gornja Radgona—Ljutomer pa je popolnoma ob robu, zato ne igra velike vloge. Navedne železniške proge koristijo samo jugovzhodnem in severozahodnem delu Slovenskih goric. Ogromno ozemlje, do 70% površine, ki je najrodovitnejša in kjer je potreba največja, pa nima pravih prometnih zvez. Upamo, da bodo sedanji merodajni činitelji vsaj v bližnji bodočnosti dali krajem Slovenskih goric novo železniško progo, ki bo v napredek našega gospodarstva. poro nekateri brezposelni ali kdo, ki so se menda že kar odločili, da ne bodo nič več delali, pa če se gospodarske in socialne razmere še tako na dobro spremene. Letošnji prazniki so prav dobro pokazali, da nekaterim revežem brez strehe ni dovolj, če se jih kdo usmili in jim za praznike da vsaj mah) toplote in hrane, pač pa, da ti ljudje hočejo imeti vse več: Hočejo postopati tako, kakor da l»i bilo vse vseh. Kam to vodi, ne bo težko ugotoviti. Ce kdo, ki je potreben ni vsaj malo hvaležen za darove, ki jih prejema od tujih ljudi, ni še greh, pač pa dostikrat potreba, ki je ne bo zn-merij nihče. Tudi nikomur še ne prede tako trdo, da ne bi mogel živeti in se obleči od tega, kar mu dajo dobri ljudje, če prosi. Saj so pri nas ljudje dobri, mnogo izdajejo potrebnim in tudi ne- potrebnim, in darov nikdar ne štejejo. Svojo nehvaležnost za vso to dobroto, ki jo uživajo brezdomci na deželi, pa so še prav posebno podčrtali na sveti večer s svojimi neštetimi vlomi. Na Brezjah so si zbrali dve žrtvi in no dobro premišljenem načrtu izvršili svoj naklep. Posestniku in gostilničarju g. Finžgarju so vlomilci odnesli precej obleke, da bi jo pokazali, kako zelo znajo ceniti gostoljubnost te hiše. Isti večer Pa Je vlomilec, ki ni tako neznan, odprl sobo Benedika Jaka, ki služi za hlapca pri posestnici Frelih Jožefi, tudi na Brezjah, in mu odnesel vse prihranke, s katerimi si je pridni hlapec na- meraval olepšati letošnji božič. Malo pred vlomom se je mudil v gostilni iste Ustnice znan možki, ki mu je morda kaj več znajdi?8 J?a) ° tem drugem vlomu pri hlapcu Bene-° se je natakarica za hip odstranila iz gostilniške sobe, je moral ta čudni gost svetega večera podtakniti nekaj, najbrž kresilno gobo, v kotu za jaslicami. Nekaj časa pozneje je bila že vsa soba v gostem dimu, od kota pa je tudi že švigal plamen, ki so ga domači na srečo še pravočasno opazili in hitro pogasili. Morda je ta skrunilec božičnega razpoloženja, ki so mu bile celo že jaslice v napotje, napravil to dejanje zato, da bi lažje v času, lto bi bili domači vsi preplašeni zaposleni z gašenjem, opravil svoj tatinski posel bolj brez skrbi kje drugod v bližini. Iz Lipnice pa poročajo, da so neznani vlomilci tudi v stanovanju posestnika Kocjančiča in odnesli raznih stvari v vrednosti do 2000 djn. Orožništvo v Radovljici in Podbrezjah je bilo takoj obveščeno o teh vlomih in je začelo takoj z zasledovanjem. Vse kaže, da- bodo skoraj imeli uspeh. Oblasti javne varnosti pa bodo morale storiti tudi še kaj drugega, da se takšni in podobni vlomi tudi še pravočasno preprečijo in da tudi še vsi oni ptički, ki pod firmo brezposelnežev obiskujejo s tatinskimi nameni naše mirne in skromne domove. Morda so si to firmo izposodili tudi takšni, ki se »od zadnjič« prištevajo celo med domačine. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, otroči či. Jutri: Tomaž. 3. decembra. Nedolžni Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyrševa 41., mr. Trnkoczy dediči, Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova 7. * Opera: Zaprto. Drama: Zaprto. Kino Union: »Silhuete«. Kino Sloga: »Zensko vladajo«. Kino Matica: »Pod srečno zvezdo.« Miren božič v Mariboru * K I N Maribor, 27. dec. Obdravsko mesto je obhajalo letos božične praznike v smislu staroslavnih božičnih tradicij. Božič je izrazit družinski praznik in zaradi tega v zunanjem življenju malo viden. Letos je bil v Mariboru za spoznanje živahnejši in malo bolj hrupen kakor običajno. Vzrok je gotovo krasno solnčno vreme, kakor ga za božične praznike ne pomnimo že leta in teta Vse tri dni je sijalo toplo sonce, ki je izvabilo na prosto še tako zagrizene zapečkarje, i Dopoldne so ulice kar valovile, toliko izprehajal-cev je bilo na njih, ob popoldnevih pa se )t mesto skoraj izpraznilo, zato pa ie bilo tem živahnejše v ‘ ‘ 1. 6i mnuj! Največla filmska umetnin* W. RetKlM Silhuete Lisi Bandi, Fred Hennlngi, Fritz Imhof BMEIHiEE Vesela kmetska burka 2enske vladalo Heli Fmkenzeller, OBkar Sima, Theo Danegger mmstmnEM JAM KltPMM Pod srečno zvezdo Friedl Czepa, Fritz Imliof, Lul) Hohenberg, Ttoeo Llngen Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. 28. decembra, ponedeljek: Zaprto. 29. decembra, torek: Na ledeni plošči. Red B. 30. dec., sreda: Konjeniška patrola. Red Sreda. 31. decembra, četrtek: ob 21: Korajža velja. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 2.0 uri. 28. decembra, ponedeljek: Zaprto. 29. decembra, torek: Zaprto. 30. decembra, sreda: Pri treh mladenkah. Izv. 31. decembra, četrtek: ob 21: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. Spominski večer za pokojnim skladateljem Adamičem. Vse častilce blagopokojnega slovenskega skladatelja Emila Adamiča opozarjamo na njegov spominski večer, ki ga pripravlja ljubljanska Glasbena Matica v zvezi s 6vojimi odličnimi sodelavci. Iz spoštovanja do velikega pokojnika, ki je obogatil slovensko glasbeno literaturo s tako od-, ličnimi deli kakor malokdo in ki ie bil med vsemi našimi glasbeniki brez dvoma najbolj popularen in znan v najširših plasteh ne le slovenskega temveč tudi Slovanskih narodov, so obljubili sodelovanje Trboveljski Slavčki, Slovenski vokalni kvintet, ravnatelj Julij Betetto, kapelnik dr. Danilo Švara, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič in Matični pevski zbor. Spominski govor o Etnilu Adamiču bo imel prot. Marijan Lipovšek. Adamičev večer bo v veliki Filharmonični dvorani v ponedeljek dne 4. januarja ob 20. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. Prijava psov. Glasom razglasa mestnega jiogla-varstva, ki je nalepljen po mestu, morajo lastniki in rejniki psov v Ljubljani prijaviti mestnemu poglavarstvu brez razlike vse pse, tudi čuvaje in mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske in sicer v naslednjem vrstnem redu jx> začetnicah rodbinskega imena: 1. A, B, C, C, D, in G, dne 4., 5., 7. in 8. januarja 1937; 2. H, I, J, K in L dne 9., 11., 12., 13. in 15. januarja 1937; 3. M, N. O, P in R dne 16., 18., 19., 20. in 21. januarja 1937; 4. S. Š, T, U, V in W dne 22., 23., 25. in 26. januarja 1937; 5. Z in Ž ter event. zamudniki dne 27., 28., 29. in 30. januarja 1937. Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dneh ustno in sicer od 9 do 12 dopoldne pri mestnem poglavarstvu, Lingarjeva ulica šrt. l/II., kjer je Elačati tudi pasjo znamko za leto 1937, v znesku ►in 100 za vsaikega psa. Podrobna določila so razvidna iz lepakov, ki so nalepljeni po mestu. Znamenita knjiga vojnih prostovoljcev Okrajna organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani skupaj z enako organizacijo v Mariboru izda za 20 letnico bojev v Dobmdži veličastno knjigo »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Knjiga, ki 6e že stavi, bo edinstvena v slovenski vojni literaturi ter bo pravi dokument sedanjim in poznejšim rodovom o deležu naših vojnih prostovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije med svetovjio vojno. Preko 50 naših vojnih prostovoljcev je prispevalo daljše in krajše rokopise poljubne, izredno zanimive m pestre vsebine za knjigo; uvodoma bo imela knjiga zgodovinski pregled o prostovoljskem pokretu. Knjiga bo obsegala 720 strani velikega formata 26 X 19 cm, papir in izdelava bosta prvovrstna. Knjiga bo jako bogato ilustrirana Cena knjige bo z ozirom na požrtvovalno in bre/nlačno sodelovanje in redaikcijo izredno nizka; v celo platno vezan izvod bo stal 110 Din, kar je za tako ogromno delo majhna vsota. Opozarjamo že 6edaj vse zavedne Slovence-Jugoslovane, ki razumejo prostovoljce, vse ustanove, knjižnice, podjetja itd., da 6e naroče na knjigo »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Zaradi ugotovitve naklade so potrebna prednaročila. V Ljubljani je pooblaščen za zbiranje naročnikov vojni prostovoljec Čeplak Ferdo. Zunaj Ljubljane zbirajo naročnike s posebnimi nabiralnimi polami drugi vojni prostovoljci. Direktna prednaročila za knjigo naj se pošljejo na naslov: »Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Rojaki širom naše domovine in izven njenih meja. naročite se na knjigo najkasneje do 15. januarja 1937. — O knjigi se bo naknadno še poročalo. okolici. Oživele so vasi pod Pohorjem, v Kamnici, Št. Petru, živahno je bilo okrog vinotočev, z vinogradov ie odmevala vesela pesem kakor v zlati jeseni. Zvečer pa so se zopet razgibane množice vračale v mesto ter napolnile lokale, ki so za letošnje praznike delali dobro kupčijo. Žalostni so bili edino smučarji, ki so si zastonj mazali dilce ter se pripravljali na smuko. Niti na Pohorju niti višje v gorovju ni bilo »idealnega« snega, ki si ga letos smučarji tako želijo. Zaradi tega so odpadli napovedani izleti z avtokari mestnega avtobusnega podjetja. Edino na slovito Kanzelhohe nad Osojskim jezerom je odpeljal na božično jutro poln avtokar s smučarji in pa na Ribnico na Pohorju je odšel avtobus. Zato pa je precej drugih izletnikov pohitelo z avtobusi in avtomobili po novi pohorski cesti na Mariborsko kočo in Pohorski dom, kjer je bilo na prisojnih legah tako toplo, da so se ljudje sončili. V Maribor in na Pohorje je prispelo tudi precej smučarjev iz Zagreba, ki so se nocoj vračali še precej zadovoljni, dasi so se smučali po trdem srenu, izpod katerega je tu in tam že silila trava. Drugače pa so potekali prazniki brez razburjenja in brez dogodkov ki bi bili vznemirjali duhove. Policijska kronika je skoraj prazna. Same malenkosti in še teh je pičlo število. Edino pozornost je vzbujal na Štefanovo zvečer v Magaalenskem predmestju ogromen vodomet, katerega je nehote povzročil prenagel avtomobilist. Pri hitrem zavoju je v Valvazorjevi ulici zavozil v hidrant ter ga pri tleh odbil. Ogromen curek vode je šinil pod nebo. Pri vodovodu računajo, da je izteklo okoli 1000 cm ali 1 milijon litrov vode, predno se je posrečilo zapreti ta vrelec, ki je preplavil vso ulico. Škodo, ki jo trpi občina zaradi tega, bo seveda nosil neprevidni avtomobilist. — Drug dogodek je bil požar na hribu stolnega župnišča med Kalvarijo in Racer-dvorom. Od ogorka cigarete, ki ga je odvrgel nepreviden sprehajalec, se je vnela suha trava in mahoma je bila zelo velika ploskev, obrasla z grmovjem in travo, v plamenih. Viničarji so z velikimi napori omejili požar, da ni zasegel nasad borovcev. — Tudi v bližnji in širši okolici niso imeli nobenega omembe vrednega dogodka. Samo Studenčani so se postavili. Imeli so novo mašo na samo božično noč, kar je privabilo k studenski polnočnici ogromno ljudi. Mladi kapucinski pater o. Rudolf Štrucl je daroval prvo sv. opravilo, in sicer je imel najprej polnočnico, potem mašo ob 7 zjutraj, glavna novomašna slovesnost pa je bila ob 9 dopoldne. Za Studenčane je bil to velik praznik, katerega so dostojno proslavili. — Končno pa se je po treh dneh praznovanja poznala pri vseh neka utrujenost tako, da smo si že vsi želeli običajnih delavnikov. Smučarske tekme v Planici Ljubljana, 28. dec. Včeraj so bile pri nas že pr-e smučarske tekme. Pomerili so se v planiškem kotu Gorenjci, katerim se je pridružilo nekaj Mariborčanov in pa Zagrebčanov. Snežne razmere so bile zelo ugodne. Tekmovali so v treh skupinah in sicer mladina od letnika 1919 do 1920, dalje mladina letnikov 1921 do 1923 in serijo rji. Proga za prvi dve skupini je bila dolga 4 km, dočim so senjorji tekli na 10 km. Rezultati so sledeči: Letnik 1919—20. 1. Pogačnik Anton (Bratstvo) 25:52, 2. Rožič Andrej (SK Raleče) 26:06. 3. Ko-)>avnik Lojze (SK Rateče) 28:05, letnik 19i1023: 1. Kordeš Stanko (Bratstvo) 27:50, 2. Razinger Anton (Bratstvo) 28:22, 3. Hrovat Janez (Podkoren) 28:27, 4. Ozvald Lojze (Rateče) 30:41, 5. Kavalar Bogo (Rateče) 31:26, 6. Kajžer Franc (Rateče) 32:08. Seniorji: 1. Knap Leon 37.57. 2 Mrak Franc I 42:41, 3. Gregori Fran (vsi trije Ilirija) 48253, 4. Petrič Anton (SMK Ljubljana) 45:03, 5. Arih Mi- Požar v Celiu Danes okrog 9 dopoldne je izbruhnil v skladi-1 šču trgovine g. Antona Božiča na Kralja Petra cesti ' požar. Požar so hitro opazili, pozvani so bili gasilci, ki so prišli lakoj na kraj požara in je bilo vse delo opravljeno v približno tri četrt ure. Kako je požar | nastal, ni znano. Lastnik ima škode okrog 5000 Din. Brez roke prišel v bolnišnico Celje, 27. decembra. V celjsko bolnišnico je prišel pred prazniki 21-letni Krivec Anton. Krivcu je na rogaški progi, ko se je s podtaknil in ni mogel naprej, vlak. ki je prav v tistem trenotku pripeljal po progi, odrezal levo roko pod laktom. Krivec je imel še toliko moči, da je sam prišel iz kraja nesreče v celjsko bolnišnico. Vendar pa se je njegova roka toliko poslabšala, da so mu jo morali v bolnišnici amputirati nad laktom. Njegovo stanje je precej nevarno, ker ima visoko vročino. Tudi v Celju miren boiič Celje, 27. decembra. Letošnje božične praznike smo praznovali v pravem božičnem razpoloženju. Vse dni ni motil mirnega razpoloženja niti en večji dogodek, ki bi že sicer mirne Celjane spravil iz svečanega božičnega razpoloženja. Na sveti večer so Celjani hiteli k polnočnicam, ki so bile vse dobro obiskane. Najbolj svečana je bila polnočnica v opatijski cerkvi, ki jo je opravil ob asistenci g. opat Jurak. Na praznik je umrla na Bregu ga. Šimenc Marija, soproga znanega celjskega trgovca. Danes so jo ob številni udeležbi vseh Celjanov spremili na njeni znani poti. Kakor poročamo na drugem mestu, je izbruhnil danes dopoldne na Kralja Petra cesti požar, ki so ga pa gasilci kmalu pogasili. Ljudje so vsled lepega vremena pohiteli vse dni iz Celja. Zelo dobro sta bila obiskana tudi oba kina. Policija, ni imela vse dni skoraj nobenega dela. ker ni bilo nikjer opaziti da bi bil alkohol deloval preobilno. Dimniški požar a i Ljubljana, 28. dec. Danes so bili reševalci na vse zgodaj klicani na Stari trg. Takoj po drugi uri zjutraj so namreč opazili, da se močno kadi iz hiše št. 21 na Starem trgu. Kmalu so opazili tudi ognjene zublje. Ko so gasilci točno ob 2.22 prihiteli na kraj pretečega požara, so ugotovili, da se je vnelo v dimniku, Kakor znano, se dimnik ne sme gasiti. Zato so se morali gasilci omejiti na to, da pazijo, da se ogenj ne razširi. Pustiti so morali, da je ogenj dimnik uničil in ko so odstranili vsako nevarnost za kak nadaljnji in večji požar, so se podali nazaj v svojo po&tojanko. Smrt zglednega očeta V Gornji Radgoni je dne 26. decembra umrl posestnik Kovačič Franc, zgleden družinski oče, vzoren katoličan in vedno trden v zvestobi do maternega jezika in svojega naroda. Sveti cerkvi je vzgojil dva duhovnika, sin Peter je profesor verouka v Celju, Alojzij je pa prav zdaj posvečen v duhovnika. N v m. p.l j Naročajte „Slov. dom n ha (Ilirija) 45:51, 6. Priveršek Tone (Maribor) 47:44. Trije senjorji so na progi izstopili. Popoldne je bilo skakanje na mali skakalnici. To pot so nastopili sami fantje v starosti od 10 do 16 let. Naš rekorder Novšak jih pridno pripravlja za izurjene skakače in lahko smo prepričani, da Immo dobili iz tega naraščaja naše najboljše skakalce, s katerimi bomo lahko šli na tekme tudi v inozemstvo Med skakalci sta bila od starejših samo Albin Jakopič in Pribovšek, ki ,je postavil tudi najdaljši skok in sicer 24 in pol m. Skakalne tekme so dale tele rezultate: Med šolarji: 1. Cuznar Janez 142.8, 2. Brun Bertel 142.5, 3. Bukovnik Leo 141.8, 4. Makovec Janez 138.6 in 5. Petrič Janez 138.5 točke. V starejši skupini; 1 Pribošrk Franc (Ilirija) 148,8, 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 138. 3. Legat Srečko (Skala Jesenice) 125.6, 4. Zupan Lojze (Ilirija) 111, 5. Tauber Anton (Makabi, Zagreb) 108. 6. Razinger Anton (Bratstvo) 105.2, 7. Cof Bogo (Ilirija) 105.5, 8. Hedenik Tine (Ilirija) 104.6, 9. Obadič Josip (Makabi, Zagreb) 100.1. Ljubljanski božič Ljubljana, 28. dec. Kakor vedno, je Ljubljana tudi tokrat prebila božične praznike v znamenju tišine in miru. K prijetnemu božičnemu razpoloženju je prispevalo končno svoje tudi sonce, ki se je prav za praznike prebilo s svojimi žarki skozi gosto ljubljansko meglo ter oblilo s svojo blagodejnostjo vse mesto. V takem vremenu so Ljubljančani kmalu zapustili svoja stanovanja ter napolnili mestna sprehajališča in okoliške izletne točke. Neverjeten obisk so preko praznikov doživele ljubljanske cerkve. Pri vseh službah božjih so bile natlačene skoraj do zadnjega kotička. Posebno velja to seveda za polnočnice, ko so prišli v mesto ponekod tudi iz mestne okolice. Vse cerkve so bile pri polnočnicah tako napolnjene z verniki, da so morali mnogi stati pred cerkvami. Ravno tako je bilo na sam božični dan in deloma še na Štefanovo. Pri takih prilikah se pokaže vsa opravičenost in potreba po zidavi novih cerkva, ki so jih v zadnjem času postavili in še rasejo (cerkev sv. Družine in cerkev na Kodeljevem). Sicer pa je Ljubljana kazalo na splošno bolj zaspano lice kakor sicer. To pa radi tega, ker je velik del meščanov odšel preko praznikov iz mesta. To so predvsem smučarji, ki so jo mahnili večinoma na Gorenjsko. Saj je bilo čez praznike tudi v planinskih domovih vse zabasano. Skoraj sleherni smučar, ki je šel vsaj nekaj sto metrov visoko, je prišel na svoj račun. Sneg je sicer večinoma trd, vendar se najdejo tereni, ki imajo naravnost idealne snežne razmere. Za praznike se je zopet izkazala potreba po malo intenzivnejšem delovanju I Aljaževega kluba. Po Gorenjskem so planinski domovi, v katerih je bilo na stotine smučarjev, od katerih bi vsaj večji del hotel opraviti tudi nedelj-1 ske verske dolžnosti, pa ni mogel, ker je cerkev predaleč. Vsaj v takih primerih, kakor so božični prazniki, bi bilo gotovo primerno, da se berejo sv. maše tudi po nekaterih najbolj obiskanih planinskih postojankah. V splošnem lahko rečemo, da so Ljubljančani prebili božič dobro: tisti, ki so odšli iz mesta, so v celem obsegu prišli na svoj račun. Tisti pa, ki so ostali v mestu, so doživeli več, kakor so pričakovali. Saj tega, da bi čez praznike izginila megla, gotovo nikdo ni pričakoval. Fantovski pretep na božični večer Sv. Ana v Slov. gor., 26. dec. Na Krembergu v Slovenskih goricah so se na božični večer po dolgem sovraštvu sprli fantje, sami mladoletniki. Vračali so se od polnočnice. Mesarski vajenec Frlinc Friderik je z nožem prerezal v pre tepu viničarskemu sinu Pombergu Antonu nos in ! lice. Ferlinc pa je dobil od nekega drugega fanta "nočan udarec s sekiro po glavi, nakar se je zgrudil nezavesten. Večje in lažje poškodbe je dobilo več fantov, ki so se udeležili pretepa s kolči, ki so jih odtrgali od plota. Ranjeni se zdravijo nekateri s pomočjo zdravnika, nekateri pa so v domači oskrbi. Stanje Poberga in Frlinca je zelo resno. Učni tečaji za srednješolce. Starši! Ce vaši otroci, ki študirajo na gimnaziji ali meščanski šoli ne napredujejo dobro, obrnite se na »Učni tečaj za srednješolce«, Zrinjskega cesta 8! Se vedno je čas, da se rešijo negativnih ocen Učne ure bodo vse božične počitnice. Informacije istotam od 10 do 12. Od tu in tam Lep mir so imeli čez praznike na ljubljanski policiji. Razven nekaj manjših primerov ni bilo nobene pomembnejše aretacije in tudi ne nobenega kriminalnega dogodka. Sicer pa se take stvari odkrijejo navadno Sele, ko se meščani vrnejo s počitnic. Velik del meščanov je še izven mesta in zato se seveda še ne more z vso gotovostjo trditi, da so tatovi in drugi tipi čez praznike mirovali. Trije veliki avtobusi so pripeljali v četrtek v Ljubljano okrog 150 primorskih Slovencev, ki so prebili praznike pri svojih znancih v Ljubljani. Eden avtobus je bil iz Gorice, drugi iz Ajdovščine in tretji iz Vipave. Avtobusi so vzbujali v Ljubljani zaradi svoje lepe izdelave in |iravcate veličastnosti splošno pozornost. Kakor izvemo, so se primorski rojaki vračali zelo zadovoljni. Ljubljanska megla nam je — kakor vse kaže — prizanesla same čez praznike. Danes zjutraj je sonce sprva pokazalo voljo, da nam še naprej pošilja svoje žarke, a se je kmalu zopet zgostila megla, ki nam hoče tudi s svoje strani dopovedati, da je konec praznikov. Dobrodošla je megla edino fepežkarjem, ki se jim Ljubljančani ne morejo tako lahko izogibati, ker opažajo tepežkarje šele, ko se pojavljajo neposredno pred njimi. Ilirjjansko drsališče je bilo čez praznike pribežališče za vse one športnike, ki so ostali v momoglo tudi sonce, ki je čez praznike pokukalo skozi meglo, ki je prej tako na gosto pokrivala ljubljansko kotlino. Na božični dan je po Bosni padal sneg. Pada še dalje in ga bo kmalu kar preveč. Po planinah pa ga je toliko, da je smuka privabila za praznike mnogo ljudi. Bolj bi se menda takega blagoslova razveselili pri nas v Sloveniji. 25 novih pošt se bo odprlo v Jugoslaviji. Tako je izjavil poštni minister dr. Ktiludžečič v Sarajevu, kjer je pregledoval poštno telefonsko delavnico. Tam namreč izdelujejo tudi kabine za javne govorilnice, ki jih bodo postavili po nekaterih mestih. Zagreb jih bo dobil več. Morda bo ostalo tudi kaj za Ljubljano. Matica Hrvatska, ki vrši med Hrvati enako poslanstvo kakor pri nas Slovenska Matica, j« imela včeraj svoj občni zbor. Ugotovili so, da Matica stalno napreduje, saj je letos izdala petnajst rednih in izrednih knjig. Med drugim je eden od odbornikov zahteval, da Matica neha podpirati liste, ki pišejo proti interesom hrvatskega naroda. — Kot lak primer so obravnavali pisanje lista iOtnladina« in v njem članek o kmetskem književniku Miškini. Vendar pa so nazadnje ugotovili, da ta list ni toliko prekoračil svoje meje in so debato o tem odstavili z dnevnega reda. V soboto zvečer je zagrebški tramvaj spet do smrti povozil služkinjo Uršulo Pristolič. Na Maksimi rski cesti je hotela služkinja prečkati cesto, dočim je tramvaj z vso brzino dirjal proti njej. Ne da bi se zavedla nevarnosti je služkinja stopila na tračnice prav takrat, ko je pridrvel tramvaj. Voz jo je podrl, da je z vso silo treščila ob cestni robnik in si razbila glavo. Po nekaj trenutkih je tudi izdihnila Ko je prižigala svečice na božičnem drevesen, se je vnela obleka desetletni deklici Brankici Ku-kič v Zagrebu. Pri delu se je dotaknila z obleko svečke, da se ji je v hipu vnela vsa obleka. Dekletce je z vikom in krikom priletelo na dvorišče, kjer so jo pogasili, vendar so opekline tako nevarne, da najbrže ne bo ostala pri življenju. , Dobiček pri kinematografih mora biti najbrže precej visok, ker se od vseh strani oglašajo novi podjetniki, ki bi radi kaj takega odprli. V Zagrebu obstoja do sedaj že 14 kinematografov, za novo dovoljenje pa je vloženih še deset prošenj. Kinopodjetniki pa so se obrnili na bansko upravo, da zajezi tako poplavo in zaščiti dosedanje. Pravijo, da je treba uvesti za bodoče nemški sistem dovoljevanj. Tamkaj dovolijo na vsakih 1000 prebivalcev v tistem kraju po trideset sedežev, če ima mesto več kakor 40 tisoč prebivalcev. — Za manjša mesta pa bi zadostoval eden do trije kinematografi. V okolici Smedereva so prijeli pred dnevi roparsko tolpo, ki j« ropala po vsej okolici. Roparji so se oblačili v orožniške uniforme, da so mogli bolj neovirano ropati. Največjo senzaeijo pa je izzvala vest, da se je med to tolpo nahajalo tudi več takih, ki jih v mestu samem poenajo kot zelo ugledne in premožne. Preiskovalni sodnik, ki članom tolj>e pretipava vest, je naštel že 120 manjših in večjih zločinov, ki jih je izvršila ta tolpa. Njihov glavni vodja pa je bil smederevski kavar-nar Krstič, ki so ga poznali kot iniovitega človeka. Pri njem so našli tudi 40 tisoč din gotovine. Osem let težke ječe je piratsko sodišče prisodilo osemdesetletnemu kovaču Juriju Sma.jlovi-ču, ker je ubil svojo sinaho. S svojini sinom, ki i« živel v divjem zakonu, je stanoval starec pod isto streho. Zenska je imela v hiši veliko besedo in je zato prišlo do pogostih prepirov med njo in starcem. Ko jo je nekega dne prosil za kruh, ga je nagnala s psovkami in nazadnje začela še tejv sti. Starec se je branil, vmes pa je pograbil za kladivo in začel z njim tolči po sinahi brez obzira. Pobil jo je, nakar ji je iz togote mrtvi odrezal še glavo. Izdelovanje preprog je *elo razvito v Bosni, središče pa je v Sarajevu, kjer se nahaja banovinska tkalnica preprog. Tkalnica si je pridobila že velik ugled jx> svetu, saj mnogo njenih izdelkov krasi mnoge dvore. V zadnjem času so stkali več preprog za egiptovski dvor. Precej so jih pa poslali tudi na Kitajsko. Cene zemljiščem v Bački so se izredno dvignile. Povprečno so se povišale za dobro tretjino. Vsemu temu je vzrok dobra letina pšenice in dobra prodaja žita v inozemstvo. Tudi konoplja, ki jo imajo v Bački veliko posejane, gre dobro v denar. Mrtvega^ g prerezanim grlom, so našli kmetje Štefana Maljaka pri Kapeli blizu Bjelovara. Zločin je bil izvršen podnevi, tako da je Stefana napadlo več ljudi, ki so ga držali, da mu je eden mogel prerezati grlo. Baje ga je umoril kmet, ki je v njegovem gozdu Maljak pred časom izsekal nekaj drv. t 300 meščanov in kmetov v Bjelovarju je poslalo merodajnim oblastem prošnjo, naj razrešijo dolžnosti mestnega veterinarja v Bjelovarju. Veterinar pa se je zaradi tega čutil prizadetega in je proti vsem vložil tožbo. Kmetje in meščani so nju bili namreč očitali, da je svoje posle vršil ori-slransko in v škodo dovoznikov, Glavni stan španskih nacionalistov Salamanca v vojni obleki Salamanca je mesto, kamor prihajajo tujci obiskovat srednjevš-ke Atene, ki so v svoji zlati dobi lahko primerjale edino z največjimi ledanjimi razumskimi in učenjaškimi središči v Evropi. Bologna, Pariš, Cbcfcrd in Salamanca so bila štiri velika, prva vseučilišča v Evropi. Poleg tega ima Salamanca stolnico, pravi biser romanskega sloga, ki izvira iz dvanajstega stoletja. Mesto samo je zmeraj imelo na sebi zbrani in mirni značaj tistih krajev, ki znajo varovati svoj sloves kot ognjišča kulture. Njegovi prebivalci so živeli cd profesorjev in od študentov. Ta značaj je Salamanca ohranila še dandanes. Na vsakih petdeset korakov naletite na knjigarno, vse rodbine v mestu računajo svoje dohodke po tem, koliko sob bodo oddale študentom z malo denarja v žepu. Vsepovsod vlada ozračje velikega študentovskega doma. Vojna, ki divja v Španiji, pa je ta značaj, ki ga človek [»otnni še od nekdaj, v mestu docela vzela. Salamanca je bila svoje čase mirno mesto, ki ni imelo niti posadke — danes pa je sedež generalnega štaba. Pesmi, ki zvene jx> starodavnih ulicah, koder so nekdaj hodili profesorji k jjredavanjem in se ustavljali zdaj pa zdaj prea izložbami knjigarn, niso več študentovske viže. Zdaj slišite tu himno falangi slov »Čara al sol, con la camisa nueva« in himno karlističnih monarhistov. Te pesmi spominjajo na španske boje, in sicer ne na tiste, ki so jih vojevali Spanci med sabo za tega ali onega vladarskega kandidata, marveč na tiste, s katerimi so dosegli zmago nad vsiljevanjem tujih ideologij na špansko zemljo. O teh bojih prepevajo vojaki, poje radio v začetku in tia koncu vsakdanjih oddaj, s katrrimi obvešča nacionalistično poveljstvo prebivalce in zavrača gorostasnosti iz Madrida. Salamanca je zanimivejša od Burgosa zaradi ljudi, ki jih srečavate po cestah. Ti ljudje so tujci, pa ne taki. ki so prišli gledati stolnico. Zdi se, da se za salamanske 6pxvmenike ljudje niso še nikdar tako malo menili in jih zanemarjali kakor te dni. Ti tujci so diplomatje, politiki, časnikarji in trgovci. Slišite vse jezike, kar jih je ustvaril Bog, razen ruskega. Diplomatje so predmet splošne zavisti zaradi tega, Ker tako lahko najdejo bivališče v tej stanovanjski 6tiski, ki vlada v Salamanci, odkar se je njeno previvalstvo potrojilo. Časnikarji se vozijo v velikih avtomobilih, ki jih najamejo za ves dan p>0 75 pezet (450 din) in še za vsalk kilometer, ki ga prevozijo, morajo plačati posebej pezefo. Vsak izlet na frotno z avtomobilom velja 1000 pezet (6000 din). Španija je v vojnem stanju in je dosti, če vojaška vlada 6ploh pusti, da smejo avtomobili voziti še za koga drugega kakor za vojsko. Trgovina Trgovci in zastopniki velikih trgovskih hiš so tu zato, da prodajajo ali da bi prodajali, če bi se nadejali, da bodo kaj prodali, bi jih ne bilo tu. Kljub vojni ni v nacionalistični Španiji videti. : da bi vladalo pomanjkanje najpotrebnejših reči. i J* V'*' Kruh, meso, ribe, sočivje, konšerve, vino jedo ljudje v i6tem obilju kakor ponavadi. Marsikatere- i mu tujcu, zlasti Italijanu, je tu v Salamannci na j dan, ko je zapovedana ena sama jed (»el dia dei i plato unico«) bolje in obilneje kakor doma o praznikih. Državljanska vojna, ki je razcej>ila Španijo, je razbila tudi enotno narodno gospodarstvo. Danes n. pr. iščete na trgu predmet, ki je pred vojno prihajal iz Balbaa ali iz Barcelone. Danes ga ne morete dobiti, zato ker je jorihajal od tam in od nikjer drugje. Kar se tiče navadnih življenjskih potrebščin, si je Španija v glavnem zadostovala, da ji ni bilo treba uvažati ničesar. Danes pa si ne more in to najmanj v pokrajinah, ki so p>od rdečim gospiod-stvom. Rdeča Španija je danes razcepljena politično in gosjx>darsko na območje šestih vlad, ki 60 docela samostojne: v Barceloni, v Bilbau, v Santanderju, v Madridu, v Valenciji in v Malagi. Vsaka od teh vlad je prisiljena, da zase kupuje tisto, česar ne prideluje, v -inozemstvu. Domačih pridelkov pa je toliko da gnijejo. Valenci jln se na primer kar duši v obilju oranž. Barcelonske tkanine nimajo nobenega odjemalca več. ker so jih pxrej prodajali po vsej Španiji. Madrid pa je bil v tem pogledu pasivno me sto, ker so vsi predmeti za prehrano vedno morali prihajati od zunaj. Zdaj je v vsaki jiolcrajini ene stvari preveč, vsega drugega pa manjka. To je vedrost prebivalstva. Na prvi jmgled ni nobenega dvoma, da je vojna. Sovjetska letala prihajajo vsak dan metat bombe. Toda to prebivalcev nič ne razburja. Kadar pride sveta ura za sprehajanje po promenadi 6e človeku zdi, da je padel v mesto, kjer se vrši velika loterija. Tu kar mrgoli tujcev iz vseh držav, ki vzdržujejo v mestu radovedno napetost. Polno vojakov, katerim je treba delati družbo. Da ostanejo vojaki veseli in vedri, zato skrbi mladina nebojevitega spola. Zanimivo je gledati vedenje Salaniancanov med letalskimi napadi. Ponavadi se to razburjenje dogaja zjutraj. In sicer ob taki uri, ki je Spanci vseh socialnih razredov smatrajo za malce neprimerno, da bi vstajali. Kajti v Španiji je običaj, da jo zvečer radi jtotegnejo. Mesto zaradi tega ne vstaja nikdar pred deveto. Kadar zatuli zjutraj prVa sirena, ki naznanja letalki napad, je to zmeraj med osmo in deveto uro. Zato so ceste skoraj zapuščene, in ljudje, ki se obešajo čez okna, 60 oblečeni le površno in so vsi skuštrani. ,rl .. \ „ n Bože carja hrani a Ogrodje novega nemškega zrakoplova »L. Z. 130«, ki bo v kratkem dograjen. Sovjetski zračni napad Mrtvo tuljenje mesto vzdrami. Avtomobili, ki jih je alarm presenetil na cesti pospešijo svoj tek, ali pa se vstavijo, vozniki in ptotniki iščejo za-verfja med kamimi vrati. Nenadno utihne rezki glas pro-dajalčkov jutranjih listov. Po hotelih gostje naglo odhite v kleti, oblečeni p>ač kakor kdo more. Tuljenje siren 6e glasi v vsebolj kratkih presledkih. Ni dvoma, da je alarm pravi in resničen. Ljudje si pripovedujejo čenče, vendar pa napenjajo ušesa, da bi odkrili ali se bližajo motorji ali ne. Toda sovražnik prihaja visoko in šele streli iz protiletalskih topov ter razkopavanje bomb je čisto določen znak, da se nad mestom razvija žalo-igra, ki je ves ostali svet ne piozna. Ko se začuje pok bombe, potem vsakdo v mislih ugotavlja kraj, kamor je bomba padla. Potem vsi pričakujejo, da 6e bo napad ponovil, toda to se ne zgodi prej, kakor čez nekaj ur. Mesto se nenadno in skoraj nasilno sp>et požene v življenje. Znamenje, da je nevarnost minila, ga obudi, da se razprši na vse strani, kakor rosa, kadar jx>sije na njo sonce. Avtomobili se jioženo, ljudje dvigajo zastore in pmlkna, prodajalci spet ptonujajo svoje novice, ljudje prihajajo iz hiš, 6e ustavljajo na pragu trgovin in si pripovedujejo novice ter razlagajo napad po 6voje. Z oglušujočim zvonjenjem pridrvi mimo gasilski avtomobil, ki vrši srvojo običajno jx>t jx) vsakem napadu, če se niso morda kje pojavili plini. Za vsako novico izvedo ljudje p>o pvetih minutah že jx> vsem mestu. Vedo, da je bomba pmškodo-vala to in to hišo. da je ranila neko žensko, da je ubila vrtnarja pri delu in podobno. Napad ne traja nikdar več kakor p>et minut, ljudje pa govore o njem četrt ure. fiannes Stelzer igra v novem filmu »Truxa« vlogo akrobata, ki je strmoglavil z žice v — mrežo. tv Ne samo la] ... . NaS čaj** je najboljša domača zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ dobite v špec. trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. 'M MMMim Eno največjih presenečenj je v zadnjem času najjravila moskovska radio-oddajna piostaja svojim j>oslušalcem. Vsak, ki je slišal to nenavadno pesem jx> radiu, je sprva kakor da ne verjame, da je res, pogledoval okoli sebe in spraševal svoje tovariše, če so morda tudi slišali kot on. Nato pa se je vse njihovo začudenje naenkrat spremenilo v veliko ogorčenje, češ: »Kaj takega naj bo danes v Rusiji še vedno mogoče.« No, in kaj je bilo. Sredi programa je v hipu bučno, nekam nad vse slovesno zazvenela stara ruska carska himna: »Bože carja hrani...« »Kaj se je vendar moglo zgoditi,« so se začudeno izpraševali poslušalci. Ali je sploh kdo upal na kaj takega sploh še misliti. Kmalu px> tem, ko je do konca izzvenela omenjena carska himna p>o moskovskem radiu, so se že začeli oglašati p>o telefonu radicposlušalci ter spraševati, kaj naj to jxmieni. Vsa ta- začudena iz-jtraševanja pa so izvenela kot obsodbo, da je vsekakor velik škandal, če se v današnjem času more še kaj takega celo p>o radiu prenhšati. Naslednji dan pa je že izšlo pojasnilo radio-oddajne postaje, v katerem razlaga, kako je do tega prišlo: Pri tej stvari gre &amo za muziko carske himne in za ničesar drugega. To himno pa so joeli ob priliki nekega georgijskega glasbenega festivala in sicer v nekem paradističnem besedilu v georgijskem jeziku, ki ga v Moskvi prav gotovo ne razumejo. Da so sedaj peli to himno v georgijskem, nerazumljivem |ez‘ku, se je zgodilo zato, da ne bi bili pioslušalci iz Moskve med katerimi so tudi visoki gospodje, le preveč presenečeni, če bi poslušali satirično besedilo, ki so jih napisali pod melodijo te stare carske himne. Posledica tega primera, ki je razburil vso javnost v Rusiji, je bila ta, da odslej moskovska raido-oddajna postaja ne sme nič več prenašati kaj v tujem jeziku. Na ta način 6e hočejo obvarovati pred ponovnimi takšnimi neprijetnostmi. Najmlajša filmska igralka Shirley Temple, ki smo jo pred kratkim videli v ljubljanski »Slogi«, ko je igrala »Otroka sreče«. *o, i P Važno! Novo Dr. IVAN PREGELJ Osnovne irlice Književne feorije broširano Din 24‘— Dr. ANGELA PISKERNIK Slovarček slovenskega In nemškega jezika s slovnišklmi podatki za Slovence broširano Din 20’--. vezano Din 30 — JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani Sven Elvestad: 34 Zlodej se dolgočasi •PETNAJSTO POGLAVJE Družba je nekega zelo živahnega, vsega južnjaškega in s soncem prepojenega dne prišla v Neapel. To je bil hrup, ki je sredi njega celo Ida odprla oči, četudi je bila vajena s kolesarji preplavljenega Kopenhagena: tisoči rigajoči osli, gromozansko visoki in gugajoči se tovorni vozovi, mnogo nesnage in prahu, raznobarvne uniforme, zveneča vojaška godba v soncu, golobi, marmorne palače in palme, ki so v vetru trudno vihrale. Tu je bilo vse močnejše, glasnejše in bolj kričeče v barvah ter hlastnejše v hitrosti. Tudi vratar v hotelu Ambassadore je bil nekam čezmeren, velik in poln je bil, kakor kak Nubijec z afriško debelimi ustnicami, ki jih je zastonj skrival pod visečo bradico. To je bil don Ales-sandro, ali Bebe, kakor so ga kratko klicali v hotelskem žargonu. Bil je tih in umerjen v svojih pregibih, kakor kak Anglež, najbrž ga je stalo mnogo truda, da se je temu priučil, kajti bil je pravi in pristni sin sonca; toda ravno s tem mirom si je pridobil neskončno spoštovanje pri svojih mnogih sužnjih. Gospodična Ida je hotela takoj po zajtrku oditi nakupovat; še vedno ji je ugajalo, ko je po trgovinah lahko neomejeno kupovala. Velika mesta na zemlji sta ji bila prav za prav le v vse smeri raztegnjene trgovine. Preden je odšla, je navadno vedno s pogledom vprašala Bredeja, toda ni se še dogodilo, da njenega namena ne bi bil blagohotno odobril. Morda je bilo slišati kot nasprotje, toda v resnici je v načinu, kako jo je z denarjem zasipaval, bila neka hvaležnost. Morda je bil tudi izraz tiste gostoljubnosti, ki je tako globoko kmetskih nordijskih rodov. Ni znal vedno, kako naj razveseli svoje goste, zato je bil vsakokrat kadar se je ponudila prilika, tiho zadovoljen. Napoli je družba spoznala takorekoč pri zajtrku. To se je zgodilo pod velikim rumenim solnčnikom ob pristanišču Santa Luzia. Bilo je še dokaj zgodaj, okoli desetih, tako da se življenje še ni začelo razkrajati v vročini in zaspanosti. Mesto je imelo svoj svež, zveneč začetek. Če bi človek hotel istovetiti Napoli z gručami, ki so se sprehajale na širokem obrežju pred re-storanom ali pa s posamezniki, ki so sedeli okrog za mizami in srkali svojo jutranjo kavo, če bi človek hotel istovetiti, kar bi nazadnje kaj kmalu mogel, bi v njihovi dražljivi vzpodbudno-sti lahko zasledil nekaj, kar bi kazalo v to, da tisti dan še niso posebno dosti zaslužili. Pravi Napolitanec, tisti, ki živi od slučaja, je resnično zadovoljen. Vsa njegova usoda je odvisna od Madonine in svetniške milosti, zato ni pametno, lok preveč napenjati. Posebno takrat, ko se je človeku posrečil še pred obedom vsaj srednje dober zaslužek, bi naravnost žalil višje sile, če bi tudi za popoldne kaj zahteval. Poulični fakin, ki si na vse načine brusi pete, da bi vsaj par soldov zaslužil, vam večkrat na vsem lepem odgovori: »O, najlepša hvala, gospod, danes sem že jedel.« Kadar se je naje- del, se mu za tisti dan ni treba več mučiti. Ta življenjska umetnost, ki ne pozna skrbi za bodočnost, je ustvarila naravnost blaženo južnaško lenobo, tisti znan »dolce far niente«. Toda ob tako rani uri, ob desetih, še človek ne more izkoristiti vseh prilik. Zato polagajo vsi upanje na možnost, ki se glasi: »bogata tuja družba«. Pa saj je tudi sleherni od njih dajal podobo tujega bitja, tako da so že na podlagi svojega videza pomenili kupčijo, ki je človek ni smel izgubiti. Odkod le prihajajo vsi ti plavolasi divjaki. Morda iz Germanije. Nemara celo iz skrivnostnega, v meglo zavitega severa? Ob stranskih mizah so sedeli trgovci,-poslovni ljudje, ki svojega dnevnega dela še niso zaključili, in so vztrajno čebljali. Na videz jih navzočnost tujcev ni prav nič vznemirjala, vendar so se skušali znajti s hitrimi pogledi svojih temnih oči. Napolitanec zna tujcu določiti ceno z zanesljivim, psihološkim pogledom. To je živo, globoko prodirajoče opazovanj^, ki ima za predmet tujčeve želje. Kake ima na primer ta starejši gospod, ki nekam podeželsko izgleda? Ali si mar ne želi tega, da bi se za par ur osvobodil svojih očetovskih skrbi? Največje zanimanje je vzbujal Šved, baron Bergcrbna. Njegov izredno jasen obraz, ki je dobesedno žarel od blagosti, in skoraj sledostrasten način, ki je z njim gladil svojo plavo bradico, vse to je dajalo možnost kupčije, kar se po italijansko pravi »combinazione«. Zdaj nekaj opazuje. Napolitanec sledi njegovemu pogledu. In medtem, ko gleda tujca in njegovo opazovanje, se v Napolitancu porajajo najrazličnejši sklepi; take vrste človek ima vedno nekaj na prodaj. V vsakem, še tako čudnem položaju lahko igra vlogo posredovalca. Česa si torej želi plavolasa visokost tam na drugi strani, posebno zdaj, ko ji pogled obotavljajoče se počiva na človeški reki, ki teče vzdolž ob obrežju kakor napolitanska pristaniška parada, nudeča vse, kar more biti za zmerno ceno na prodaj. In od tam že v naslednjem trenotku prihajajo ponudbe: izrezljane omarice iz lesa, cvetlice, biseri, ukradene ure, mehanična čuda, igle iz želvovine, kipci iz žgane gline, in celo mož, ki prodaja kar fotografije o sebi in o svoji družini. Vse to ponujajo s pretresljivo zaupljivostjo, njihove oči pri tem sijejo: do vas, gospodje moji, se prav gotovo ne obračam zastonj. To prilizujoče dobrikanje je del njihove prodajne tehnike. Toda danes pri teh plavolasih tujcih nič ne morejo opraviti. Okrog njihovih miz se spogledujejo in sporazumevajo s pogledi, njihovo kla-verno skomizganje z rameni je dokazovalo, da so si na jasnem o položaju: to so ljudje, ki iščejo umetnosti, muzeje, nemara celo Vezuv. Nobene kupčije ni, Cookov urad je celo Vezuv vzel v zakup. Ko se je po zajtrku družba preudarno in v sklenjenih vrstah vrnila nazaj dol v pristanišče, se je v njenih črnih očeh pokazalo nekaj razočaranju in zagrenjenosti podobnega. Človek se čudi, kako se ti ljudje pregibljejo v čredah, da se namreč raje ne razdrobijo. Posameznik bi prej dobil priliko za kako »combinazione*. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica BtlTL Telefon 2994 (n 2996. Upravai Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarna * Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: iraa Rakovec. Urednik; Jože Košiček*