amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
JSeslo: Za v&fd in narod — za pravico in resnico_od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V k CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
XOfficial Organ of four Slovenian Organization*)
_'	_CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. MAJA THURSDAY. MAY 20, 1943	~~	======
LETNIK (VOL.) UL
POPLAVA BO VRGLA
IZ REDA INDUSTRIJO
PREDSEDNIK PROTI
RUMLOVEMU PREDLOGU
VESTI O DOMOVINI
Mihajlovič še vedno brani štrategične postojanke v osrčju Balkana. — V Beogradu so začeli z vežbami proti zračnim napadom. — Nemci se ne morejo več zanašati na pomožno vojaštvo iz zasedenih dežel.
Predsednik dal razumeti, da želi tak predlog, da mu ga bo mogoče podpisati — Rumlov predlog ni za vse enak. — Kakor zgleda bodo skušali doseči glede davčne predloge kompromis, ki naj bi bil sprejemljiv za oba tabora.
Poročila omenjajo, da so Nemci proglasili vojno stanje v vsem Porurju. — V jezovih so našli angleški letalci najbolj občutljivo točko. — Angleški tisk imenuje ta dogodek za največjo Hitlerjevo nezgodo.
Washington, D. C. — Zadnja dva dni je v obeh zbornicah mnogo šepetanja in debatiranja radi nove davčne predloge, katero je zadnji teden, j kakor že poročano senatska I zornica sprejela. Preje Tiekaj časa je pa tudi kongresna zbornica sprejela svojo predlogo. Ker mora končno odobritev izreči tudi kongresna zbornica, zato je zdaj . predloga sprejeta v senatu spravila kongresno zbornico v težave. Ta se mora zdaj najprvo sl^oji predlogi odreči ter na to še le glasovati za predlogo odobreno v senatu, ali pa isto zavreči. J V o d i t e 1 ji republikanskih kongresnikov vodijo zdaj močno propagando za "Rumlov predlog, ki ga je senatska zbornica odobrila. Demokrati v kongresu bodo -pa težko na! to pristali in zgleda, da bodo I stoodstotno podpirali predsed- i nika Roosevelta, ki je podal voditeljem obeh strank svoje mnenje o predlogi. V poseb-nenr-^ismu na nje omenja, da želi. da mu dajo predlogo tako oblikovano, da mu jo bo mogoče podpisati. O odpustitvi davkov za lansko leto o~ menja, da je to v sedanjem
(Dalje na 4. strani)
VOJlfE VESTI
SVOJO 21 LETNO ŽENO USTR!iLIL
Chicago, 111. — Charles Cha-mis, zaposljenec v jeklarni, star 25 let je ustrelili svojo 21 let staro ženo Grace Chamis. Ubita žena je mati dveh otrok. Policija je moža zaprla in ta je povedal na policiji, da je bila žena celo noč zunaj in se je vrnila še le ob peti uri domov. Razjarjeni mož je vzel puško in jo ustrelil. Pač žalosten slučaj.
ANGLE2I NISO POZABILI ITALIJANSKIH GREHOV
London, Anglija. — Na
razne govorice, ki prihajajo iz Amerike, da naj se Italiji ponudi tak pa tak mir, pa take pa take pogoje, je te dni krepko odgovoril londonski list "The Evening Star" in skoro v razžaljenem tonu piše:
. "Kljub temu, da imamo še dolgo pot do končne zmage, nas ne smejo omamljati kaki sentimenti, da naj »e ponudi kateremukoli narodu, ki se bori Aa strani osišča lahke mirovne pogoje. Dosti je raznega mentalnega mešanja glede separatnega miru, ki ga naj zavezniki ponudijo Italiji. To /je razumljivo radi tega1, ker v Ameriki je naseljenih dosti Italijanov in to pojasnuje tra-idicijonalno ameriško-italijan-sko prijateljstvo. Toda pri u-pošte vanju problemov italijanske bodočnosti ne smemo dovoliti, da bi se pokrilo pravico, niti milost ne sme zatem-niti naših spominov na fašizem in njegovo preteklost. Mussolini je v resnici oče fašizma in naziji in Japonci so
"Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale.
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ
NAROD V AMERIKL
F^cromr "aR
KUPUJTE VOJNE BONDEI
ŠTEV. <NO.) 98
Velik del Ponuja pod vodo - Boj radi davčne predloge
> London, Anglija. — Angleški tisk je včeraj in danes napolnjen s senzacionalnimi vestmi o veliki poplavi v Porurju, ki je nastala, ko se je razlila velika množina vode skozi razbite jezove na Reni. Slike, ki, so jih posneli letalci kažejo obsežne kraje, ki jih je zalila voda. Na tisoče ljudi pravijo poročila, da je utonilo v povodnji. Po vsej Westfali-ji je razglašeno obsedno stane in vojaštvo iz drugih krajev hiti na lice mesta na reševalna dela.
Poročilo iz Švedske omenja da so pod vodo mesta Kassel, .Dortmund, Duesburg in vse mesto Muehlheim. Več lokalo* v Haiim eru ie tudi aecL.vodo. Tovarne v nižinskih krajih ob reki so poplavljene in ves promet je ustavljen in mnogo materiala je uničenega. »Angleški tisk omenja, da je ta do godek, ko so angleški letalci razbili Nemcem jezove na Reni največja nezgoda za Hitlerja, kar jih je še imel tekom sedane vojne. Angleški letalci so našli Hitlerjevo Ahilovo peto, omenjajo nekateri listi.
Zračna ofenziva pa gre naprej. Med tem, ko se vse Po-rurje rešuje iz obsežne poplave, so sinoči zopet padale angleške in amerikanske bombe na nekatere druge kraje po Nemčiji. K temu je pisal lon-
Boji za Attu otok se nadaljujejo. —— Japonci potopili avstralsko bolniško ladjo.
Washington, D. C. — Mornariški urad je objavil poročilo, da boji za otok Attu se nadaljujejo in da Amerikan-ci so že v posesti gorskih grebenov okrog Holtz zaliva. Japonci vgnezdeni po grebenih nudijo silovit odpor. Mornarica in letalstvo sodeluje s četami na kopnem.
Porrčilo iz Avstralije je sinoči oznanjalo, da je japonski submarin potopil avstralsko
bolniško ladjo, ki je bila raz- j
svetljena in imela na vsaki strani razvit velik znak Rdečega križa, ki je bil lahko viden. Kljub temu jo je submarin torpediral brez vsake opo-zoritve. Utonilo je 299 oseb od posadke, ki se je nahajala na ladji. Tako brezobzirno ravnanje je proti vsakemu mednarodnemu pravu v takih slučajih.
donski Times: Vojna, katero bo Nemčija začela čutiti odslej naprej se še le pričenja. Nemci bodo doživeli šolo v tej vojni, ki jo ne bodo nikoli pozabi-| li. Kar so iskali bodo dobili.
kopirali svoje totalitarske režime po fašističnem modelu, ki je nastal pred 21 leti v Italiji.
"Ko danes premišljujemo in gledamo na te tako "romantične, umetniške, miroljubne trdo delavne Italijane" od nas zahteva pravica vseh tistih številnih žrtev, ki si jih je izbiral fašizem in vršil nad nji-I mo najgrše nečloveške zločine, i V Rimu samem so pozdravlja-I li besno, ko so italijanski letalci metali bombe s strupenimi ! plini na Abesince. In na Veliki petek, ko so italijanski črno-srajčniki udrli v Albanijo, kako so Italijani jurišali v Rimu. Ali naj vse to pozabimo?"
— Mi pa še dostavljamo, ali 1 naj svet vse lepo pozabi, kako so Italijani in kako še brutalno morijo in pobijajo slovenske ljudi na slovenski!] tleh? Ali jih bodo zaveznik za ta barbarska dejanja še na gradili? Italijani so se izka zali za prav take bestijaln* barbarje, kakor so naziji iz zaslužijo najostrejšo kazen a tem oziru!
Slika kaže francosko siraso, ki straži isloženo blago, ki je dospelo is Amerike sa Francoze v Afriki. Nemci so ▼ Afriki pobrali vse, kar so mogli doseči. Deželo mora sdaj Amerika zalagali s marsičem.	^
FRANCOSKI VOJAKI V AFRIKI STRAŽIJO BLAGO IZ AMERIKE
AMERIKANCI BOMBARDIRAJO FRANCOSKA PRISTANIŠČA
London, Anglija.—V zavezniški zračni ofenzivi, ki traja že zadnjih sedem dni so se v noči med torkom in ponedeljkom dobro odlikovali ameriški letalci, ki so v velikih formacijah napadli vsa zapadna francoska pristanišča. Najbolj so se privoščili pristanišča, ki služijo nemškim submarinom za skrivališča. To so Lorient^ Keroman, Bordeaux in še druga obmorska mesta. Pristanišče Bordeaux je bilo posebno občutno napadeno. Radio postaja iz Vichya je oznanila sinoči. da so zračni napadi na Bordeaux , povzročili veliko škodo in da je do 200 ljudi poškodovanih in do 150 ubitih. Američani so izgubili v napadih 14 svojih letal. Nemcem pa so uničili veliko število letal na letalskih postajah in v bitkah so jih več sestrelili, o--
STAVKA V LADJEDELNICI
Portland, Maine. — Vodstvo velike ladjedelnice "The New Eng3gfr)id Shipbuilding Corpo-rsffcionr naznanja, da soiadje-
delniški delavci odšli na stavko in da delo počiva. Stavka je nastala radi spora z Vojnim delavskim odborom, ker ni izdal naročila, da mora ladjedelnica zaposlovati le unijske delavce.
EKSPLOZIJA NA PARN1KU
ZAHTEVALA 6 ŽRTEV
Moorhead, JN". C. — V tu-kajšnem pristanišču na nekem manjšem parniku od zvezne mornarice je nastala na krovu eksplozija iz neznanih virov. Šest mornarjev je bilo pri eksploziji ubitih in sedem poškodovanih.
o
POLJAKI (ZBIRAJO SVOJO ARMADO
Moskva, Rusija. — "Pravda" poroča, da zbirajo Poljaki svojo armado, s katero se bodo udeležili vojske proti nazi-jem. Poljaki polkovnik Berl-ing bo poveljeval poljski armadi na Ruskem, omenja "Pravdah.
KRIŽEM SVETA
—	Madrid, Španija. — Španska poslanika v Londonu in v Washingtonu sta se mudila te dni doma v Madridu. Vlada ju je poklicala domov najbrže izi razloga, da poročata o razpoloženju Anglije in Amerike glede španskega predloga za mir.
—	Washington, D. C. _'
Polkovnik Taylor, pomožni u-pravitelj urada za prehrano je objavil, da je na parniku, ki je vozil delavce z Jamaica otoka za farmarska dela v Zdr. državah nastal spor. Par-nik je bil slabo opremljen sanitarno in je bil tudi prenapolnjen. Spor so izravnali.
; — Stockholm; švedska. Med tem, ko imamo v Združenih državah po enih krajih že več tednov samo neprestano deževje, vlada v osrednji EV-ropi suša. Na Ogerskem grozi suša prav resno poljskim j oridelkom če ne pride kmalu dež. Tudi iz Rumunije poročajo, da že petdeset let niso ime-1 li tako suhe spomladi, kakor letos.	; _
—	Oviedo, Španija. — Šti-rimotorno ameriško letalo je bilo primorano pristati na tu-kajšni letalski postaji. Na krovu je imelo letalo 10 oseb. Vsi so pristali nepoškodovani. Vest ne omenja ničesar ali je bilo letalo vojaško ali od kakega privatnega podjetja.
■ — Alžir, Afrika. — Rimska radio postaja je včeraj obja-| vila, da je zračni napad povzročil precej škode na rimska predmestja. Napad na Ostio, kjer se nahaja ob Tiberi rimska luka, ki ima zvezo z morjem, je bil obsežen in je povzročil precejšnjo škodo.
Srbski uspehi
'The London Times' prinaša dne 12. maja dolgo poročilo o ' Jugoslaviji z ilustracijo našega zemljevida. Članek je napi- j , sal poročevalec v Carigradu,! ki piše med drugim:
"V času, ko Nemci z mrzlično naglico utrjujejo svoje postojanke na evropski celini in upajo odbiti zavezniške napade, je zanimivo in značilno, da1 so se vsi njihovi napori, da podjarmijo' srbske patriote, . popoloma izjalovili in da general Mihajlovič še vedno brani svoje močne štrategične postojanke v osrčju Balkana.
Ta neuspeh, da zaduše srbsko vstajo, je kakor trn v so-1 vražnikovem boku, ki bo imel morda zanj izredno težke po-1 sledice. Pozicije, katere drži general Mihajlovič, dominira-jo ceste in zveze na Balkanu; navzočnost srbskih in grških ' gerilcev za silami osišča, bra-nečimi obalo, bo brezdvomno postala središčna točka okoli j katere se bodo zbrali balkanski narodi, ki hrepene za tem,! da preženejo mrzkega nem- i škega in italijanskega tujca iz svoje domovine".
-o-
Beograd se pripravlja za r zračne napade
Washington — Radio Budimpešta je javil pred kratkim, da je načelnik policije v Beogradu, M. Jovanovič, izdal povelje, ki je bilo objavljeno v časopisju m potom tiskanih letakov, za natančnimi pred- j pisi, kaj mora storiti prebival-1 stvo v slučaju zračnega napada. Strah pred zavezniškimi i napadi stresa okupatorske si-; le in marionetno vlado. Kako velik je ta strah, je videti iz predpisa, da smejo biti za časa zračnih napadov na c§sti edinole člani okupacijskih sil, ter da bo "vsakdo, ki bi se pokazal na cesti, ustreljen brez svarila". Nevtralni opazovalci trde, da so ta izvanredno stroga določila potrebna za vzdrževanje kontrole nad razljuče-nim prebivalstvom, ker bi sicer v teku pričakovanih zračnih napadov patriotični Jugoslovani našli mnogo ugodnih prilik za sabotažo na ozemlju mesta.
-—o-
Upanja nacistov na pomožne armade so splavala po vodi
Washington — Nacisti so bili prisiljeni, da ojačijo svoje razredčene vrste in izpolnijo vrzeli v svoji "Wehrmacht^ z moštvom iz dežel svojih vazalov. V začetku leta so se hvalili s svojim upanjem, da jim bodo marionetne države dobavile 5.000.000 mož. To bahavo upanje nazistov pa se ni uresničilo in mesto 5.000.000 več imajo zdaj najmanj 750.« 000 manj vazalskih čet na
fronti kakor v prejšnjih letih. BBC je pred kratkim poročala, da je bilo od satelitskih čet najmanj 100.000 Italijanov, 150.000 Madžarov in približno 30.000 Slovakov ali ubitih, ali pa poslanih domov, oz. določenih za odhod v domovino zaradi nujnih zahtev kvizlin-gov, da se jim vrne čete za domačo uporabo, pred vsem za vzdrževanje njihove vlade. Nevtralni opazovalci trde, da se je najmanj 300.000 Rumu-nov udeležilo bojev na ruskem bojišču v teku lanskega leta in da je malo število izmed njih še živo.
, Od Italijanov kontrolirani radio Rakovica je poročal; da so se hrvaške čete borile v bitkah pri Viazmi, Vornnežu, Harkovu in Stalingradu in da se zda i mnogo izmed ran jenih nahaja v zagrebških bolnicah. Nedavno je napravil poglav-nik veliko inšpekcijo bolnic, v katerih se zdravijo nemški in hrvaški ranjenci. Od vseh divizij, katere je poglavnik stavil Hitlerju na razpolago, jih je le malo, ki so še ostale borbene formacije, kljub ponovnemu ojačevanju z rezervisti, katere je moral s silo nabirati v vrstah jeznega ljudstva. -o-
Tovarna Todt porušena
Washington — Jugoslovanski patrioti so povečali svojo aktivnost in so nedavno preprečili več nazističnih poskusov, da. zavzamejo nazaj nekatere izgubljene kraje. Glasom poročil, ki jih je prejela OWI, je bilo delovanje v okraju Be-lanovice posebno živahno; ber-•beni Jugoslovani so porušili večje število zgradb in delavnic organizacije Todt, nazistič-ne delavske službe. V svojih divjih poskusih, da zaduše po-navaljajoča se sabotažna dela Tazjaftjeilega prebivalstva, ao se nazisti krvavo maščevali nad domačini.
-o-
Prisilna parada na majski dan
Washington — Z očividnim namenom, da odvzamejo proslavi prvega maja njeno tradicionalno važnost za delavce, je marionetna hrvaška vlada na Hitlerjevo prigovarjanje majski dan proglasila za narodni praznik. Večje število mestnih delavcev je moralo paradirati pod strogim nadzorstvom U-stašev in poslušati nagovore Hrvatov, ki so v službi nazistov. Tudi v Srbiji je proglasil marionetni predsednik Nedič 1. maj za dan "Zedinjene Evrope' in srbski delavci so dobili povelje, da se udeleže parade, prijene ob tej priliki glasom vesti, ki jih je prejela OWI.
n
' Stran g
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 20. maja 1943 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki* -.tj* ,.
Ust«noTl}«a l«la 1N1 '
——
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago
-v . Telefon: CANAL 5544 pi** K—im. ~ ■ *
Za čelo leto-
Za pol leta- 3.00
Ca četrt leta-1.75
Za Chicago, ranilo in Evropot
Za celo leto	$7.00
Za pol leta_ 3.50
Za četrt leta__2.00
Posamezna Številka	. tel
The first and the Oldest Slovene Kswspaper in America. Established 1W1
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
- I
For one year__$6.00
For half a year	3.00
For three months__1.75
Chicago.	and Europat
For one year........ , , ,.,., $7.00
For half a year_8.50
.For three zgontbs ■	2.00
I Single copy	- 3c
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovna strani kažejo, do kedaj je plačana vaia naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno._
Dopisi vaiasga pomsna sa hitro objavo morajo bili poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko ixids list. — Za aadnjo iisrilko t tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa bras podpisa sa na oalra. — Rokopisov uredništvo na vrača.
Entered as second class matter, November 10,1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
1543 - NIKOLAJ KOPERNIK - 1943
Prihodnji ponedeljek, 24. maja 1943, bo 400 let, odkar je umrl veliki astronomski ženi j Nikolaj Kopernik. Bilo je to 24. maja 1543. Pred štiristo leti je toraj ležal na mrtvaški postelji in umiral.
Nikolaj Kopernik je bil rojen 19. februarja 1473 v Trnju na Poljskem. Njegov oče je bil rodom iz Krakova v Galiciji in se je pozneje naselil v Trnju kot veletrgovec. Tudi njegova mati, Barbara Walzelrode, je bila hči ugledne trgovske družine.
V srednjem veku in še preje je bila navada, da so uče-' njaki svoja imena polatinili. To pa največ radi tega, ker so delali svoje izpite in predavanja po največ v latinščini. Tudi Kopernik je študiral v Italiji in se je podpisaval "Copernicus". Zato o njem še danes pišejo v latinskih deželah in v angleških deželah kot o "Copernicusu", vendar je to naš slovanski Nikolaj Kopernik!
Po dovršbi osnovnih in srednjih šol je Kopernik najpr-vo študiral na univerzi v Krakovu. Tam se je že spoznal s znamenitim astronomom Albertom Brudzewskijem, ki je bil sloveč matematik in sy^fdoslovec. Ta je bil njegov učir tel j astronomije in je v Koperniku vzbudil posebno zanimanje za to znanstvo. Nato je'šel nadaljevat študije o tem še v Bologno. Med tem ga je pa njegov stric, ki je bil škof v Ermlandu, imenoval za kanonika v Fauenbergu. O Koperniku se je že marsikje omenjalo, da je bil duhovnik, kar pa ni točno ugotovljeno, dasi je bil član kanoničnega zbora-kakor zgoraj omenjeno. V Bologni je hodil k predavanjem slovečega Dominika Maria Novarro, ki je v mladem učenjaku še vse bolj razvnel zanimanje za astronomijo. Pozneje je pa študiral v Pada vi medicino in postal tudi doktor zdravilstva. Stric ga je kmalu imenoval tudi za upravitelja frauenburške škofije, dasi zopet ni omenjen kot duhovnik. Zapiski omenjajo, da je pozneje deloval kot znanstvenik, zdravnik, državnik in gospodarstvenik. Kralj SiO gismund I. ga je imenoval za svetovalca v zboru za urejevanje financ. Poljski državi je izdelal načrt za denarni sistem. Kljub temu, da se je udejstvoval pri raznih zadevah, se ni nikoli odtegnil od svojega ljubljenega predmeta proučevanja astronomije. Poznejša leta se je posvetil popolnoma opazovanju in študijam zvezdoznanstva. V svojih gradovih je imel velike opazovalne naprave.
Do Kopernikovega časa je bila v veljavi še stara egipčanska teorija o gibanju in premikanju nebesnih planetov. Še stari Egipčani so trdili, da se planeta Mercury in Venus vrtita okrog sonca, to pa da se z Marsom, Jupitrom in Saturnom giblje in suče okrog zemlje. Tudi poznejši grški in rimski astronomi so trdili tako. Kopernik pa je po dolgoletnem opazovanju ugotovil nasprotno, namreč, da je zemlja tudi samo eden izmed planetov, in ne središče, okrog katerega se drugi planeti vrtijo, temveč nasprotno: zemlja se vrti okrog sonca. Toda Kopernik je imel pomisleke, predno je objavil svoje ugotovitve. Vedel je, da bo zadel na veliko nasprotovanje. Delal je blizu trideset let in sestavil točne matematične ugotovitve o premikanju in gibanju planetov. Na prigovarjanja svojih prijateljev je dal svoje delo tiskati. Vzelo je več let, predno je izšlo. Zapiski pravijo, da so v knjigoveznici dokončali prvo knjigo ravno isti dan, ko je Kopernik umrl. Pokazali so mu jo še in vzel jo je v svoje onemogle roke,-nato se je pomiril in zaspal in se ni več prebudil. Svetu pa je zapustil dragocene ugotovitve, katere še danes služijo mornarjem, letalcem in drugim. Poznejše študije so pokazale, da je Kopernikov nauk pravi in da so Aristotlove in Ptolomeje ugotovitve bile napačne.
Kopernikova knjiga s svojimi ugotovitvami, da je zemlja eden izmed planetov, okrogla obla, ki se suče in vrti okrog sonca, je dvignila mnogo prahu. V stare tozadevne ugotovitve zaverovani zvezdoslovci, ki so vstrajali pri stari teoriji, da se sonce vrti okrog zemlje in da je zemlja ploščata, niso kar tako odstopili od svojega tozadevnega prepričanja. Najbolj glasni so bili glede tega luterani. Ti so se sklicavali na sv. pismo in druge dokaze. Papež in katoliška cerkev pa resnično niso bili proti Kopernikovim * '
ugotovitvam; res je bilo nekaj pregovarjanja, toda le radi hipotez. Luterani so se pa kajpada sklidavali na vrste, v katerih je povedano, da je Jozva zapovedal soncu in mesecu : stojta — in sta obstala. Na podlagi tega so zlasti luterani dokazovali, da je na podlagi teh vrst iz sv. pisma jasno, da sta se sonce in mesec vrtila. In radi tega so Kopernikov nauk imeli za razkolniški nauk. Pozneje so pa nemški astronomi z novimi dokazi ugotovili, da je Kopernikov nauk o gibanju in premikanju planetov pravilen.
Velik šum in prepir pa je nastal glede tega pozneje, ko je Galileo iznašel svoj teleskop ali daljnogled. Ta je z izboljšanim opazovanjem Kopernikov nauk le še bolj ugotovil, in ga potrdil z nadaljnimi dokazi. Šel pa je predaleč, ko je začel to doktrino vmešavati v sv. pismo, oziroma v tradicijonalno razumevanje gotovih mest v sv. pismu. Tu so nastali spori, ne pa radi pravilnosti Kopernikovega nauka o gibanju planetov.
Kongreg^cija indeksa je knjigo obsodila in jo dala na indeks. To radi tega, ker so nastala zmešana pojmovanja, ki so začela vsled nepravilnega razumevanja škodovati pomenu sv. pisma. Radi tega še dandanes vstajajo nasproti niki z ugovori, češ, da baš ta slučaj kaže, da papež ni res nezmotljiv. Res je bilo, da je papež Pavel V. potrdil sklep kongregacije, ampak to je storil le radi tega, ker je neprevidno branje in razumevanje knjige takrat škodovalo pomenu sv. pisma. Kopernikov nauk spada v čisto znanstveno polje, ne pa na polje verskih in nravstvenih vprašanj. In v takih slučajih papeži ne trdijo, da so nezmotljivi. To razliko je treba upoštevati, kadar se govori in piše o teh vprašanjih.
Nikolaju Koperniku so postavili leta 1830 velik spomenik v Varšavi, leta 1853 pa spomenik v Trnju, njegovem rojstnem mestu.
A^l	w	.^Vifllwl :	.
POMAGAJTE!
Chicago, III.
Darujte, pomagajte, žrtvujte! Te besede slišite vsak dan po vseh krajih, tako da že ne veste, kam bi darovali, da bi bilo bolj pravilno in da bi bolj zaleglo. Dolžnost naša je, da v prvi vrsti pomagamo naši domovini Ameriki s tem, da kupujemo vojne varčevalne bon-ue, darujemo Rdečemu križu, in da pomagamo in darujemo sploh vsem organizacijam, katere delujejo za zmago Amerike. Med organizacije, katere moramo podpirati, gotovo tudi spada Jugoslovanski pomožni odbor Slovenske sekcije. Večkrat se slišijo opazke, češ, zakaj pomagati ljudem v Evropi ali kje drugje; skrbimo samo za Ameriko, in zmaga bo naša. Ljudje, kateri tako govorijo, sploh ne razumejo, ali pa nočejo razumeti idej in ciljev, za katere se bori A-merika in njeni zavezniki. Ke-dor razume celo stvar, bo dobro vedel, da ljudje v Sloveniji, oziroma Jugoslaviji, umirajo vsaki dan za ideale, katere reprezentira naša zvezdnata zastava, to je za svobodo in Jemokracijo.
Ljudje v Jugoslaviji in sploh po vseh dižavah, katere se borijo proti našemu skupnemu i5ovražrfiku, .zaslužijo da jih stoprocentno podpiramo. Zavedati se moramo namreč, da -volik r šk- de nare»; io ljudje sovražniku tam, bo to pospešilo zniag& Amerike in zaveznikov. Pomisliti moramo, da vsaka človeška žrtev, katera je danes doprinešena v Evropi v boju proti nacijem in fašistom, nam mogoče prihra-
ni 5 ali pa 10 življenj naših a-merižkih vojakov. Ako bi ne bila stvar v skladu z idejami Amerike, in v njeno korist, gotovo bi State department ne dal temu odboru dovoljenja za poslovanje. To povejte vsem tistim, kateri nasprotujejo pomožni akciji. Vsi, kateri se pa zavedate velikega pomena, katerega ima ta akcija za Ameriko, vas pa vabim da pridete v nedeljo 30 maja v Bohemian American Hali, 1436-40 West 18th St. Chicago, na igro "Vera v Vstajenje." V tej igri boste videli in občutili strašno trpljenje, skozi katerega morajo iti danes ljudje v starem kraju. V tem listu bo objavljen celotni pr&gram, in kedor ima vero v zmago Amerike, in vero v vst^renje poteptane Slovenije in Jugoslavije, bo gotovo navzoč na prireditvi 30 maja. Toraj na svidenje vsem zavednim Ameriškim Slovencem. Pridite in pokažite, da ste vredni potomci ljudi, kateri niso podlegli turškim hordam, in kateri so prenesli vso silo potujčevanja, katerega so vršili Nemci in Italijani nad našim sloveskim narodom zadnjih par stoletij.
Anton Krapenc, *rj 3r predsednik pododbora št. 8 JPO-SS. o ■
POKOJNA MARY ROŽNIK
Waukegan, III.
Dne 28. aprila je na svojem domu preminula stara pionirka naše fare, Mrs. Mary Rožnik, po daljši bolezni in previ-dena s sv. zakramenti za u-mirajoče. Stara je bila 62 let. Spadala je k'tukajšnjemu Samostojnemu podpornemu dru-
štvu in Društva krščanskih žena in mater. Doma je bila iz vari Gorišča, fara Preserje na Notranjskem, od koder je prišla v Ameriko lota 1903. Pri hiši sc rekli po domače "pri | Rozmanovem kovaču". V Ameriki je živela ves čas v Wau-keganu. ,
Zapušča moža, dva sinova in štiri hčere; vsi živijo v Wau-keganu.
Obe omenjeni društvi sta s« udeležili pogreba z zastavami in v lepem številu članstva. Pogreb se je vršil 1. maja iz Nemaničevega pogrebnega zavoda v cerkev Matere Božje, kjer jc bila darovana sv. maša za pokojno; opravil jo je Rev. M. J. Hiti, kakor tudi pogrebne molitve. Pokopana je na Ascension pokopališču. Naj ostane mjed nami v blagem spominu, preostalim p.a naše sožalje!
Jennie Keber.
-o-
SEJA POSTOJANKE ŠT. 2 SANSa
Chicago, 111.
Naslednja {redn,a mesečna seja postojanke št. 2 SANSa se bo vršila prihodnjo soboto 22. maja.
Vsi dobro veste, da so te seje važne in potrebne v tem času, ko skušamo po svojih najboljših močeh pomagati našim trpečim rojakom in naši stari domovini Sloveniji.
Naša postojanka prilično dobro napreduje. Do sedaj imamo 59 članov, ki redno prispevajo, večinoma po 50c mesečno, poleg tega pa — o priliki — še marsikak dolar zraven. Lahko pa bi še bolje napredovali, ker je še precej Slovencev in Slovenk v tej okolici mesta, ki še niso Člani. Odbor apelira na VSE člane in članice in tudi na VAS, kateri še niste zraven, da pridete na našo prihodnjo sejo v soboto zvečer ob 8 uri v Fleinerjevo dvorano, 16^8, fjl. Halstfd St. — Za odbor; -
John Turk, blagajnik, o
POROČENA 50 LET
San Francisco, Calif. '
Pred kratkim sta tu obhajala 50-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. George Stephan. Gotovo nista mislila, ko sta sklepala zakonsko obljubo v mestu Tower, Minn., pred pokojnim Rev. Buhom, da bosta slavila 50-letnico v sončni Californiji, v mestu zlatih vrat. Njima na čast se je zbralo veliko število sorodnikov, znancev in prijateljev. Smelo trdim, da kaj takega naša slovenska dvorana še ni doživela. Zelo ganljiv je bil prizor, ko je njihov zet, naš dobro znani Victor Lampe, predstavil sedem hčera, vseh omoženih. Ena je prišla za *to slavnost iz države Utah, ena pa iz San Diego, Calif. Torej sedem hčera in en sin so stali v vrsti. Jubilanta sta bila videti zelo gi-jena, ko sta videla vso to družbo zbrano njima na čast. Na to slavnost so prihiteli tudi naš starosta, dobro znani Mr. John Stariha iz Luther Burbankove-ga mesta Santa Rosa. Imeli so za jubilanta kratek nagovor in so v humorističnem tonu omenili, češ, Mrs. Stephan je poročena 50 let; če računamo, da Je po trikrat na dan kuhala,
jej, kako velikansko število to[ znese!
Omenjena družina je stanovala dolgo vrsto let v državi Utah, kjer je bila poznana mnogim našim rojakom. Zadnja leta pa sta se jubilanta tu naselila, da bosta preživela ! stara leta med svojimi otroki. Prav se je izrazil njihov zet Mr. Lampe, ko nam je predstavil sedem hčera, češ, vse so pridne in dobre, najbolj pa Agnes, zato sem jo jaz poročil. Vsi smo se strinjali s tem, vsaj za tisti večer, kajti tako krasno je igrala na svojo harmoniko, da se je moralo vse vrteti, pa najsibo mlado ali staro. Sicer se pa ni nobeden počutil starega tisti večer. Omenjeni igralki na harmoniko je zvesto pomagal na koncertino naš znani igralec Mr. John Pa-pič. Le prehitro nam je potekel čas v tej nepozabno veseli družbi in morali smo se vrniti domov, želeč jubilantoma še mnogo srečnih in veselih dni.l Toraj na mnoga leta!
J. B.
—o-
MLADINA VAS VABI . . .
Cleveland, O.
V	nedeljo 23. maja ob 3:30 popoldne poda mladinski oddelek Slovenske šole S. N. Doma v avditoriju, 6417 St. Clair Ave., zadnji program v sezoni. Vprizorili bodo dve enode-janski igri in sicer: Sestrin varuh, spisala Manica Romanova, in Materin god, spisal Josip Stritar. Obe igri sta dobro naučeni in hosta igraai v zadovoljstvo občinstva.
Slovenska šola je želela podati ta program na materinski dan, toda žal, nedelja je bila že preje oddana drugim. Zato . je v programu vključeno precej gradiva v počast materam, kar naj vse navzoče za dobro vzamejo ker je njim namenjeno iz src mladine, čeprav malo pozno. !
V	programu je precej lepih pesmi, katere bodo deklamira-li učenci Slovenske šole SND in sicer so Ivan Zormanove, Ivan Zupanove, Otona Zupančiča in drugih pesnikov.
V	programu nastopijo tudi mladi harmonikarji in bodo pokazali svoje spretnosti v igranju raznih skladb, ki navadno ugajajo občinstvu.
Ne bom povedal vsega, kaj še bo na programu, ampak rečem lahko, da boste zadovoljni z njim. Mladina iskreno želi, da se kdo zanima zanjo, da se jih pride pogledat, kadar vprizorijo razne igre in podajo druge točke programa. Čimveč občinstva vidijo v dvorani, tem več veselja kipi v srcih mladih učencev.
Slovenska šola SND potrebuje poleg materialne tudi precej moralne podpore. Kadar so podane šolske prireditve, ste prošeni vsi rojaki in rojakinje, da če je količkaj mogoče, da jih posetite v čimveč-jem številu in s svojo prisotnostjo navdušite mladino k na-daljnemu učenju slovenskega jezika. Danes je Slovenska šola še bolj važna kot kdaj poprej radi strašnih razmer v starem kraju. Zato jo moramo podpirati in negovati, da se o-hrani in še bolj poživi za v bodoče. Na svetu se dogajajo sedaj čudne reči in zato je na-
(Nadaljevanje na 4. strani)
DOGODKI
Važna konferenca
Chicago, 111. — V petek 14. maja se je vršila v New Yorku važna konferenca med zastopniki Slovenskega ameriškega narodnega sveta, Hrvatskega narodnega sveta in skupino demokratičnih ameriških Srbov-Namen te konference — ki je bila sklicana na iniciativo SANSa — je enotna akcija vseh demokratičnih Jugoslovanov v Ameriki. Predsednik Etbin Kristan je zastopal SANS na konferenci.
Zlato so ukradli
Cleveland, O. — Ko je 11. maja opoldne odšel zobozdravnik dr. William J. Lau-£che za eno uro iz ur.ida, so v tem času neznani zlikovci vlomili v njegov urad in odnesli zlato, ki ga potrebuje za zobe. Policija išče roi^arje.
Poroka - '
Chicago, 111. — Miss Eleanor Lah, hčerka znane rojakinje Mrs. Mary Lah, iz 1935 W. 22 Place, se je v sredo 19. maja v Washingtonu, D. C., poroči^ la z Edmondom Zabel, mornariškim, častnikom. Ko je Eleanor pred nekaj leti še hodila v tukajšnjo Harrison High School, je svoje ;4adri(je leto dobila naslov "najbolj priljubljeno dekle v celi šoli". Nevestina mati je zadnjo nedeljo tudi odpotovala v Washington in bo prišla nazaj konec tega tedna. Mlademu paru častita« mo in želimo vse najboljše!
K vojakom
Chicago, 111. — V sredo 19. maja je odšel v Camp Grant, IlU ;$r*nk Tomaffč, Mr in Mrs. Frank- Tomažič iz 1901 W. Cermak Rd.
Isti dan je odšel v Fort Sheridan Victor "Butch" Kreme-sec, sin Mr. in Mrs. Math Kre-mesec iz 1912 W. Cermak Rd. — Obema želimo srečen po-vratek.
/ Odlikovan po smrti
* Rauch, Minn. — S srebrno zvezdo je bil po smrti odlikovan 27-letni William E. Vider, «in slovenske družine Peter Vider, ki ima v bližini Raucha svojo farmo.
William je padel 5. decembra 1942 na bojišču v bližini Bune v Novi Gvineji. Posmrtno odlikovanje mu je podelil general . Robert L. Eichelber-ger za junaške čine, ki jih je pokazal pri reševanju ranjencev. Omenjenega dne, 5. decembra je s svojo sanitejsko skupino prinesel ranjenega vojaka z bojišča za fronto, nakar se je zopet vrnil s svojimi tovariši po drugega ranjenca. Do tega ranjenca so morali iti po planjavi. Ko so ga pobrali na nosilo in napravili okrog 20 jardov poti nazaj, so skriti Japonci prieteli streljati nanje. Strel je zadel Williama Vidra, ki je korakal zadnji in bil je na mestu ubit.
Pri vojakih se nahajata tudi njegova brata.
TARZAN (TlO^^^^^mLJ^^^^^^	^ Napfaah Edgar Rice Burroutf,
PRiENOS WERE SEIZED 'jgP"k "j/y BACKi " HE SHOUTEDi	™ W J	AN SUBMIT	] ' ^^^
WITH FURY. THEY h^UAOWS	/tiiUUU "FROM NOW ON I'M	« gflnM^CT« ^o BRUTAL	WITH BARE HANDS THEY SURGED T3-I
DASHED AT JAGGER. \	UliflfMH BOSS HERE J **__^/JlmfiW^" ^llNM DICTATORSHIP.'	WARP THE CUDGEL*ARMED 9LAC«5UA£D|
Mrs. Dalbin se je zgrudila pod	Hudobnež je vedel, da mora aH	Ti begunci, ki so pobegnili vsled	Kakor mogočni morski val sredi vi-
udarcem gorjace. Njene prijatelje je	zmagati, ali pa bo po njem. "Stojte!	zatiranja doma, so bili sedaj odločeni	harja so z golimi rokami prihrumeli
pograbila divja jeza. Zagnali so se v	je zarohnel; "od zdaj naprej bom jaz	raje umreti, kakor pristati na kruto	na hajduka oboroženega s težkim
Jaggerja. .	ukazoval!" . .. _	dlktatorstvo. Ji, '	krepelcem.
četrtek, 20. maja 1943 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
UWCLE SAM IMA TUDI TAKE LE r ANTE V SVOJI VOJSKI
StraH S ^
POJASNIMO STVAR SE ENKRAT!
P. Bernard Ambroilč OFM.
Vidim, da je še in še treba 1 pojasnila glede namenov in delovanja Pomožne Akcije Slovenskih Župnij. Da je res še in še potrebno, mi dokazuje naj- < novejši članek Mr. Janka Rog- ] lja pod naslovom: Usmiljena I srca darujejo.	j
PRVIČ: — Se nikoli ni od < moje strani ali od koga druge- < ga iz vrst Pomožne Akcije Slo- i venskih Župnij padla beseda, i da JPO,SS ne dela prav. Ni se < treba napram nam opravičevati i s takimi besedami kot pite Mr. < Rogelj: "Ne moremo drugačeN > Naši aklepi in pravila nam tako 1 narekujejo." Namreč da se po- i čaka s pošiljanjem do konca y vojne. Ce so res njihova pravila J tako stroga, dobro. Saj mi ve- < mo in priznamo, da bo po vojni pomoč zelo prav prišla.	i
DRUGIČ: — Pravila in skle- i pi JPO,SS pa prav gotovo ne i zahtevajo, da je treba naspro- 1 tovati vsaki drugi akciji, ki mi- i ali, da je TUDI TAKOJŠNJA < pom&č na mestu. Posebno ne £ zadnje čase, ko je bilo od naše i strani že ponovno povedano, da i tudi mi ne pošiljamo več denar- \ ja tja, ampak samo kredit, na J podlagi katerega si tam denar i izposodijo, Pomožna Akcija I Slovenskih Župnij bo pa po I vojni njihove dolgove povrnila, c Zato ni na mestu "dokaz" iz v Grčije, češ, da so Nemci in Ita- j lijani pokradli pošiljke Rdeče- C ga križa. Naših pošilj ne more- I jo pokrasti, ker ne pošiljamo t tja nikakih iivil in niti denarja o ne. Imamo pa ponovno zatrdilo n v rokah, da je dovolj naša bese- n da, na podlagi katere si tam iz- č posodijo denar in ga zelo ko- a. ristno porabijo za siromake. o TRETJIČ: — Isti Mr. Ro- b gelj je izvajal (glasom zapisni- c< ka) na seji JOP,SS, da pri po- P možni akciji ni treba nobene 2 "dvotirnosti". Ker je "dvotir- g nost" samo v tem, da feAf hočejo samo in izključno po vojni po- SI slati, drugi bi pa radi že sedaj w pošiljali, bi bila "enotirnost" le n. tedaj mogoča, če bi Pomožna st Akcija Slovenskih Župnij po- p« polnoma odnehala in začela mi- s € sliti, da takojšnja pomoč res ni n< na mestu. Ne more pa, niti pri n< najboljši volji ne, začeti tako j< misliti, ker prav natančno ve, vs da je takojšnja pomoč zelo ze- ol lo potrebna in tudi prav lahko pi mogoča. Ali morejo ljudje od d< Pomožne Akcije Slovenskih ni Župnij trditi nekaj, o čemer čl VEDO, da ni res?	. lj<
ČETRTIČ: — Pred veliko nočjo je šlo posebno pismo na p< vse odbornike JOP,SS, ki je pi imelo dvojen namen: prvič je m dokazovalo, da je takojšnja po- p< moč na mestu in mogoča, naj bi A torej to dejstvo priznali tudi (k* odobrniki JOP,SS. Drugič je pi- ra smo predlagalo zelo konkreten ve načrt, kako naj bi se odpravila de tista takozvana "dvotirnost". pi Pismo je prosilo, naj bi JPO,SS tii dal na razpolago ljubljanski na škofijski dobrodelni pisarni ve TAKOJ 10,000 dolarjev, da si pisarna na podlagi te obljube DI izposodi tam denar za takoj- la* Snjo uporabo, JOP,SS naj bi se pa obvezala povrniti PO VOJNI. Tako bi ne bilo nič zoper
reba I njihova pravila in sklepe. In če i de- bi to prošnjo uslišal JOP,8S, je Slo- pismo obetalo v imenu PASŽ, Se in da bo poslej zbirala ZA BLA-naj- GAJNO JOP,SS in čimprej nafto*- brala 10,000 za JOP,SS. Tako jena bi prišli skupaj in delali skupaj in odpravili vsako "dvotirnost". i od Odgovorili so le trije odborniki uge- JOP,SS in dejali, da se ne mo-Slo- rejo odločiti za kredit Ijubljan-eda, ski škofijski pisarni, pač pa bi ri se dali, če bi se v Ljubljani osno-ivati val medstrankarski pomožni Mr. odbor. Poprej enkrat je mini-ačeN ster Snoj prosil isti JOP,SS, naj :ako bi dal nekaj tisočakov za neki po- medstrankarski pomožni odbor >nca v Ljubljani, ki je minister vedel vila za njegov obstoj — pa so tudi ve- odklonili.
ojni PETIČ: — Po vsem tem Pomožna Akcija Slovenskih Žup-kle- nij ne more drugega ko apeli-) ne rati na tiste rojake in rojakinje, pro- ki verjamejo v možnost in u-mi- mestnost TAKOJŠNJE pomoči, JJA da dajejo TUDI za našo akcijo, i ne S tem pa niti od daleč ne misli-taše mo reči in ne bomo rekli, da naj , da nehajo dajati JOP,SS. MI še »ar- vedno verjamemo, da TUDI na JOP,SS opravlja dobro delo, mar nikakor pa nismo pripravljeni cija priznati da mi delamo slabo!
po Da, tudi mi opravljamo dobro tila. delo! In bomo ž njim nadalje^ ' iz vali. In če bo kdorkoli skušal Ita- javnosti dopovedovati, da NE sče- OPRAVLJAMO D O B R EGA ire- DELA, se bomo branili! Tudi imo tele vrstice so napisane zgolj v irja obrambo, pa prav nič z name-iilo nom ofenzive! Kdor ne verja-»se- me, da smo storili vse, kar je v iz- človeških močeh, da bi dosegli ko- skupnost in jo ohranili, naj se oglasi pri podpisanem, ki mu Ro- bo prav rad dal na razpolago mi- celo vrsto pismenih dokazov, da po- Pomožna Akcija Slovenskih ene Župnij pri najboljši volji ni mo-tir- gla delati drugače kot dela. e jo ŠESTIČ: — Pomožna Akcija po- Slovenskih Župnij sedaj javno iaj zahteva, da ji rojaki in rojaki-' le nje, vštevši one pri JOP,SS, puma ste mirno delati. Le pod tem po- pogojem moremo obljubiti, da mi- se bomo ogibali polemike. Mi ; ni ne bomo nikomur zamerili, ako pri noče ničesar dati za našo akci-iko jo, zamerili pa bomo vsem in ve, vsakemu, kdor pe bo še nadalje ze- obregal ob nas. To povemo na-iko prej, da se ne bo reklo, da mi od delamo zgago. Po tolikih pojas-rih nilih in tihih trudih za slogo i ler človek hočeš nočeš začne zgub-
• ljati potrpežljivost___
ko SEDMIČ: — Spet in spet a- ; na peliramo na našo javnost: Pod- i je pirajte JOP,SS, ki ima dobro je misel glede podpore domovini, jo- podpirajte pa tudi Pomožno bi Akcijo Slovenskih Župnij, za- 1 idifkaj ta tudi ni brez poštenega • pi- razloga med nami. Vsi dobro 1 en vemo: Dovolj nas je in dovolj j ila denarja je med nami, da bi t t", prav lahko že obe imeli na sto- J SS tine tisočakov v svojih blagaj- < jki nah, pa bi radi tega niti en člo- i *ni vek med nami še ne bil lačen... si Kdor se strinja, naj se loti * be DELA! Seže naj pa NAJPREJ v <
>j- lastni žep!
se P. Bernard Ambrožic,	j
J- 62 St. Marks Place,	i
er New York City.	c
PRAVILA
za podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta
ElS^I (Konec) 1*11.7" jpr**7w	.sin?*
Podružnične redne seje se vršijo najmanj enkrat na mesec. Kjer so podružnice organizirane iz že obstoječih društev, je najbolje in najceneje, če se vršijo takoj po rednih društvenih zborovanjih. Izredne seje pa se vršijo po potrebi. f
Vse podružnične seje vodjjo podružnični odbori s sodelovanjem vsega članstva po redu, kakor ga imajo določenega za društvene seje.
. Izredno sejo lahko skliče po-
družnični odbor. Ali kadar jo ,zahteva sedem članov ali članic, jo odbor mora sklicat.'
Letne seje
Letne seje se vršijo vsako leto meseca januarja. Na njih podajo podružnični uradniki in odsek poročila o svojem delovanju v preteklem letu.
Na letnih sejah se volijo vsi podružnični uradniki. S^/V
Posebni odseki še lahko izvolijo, kadarkoli to zahteva "potreba. Začasne odseke ime-niije podružnični predsednik ali odbor. c ^
Vse podružnične zadeve se določijo in rešijo na letni seji. Upravljajo jih pa odborniki, ki se izvolijo na takšni letni seji.
Podružnični odbor sestaja iz predsednika, ta j nika, blagajnika, zapisnikarja in treh nadzornikov, ki imajo pregledati vse podružnične knjige vsako četrtletje ter poročati članstvu na seji o svojem dognanju. Posebni odseki tudi sodijo v podružnični odbor, če jih zahtevajo potrebe.
Razpust podružnic
Podružnice prenehajo biti članice (Slovenske a ameriškega narodnega sveta: '
a)	kadar same izstopijo;
b)	kadar pade število članstva pod 7;
c)	kadar jih Slovenski ameriški narodni svet z dvetre-tjinsko večino izključi;
ko bo na koncu sedanje ! vojne SANS prenehal s svo-T jim delom.	j
Imovina *
Ce se podružnica razpusti, pripade vsa podružnična imovina z zapisnikom, računskimi knjigami in vsemi drugimi pritiklinami vred Slovenske- 1
mu narodnemu svetu.	1
<
Podružnične listine
Članske izkaznice in druge ] listine se izdajajo iz urada 31ovenske*ga ameriškega na- j rodnega sveta.
Krajevne zveze
V	manjših n<ase$>inah se j podružnice lahko združijo v , krajevne zveze, če vidijo, da T bo tako njihno delovanje laž- j je in uspešnejše. V velikih na-selbinah pa je takih krajevnih ^ zvez lahko več, če se to zdi v članstvu umestriejše in korist- i nejše. ~
V	področje krajevnih zvez J spada vse, kar je skupna zaA deva cele naselbine.
Krajevne zveze imajo svo- r je odbore, za katere veljajo e- v nake , določbe kakor za po- r družnice.
Krajevne zveze imajo seje vsaj enkrat na mesec, če zah-teva delo, pa tudi večkrat. k reh sej se naj udeležuje tudi 51 a n st vo vseh pripadajočih podružnic. -
. 1
ZAUPNIKI ^ J
Da
se olajša zveza in sode-ovanje članstva in podružnic e izvrsevalnim odborom Slo- * renskega ameriškega narodne- * ra sveta, imenuje ta v okra- f ih, kjer je večje štvilo po- L Iružnic, po posvetovanju s te- F ni zaupniki, zlasti če ni v ti- A (tem okraju člana ali članice »srednjega odbora Slovenske- = ra ameriškega narodnega sve- r a. Zaupnikbva naloga je to, ii la opazuje "delo v svojem ob- lj nočju, sodeluje z nasveti in n »ojasnili, vzdržuje stike z u- ti
RAZNOTEROSTI
m	-o-
KAJ SE DOSEŽE Z REKLAMO
Pred dvema mesecema sta a- James Best, črni farmar v Mid-dleborough, N. C., in njegova e_ žena pričakovala nov prirastek re v svoji družini. Imela sta že 28 ti otrok in ta bi bil devetindvaj-f- seti. Pripravljala sta vse po-trebno. Oče je šel v mesto in :e hodil od trgovine do trgovine, pa nikjer ni mogel dobiti varnostnih zaponk (safety pins). Razni časopisi so objavili vse to J1 mimogrede. Zdaj je štorklja prinesla majhno deklico, toda še predno se je oglasila štorklja, so staršem že začeli priha-1_ jati po pošti zavojčki varnostnih zaponk iz vseh krajev J" Združenih držav * in še vedno prihajajo. Starši jih nimajo več kam spravljati in so se v listih e j zahvalili vsem darovalcem ter , prosili, naj bi jih drugi ne po- ; šiljali več, ker jih imajo za- j dosti.
i,	-o-
SE ENA O POMENU i- OGLAŠEVANJA
ii Se meseca oktobra lanskega !- leta je moral šest let stari Dickie Laswell v bolnišnico v Springfieldu, HI., vsled neke vrste ohromenja. Mati mu je pri-e nesla nekaj igrač. Dickie pa je a (baje!) rekel, da bi imel raje - penije, kakor pa igrače, ker bi rad kupil vojne znamke. Naj bo že kakor hoče, zgodilo se je, da so listi objavili to zgodbico. In -2 kaj ne napravi reklama v Ame-r riki! Peniji so začeli prihajati 1 po pošti v takem številu, da jih je prišlo do zdaj že za okrog tisoč dolarjev, kar je vse šlo za \ vojne znamke. Prihajajo iz 1 vseh krajev Amerike. Pošiljajo " jih šolski otroci, vojaki, brokGr-ji na Wall Streetu, delavci po !, obrambnih tovarnah, itd. Voja-* ki iz Camp Beal, Calif, so poslali 1,900 penijev Mrs. Dwight Green," soprogi illinoiškega guvernerja, naj jih osebno izroči ' Dickieju; ona jih je dodala še 500. Sedaj je državni blagajni-1 ški tajnik Morgenthau dal fantičku posebno odlično priznaje, ker je toliko pripomogel za*pe-nijsko kampanjo.
—o- ,
MORGENTHAU PRAVI, DA JE PRODAJA BONDOV POKAZALA SILO AMERIŠKEGA LJUDSTVA Washington, D. C. — Henry Morgenthau, Jr., United States Secretary of the Treasury, je izjavil pretekli teden, ko je poročal o drugem vojnem posojilu. končanem s 1. majem, da so Amerikanci v manj nego
i ' - -.'■ 11H ;
radiom izvrševalnega odbora in mu daje nasvete v prid ciljev Slovenskega ameriškega narodnega sveta na podlagi tazmer v svojem okraju.
treh tednih prekoračili cilj največje finaneijske operacije v svetovni zgodovini, ki je do-vedla do preko 18 bilijonov dolarjev. -
"Uspeh drugega vojnega posojila je ameriški odgovor narodom osišča", je dejal g. Morgenthau. "Z več nego 5 bilijonov smo prekoračili cilj, katerega smo si postavili. To je mera za naše navdušenje in patriotizem".
--o-
JUGOSLOVANSKI DIJAKI SE UPIRAJO ZAVOJEVALCU
Washington. — Od nacistov kontrolirani beograjski list Novo Vreme, je pred kratkim po- ' ročal, da so po daljšem presledku gerilski boji zopet zagoreli v Srbiji, v bližini Požarevca. ; Patriotični gerilci so pod vod- : stvom dijakov, katere list obtožuje, da g svojimi oddelki bor- I benih Jugoslovanov sabotirajo
"novi red", katerega osisče skuša s tolikim trudom uvesti na Balkan, ilj Glasom brzojavke, objavlje-je ne v listu Novo Vreme, katero o- je prejel OWI, so organizirale )V okupacijske Čete več kazenskih pohodov proti tem nevidnim pa-
0-	triotskim oddelkom. Po navadi a- trpe pod njimi največ miroljub-g. ni domačini, osumljeni, da no-
magajo patriotom, dočim se ge-lj( rilci umaknejo globlje v gore in 'o zvabijo za seboj vojaštvo osi-in šča, nakar mu prekinejo zvezo z izhodiščem in jih tako nevtra-lizirajo.
E	--o-
b f VEST IZ SLOVENIJE
»v Ljubljanski "Slovenec" pri->- naša dne 5. marca naslednjo >- vest:
1-	"V zvezi s propagando za obli čo mobilizacijo, je bilo po vsej
Spodnji Štajerski organiziranih l- mnogo ljudskih shodov* >- "V teku zadnjega tedna je bilo 150 shodov v celjskem o-o kraju. Prvi so bili v Logarski
_	-------. j,	.v......-- -MMMuaa^^wwivwgaag^xW'jM^uintt
Samoa j« otok v Juinem Tihom morju, ki ga čuva mornarica Zdr držav Ti fantu ki lih .mi*. .lius . * . .. . ....
dolini in v Solčavi, od januarja sem pa so bili shodi v Savinjski dolini prav do Celja. V Celju samem in v okolici je bilo v teku mesecu februarju 79 shodov. Mnogo sestankov je bilo tudi v Mariboru, kjer je bilo med 3. in 4. marcem 41 večjih shodov.
Vi radi berete vesti iz drugih naselbin} dragi radi bero novice is vale naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu".
NAZNANILO
S tuinim srcom naznani am vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ves. da mi Je umrla moja draga soproga
MARY FABJAN,
dne 21. aprila 1943 v East Si. Louis, 111., ter da je bila pokopana dne 22. aprila 1943 na katoUikem pokopališču ravno tam.
Pokojna je bila rojena leta 1979 v vasi Hinje pri Novem mestu. Zapu< iča 3 sestre. 2 brata. 3 hčere. 3 sinove in mene žalujočega soproga
STEVE FABJAN. E. St. Louis, m. v. maju 1943.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL —
1	hv^w ^ <
DB.J0HN J. SMETANA!
ofi In predpisuje oimla J » LET IZKUŠNJE < ! OPTOMETRIST ! 1901 So. Ashland Av«me ]
>	TeL Canal 0523
\ Uradne ore: Tsak dan od 9 i
>	ziutraj do 8:30 zvečer	<
v	;V
i^llfaivtf inyaa® I
Da bi nastopal, kakor sem stari Poterrfbi nas to- V pal kot star izrabljen čistilnik, ki ni za drugega kakor za med staro šaro. Mesto tega sem mlad iA aktiven m lahko čistim najbolje preproge.
To pa zato ker mi moja lastnica posveča po- i i sebno paznjo. In to je zdaj med vojno zelo važno, ker material, ki se rabi za vakuum čistilnike se rabi za izdelavo pušk, tankov in letal.
Ako me vprašate vam povem, da moja gospo- -danca je modra in patriotična. In jaz vam sve-
prlTlahkoledite VZOrCU' ^ fia vam ona nudi- Je
\ —
Prvo. kar treba sapomniii	- i.v.is ^ - i	"" -
je. da izpraznite iakeljza	****** *mk*,lj' ^ sel
prah vsakokrat, ki rabite	f Yen'1Z ,eai platna"	Gospa nikar n«! Ne zapclji-
čistilnik. Vaš čistilnik bo	In.vsak mesec ah izkr-	te čistilnika preko zaponk,
delal bolje ^^	tacite s krtačo žakelj ... ne	žebljev ali lasnih zaponk,
r	smete ga pa opratL	ali preko trdih predmetov.
Poiejte^ krtačo, če je ista	Neva meftU nmnata
pravilno urejena-okrog %	Ako postanejo*^ i££	sTed^f n^HnUTSTT
ene mce pod sesalnim ust-	iiene nadomestit* krt**T	Sledite navodilom izdelo-
nikom . Premaknite ga od	SSite ^ K	^ ^ časa do časa, da bo vam	, tkiya in sukanca in to^h	čistilnika Naj vas proda-dalje trajaL - ,	takih ^ii m	jalec oskrbuje motor vaše-_ __	taiCm reci*	ga čistilnika.
PffPUB L IC^S E R V I C E : C O M P A N Yy O F> O RT HERN ILLINOIS7^-'
KRASNA
ZGODOVINSKA SLIKA
Velikost 16Yixl2Vs
I	Tiskana ▼ rečlh bar-
•J"'" pi m" 1JWI411 ■7-r"	- Z dr. držav Franklin
w rfBf	D* Roos®velt. Okrog in
^^SmBKBf t^lt 1	okrog so slike vseh do-
/g\ fT S 9J? > '.-t ^ /f X	»edanjih predsednikov
rVy ^ r v ifcffit	Zdr. driav podpisani s
CH/l ' \ Jf '	»i podpisi. Pod pred-
' •	- »ednikoTO sliko vihra
fOj	( v vetru ponosno rrexd-
^^	^ ^ nata xasiava. Pod za-
smo Jih ie nekaj dobili
Slika stane $L50 brez pošiljatvenih stroškov.
»«1 PoU12.Btr90m E±roike	prejemnik sam. ko se mu dostavi
sliko po Expressu. To na] vsak, ki bo naročil sliko, name na snanje. in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo želijo.
Naročilu Je prid jati potrebni znesek in ga poslati na:
;: 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois <
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 20. maja 1943
KONJIČKA
KUPIL
BON
Gospodarska zgodba.
Finžgar
Spisal
F
S
"Kar tako mora biti, če imaš kaj pameti. Kdo bo imel tako zver, ki ima vse slabe lastnosti. Bije po domačih, pelje, kadar se mu zljubi — pasja noga — zastonj ga ne maram. Če boš hotel konja, ga midva kupiva. Torej jutri ob štirih bo že moj sirec nakrmljen. Kar ponj pridi. Tega cigana pa pri veži k njemu, naj caplja prazen. Toda Kajona pozdravi, da se mu bo nos zavihal do pleše. Lahko noč!"
Pa ni bila lahka Francetu, ko ni zatisnil oči Vso noč.
Konjička nazaj.
2e ob treh je France vstal in se začel napravi jati za pot. Tiho je hodil po sobi, tiho šel iz hiše v hlev krmit konja. Toda mati ga je naglo začutila. Bede je razmišljala, kam bi se napravi i al sin. Ko se le ni oglasil, je vstala in ga šla vprašat.
"France, kam greš tako zgodaj?"
Njen glas je bil žalosten.
"E, kdovekam," je France odgovoril za-dirčno in si snažil čevlje.
"Ljubi sin, nikar tako. Vem, da nama ni nič mar, ko smo ti izročili, ali majčkeno ljubezni sva pa z očetom le še vredna. Tako življenje — je tako trpljenje, kakor ga ni še bilo pri naši hiši."
"Konja peljem Kajonu nazaj," je razodel sin hladno. Ob tem mu je padla krtača ' iz rok in mati je videla, da se mu je roka tresla.
"Nazaj?" se je začudila. Toda veliko veselja je bilo v njenem glasu.
"Precej ti skuham zajutrek. — Ali ti konj ni všeč? — Ali te je Škabrne pregovoril? — Kako bo oče vesel! — Prav imaš. Le nazaj!"
"Ne bo več časa za zajutrek."
"Bo, že bo. Kar v hipii ti ga zavrem."
Mati je šinila v kuhinjo, podkurila in pristavila ponev. Ko je sin šel iz hiše in pripravljal koleselj, je mati smuknila naglo do očeta.
'Oče, veš, konja pelje nazaj!" 'Konja?"
Groga se je dvignil naglo na komolec in še enkrat ponovil: "Konja, praviš?"
"Konja. Že naprega."
"Sam Bog mu je vdihnil to misel."
"Škabrne, boter Škabrne, ki sta se včeraj vozila s konjem."
"Škabrne ? Do smrti mu bom hvaležen."
Mati je šla spet naglo v kuhinjo in ročno pripravljala zajutrek. Prelivala je zavreto mleko iz skledice v skledico in gledala po sinu skozi vrata.
"Je ie," ga je postavila pred njega, ko se je vrnil.
France je stoje srkal iz skledice.
"Če je prevroče, ga še prelijem."
"Je že dobro."
Ko je izpil in dal skledico materi ter je pogledal v njene skrbi in ljubezni polne oči, ga je bilo sram. Kakor da ne bi hotel popraviti, kar je zakrivil, ji je razodel:
"V torek greva z Metko oklice naznanit."
"Prav imaš, France. Gospodinjo k hiši, mlado gospodinjo, ne pa konja. Bog te blagoslovi."
France je oblekel suknjič, potipal v telovniku, če ima listnico in odšel. Mati ga je spremila na dvorišče in mu naročala:
"Pazi, da se ti ne splaši.— Pri železnici je nevarno. — Ali imaš kaj rute s seboj?

—	Saj se vrneš še danes. — Počakam te in ti pripravim večerjo."
France je šel v hlev, kjer je že stal Heri-ko lepo osnažen in nakrmljen. Konj je veselo zarezgetal, ko mu je ponudil piti. France ga je gledal in je bil žalosten. Naslonil se je ob ograjo.
"Ali jemljeta slovo?" se je oglasil na pragu Škabrne.
"O, boter, dobro jutro! — Zares, kar težko mi je."
"Le pamet, pamet, France! Cigan je ta konj, zato proč z njim. Sirca sem ti prignal. . Kar napreziva."
Potegnila sta koleselj na dvorišče in za-pregla.
"Ampak pazi, da te Kajon spet ne ociga-ni," je zavpil boter Francetu za vozom, ko je pognal.
Mati je šfcala na pragu in po sinovem odhodu sta z botrom govorila dolg pom^nek.
Še pred poldnem je France zavil v Dolgi vasi na Kajonovo dvorišče. Pri vhodu ga je srečal hlapec. Ko je zagledal Herika, je postal, pa se naglo obrnil in šel. Francetu se je zazdelo, da je hlapec potiho zakleL
Ko je zaropotal voz na dvorišču, je prišel iz hiše Kajon, golorok, pokrit z velikim slamnikom.
"Pozdravljeni, France! Kam ste se namenili?"
"Konja sem pripeljal nazaj."
"Kakšnega konja?" se je namrdnil Kajon malomarno.
Franceta je presunilo, da mu je stopila vročica po hrbtu. "Lump," je pomislil v srcu.
"Tega Sirca pač ne, ampak vašega Herika." '
"Mojega Herika?"
Kajon je široko prestopil, vtaknil bahato roke v žep in pogledal konja.
, "To ni moj Heriko," je dejal zbadljivo
in se po sili zasmejal.
"Bil je vaš, potem moj, pogojno moj — in sedaj vam ga vrnem, ko ga ne morem rabiti. Ali se nisva tako pogodila?"
"Seveda sva se tako zmenila in mi je še danes žal po konju. Toda ta konj ni moj! Kaj mi mar."
Kajon je pustil Franceta sredi dvorišča in je šel za hlapcem na pod. Francetu je postalo vroče od jeze. Ze je v naglici zinil, da bi zaklical za Rajonom "falot". Odpel je Herika od Sirca in ga privezal k orehu. Kajon se je vrnil.
"Torej, kako, ali prodajate tega konja? Če ni predrag, ga kupim." Kajon je žvenk-ljal oblastno z drobižem v žepu in stopal krog konja.
"Saj vas ne razumem," se je premagoval France; "ne vem, ali se šalite, ali kaj mislite. Konja ste mi dali na poskušnjo, ki je ni prestal. Bije, ne pelje — kaj mi bo? Tu ga imate in mi vrnite denar — če ste mož."
"Hahaha," se je zakrohotal Kajon. "Če sem mož? Hahaha! Tukaj takoj denar — segel je pod telovnik in izvlekel listnico — toda, mojega konja nazaj — mo-je-ga! Razumete !"
"To je preneumno," se je začel razvnemati France. "Prosim, jaz sem bil po svetu, v Ameriki, in že vem, kaj se spodobi za može. Še enkrat: Če hočete zlepa — prav
—	sicer se odpeljem in še danes poiščem pravice drugod."
(Konec jutri) „ ' " • "
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
ša dolžnost, da pripravimo mladino na vse eventualne prilike, ki se znajo pojaviti v bližnji prihodnosti
Znanje slovenskega jezika poleg angleščine je velika pridobitev za vsakega mladega potomca Slovencev. Kolikor jezikov kdo zna, za toHko o-seb dotični velja. Mnogi ugledni Amerikanci priporočajo, naj se mladina uči tujih jezikov. V vseh slučajih pride v poštev najprvo materni jezik. Zelo ugleden Clevel&ndčan se je izrazil, da kdor poleg angleščine ne obvlada vsaj še •i?nega jezika, se ne more šteti ined nadpovprečno izobražene. Vsi m >ramo pomagati, da 3e Slovenska šola obdrži še v naprej in vedi še z večjim razmahom. Pokažimo, dp. smo še £ivi in da se zavedamo vrednosti izobrazbe.
. Po programu, zvečer bo ples, pri katerem igra John Pecon's orkester. Vstopnina za popoldne ali zvečer je samo 50c, vetevši davek. Vstopnice se dobijo v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. Domu in v uradu tajnika S. N. Doma, pri Mr. John Tavčarju.
Zastopniki in zastopnice društev v Prosvetni klub SND ste vsi iskreno prošeni, da pridete na predstavo in da poprimete za kakšno delo, če treba,
da se priredba uspešno zavriL Za Prosvetni klub* S. N. Doma,
Erazem Gorshe, tajnik, o-
PREDSEDNIK PROTI RUMLOVEMU PREDLOGU
> •	r	? 1
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojnem času popolnoma nemogoče. Tudi glede enakosti predlogo kritizira, ker ni enako pravična za one sloje, ki •imajo nižje plače z onimi z višjimi plačami. Ta izjava kaže, da predsednik ne soglaša z Rumlovo predlogo.
Glede davčne predloge so mogoče zdaj tri reči. Ali bodo prišli do kompromisa, v katerem bodo obe stranki popustile tu in tam in potem pristale na novo predlogo, ki naj bo taka, da bo zadovoljiva za obe strani. Druga možnost je, da se klavzula za odpustitev davkov za leto 1942 opusti in tretja, da se obe predlogi 'zavrže in sprejme čisto novo predlogo.
V TUNIZIJI JE BILO UJETIH;
27 GENERALOV
Zavezniški stan, Afrika. — Zadnje ugotovitve omenjajo, da so zavezniki tekom vse kampanje v Afriki ujeli 16 nemških generalov in 11 italijanskih, skupaj 27 generalov. Število je vse kakor visoko.

vse vrste točno In Učno izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
O
NAROČITE
• IN
CITAJTE
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
"NOVI J
SVET"
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, aH pa jo pošljite direktno na:
UPRAVA "NOVI SVET"
I84C W. Cermak Rd, Chicago, Illinois
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE
Is Dr. Keraorega
ANGLESK0-SL0V. BERILA
Iz Bukarešte se poroča, da
se misli pravoslavna rumun-ska cerkev približati katoliški cerkvi in se z njo združiti. To bi ne bila slaba misel, saj so pravoslavni le razkolniki, ne heretiki, ko je razlika v nauku bistvena sicer, a le neznatna. PraVoslnvje je mahinacija politikih strmljenj, ker radi politike se je pričelo in političen temelj ima še dane« pri vseh panogah. Zato je tudi versko medlo, *uha veja ra zdravem telesu. Radi nastalih razmer v Rusiji po revoluciji utegne vprašanje pravoslavja priti še jia dnevni red, kakor morda dozdaj še nikoli v zgodovini.
Vprašanje združrtve js katoliško cerkvijo pa je izključno versko vprašanje in se mora rešiti le jfo verskih načelih pojasnenja in zedinjenja. Politika mora biti pri tem iz-ključera, ker poMika se bo težko kje strinjala z načeli verske resnice.
Ako merodajni pravoslavni krogi med Rumuni zdaj v Bukarešti mislijo na zedinjenje, je stvar že v pričetku precej klaverna, ker na zedinjenje mislijo, da bi dobila Rumunija nazaj dele Sedmograške, katere je morala na povelje Hit-lera Mažarom odstopiti. Vsak lahko vidi, da ima zadeva skoz-inskozi političen obliž in bo težko "kaj kruha iz te politične moke 'za versko resnico.
Jaz bi se ne hotel spustiti v nobeno ra zmotri van je o sedanji pelitiki Irske (Erie). Videl sem sodbo merodajne osebnosti, da se bori na tisoče Ircev za stvar, za katero gre v sedanji borbi, recimo kratko. za demokracijo, ampak vodilni politični krogi v Irski so s slepoto udarjeni, in posledice za nje utegnejo biti precej grenke. Tako ta sodba, ampak vsak politično zainteresiran Irec bo sodbo najodločneje odklonil, in težko bi ga kdo odmaknil od prepričanja, da bi politika nevtralnosti ne bila najvišja državna modrost. Vsako nasprotno dokazovanje bi bilo bob ob steno, dokler se posledice ne pokažejo. Bodi tihe, saj pritrditi ne mor??, ako nisi političen hinavec.
Ne gre za to pristno irsko politiko, in jaz bi celo želel, da bi se Irci ne motili, ker so mi Irci le tudi pri srcu, saj
imajo dosti dobrih lastnosti poleg nekaj hib.
Zadnje dni sem imel pogovor z . Ircem, ki spada med inteligentne kroge. Ves pogovor se je vršil v duhu medsebojne ljubezni, dasi je bilo dosti nasprotstev med nama. Mož se je zanimal za razmere med Slovani in za moje naziranje o končem miru. Imel sem težko stališče, ker mož je slovanska plemena komaj po imenu poznal, o geografični legi, kjer so Slovani, pa je bila v njegovi glavi skoroda popolna "tabula ra?a'\ kakor pravimo., vse mu je bilo kakor je meni pravljična Koromandija. Enako je bilo pri zgodovini, kjer je prišla ta na vrsto, kvečemu neka megla.
Kakšne so amerikanske šole? Vsega nekaj, kompaktnega pa malo. Mi smo morali poznati vsako afriško pleme, v geografiji vsak kot, tu sem videl, da je še ogromna Rusija znana le po imenu. Pri takih pogojih je težko razpravljati o morebitnem uravnavanju razmer po končani borbi. Za mnoge Irce je razen Anglije težko še kaj in pri Angliji je treba previdnosti, kakor mačka okoli kaše moraš hoditi, da ^rec ne poskoči, in pri Hitleru je treba še vse večje previdnosti, ker Ircem so oči nanj obrnjene, dasi je pojmovanje o bistvu nemškega pogreta enako več ko megleno.
Da ostaneš pri tem miren, je treba velikega plašča krščanske ljubezni. Vsaj v amerikan-ski politiki pa imajo Irci važno besedo. Ko je bil pogovor končan, sem bil še vse bolj prepričan, da morajo Slovani vzeti svojo osodo v lastne roke, potem šele bo za nje u-ravnano, in morda uravnano tudi za ves svet, ker o trajnem miru bi mogli odločevati le Slovani, trajnega miru pa ne bo, ako bodo odločevali Angleži ali Amerikanci ali kdo drugi ker vsak bo odločil le zase, ne za svet.
-o-
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- (JJrt ||A iani ceni, samo__
Naročila pošljite na t
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois

X M. Trunk

yi Fvr Victory... 0. S. DEFENSE
' BONDS - ^ STAMPS