Na Lisci za l.maj — praznik dela
Velik delavski shod — 1000 pohodnikov — Govornik Franc Hribar
SEVNICA — Osrednja občinska proslava v počastitevdneva OF in praznika bo kot običajno l. maja ob 11. uri pred Tončkovim domom na Lisci. Slavnostni govornik bo sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Franc Hribar. V kulturnem sporedu bodo sodelovali pevci Jutranje in Lisce, Oder mladih, učenci OŠ Savo Kladnik in Delavska pihalna godba vsi iz Sevnice.
Ob tej priložnosti bodo prejeli srebni znak OF: JoŽ£ Hočevar jz Račiče pri Loki, Pavle Zemljak in Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice, Ivan Pungerčar z Malkov-ca, Terezija Repovž, Ignac Strnad, oba iz Šentjanža, Aktiv mladih zadružnikov Tržišče, ki združuje tudi zadružnike Šentjanža, in krajevna organizacija Rdečega križa iz Krmelja.
Srebrni znak ZSS pa bodo izročili Janezu Levstiku in Tanji Povalej iz Lisce, Milanu Jazbecu iz Metalne in Ani Bijelič iz Jutranjke.
Organizatorji želijo, da bi čimveč ljudi prišlo na Lisco peš, da bi uresničili geslo: 1000 pohodnikov na Lisco! Avtobusi bodo vozili pohodnike v Krakovo z avtobusne postaje od 6. do 9. ure. Za kontrolne kartončke in čaj na Lisci bodo poskrbeli planinci. Iz oddaljenih krajev bodo vozili na Lisco avtobusi, vsak pa bo imel postanek na sevniški avtobusni postaji.
HIDROELEKTRARNA V STARIH ŽAGAH ZAČELA OBRATOVATI
Stare žage — V Torek so v Starih žagah, na obronkih legendarnega Partizanskega Roga, spustili v poskusno obratovanje malo hidroelektrarno z močjo 265 kVA, ki jo je izročil v uporabočlan sveta federacije Ivan Maček-Matija. Hidroelektrarna, ki bo dajala letno blizu 670 MWh ur elektrike, je pomembna za SLO, kot tudi za naše elektrogospodarstvo.
Slavnostni govornik direktor DE Elektro Ljubljana Peter Kozina je ob tej priložnosti dejal, da gre za enega iz serije desetih manjših hidroenergetskih objektov, ki jih bodo predvidoma končali v tem srednjeročnem obdobju. Hidroelektrarno na potočku Crmošnjice je gradil Hidrotehnik s pomočjo JLA. Litostroja in Elektra Novo mesto.
Posebej velja omeniti delež in prispevek JLA. Saj je bilo potrebno položiti 1.115 metrov cevovoda, ki so ga speljali po
hribovitem terenu.
Dolenjska živi iz rok v usta
Medobčinska sveta ZKS in ZSS za Dolenjsko o naših gospodarskih razmerah — Najbolj skrbi manjšanje akumulacije — Zaostaja izvoz, zato protest proti ZIS
NOVO MESTO — Dolenjsko gospodarstvo že nekaj časa živi le iz rok v usta. Nič zares pomembnega ne gradi in ne načrtuje, z izjemo Tovarne zdravil Krka ga sploh ne omenjajo v republiških planih. Dolenjska životari, njena akumulacija je nekajkrat premajhna, da bi lahko dohajali hitreje napredujoče. Ob tem pa izgubljamo čas s prepiri o delitvi premalo ustvaijenega...
V znamenju takih in podobno te-
6. POSVET O ASTRONAVTIKI
SEVNICA — Astronavtično-ra-retni klub Vega Sevnica je pripravil 24. in 25. aprila v Poljčah že 6. posvet o astronavtiki, raketni tehniki in modelarstvu. Med 50 prijavljenimi udeleženci so bili ugledni strokovnjaki in znanstveniki jugoslovanskih institutov in fakultet, ki so prispevali 26 referatov.
Tako v Labin govoril
Tudi za današnjo rabs
V ponedeljek, 4. maja, se bodo ob 15.05 spet oglasile sirene. Mi-, nilo bo sedem let, odkar nas je dosegla že dlje časa tesnobno pričakovana novica, da je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl predsednik Tito. Jugoslavija se je od njega poslovila z največjim spoštovanjem, ne da bi v celoti dojela, kako velika je bila združevalna in ustvarjalna moč njegove osebnosti.
Josip Broz Tito je bil revolu- . cionar z vizijo socialističnega razvoja. Zna! je prisluhniti času ) in ljudem, njegove besede so aktualne še danes. Ko je te dni stavka labinskih rudarjev na prvih st-raneh časnikov in ko seje uradna -politika obotavlja natančneje - opredeliti, bodo sveže zvenele j S Titove besede, ki jih je izrekel ' pred 16 leti, ob 60-letnici la-binske republike:
»Cene naraščajo, premalo ,
", skrbimo za dinar. Mnogi se do \
' naše skupnosti neodgovorno obnašajo. Nočem vas zdaj pozivati na varčevanje. Koga sploh naj ’ pozivam? Mar tistega delavca, ki še za vsakdanje življenje nima dovolj? Pozivam pa ljudi, ki so na odgovornih mestih v gospodarstvu, bankah in drugih sektorjih našega gospodarskega življenja — tam sov glavnem ko-\ munisti — naj se obnašajo tako, .
, kot zahtevajo sklepi komunistov, ne pa kot se oni sami ■ odločijo.«
Tako je v Labinu govoril Tito.
Ne le v opomin takratnemu, marveč tudi sedanjemu času.
žkih ugotovitev je 24. aprila potekalo skupno zasedanje medobčin-
PODELILI NAJVISJA PRIZNANJA OF
LJUBLJANA — Ob 46-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila 27. aprila v Ljubljani osrednja proslava, na kateri je zbranim govoril član predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. Devetnajst posSrnCZnlkPV in koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti ii SR Srbiie pa je prejelo najvišje priznanje OF. Z našega območja so ta priznanja prejeli Bojan Fink iz Novega mesta, Ivan Videnič iz Brežic in Franc Vrviščar iz Metlike.
SIRENE OB OBLETNICI TITOVE SMRTI
Po sporočilu zvezne konference SZDL se bodo 4. maja ob 15.05 ob sedmi obletnici smrti tovariša Tita, po vsej Jugoslaviji oglasile sirene. Na političnih zborih bodo tega dne počastili spomin z enominutnim molkom, v šolah in enotah JLA bo prva ura posvečena življenju in delu Josipa Broza-Tita.
skih svetov ZKS in ZSS za Dolenjsko, posvečeno lanskemu gospodarjenju in še zlasti trenutnim gospodarskim razmeram po uvedbi intervencijskih zakonov.
Resnici na ljubo je vendarle treba povedati, da lansko gospodarsko leto ni bilo v vsem slabo. Industrijska proizvodnja se je zvečala za 6,4 odst., konvertibilni izvoz pa celo za
12,9	odst. Razveseljivo je tudi, da so porabljena sredstva (stroški) naraščala počasneje kot celotni prihodek, posledica tega pa je bil za 138
XI. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV V KRŠKEM
KRŠKO — Zveza organizacij za tehnično kulturo Krško bo pod pokroviteljstvom ŠOP Krško in ob pomoči ZOTK Slovenije ter OK ZSMS Krško organizirala XI. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Srečanje bo 22. in 23. maja v okviru praznovanja mednarodnega leta mladih, hkrati pa bo prireditev potekala v okviru praznovanja dneva mladosti. Taka srečanja mladih tehnikov prispevajo k medsebojnemu spoznavanju učencev.
Z RAZSTAVE V POSAVSKEM MUZEJU — Odprli sojo v počastitev praznika OF in prvega maja ter se z njo oddolžili tudi spominu na 50-letnico ustanovnega kongresa KPS ter 50-letnico prihoda predsednika Tita na čelo KP Jugoslavije. Razstava prikazuje začetke samoupravljanja in razvoj gospodarstva v brežiški občini. Obiskovalci si lahko ogledajo razvojno pot Tovarne pohištva, Trima, Rudnika Globoko, Prevoza, Slovina, Gozdnega gospodarstva, Tozda za popravljanje železniških voz in Emone Posavje oziroma Ljudske potrošnje. (Foto: J. Teppev)
Kakšna bo naša skupna usoda?
Za novega predsednika MS SZDL za Posavje so izvolili Slavka šribarja
KRŠKO — Na volilno-programski seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje, ki je bila pretekli četrtek, so delegati sprejeli poročilo o dosedanjem delu in delovni program za prihodnje obdobje. Dosedanja predsednika medobčinskega sveta Lada Močivnika so razrešili, ker odhaja na novo delov no dolžnost v gospodarstvo, za novega predsednika pa so izvolili Slavka Šribarja, dosedanjega direktorja delavske univerze v Krškem.
V uvodni razpravi k poročilu je Lado Močivnik nanizal še nekaj dodatnih poudarkov in komentarjev. Dejal je, da so se razmere pri nas v zadnjem času precej poslabšale, saj v zadnjih petih letih v gospodarstvu nismo dosegli nobenega izboljšanja. Hkrati je bilo več kot preveč besednega dvobojevanja med repu-
Prvomajski razmislek
Namesto da bi odpirali tovarne, ceste in elektrarne, kar smo počeli v preteklih,letih in tako proslavljali I. maj — delavski praznik, sedaj vse bolj spoznavamo, da smo v globoki politični, gospodarski in moralni krizi. Ker je moralna kriza tudi kriza vrednot, se lahko vprašamo, ali jedeh še naša najvišja vrednota. Na papirju je, razprava o osnutku sprememb in dopolnitev zakona o združenem delu pa kaže, da marsikoga med nami skrbi, kakšna bo usoda dela. Razpravljalci dvomijo, ali bo moč deliti izjemni dohodek delovnih organizacij ‘ na ravni federacije, od koder naj bi potem še! za skupne programe. Kajbo potem ostalo tistim, ki res delajo? Imeli bodo še pravico do dela, ne pa do presežne vrednosti, kijobodoustva-rili. Na ta način pač ne bo mogoče ukinili sprevrnjenega neokolanialističnega odnosa, v katerem po mnenju Emila Milana Pintarja daje relativna razvitost pravico do dela, relativna nerazvitost pa pravico do trošenja. Na tak način se delo spremeni v tlako. Zato seveda ni čudno, da milijonska armada nezaposlenih Jugoslovanov nič ne pritiska na delovna mesta, kar se na primer dogaja v kapitalizmu, kjer delo sicer nipapi-sano med največje vrednote, zato pa je dobro plačano.
J. SIMČIČ
blikami pa na ravni federacije itd. Po njegovem mnenju smo vsi skupaj zgubili zaradi tega veliko preveč časa
• To je samo delen povzetek uvodne razprave na seji, ki sojo potem dopolnili še člani medobčinskega sveta. Nekateri so se spraševali, kakšna bo naša usoda, če se bodo gibanja nadaljevala še naprej v taki smeri. Po mnenju razpravljalcev bo potreba zaostriti odgovornost, SZDL pa še bolj odpreti za številne pobude in razprave, ki so se med občani že tako in tako začele. Številne javne tribune in okrogle mize so pokazale, daje tak način političnega dela zelo dober.
In energije, pri vsem tem pa skrbi še to, da te razprave potekajo na precej nizki ravni. Ob tem smo skoraj pozabili, da resolucije ne uresničujemo, da inflacija raste, izvoz pada itd. Dodatno zmedo v vse skupaj so vnesli še interventni zakoni. V Posavju zaradi njih sicer ni bilo prehudih zapletov, so pa vnesli dosti nemira.
Ko je govoril o varstvu okolja, kateremu je v poročilu posvečenih precej besed, je dejal, da ne moremo sprejeti polovičnih ali začasnih rešitev. Javna razprava pa jev Posavju pokazala, da je treba ponovno pretehtati razvojne usmeritve. Opredelili se bo treba do gradnje JE, tako z ekološkega kot ekonomskega vidi-
ka. Popolnoma zanesljivih jedrskih elektrarn namreč ni, z ekonomskega vidika pa pomeni gradnja tudi katastrofo, saj bo treba dolgove vračati z izdelki, v katerih bo energetska postavka zelo visoka. To je del politike razvitih držav, ki hočejo energetske objekte locirati v nerazvitih državah, zato so ugodni pogoji za zadolževanje samo navidezni.,
J. SIMČIČ
odst. večji dohodek, kar je precej več, kot bi lahko pripisali inflaciji. Žal pa so se nadaljevale tudi negativnosti. Kljub vsemu besedičenju o nujnosti zmanjšanja porabe in družbene režije se »ropanje« gospodarstva nadaljuje. Prihodki družbenopolitičnih skupnosti so bili kar za 166 odst. večji, prihodki sisov pa za 160. Če k temu prištejemo še za 136 odst. večje osebne dohodke, seje to
• Medobčinska sveta sta v petek sprejela nekatere praktične usmeritve, ki naj bi pripomogle do izboljšanja položaja, do novih programov in prebojev iz sedanjega životarjenja. Podprla sta naravnanost k bolj tržnemu gospodarstvu, ki ga kljub hudim pomanjkljivostim uvajajo tudi intervencijski zakoni 'njihove učinke je obrazložil Tone Golobič s SDK j. Sklenila sta protestirati proti kratkovidni izvozni politiki zveznega izvršnega sveta, saj je letošnji dolenjski izvoz domala za petino manjši od lanskega. Po mnenju sekretarja MS ZKS za Dolenjsko Uroša Dularja se jeseni obeta celo devizni kolaps, če ne bo ustreznih sprememb. Ali so stvari politično sploh ponovljive, se je še vprašal ob tej svoji napovedi.
moralo usodno odraziti na akumulacijski sposobnosti samega gospodarstva. In tako smo pri uvodu, ki ga lahko izrazimo tudi s povsem izrabljeno domislico, da »žagamo vejo, na kateri sedimo«.
Da gre za kritične razmere, lahko ponazorimo še z naslednjo številko. Delež akumulacije v dolenjskem gospodarstvu se je lani še zmanjšal na borih 11,8 odst., čeprav je bil že prej za skoraj polovico manjši kot v celotni Sloveniji, ki pa tudi tarna, da ima povečini izrabljene stroje in da ji manjka denarja za obnovo.
M. LEGAN
na 3. strani:
• Kam bi del?
na 4. strani:
• Pritožbe na vremensko napoved
na 6. strani:
• Plat zvona bije na vse strani
na 9. strani:
• Komu je kmet Jože podaril kravo
na 15. strani:
• Prav vse znanje ni od danes
na 16. strani:
• Delegati odprli vrata preiskavi
, na 17. strani:
• Kdo naroča »uni-verziade«?
na 24. strani:
• Veliko znanja v malih glavah
L
SPET DELAVSKO SREČANJE NA DEBENCU
TREBNJE — Tradicionalno prvomajsko srečanje na Debencu nad Mirno se bo tokrat pričelo ob 10.30. V predsedstvu občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem so sklenili, da bodo ob tej priložnosti srebrne znake ZSS dobili: Brane Pejovič (Iskra Mokronog), Anton Maver (KPD Dob), Alojz Radelj (predsednik komisije za šport in rekreacijo OS ZSS, sicer učitelj telesne vzgoje na OŠ Trebnje), Olga Škarja (Dana, Mirna) in Silva Kastelic (Vzgojnovarstvena organizacija, Trebnje). Kulturni spored bodo pripravili Trebanjski oktet ter Zvonka in Jože Falkner. Po slovesnosti bo veselo rajanje ob zvokih priznanega ansambla ter jedači in pijači. Na Debenec ne bodo organizirani avtobusni prevozi zaradi varčevanja.
V petih letih obratovanja JE Krško še ni odgovora
KRŠKO — V petek, 24. aprila, je bila v Krškem na obisku delovna skupina skupščine SRS, ki je pod vodstvom Vlada Beznika, predsednika zbora občin skupščine SRS, obravnavala vprašanja delovanja delegatskega sistema in probleme priob-ratovanju JE Krško.
V JE Krško zagotavljajo, da povsem obvladujejo jedrsko tehnologijo in da doslej ni bilo nobenega omembe vrednega incidenta ali okvare, ki bi lahko vplivala na okolje. Vendar pa so tudi to pot spet opozorili na zapletenepoti za oskrbo z rezervnimi deli. Še bolj pereče pa je vprašanje, kam z jedrskimi odpadki. Vlado Beznik je med drugim poudaril, da bo treba potrkati na vest družbe, ki ji v petih letih obratovanja elektrarne ni uspelo zgraditi varnega odlagališča za jedrske odpadke. Predstavniki JE Krško so povedali, da seje doslej nabralo za 1046 kubičnih metrov teh odpadkov, ki so shranjeni v sodih, teh pa je bilo ob koncu lanskega leta 5.124. V JE Krško je ustanovljena projektna skupina, ki bo v nekaj mesecih pripravila projektno dokumentacijo. Določene so tudi že štiri makro lokacije, v SR Hrvaški in SR Sloveniji, medtem ko mikro lokacije še niso znane. Bodo pa moralebitidokonca tega leta, če naj te lokacije vnesejo še v prostorske načrteobčin, kjer odlagališča bodo. Sicer pa bi gradnja potem potekala še okoli pet let, za to dobo pa imajo v JE Krško še dovolj zmogljivosti za skladiščenje teh odpadkov. Žal pajeproblem odlaganja jedrskih odpadkov izgubil nekdanjo jugoslovansko razsežnost in bo bržkone ostal v pristojnosti obeh republik.
V drugi polovici tedna bo sprva še jasno in toplo vreme, v nedeljo pa pričakujemo poslabšanje.
JAKČEVO DARILO OBČINI KOČEVJE — Akademski slikar Božidar Jakac in predsednik občinske skupščine Kočevje Stane Letonja sta v Seškovem domu v Kočevju podpisala pogodbo, s katero je umetnik podaril občinski skupščini Kočevje svoja dela, ki jih je ustvaril med 1. in 3. oktobrom 1943 na zasedanju Kočevskega zbora oz. Zbora odposlancev slovenskega naroda. Podarjena zbirka obsega 33 portretov (risb) posameznih odposlancev, originalen portret predsedstva Kočevskega zbora, eno reprodukcijo in dve fotografiji. Pred podpisom pogodbe je predsednik občinske skupščine Kočevje Stane Letonja predstavil Božidarja Jakca kot umetnika, razntišljujočega člov eka in izobraženca ter kot umetniško zgodovinsko osebnost. Poudaril je tudi, da bodo podarjena dela v tej stavbi, kjer je danes tudi muzej, skrbno in strokovno varovana. V kulturnem programu ob podpisu pogodbe sta nastopila nonet Rog iz Željn in recitator. V zahvalo za darilo je Stane Letonja podaril umetniku Božidarju Jakcu, ki je tudi kočevski častni občar kip, delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Božidar Jakac, ki je slavju prisostvoval z ženo Tatjano, se je ginji ; zahvalil za pozornost domačinov. (Foto: Jože Primc)
Št. 17 (1967) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 30. aprila 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Naše postaje zaostajajo po urejenosti
Na nagradnem natečaju ŽG Ljubljana za »Naj postajo« Brežice 4. in Loka 5.
LJUBLJANA — Železniško gospodarstvo Ljubljana je pred tremi leti začelo z nagradnim natečajem za najbolje urejeno železniško postajo na območju ŽG Ljubljana.
Nagradnega natečaja se udeležujejo vse železniške postaje in postajališča. Postaje so razdeljene v tri skupine, komisija pa ocenjuje postaje na podlagi naslednjih meril: splošna urejenost postaje, čistoča postaje in odnos do potnikov (uporabnikov). Najbolje urejene postaje prejmejo plaketo »Naj postaja«, ki jo podeli delavski svet ŽG Ljubljana skupaj z enkratno denarno nagrado v višini 200.000, 150.000 in 100.000 din. Poleg tega prejmejo zaposleni na »Naj postaji« za eno leto povečan osebni dohodek.
Komisija opaža v zadnjem obdobju znaten napredek pri večini postaj, meni pa, da bi lahko pri nekaterih postajah odpravili nekatere pomanjkljivosti le z nekaj dobre volje in malo denarja. V akcijo se še vedno niso dovolj vključile postaje iz novomeškega in celjskega območja. To potrjujejo tudi letošnji končni rezultati ocenjevanja. V 1. skupini je zmagala ZP Maribor, 8. oz. 9. sta. ŽP Trebnje in Črnomelj. V2. skupini je postaja Rače postala zmagovalec že tretjič, 4. so Brežice, 15. Dobova, 22. Mirna in 23. Metlika^. V 3. skupini je Zmago 'vaiec Šentilj, 5. je Loka pri Zidanem mostu, 11. Brestanica, 12. Kandija, 24. Breg, 26. Šentlo-vrenc itd.
P. P.
VEČERI NA LOKI
NOVO MESTO — Na novomeški Loki so se začeli glasbeni večeri. Že danes, 30. aprila, bo nastopila v živo zagrebška Plava trava zaborava. Sicer pa bodo lahko obiskovalci poslušali vsak teden od četrtka do nedelje kvalitetno disko glasbo, ki jo bodo začeli ob četrtkih in nedeljah vrteti že ob 17., druga dva dneva pa ob 18. 30. aprila bo nastopila v Diskoteki Otočec zagrebška country skupina Populjak.
Mariborsko pismo
Položaj se še ne izboljšuje
V Novolesu izguba tudi na začetku letošnjega leta — Prodaja na domačem trgu ne gre po načrtih — Hude likvidnostne težave
NOVO MESTO — V Novolesu so do marca pokrili lansko izgubo, toda gospodarski položaj celotne delovne organizacije se kljub uspešnemu poslovanju posameznih tozdov še naprej poslabšuje. V prvih dveh mesecih je Novoles kot celota imel za 522 milijonov dinarjev izgube, ki je je bilo samov izgubaških tozdih za 1,135 milijarde dinarjev. Izgubo je imelo 7 tozdov, v glavnem le tisti, ki izvažajo. Novolesovo marčevsko poslovanje pa je bilo blizu ničle.
V januarju in februarju so v Novolesu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali proizvodnjo za 9, zaposlenost za 5 in produktivnost za 4 odstotke. Proizvodnja je bila 3 odstotke pod letošnjim planom, produktivnost 4 odstotke. Izvozili so za dobre 4 milijone dolarjev ali petino več kot v enakem lanskem času, čeprav izvoz še vedno ni dohodkovno zanimiv zaradi nerealnega tečaja in velikih zamud pri izplačilu izvoznih stimulacij. Od zasluženih 900 milijonov so jih do srede aprila dobili le 170, ostalo bo v menicah, ki so vnovčljive šele v treh mesecih. Načrtovane precej večje prodaje na domačem trgu Novolesu ni uspelo uresničiti. Stvari so se nekaj popravile v marcu, v aprilu pa spet beležijo velik padec prodaje po vsej Jugoslaviji. V marcu, aprilu in še naprej bodo rezultati slabši tudi zaradi zakonsko zahtevanega znižanja cen končnih izdelkov, medtem ko so šle cene surovin v tem času lahko navzgor. Zaloge so v prvih dveh mesecih v Novolesu znižali za 3, v tromesečju pa za 7 odstotkov,
kar je še daleč od načrtovanega znižanja za 30 odstotkov, kar bi dalo kar okrog 2 milijardi dinarjev učinka.
V Novolesu seveda ne držijo križem rok. Tako rekoč delajo pod notranjim ukrepom družbenega varstva. Med pomembnejšimi ukrepi za izboljšanje položaja je še naprej zmanjševanje zalog ob izpolnjevanju proizvodnih in prodajnih načrtov. Ustavili so tudi vse investiranje, (la bi vsaj ublažili izredno težak likvidnostni položaj Novole-sa, ki se še slabša. Sicer naj bi vlagali
le tja, kjer bodo čim prejšnji in čim večji učinki. Kolektivni poslovodni organ so izpopolnili, tako da s celotnim vodenjem ne bi smelo biti problemov, še vedno pa je zaradi težav tovarne beg iz Novolesa precejšen in trenutno je delovna organizacija skoraj brez ekonomistov in brez enega samega pravnika. Pri ukrepanju ima Novoles podporo novomeškega izvršnega sveta (in tudi ostalih izvršnih svetov v občinah, kjer so Novolesovi tozdi), temeljne banke pa so se dogovorile za finančno spremljanje Novolesovih proizvodnih prizadevanj. Koliko bo vse ukrepanje uspešno, pa je žal nemogoče reči. Veliko je namreč odvisno tudi od bodočih ukrepov jugoslovanske ekonomske politike.
Z. L.-D.
RK v boju za zdravje
S 3. seje skupščine Rdečega križa Slovenije
LJUBLJANA — Družba se je v zadnjem času močno zavzela za bolj zdrav način življenjaprebivalstva, vendar vzbujajo skrb podatki o naraščanju števila žrtev t. i. bolezni odvisnosti, kot so alkoholizem, narkomanija in kajenje, ter tisoči obolelih zaradi »bolezni umazanih rok«. To bi lahko bilo
Varčevanje s človečnostjo
Neugodne razmere za delo organizacij ljudi, priza-detžh na vidu — Ugotovitve z občnega zbora
NOVO MESTO — »Vodstvu medobčinske organizacije slepih in slabovidnih v Novem mestu je treba čestitati, ker je s tako malo sredstev naredilo toliko,« je med drugim poudaril Hubert Verdnik, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, 25. aprila v Novem mestu na občnem zboru medobčinske organizacije slepih in slabovidnih v Novem mestu.
Ta organizacija je imela precej uspeha, kot je bilo slišati iz poročila za obdobje 1983—1986, s šolanjem in zaposlovanjem svojih članov. Tako se lahko pohvali z eno diplomantko na smeri fizioterapija na ljubljanski Višji
V primežu ideoloških predsodkov
Drobno gospodarstvo
LJUBLJANA — O drobnem gospodarstvu čivkajo v Jugoslaviji že vrabci na strehi. Da ni dobro organizirano. da ga je premalo in da mu »veliko« gospodarstvo ne prepušča proizvodnih programov. Da s prispevki in davki, z uvozom in izvozom, sšolanjem.šušmarstvom in še čim ni tako, kot bi moralo biti, itd.
Je pa pri obravnavanju te teme tudi veli ko ideološkega hrupa. Sprožil gaje Branko Mikulič, predsednik ZIS. v novoletnem pogovoru z našimi zdomci (v rožnatih barvah je orisal možnosti za vključitev zdomcev v domačo proizvodnjo po vrnitvi razpihnil pa Zvonimir Hrabar, član predsedstva sveta ZSJ, ki je negativno ocenil srečanje naših zdomcev s predsednikom.
Hrabar namreč v obširnem razgovoru za tednik Danas poudarja, da ni za to, da bi v Jugoslaviji odpirali velike privatne tovarne, ker bi lahko ogrozile družbeno lastnino in samoupravljanje. Ko izraža prepričanje, da je proti temu tudi delavski razred Jugoslavijeoz. njen največji -del, se Hrabar zavzame za veljavne ustavne oblike lastništva. Hrabarje eden tistih, ki se bojijo da bi uvedba močnega privatnega sektorja privedla do množičnega izkoriščanja, torej do povsem drugega proizvodnega odnosa v primerjavi z veljavnim. Hrabar se boji, da bi takšen lastnik tovarne lahko postal takšen mogočnež, da bi kaj kmalu izbiral tudi predsednika občine, sekretarja za notranje zadeve, svoje inšpektorje...
Na reakcijo ni bilo treba dolgo čakati.
Hrabar očitno pozablja, je zapi.-sal eden izmed številnih Hrabarje-
vih javnih sobesednikov,da za naše nezaposlene državljane ni samoupravljanja pa tudi ne osnovnih sredstev za goli obstoj. Zato ne bi smeli podcenjevati nobene poteze, nobenega ukrepa, ki bi lahko zmanjšal število tistih, ki vsak dan hodijo na zavode za zaposlovanje. Poleg tega bi se tudi družbeni sektor s krepitvijo drobnega gospodarstva lahko rešil nekaterih pritiskov, s katerimi je, kot pravi Hrabar, »okovano« naše gospodarstvo. Mar eden takšnih pritiskov ni tudi presežek zaposlenih? Glede dvomov, da bo privatna lastnina ogrozila družbeno, pa znani komentator Drago Buvač pravi: »Pa naj jo ogrozi!« in pojasnjuje, da smo priče močnega vala denacionalizacije povsod po svetu, kije usmerjen proti državni, ne pa družbeni lastnini.
• V procesu iskanja različnih oblik lastništva je lahko večji pritisk privatnega sektorja samo spodbuden izziv družbeni lastnini, ker bo prišlo do globlje diferenciacije prednosti te ali one oblike lastništva, meni Buvač in opozarja, da bi se Mars nujno moral odpovedati svoji teoriji vrednosti in presežka dela v socializmu, če bi slišal, kako jo razlagamo pri nas.
Končno bi že morali vedeti, da pomeni enega od izhodov iz krize tudi večji obseg zaposlenosti delovnega prebivalstva. Po neki analizi bi drobno gospodarstvo v Jugoslaviji lahko zaposlilo okrog 1,700.000 delavcev, kar bi praktično za dogleden čas rešilo problem nezaposlenosti pri nas. Poleg tega se je to gospodarstvo sposobno že v kratkem času prilagoditi ne le zahtevam tržišča, marveč tudi potrebam drugega gospodarstva, in bi bilo zato lahko pomemben dejavnik razvoja.
Mnogi pa žal še vedno ne upoštevajo pozitivnih izkušenj, ki smo si jih pridobili pri razvijanju drobnega gospodarstva. Pri tem je že veliko ostankov dogmatskega strahu za usodo socializma, vendar pa tudi dejanskih dilem in problemov. Nasprotovanja do drobnega gospodarstva izhajajo iz protislovja v zvezi s socializmom oz. z lastništvom v socializmu, ki zahteva tudi idejno teoretične razjasnitve.
Čimprej bi bilo treba zavrniti strah. da bi razv.oj drobnega gospodarstva lahko ogrozil velike gospodarske sisteme. Drobnemu gospodarstvu je treba omogočiti trden davčni sistem in davčno politiko ter iste pogoje gospodarjenja kot vsemu drugemu gospodarstvu.
VINKO BLATNIK
šoli za zdravstvene delavce, en član se usposablja za maserja, številni so se izučili za telefoniste. Pri zaposlovanju je organizacija dobro sodelovala s skupnostmi za zaposlovanje Novo mesto, Brežice in Sevnica in našla razumevanje v veliki večini OZD. Rezultat je ta, da so v novomeški organizaciji vsi usposobljeni člani zaposleni.
Posebej vidno mesto zavzemajo športni dosežki, za katere je precej zaslužen prof. Milan Smerdu. Veliko zavzetost je bilo čutiti tudi v pobudah za izboljšanje socialnega položaja članov, ki so jih dajali delegati novomeške organizacije v republiški zvezi slepih in slabovidnih.
V novomeški organizaciji je bilo močno čutiti dejavnost članic in to tako na tečajih ročnih spretnosti in modnih revijah kot na športnih terenih. Delegatka članic seje na občnem zbo-
9 Kljub prisotnosti predstavnikov občinskega družbenopolitičnega življenja — med drugimi sta bila navzoča predstavnika sindikata in SZDL — ali pa prav zato so nekateri razpra-vljalci neprizanesljivo naostrili besede. Hubert Verdnik je menil, da je družba v iskanju poti iz krize skoraj najprej začela ukinjati pravice invalidom, tako tudi slepim občanom, hkrati pa je ostal domala nespremenjen obseg dela invalidskih organizacij. Te morajo pogosto delati tisto, za kar so sicer zadolžene druge družbene organizacije in skupnosti.
ru zavzela za to, da bi proizvajalci gospodinjske opreme nekatere stroje z manjšimi dodatki bolj približali slepim gospodinjam.
Na občnem zboru so spregovorili o manjših uspehih organizacije na kul-turno-prosvetnem področju. Da zanje . ni krivo nezanimanje članov, pove podatek, da je glede knjižnic za slepe naša republika v primerjavi z nekaterimi drugimi nerazvita.
Eden od razpravljavcev je menil, da je zaradi močno neurejenega financiranja že ogroženo delovanje organizacije, o čemer bi morala obširneje spregovoriti Socialistična zveza.
M. LUZAR
eno od sporočil 3. seje skupščine Rdečega križa Slovenije 23. aprila v Ljubljani, kjer so ob prisotnosti številnih aktivistov te humanitarne organizacije iz naše republike, nekaterih funkcionarjev RK Jugoslavije in predstavnikov družbenopolitičnega življenja republike podelili
"•osamez-
nikom in organizacijam plakete Rdečega križa.
Rdeči križ je pomemben udeleženec v boju proti omenjenim boleznim, s svojimi publikacijami pa se široko vključuje tudi v poučevanje o bolezni AIDS.
Na seji so v razpravi o krvodajalstvu ocenili kot bolj ali manj neustrezen predlog, naj bi bili večkratni darovalci krvi oproščeni zdravstvene participacije. Delegati so soglasno pozvali delovne organizacije, naj s predpisi uredijo odsotnost krvodajalcev z dela, in se zavzeli za večje propagiranje Rdečega križa v sredstvih javnega obveščanja. Ena od delegatk je priostrila vprašanje o nizkem številu krvodajalcev med visoko izobraženimi državljani in vodstvrnimi delavci.
Na skupščini so predstavili še mirovna prizadevanja in mednarodno dejavnost Rdečega križa, potrdili predlog za zvišanje članarine in podaljšali veljavnost sporazuma o razmejitvi nalog na področju zdravstvene vzgoje.
L. M.
USTANOVILI
CENTER
RIBNICA -— Občinski izvršni svet je potrdil sklep o ustanovitvi Centra družbenih dejavnosti občine Ribnica in program aktivnosti za njegovo registracijo. Novi center bo nosilec kulturnih in telesnokulturnih dejavnosti pa tudi družbenopolitičnega in strokovnega izobraževanja odraslih. Dogovarjajo pa se še, da bi vanj vključili tudi informiranje.
TUJE STROKOVNE KNJIGE
NOVO MESTO — V novi stavbi SDK bodo v torek, 5. maja, odprli prodajno razstavo izbranih strokovnih knjig znane newyorške založbe McG-ravv-Hill. Založba izdaja strokovna dela najrazličnejših strok svetovno znanih raziskovalcev in znanstvenikov, zato so knjige, ki prihajajo na trg z znakom McGratv-Hilla, nepogrešljive za strokovno seznanjanje z novostmi. Delček bogate ponudbe si torej lahko ogledate v novomeškem SDK, kjer boste dobili kataloge izdaj s posameznih področjih in seveda lahko kupili oziroma naročili strokovno literaturo, ki jo potrebujete. Razstava bo odprta do 7. maja vsak danod 8. do 18. ure.
NOVI DEVIZNI TEČAJI IStn**"
aprila 1987
državi	valita	tečaj velja za	nakupni za devize	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	4623,87	4630,82	4637,77
Belgija	frank/C	100	1572,85	1575.21	1577,57
Belgija	frank/F	100	1565,21	1567,56	1569,91
Danska	krona	100	8653,83	8666.83	8679,83
Finska	marka	100	13387.17	13407.28	13427.39
Francija	frank	100	9750,65	9765,30	9779,95
Nizozemska	gulden	100	28894,95	28938,36	28981,77
Italija	lira	100	45,56	45,63	45,70
Norveški	krona	100	8756.38	8769,53	8782.68
Portugalska	escudo	100	419,58	420,21	420.84
ZR Nemčija	marka	100	32505.81	32554,64	32603,47
Španija	pezeta	100	466.29	466,99	467,69
Švica	frank	100	39916,48	39976.44	40036,40
Švedska	krona	100	9340,84	9354.87	9368,90
V. Britanija	funt	1	965,23	966.68	968.13
Japonska	jen	100	421,26	421.89	422,52
Kuvajt	kv. dinar	1	2155,98	2159,22	2162,46
Kanada	dolar	1	433,77	434,42	435,07
ZDA	dolar	1	580,07	580.94	581.81
Avstralija	a. dolar	1	411,67	412.29	412,91
	ECU	1	678,10	679.12	680,14
Naša anketa
C
D
Bolje je iznajdljivim
Vse dogajanje in življenje pri nas naj bi se odvijalo pod neštetokrat izrečenim in posebno okrog 1. maja poudarjenim geslom »Delu čast in oblast«. Po temeljnih dokumentih naše družbe ima delo eno in drugo, praksa pa je pri obojem vsak dan dlje od tako lepo zvenečih besed. Samoupravljanje, neposredno odločanje delavcev o ustvarjenem, ima vsak dan manj manevrskega prostora. Delo, dobro,' pošteno, odgovorno, za strojem v tovarni, na zemlji, v pisarni ati raziskovalnem laboratoriju, je od nedela ali od slabega dela, žal, vse premalo ločeno in preokretov kljub spoznanjem, da so zaradi težav: nujni bolj kot kdaj, ni. Ljudje — Slovenci so znani kot pridni, delavni — ko pomislijo, še vednorečejo, dajedelovrednota, ledatavrednota v naši družbi ni pravilno vrednotena. Bolje se godi iznajdljivim kot pridnim. Zgledi pa. kot vemo, vlečejo, dobri ali slabi.
MARIJA SRPČIČ, direktorica Metalg-rada v Jesenicah na Dolenjskem: »Večkrat razmišljam, ali je delo dandanes sploh še kaj vredno, ko pa delavec zanj ni stimuliran. Za ustvarjeno vrednost ne dobi tistega, kar zasluži, posebej še zdaj po interventnem zakonu. Če delavci ne morejo sami odločati o osebnih dohodkih, če visi nad njimi vedno nekak Damoklejev meč, potem to upravičeno zbuja nezadovoljstvo med njimi.«
■
DRAGO ŠTERBAN, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje: »Po ustavnih opredelitvah je delo vrednota, ki določa človekov položaj v družbi. V resnici pa je drugače, saj imajo
tisti, ki malt
ttajo, pa se bolje znajdejo, v
družbi pogosto boljši položaj, predvsem pa višjo življenjsko raven. Tako že starši vzgajajo svoje otroke, naj se učijo, da jim ne bo treba delati. Medtem ko je posamezniku pri nas delo še vrednota, je to na družbeni ravni drugače. Vdružbi po malem vsi izkoriščamo drug drugega in pozabljamo, daje vsak toliko bogat kot družba, v kateri živi.«
MIRKO MARN, izmenovodja prede-lavesadja v Dani, Mirna: »Sistematizacija, s katero ocenjujemo dela in naloge, tudi pri nas ne daje razlogov za zadovoljstvo. Delo marsikje še ni prav ovrednoteno. Razlike med delavci z različnimi dosežki'in izobrazbo bi morale biti večje, ne pa, da se vse bolj nagibamo k uravnilovki. Smisel socializma in njegov cilj po mojem ni taka lažna solidarnost, ki daje potuho slabim delavcem in odganja dobre. Če bi bilo delo res vrednota in primerno ovrednoteno, bi bilo pred nami gotovo svetlejše obdobje.«
JELENA PELKO, učiteljica na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu: »Učiteljevo delo danes v družbi ni tako cenjeno, kot je bilo včasih. Lahko rečem, da zaradi denarja ne bi nikoli ostala v tem poklicu. Srečna sem, da otroci v razredu cenijo moje delo. Zanje delam in nikoli ne gledam na uro. Če me v izvenšolskih dejavnostih potrebujejo popoldne, sem rada z njimi. Učitelji pa so danes preveč obremenjeni, obračunavamo ure kot uradniki, namesto da bi se bolj posvetili učencem.«
mm-
i
BORIS FINK, predsednik osnovne organizacije sindikata v Riku, Ribnica: »Pri nas v Riku je delo kar dobro vrednoteno. Pritoževati se ne morejo ne delavci ne strokovnjaki. Prepričan pa sem, da bi bili lahko strokovnjaki še bolje nagrajevani, a le pod pogojem, da bi se prej pokazal boljši učinek njihovega dela.«
ANICA PADOVAC, gostinski tehnik v hotelu Pugled, Kočevje: »Vprimerjavi z industrijo in sploh gospodarstvom je naše delo premalo cenjeno. Delamo z ljudmi, kar je težje kot z materialom, delamo ponoči, ob nedeljah in praznikih. Vedno moramo biti nasmejani, spremljati moramo želje in zahteve gostov. Ker je naše delo v primerjavi z drugim premalo cenjeno, imamo težave s kadri. Vse manj mladih se odloča za te poklice. Ob vsem tem področje turizma in gostinstva prinaša državi največ deviz.«
VIKTOR ŽALEC, preddelavec v Uniorju v Starem trgu: »Ljudje še spoštujejo delo in so pripravljeni delati, vendar zahtevajo za to primerno plačilo. Marsikje pa ni prave spodbude za delo. Tako na primer tudi inovacije pri nas niso tako nagrajene kot v drugih državah. Seveda je pri nas tudi še veliko ljudi, ki mislijo, da seda živeti brez dela. Moje mišljenje je, da moramo delati, da nas bo le to rešilo iz krize.«
ANICA PEZDIRC, učiteljica iz Metlike: »Po moje je delo vrednota in plemenitost, ki ohranja človeka svežega in čilega. Res pa je, da delo ni nikoli tako vrednoteno, da bi bilo za vse prav. Morda se ponekod še vedno bolj gleda na to. kdo ga opravlja, ne pa, kako. Delo naj bi imelo čast in oblast, a nad lem se gre danes zamisliti. Mislim pa,da kdordela.jesrečeninne vidi tistih, ki se hočejo delu izogniti.«
MARJANA PAVLIČ, obrtnica iz Bc štanja: »Menim, da je za obrtnike delo ž dolgo vrednota v pravem pomenu besed« Prepričana sem. da bi bilo vsem nam preče bolje, če bi vsi delali tako, kot delamo obr tnikiin naši delavci. Vsak, kdor je žedelal tovarni, pove, da se je tam manj delalo zato so bile tudi plače slabše. Delo j vrednota v očeh delavca, če je zan primerno plačan.«
2
DOLENJSKI LIST
št. 17 (1967) 30. aprila 1987
m
SREČANJE MLADIH ČEBELARJEV
KRŠKO —9 . maja bo v osnovni šoli »Jurij Dalmatin« X. jubilejno republiško srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev, kjer bo sodelovalo okoli 400 mladincev in pionirjev ter njihovih mentorjev. Ob tej priložnosti bo ljubljanski Me-dex organiziral okroglo mizo s predstavniki zveznih in republiških izobraževalnih, raziskovalnih, kmetijskih in čebelarskih organizacij. Podrobnejše informacije so na voljo pri pokrovitelju — občinski skupščini Krško in pri Minki Zupančič na telefonski številki 71-832.
CENE SO HITREJE RASLE
NOVO MESTO — Kljub temu daje bilo v začetku letošnjega leta pod neposredno kontrolo cen okrog 55 odst. vrednosti industrijskih proizvodov, so cene naglo rasle. Medtem ko so (primerjava lanski december z letom poprej) v Sloveniji cene porasle za 98,4 odst., so v novomeški občini za 100,4 odst. Tudi cene storitev, ki so se oblikovale prosto, so bile v novomeški občini malce nad republiško poprečno ravnijo. Komunalne storitve, ki so se v novomeški občini lani podražile za 126,8 odst., so dosegle skoro za četrtino večji skok kot v poprečju slovenske, kjer je znašala podražitev le 103,6 odst. Kljub trikratnemu povišanju stanarin lani, kije skupno znašalo 118 odst., pa doseženi delež stanarin ne dosega planiranega pri revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada.
o •	»	V	V
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci ponujali 490 prašičev, starih do 3 tri mesece, in 27, starih več. Mlajših so prodali 290, kilogram njihove žive teže je veljal 800 do 900 din; starejših 15, kilogram žive teže je pri teh stal 1.400 do 1.500 din.
Bodo najprej brez mesa rejci?
Cenovna neskladja izničujejo vlaganje zadnjih tet v prirejo mleka in mesa—Tudi v Novem mestu dodatni denar za višje odkupne cene živine
NOVO MESTO — V prvih treh mesecih letošnjega leta seje odkup živine v Sloveniji povečal za skoraj 18 odstotkov, v novomeški občini pa celo kar za polovico. Odkup mleka je bil v republiki večji za 4,5, v novomeški občini pa za 11 odstotkov.
Rezultate, ki naprvipogled kažejo kar ugodno sliko naše živinoreje in tovrstne preskrbe, gre pripisati načrtnemu delu in vlaganjem v prirejo v zadnjih dveh letih v Sloveniji in na novomeškem območju še posebej. Žal je podoba lepa res le na prvi pogled. Zahvaljujoč tudi vsem za-
dnjim odločitvam zvezne vlade, predvsem zadrževanjucen.soizgube v prireji mleka in mesa čedalje večje. Omenjeni odstotki pomenijo tudi zmanjšanje osnovne črede in seveda s tem bistveno slabšo preskrbo z mlekom in mesom v prihodnosti, če o živinoreji in živinorejcih ne izgu-
IVEL
1
.HA«
Manj poplav, boljša zemlja
Gradnja zadrževalnika veljala okoli 431 milijonov
RIBNICA — Cestno podjetje Novo mesto, VGP Hidrotehnik Ljubljana in Geološki zavod Slovenije so dogradili zadrževalnik v Prigorici (graditi so ga začeli leta 1985), ki je pomemben zaradi preprečevanja poplav celo v mestnih naseljih Ribnica in Kočevje, pa tudi zaradi melioracije zemljišč v ribniški občini.
Pregradni nasip (jez) je dolg 905 m, visok pa 10m.Temeljisoširoki45 m, na vrhu pa je jez še vedno širok kar 4 m. V sredini jezu je odprtina, ki regulira pretok vode tako, da jo mprejo brez škode sprejeti potok Ribnica in njegovi požiralniki pri Dolenji vasi. Tako nastaja za to vodno pregrado občasno jezero.
Pregrada pa ni edini objekt prigo-riškega zadrževalnika. Pomemben je tudi odvodni kanal neposredno pred Ribnico, ki so ga zgradili delavci SCT Ljubljana. Ta kanal v primeru visokih voda razbremeni Bistrico in usmerja vode proti potoku Sajevec in naprej do zadrževalnika v Prigorici.
Zadrževalnik ni koristen le zaradi preprečevanja poplav, ampak tudi
NOVO MESTO NACENEJŠE,
A ŠE VEDNO DRAGO
NOVO MESTO — Meščani dolenjske metropole kupujejo cenejšo hrano kot prebivalci preostalih treh slovenskih mest. Kopra. Ljubljane in Maribora, ki jih poleg Novega mesta še natančneje spremlja republiški zavod za statistiko. Iz pregleda januarskih drobnopro-dajnih cen 25 hranil je razvidno, da je Novo mesto le 4-krat najdražje in 10-krat najcenejše. Resda v največ primerih ne gre za velike razlike, vendar je v splošni draginji, ko seje povečal delež stroškov za hrano v družinskih proračunih, vsak prihranjeni dinar dobrodošel.
Kmetijski
Prekletstvo naših njiv
Vsakdo, ki se mu ne ljubi zadeti škropilnico na ramo in poškropiti prve, osamljene primerke sirka na njivi, naj pride poleti na Krško polje in prešteje njive, ki sploh niso več sposobne za nobeno pravo kmetijsko pridelavo le zato, ker se je sirek preveč razbohotil. Po eni strani namenjamo milijarde za melioracije, po drugi strani pa nam lepe nižinske njive propadajo.
Tako piše pod naslovom Divji sirek — prekletstvo naših njiv inž. Jurij Mamilovič v Sodobnem kmetijstvu in dodaja, kako izjemno nevaren plevel se obeta našim poljem, zlasti koruznim.če ne bomo pravočasno ukrepali. Kdor ni nikdar imel opravka z njim. si sploh ne more predstavljati, kakšna nadloga je to, mnogo nevarnejši od zloglasne pirnice, katera se da brzdati z umnim kolobarjenjem.
Obnašanje divjega sirka, ki po svojem poreklu izvira z Bližnjega vzhoda, je nepredvidljivo. Izjemno je prilagodljiv, lahko takorckoč počaka, da nevarnost mine. Kali šele proti koncu junija, ko učinek herbicida, s katerim je bila pred vznikom ali po vzniku koruze poškropljena njiva, že popusti ali celo povsem preneha. Tedaj napoči njegov čas: naglo se razraste in postane gospodar polja, ne da bi ga mogli omejiti v njegovi samopašnosti.
• Seveda se tudi za divji sirek najde »zdravilo«, to je močan herbicid roundop, ki pa je neučinkovit, če ni škropljenje opravljeno kar se da strokovno in pravočasno. Inž. Mamilovič svari pred prezgodnjim škropljenjem, pa tudi pred prepoznim, ko je sirkovo seme že skoraj zrelo. Vedeti je treba tudi, da divji sirek hira počasi in da zato ni treba biti nestrpen.
Kot še boljši pripravek se obeta nov herbicid fusilade, ki za tre sirek, ko je visok šele kakih lOcm. Vendar ga smemo uporabljati le v širok -olistnih kmetijskih kulturah, fusilade namreč zatre vseozkolistne rastlinske vrste, med katere štejejo tudi žita in koruza.
zato, ker omogoča melioracijo zemlje na tem območju. Že za letos je predvidenih za melioracijo 260 ha zemljišč, ki bodo postala pašniki in polja.
M. GLAVONJIČ
I
*
<*
*
*
5
S
5
5
*»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Zatiranje plevelov v krompirju
Kaj se še da ukreniti
Plevel v nasadih krompirja še vedno pogosto uničujemo mehansko z okopavanjem, to ima svoje prednosti, pa tudi slabe strani. Z okopavanjem poškodujemo korenine instoloneteromogočimo infekcijo z raznimi mikroorganizmi. ki žive v tleh. Z uporabo kemičnih" pripravkov za zatiranje plevelov se tem nevšečnostim izognemo.
Trajne plevelezatiramoževjese-ni, semenske pa po sajenju krompirja. Za zatiranje semenskih, travnatih in širokolistnih plevelov priporočamo uporabo takih herbicidov, ki sočasno zatrejo travnate in širokolistne plevele, na primer stomp-prometrin (5—6 l/ha). Širokolistne plevele pa bomo najučinkoviteje zatrli s herbicidi pato-ran 50 (2—5 kg/ha) ali sencor (do 1.5 kg/ha) ali s tistimi na temelju prometrina (2—3 kg/ha).
Pred vznikom krompirja zatirajo v tujini semenski plevel še s kombinacijo metolaklora (dual). ki pri nas nima dovoljenja za ta namen, z metobromuronom (galex 500 EC 4—5 l/ha)ali prometrinom (codal 400 EC: 5—6 l/ha).
Po vzniku, kojekrompirvelik 10 do 15 cm, lahko plevele uničimo s herbicidom sencor (0.5 — 0,75 kg/-ha). V isti razvojni stopnji krompirja, ko so temperature pod 20° C, v tujini uspešno uničujejo smolenec. kamilice in rogovilček s herbicidom basagran (akt. snov ben-tazon) v količini 2—3 l/ha. Pri uporabi obeh herbicidov moramo biti pazljivi, saj povzročata poškodbe na krompirjevki.
S herbicidom fusilade uspešno zatremo plevelne trave, ko imajo razvita 2 do 5 listov.
Inž. O. JARIČ
bljamo besed. Učinki raznih intervencijskih ukrepov in regresov za povečanje prireje iz zadnjih dveh let so praktično že izničeni.
V novomeški kmetijski zadrugi, ki pokriva dve tretjini potreb novomeške občine po svežem mesu (okrog 28 ton govejega in 19 ton svinjskega mesa na mesec), imajo že od začetka leta težave z nabavo živine oziroma mesa zaradi neusklajenih cen živine. Da bi zagotavljali nemoteno preskrbo s svežim mesom v občini, pa od začetka marca doplačujejo iz svojega žepa 100 dinarjev za vsak kilogram mesa. V tem času so v večjih potrošniških središčih — v Ljubljani, Kranju, Brežicah — občine sklenile blažiti cenovna neskladja z doplačilom od 150do 200dinarjev pri kilogramu. V ljubljanskem sisu za preskrbo bodo za pokrivanje takšnih cenovnih neskladij porabili kar okrog 450 milijonov dinarjev. To seveda pomeni, da lahko večji slovenski mesno-prehrambeni obrati plačajo za živino precej več tudi na novomeškem območju. Kmetje tako — kar razumljivo — oklevajo celo z oddajo pogodbeno spitane živine domači zadrugi.
# Novomeška kmetijska zadruga sama že ni več sposobna slediti rasti odkupnih cen. Če bi, bi kaj hitro zašla v izgubo. Da se to ne bi zgodilo, predvsem pa, da se v občini kljub dobri prireji ne bi prej kot kjerkoli pojavilo pomanjkanje mesa, je občinski izvršni svet sklenil podpreti predlog zadruge, da se iz občinskega interventnega sklada, pa morda tudi iz blagovnih rezerv, zagotovi denar za povečanje odkupnih cen živine. Razlike naj bi na ta način pokrivali do začetka julija, ko se vendar predvideva sprejetje zveznih predpisov o uskladitvi cen mase. V celoti naj bi šlo za okrog 29 milijonov dinarjev.
Hkrati bo šlo iz novomeškega izvršnega sveta opozorilo republiškemu komiteju za kmetijstvo o neusklajenem obnašanju znotraj Slovenije. Sedanji regresi večjih mest izničujejo vse dosedanje napore in dosežke za večjo prirejo z regresiranjem primarne proizvodnje, v katero največji porabniki spet ne bi nič vlagali.
Z. LINDIČ-DRAGAS
r
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja- Tit Doberšek
i Kam bi del?
K članku »Kmetje ne vedofkam z vinom«
V Dolenjskem listu je bil 19. marca objavljen razgovor novinarja Jožeta Simčiča in inž. Darkom Marjetičem, direktorjem Tozda Vinogradništvo — kletarstvo v Krškem M-Agrokombinatu. Izobjavljenega razgovora izvemo žalostne resnice, ki vinogradnikomjemljejo veselje do dela v vinogradu.
Kam s pridelkom vina?
Inž. Darko Marjetič pove, da imajo zasebni vinogradniki na območju, kjer deluje krški Agrokombinat na zalogi 600 do 800 tisoč litrov vina, ki bi ga radi prodali vinski kleti tedelovneor-ganizacije. Toda kombinat nima interesa za odkup vina, pomeni, da ga odklanja brez navedbe vzroka. Če računamo, da imajo naši mali vinogradniki za prodajo na voljo le 500 do največ 2000 litrov vina, pomeni, da okrog 800 vinogradnikov ne more prodati svojega z velikim trudom pridelanega vina. Zato se upravičeno s pesnikom Aškercem sprašujejo: »Kam bi del?«
Vedeti moramo, da dolenjski cviček ni vino za staranje kot nekatera bela vina. Mali vinogradniki poleg tega nimajo na voljo vinske posode in prostorov za staranje vina. Dolenjski cviček je v glavnem potrošno, enoletno vino. Zato so vinogradniki glede tega v zelo težkem položaju, posebno, ker njihov pridelek odklanja tistadružbenaorganizaci-ja, ki bi jim po tradiciji nekdanjih kletarskih zadrug (npr. nekdanja klet, zadruga v Kostanjevici) morala pomagati.
Vprašljiv nadomestek
Iz objavljenega razgovora tudi zvemo, da je Agrokombinat v jeseni 1986 odkupil od vinogradnikov le 940 ton namesto 2000 ton grozdja. Ker ima klet Agrokombinata svoje stalne kupce, jih ni mogla oskrbeti z vinom, ki so ga pridobili iz skromnega odkupa grozdja. Namesto da bi primanjkljaj vina krili z odkupom vina od vinogradnikov, med katerimi živijo, so šli raje po vino v ZIK Povadarje Negotin v Srbijo, iz katerega so »izdelali, belo in rdeče kakovostno vino z nazivom negotinčan in stobi, kije že v prometu.
Dolenjski in drugi slovenski vinogradniki nismo šovinisti in nimamo ničesar proti vinogradnikom zunaj Slovenije, upravičeno pa pričakujemo od naših družbenih organizacij, da najprej upoštevajo domače vinogradnike. med katerimi živijo. Z uvozom južnih vin slovenski vinogradniki izgubljamo domačega potrošnika, ker ga navajamo na pitje južnega vina. Ta bo v bodoče odklanjal domače vino in tako je povzročena dolgoletna škoda.
Nasvetu, da se bo pri bodočem odkupu grozdja moralo marsikaj spremeniti v glavah kooperantov, je torej treba dodati, da bodo potrebne spremembe le tudi na drugi strani. Če vinogradniki neradi prodajajo grozdje, je gotovo več vzrokov, ki jih odgovorni delavci družbenih organizacij premalo upoštevajo. Nihče ne more zameriti in očitati vinogradniku sebičnost, če išče za svoj pridelek ugodne cene. To delajo tudi družbene organizacije. Poleg tega je pri vinogradnikih tradicija,kijedelno razumljiva, da želijo grozdje sami predelati v vino in da šele po prešanju presodijo, koliko pridelka vina lahko prodajo.
TIT DOBERŠEK
1
S
\
S
I
s
*
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
s
\
\
X
s
I
N
n
I
N
I
S
I
N
!
v
I
s
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
v
I
s
I
>
5
I
S
J
tis
PKEVE^
UŽIVAVA
CEHL
SUHA ROBA GRE PO SVETU
RIBNICA — Včasih so ribniški zdo-marji prodajali »po celem svetu« svojo suho robo. Tudi danes potuje ribniška suha roba daleč naokoli, v Avstrijo, Nemčijo. Italijo, Švedsko, Grčijo in drugam. Pri ribniški kmetijski zadrugi pravijo, da se najbolje prodajajo lesene žlice in da bi se lahko z izdelavo žlic začeli ukvarjati še kje drugje, ne le na območju Sodražice in Bloške planote.
M.G.-č
Ča	kajor	la	mokoi	iz svoje pšenice
Najmanjši črnomaljski delovni organizaciji Valjčni mlin grozi izguba				
ČRNOMELJ — Valjčni mlin je najmanjša delovna organizacija » črnomaljski občini, saj ima le 4 zaposlene. Pred leti je bil sicer predlog, naj bi se mlin združil z Žitom, a se v Žitu s tem niso strinjali, kajti mlin, kakršen je sedaj, zanje nič ne pomeni. Morali bi ga temeljito obnoviti, zato je bilo za Žito ceneje, da so mleli v svojih sodobnih mlinih v Ljubljani.
mogli sami pokriti. Da bi mlin zaprli, gotovo ne gre. ker ga ljudje potrebujejo.
M. BEZEK-JAKŠE
Tako jeostal mlin samostojnadelov-na organizacija za zgolj uslužnostno mletje. Vanj vozijo pšenico predvsem kmetje iz črnomaljske občine. Hrvaške. pa celo iz Dolenjskih Toplic. Pred približno tremi letiso mlin adaptirali. kolikor je bilo nujno potrebno, za večjo preureditev pa ni denarja. Po besedah direktorja Ivana Kambiča je uslužnostni dejavnosti valjčni mlin še nekako kos. vprašanje pa je. kako dolgo še.
»Do letošnjega leta smo še nekako vozili, pri poslovanju v prvih treh letošnjih mesecih pa se nam ne obeta nič dobrega. Imamo velike težave, ker je bila lani v črnomaljski občini zelo slaba
pšenična letina tako po kvaliteti kot po količini. Povpraševanje po moki je zelo veliko in tudi namleli bi je lahko dovolj, saj imamo zadosti delavcev za delo v dveh izmenah, vendar moramo marsikdaj stroje ustaviti tudi v eni izmeni. Pšenice nimamo kje kupiti, tako da celo lastnih zalog nimamo, in nemalokrat se zgodi, da mora stranka počakati, da ji zmeljemo pšenico, ki jo je pripeljala v mlin.« potarna Kambič in pristavi, da so letos zmleli za več kot tretjino manj pšenice kot v enakem obdobju lani. Počakali bodo, kakšen bo letošnji pridelek pšenice. Če bo dober, potem jim bo verjetno uspelo zaključiti leto brez izgub, drugače pa ne. I n če bo izguba, je zagotovo ne bodo
Ivan Kambič
Kmetje še podcenjujejo zahteve stroke
Na posvetu o krompirju dobili priznanja tudi naši zadružniki
KRANJ — Na nedavnem posvetovanju o pridelovanju krompirja, ki ga je na 26. mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva organizirala poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine, so posebej poudarili in znanstveno utemeljili nekatere nujne agrotehnične ukrepe, ki naj bi pripomogli. da bi sčasoma podvojili pridelke in ob tem zmanjšali pridelovalne površine krompirja. Tako so še posebej naglasili, da obilnejše gnojenje krompirišč ne more nadomestiti slabega semena, nadalje, da mora biti zaščita redna, dosledna in temeljita. Pridelovalci vse preveč podcenjujejo pojav plesni v avgustu, misleč, da krompirže zori, v resnici pa gnije, ne upoštevajo pa tudi dovolj strokovnih zahtev glede izkopa in skladiščenja.
Na posvetu so slavnostno podelili priznanja nekaterim pridelovalcem krompirja in dvema kmetijskima pospeševalcema. med njimi so bili z našega območja Nace Vodopivec iz KZ Novo mesto, Zofka Vranešič iz KZ Črnomelj ter Polde Kastigar in Anton Kukenberger iz KZ Trebnje.
(Kmečki glas)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Naj se zmenijo!
Ureditev Ragovega loga in še kaj je stvar mestnih krajevnih skupnosti
NOVO MESTO — Nemalokrat občani sprašujejo, kaj je z usodo Ragovega loga, in tudi na sestankih kritizirajo, ker ta naravni park ni ne dostopen in ne urejen. Dejstvo je, daje program za ureditev Ragovega loga nared in ga lahko samo potegnejo iz predelav, ni pa financerjev za potrebna dela.
r ogov log je kot mestni park stvar mestnih krajevnih skupnosti, ki bi se morale, k okviru skupnosti krajevnih skupnosti dogovoriti za akcije in svoj delež pri uresničitvi načrta. Povsem enaka usoda čaka Župančičevo sprehajališče ob Krki in Kettejev drevored. Obe sprehajališči sta skrajno zanemarjeni, občani to vidijo ih' kritizirajo, ampak njihovi delegati v kjajgmi skupnosti in v skupnosti krajevnih skupnosti se ne morejo dogovoriti za skupne akcije.
> Mestne krajevne skupnosti imajo precej drugačno vlogo kot vaške, kjer lahko vsak zase ureja komunalne težave. V mestu so objekti skupnega pomena, ker pa gre za denar, bi moralo biti več sodelovanja pri financiranju predlaganih sprememb. Če bodo glede Ragovega loga vsi čakali krajevno skupnost Center in morda še KS Majde Šilc, ki sta mejni, je jasno, da bo gozd še naprej neurejen. Pomembnejši mestni objekti, kamor spadajo tudi ostala sprehajališča, ne morejo biti prepuščeni le skrbi tistih krajevnih skupnosti, na katerih območju se nahajajo.
Da bi pa iz neke skupne občinske vreče, iz katere dobivajo denar Vse krajevne skupnosti s podeželskitni vred, dajali za urejanje mestnih ztidei. je tudi zaman pričakovati.
R. BAČ ER
Kam Fototehniko?
Dovolj životarjenja
NOVO MESTO — V novem mestu že več let fotografski družbeni sektor zastopa Fototehnika v lokalu na Glavnem trgu. Dejstvo je,da zasebnim fotografom posel cvete, Fototehniki pa gre čedalje slabše. Trije kvalificirani fotografi imajo na voljo povsem dotrajano aparaturo, lokal bi bil nujno potreben obnove, tega pa dohodek ne prenese. Osebni dohodki zaposlenih že vrsto let znatno zaostajajo za občinskim poprečjem in so tudi sicer med zadnjimi v vsem družbenem sektorju.
Kolektiv sam je že razmišljal o poslovni navezavi na močnejšega partnerja in se skušal pridružiti ljubljanskemu Foto Tivoliju, a referendum v Ljubljani ni uspel. Navezali so stike z Emono-Dolenjko, kar bi bila po i mnenju zaposlenih najprimernejša 'rešitev, a tudi ni trdnih zagotovil za ohranitev fotografske dejavnosti. »Dolenjka« bi želela program Foto-tehnike razširiti še na prodajo Fotot eh-nike in aparatov, s čimer bi bilo kupcem zagotovo ustreženo, kajti s strokovno usposobljenostjo kadrov v Drogeriji niso zadovoljni. Manj pa je Dolenjka zainteresirana za slabo donosno fotografstvo. Svoj programje Fototehniki ponudila tudi novomeška Tiskarna, a so morda še druge možnosti, ki jih v prvem hipu niso videli. Zaposleni razmišljajo tudi o tem, da bi šli med zasebnike in bi v potrebne investicije vlagali svoj denar.
V občini je bila nedavno imenovana tričlanska delovna skupina, ki naj bi do 20. aprila našla vse možnosti za Fototehniko in predložila možno rešitev v več inačicah.
R. B.
Priznanja za aktivistično prizadevnost
NOVO MESTO — Na krajši slovesnosti s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci novomeške glasbene šole, so v Dolenjski galeriji 23. aprila podelili letošnja občinska priznanja OF pa tudi srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, občinska priznanja SLO in DS ter državna priznanja odlikovancem iz novomeške občine.
Občinska konferenca SZDL Novo mesto je letos podelila 13 priznanj OF (dobitnike smo objavili v prejšnji številki) za izjemno družbenopolitično dejavnost. Srebrni znak ZSS za dolgoletno delo v sindikatu ter za pomembne uspehe v njegovem uveljavljanju ter uresničevanju delavskih interesov so prejeli: Tine Filip iz Novoteksa, Slavica Hes iz Krke, Janez Hrovat iz Tovarne obutve, Milka Oberkar iz osnovne šole Mirna peč, Miro Thorževski iz Komunale in osnovna organizacija ZSS IMV TOZD Razvojni inštitut.
Občinska priznanja SLO in DS so dobili: Miloš Jakopec (KS Br-šljin), Ciril Klemenčič (KS Ločna-Mačkovec), Uija Slijepčevič (KS Dolenjske Toplice). Janez Povšič
DRUŽBENA PRIZNANJA ZA DELO — Franc Nahtigal (na sliki) iz osnovne šole »Katja Rupe« na« je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
(KS Škocjan), Sabina Jazbec-Ahlin (občinski sodnik za prekrške), Anica Bilbija (KS Majde Šilc), Ivan Horvat (KS Dolenjske Toplice), krajevne skupnosti Br-šljin, Ločna-Mačkovec, Dolenjske Toplice, Majde Šilc in Škocjan, GIP Pionir, VVO in Dolenjski veterinarski zavod.
Na slovesnosti so podelili tudi 15 državnih odlikovanj predsedstva SFRJ novomeškim odlikovancem. Marjan Šuštaršič iz Krke je prejel medaljo dela. Medaljo zaslug za narod so prejeli Matevž Aš, Štefka Aš in Anica Bučar, vsi iz Krke, tovarne zdravil. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Marija Canič, Jelena Pelko in Vida Ščap, vse z osnovne šole »Katja Ruperta« Novo mesto; Marjeta Globokar, Silvo Oblak in Stjepan Pavišič vsi iz Krke; Franc Jarc in Alojz Urbanč iz Emona Dolenjke. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani: Franc Nahtigal iz osnovne šole »Katja Rupena«, Evgen Pungerčič iz Emona Dolenjke in Rozalija Šonc ih Krke.
Odlikovance je nagovoril predsednik OK SZDL Novo mesto Franci Cvelbar, ki je med drugim poudaril, da sedaj v globoki krizi zelo potrebujemo takšne aktiviste, ki jih čaka še veliko borbe za delo, red, disciplino, proti zlorabam oblasti, omalovaževanju samoupravljanja in človeka, za delo na istih temeljih, na katerih je gradila OF.
Najbolj zanimiva je komunala
Od aprila za 0,15 odst. nižja prispevna stopnja iz osebnega dohodka
NOVO MEST O — Trije zbori novomeške občinske skupščine so na skupnem zasedanju 22. aprila obravnavali pomembnejše točke dnevnega reda, nato pa na ločenih sejah glasovali in nadaljevali seje. V zboru združenega dela jebilonajveč razprav ob poročilu o komunalnem gospodarstvu.
Za delegate je bila presenetljiva dodatna točka na skupnem zasedanju, v kateri so dobili informacijo temeljnega javnega tožilstva o preiskavi zoper 6 oseb, v katero sta vpletena tudi Jože Preskar, predsednik zbora združenega dela, in Boštjan Kovačič, predsednik občinske skupščine, vendar o tem poročamo posebej na 16. strani!
Brez razprave so delegati pustili analizo o lanskoletnem gospodarje-
KRKA: MANJKA VSAK PETI DELAVEC
NOVO MESTO—Vnovomeški tovarni zdravil Krka so ob zaključnem računu za preteklo leto izračunali, da so lani izgubili 706.551 delovnih ur zaradi bolniških izostankov. To pomeni za tovarno poprečno vsak dan 322 odsotnih delavcev. Število bolniških izostankov, kamorštejejotudr porodniški dopust, je bilo v Krki lani za preko 74.000 ur večje kot leta 1985, največ tovrstnih' izostankov pa so imeli v tozdu Zdravila, kjer je v poprečju manjkalo vsak dan 13 odst. zaposlenih. Najmanj bolniških izostankov so imeli v skupnih službah. V tovarni Krka so lani izračunali še ostale odsotnosti, kot so redni dopusti, seminarji, sestanki v tovarni in zunaj delovne organizacije, in prišli do ugotovitve, da je poprečno manjkalo (z bolniško odsotnostjo vred) 700 delavcev na dan.
nju v občini, s tem v zvezi pa tudi sklep o znižanju stopnje davka iz osebnega dohodka delavcev od 0,75 na 0,60 odst., velja pa od 1. aprila dalje. To se bo malce poznalo pri boljših zaslužkih. K takemu sklepu je skupščino prisilila zakonodaja, ki ne dovoljuje presežkov v občinskem proračunu, ti pa so se pokazali ob znatno povečanih zaslužkih v prvem trimesečju letošnjega leta,
K zajetnemu gradivu, ki prikazuje kritično stanje na področju komunalnega gospodarstva, so v zboru združenega dela poslušali še širšo razlago Jožeta Ucmana,direktorja Komunale, v razpravi pa so delegati izražali zaskrbljenost nadčedaljeve-čjim ekološkim onesnaževanjem.
Posebno so se zanimali za možnosti boljše oskrbe s pitno vodo, načeli pa tudi vprašanje delovanja čistilnih naprav, gradnje pokopališč (brez tega ne mine več nobena seja) in možnosti reorganizacije služb za vzdrževanje javnih površin. Predlagali so, naj bo zanje odgovoren en izvajalec.
Delegati so izglasovali še odlok o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja lipe, sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1986 ter izglasovali tudi predlagana nova imenovanja in občane na voljene funkcije.
Delegatska pobuda je bila tokrat le ena, delegacija novomeških srednjih šol je predlagala spoštovanje predpisa, ki ne dovoljuje kajenja v avtobusih, in tudi večje kazni za kršilce teh določb.
R. BAČER
Kljub dobri volji ne gre
Za Dol. Toplice ne morejo dobiti stalnega zdravnika
PRIPRTA VRATA
NOVO MESTO — Po nekaterih podatkih je v zadnjem času nekoliko zastala prodaja odpadnega papirja predelovalcem. Temu naj bi bilo delno krivo nezadostno sortiranje, saj papirnice nerade sprejemajo pošiljke s pomešanimi vrstami papirja. Iz teh razlogov pošilja novomeška zbiralnica, ki je presegla februarja in marca tudi plan odkupa starega papirja.
NEUDELEŽBA
METLIKA — V dosedanjih devetih sejah skupščine občine Metlika v tem mandatnem obdobju so se v zboru krajevnih skupnosti vseh sej udeležili le delegati iz dveh KS, in sicer iz KS Lo-kvica in Suhor, največkrat, petkrat, pa so bili neopravičeno odsotni delegati iz KS Drašiči in Radoviča. Na sejah zbora združenega dela pa se kar osemkrat neopravičeno nista udeležila seje oba delegata M-KZ TZO, tolikokrat se neopravičeno ni udeležil seje tudi delegat kmetov.
DOLENJSKE TOPLICE — Že dlje časa občani niso zadovoljni z zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto. S tem v zvezi je bilo postavljeno tudi delegatsko vprašanje v občinski skupščini, na katero je odgovoril Zdravstveni dom Novo mesto. Takole pravijo:
Vodja zdravstvene postaje Straža — Toplice je že dlje časa v bolniškem staležu, zato je zdravstveni dom razpisal mesto zdravnika za določen čas. Na objavo se ni prijavil nihče, zato so lahko kadrovsko zagato rešili z edinim zdravnikom, ki začasno dela v polnem času v obeh ambulantah, v Straži in Toplicah.
Zdravstveni dom si hkrati prizadeva dobiti zdravnika, ki bi bil pripravljen dolgoročno delati v topliški ambulanti, a na razpise ni odziva. Novodošlemu zdravniku ne morejo ponuditi pogojev, ki bi bili vabljivi za to delo. Stanovanja v Toplicah ni in ga tudi ni mogoče kupiti. Na razpise se javljajo le zdravniki iz oddaljeni., krajev, ki. po dosedanjih izkušnjah, stremijo le za tem, da bi čimprej našli delo bliže domu.
Kar pa zadeva prostorske težave, tudi ni izgledov, da bi bile kmalu odpravljene. Del krivde nosijo tudi Topličani. V odgovoru zdravstvenega doma je rečeno, da so si že v prejšnjih srednjeročnih obdobjih prizadevali urediti boljše delovne razmere za ambulante tako zaradi uporabnikov kot zdravstvenega osebja, vendar je gradnja nove zdravstvene postaje izpadla iz plana občinske zdravstvene
skupnosti za leta 1976—1980, ker v Dol. Toplicah niso zagotovili lokacije za gradnjo. Tako je občinski sis vsa razpoložljiva sredstva preusmeril v gradnjo zdravstvene postaje v Straži, kjer so lokacijo priskrbeli.
Turistični kraj, kot so Dolenjske Toplice, bi vsekakor moral imeti urejeno zdravstveno službo pa tudi trgovine in še kaj.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V nedeljo, 3. maja, bodo zaradi praznika odprte vse živilske prodajalne od 8. do 11. ure.
V soboto, 9. maja, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili;
• v Novem mestu: Dolenjkin Market na Kristanovi,
• v Šentjerneju: Emona-Do-lenjka Market,
• v Dolenjskih Toplicah: Mer-cator-Standard prodajalna Rog,
• v Žužemberku: Mercator KZ Krka,
• v Straži: Emona Dolenjka Market.
Vse ostale prodajalne z živili bodo to soboto odprte do 15. ure.
Nemarnosti na vsakem koraku
Novemu mestu dati vlogo kot turističnemu centru Dolenjske
NOVO MESTO — Na občnem zboru Turističnega društva Novomestoso21. aprila ugotovili bistveno boljše delovanje v zadnjih dveh letih, hkrati pa opozarjali na vrsto napak, ki preprečujejo, da bi Novo mesto dobilo vlogo turističnega centra Dolenjske.
Turistično društvo Novo mesto ima sicer dolgoletno tradicijo, vendar med leti 1981do 1985 ni delalo, potem pa je pod novim vodstvom spet oživelo in prav v zadnjih dveh letih dokazalo, da je zmožno uresničiti načrte, ki niso vezani na denarna sredstva. Teh namreč društvo nima dovolj. Včlanjenih je 115 ljudi, ki so plačevali po 200 din simbolične članarine, vseh prihodkov
Pritožbe zoper vremensko napoved
Novi zakoni močno vplivali na Kometove rezultate v prvem četrtletju
METLIKA — Poslovni rezultati metliškega Kometa v letošnjem prvem četrtletju sicer še niso znani, bodo pa vsekakor slabši, kot so načrtovali. Plan so seveda naredili konec lanskega leta, medtem pa so se pogoji poslovanja spremenili, sprejeli so nove zakone, ki bistveno vplivajo na poslovne rezultate.
Zaradi sorazmerno slabega obračanja zalog bo dohodek manjši, T večje zaloge pa morajo imeti zato, ker je preskrba z materiali, zlasti z uvoznimi in tistimi domačimi, katerih proizvajalci so vezani na uvoz, slaba in težka. Težave so znane in splošne.
Vendar v Kometu proizvodnja , kljub temu poteka brezzastojev, tudi produktivnost je dobra, izvoz v prvem četrtletju pa celo malo nad na-:f črtovanim za to obdobje. Povprečna čakalna doba na uvozne materiale pa je kljub temu okoli tri mesece. Seveda se mora v takih razmerah r vsak dober gospodar čimbolj oskr-£ beti z zalogam-i materiala, sicer bt se a prpjzvdonja lahko ustavila. Po eni J strani imajo v Kotpetu sreči),da v*c-* čji meri izvažajo storitve, ker jim za ■' “trtni trtbaifvSfeli htaferialaipo dru-
gi strani pa je izvoz tako in tako nesreča zaradi prenizkega tečaja konvertibilnih deviz. Zaradi tega, ker ima Komet večjo akumulacijo, kot znaša povprečje v njihovi panogi, so sedaj še lahko izplačali zaslužene osebne dohodke, ki za letošnje prvo četrtletje znašajo
162.000	din na mesec.
Kako bo za naprej, pa ne vejo. »Kako naj rečemo delavki, kije na primer za 20 odst. presegla normo, da bo dobila plačano samo 80-odstotno?« pravijo odgovorni v Kometu. »Lahko izboljšamo organizacijo dela, povečamo produktivnost. uvedemo nov artikel, nič ne pomaga. Gre za pravo zamrznitev . osebnih dohodkov, vse ostalo, je slepomišenje. Nam, ki dobro gospodarimo in pošteno delamo, ne gre v račun, da moramo prositi nekoga.
da si za naš denar lahko kupimo rezervne dele. In nič ne moremo, tako kot ne T ront lju,če na televiziji napove lepo vreme, potem je pa dež. Recept je pravzaprav zelo enostaven: tisti, ki dobro dela, bi moral več imeti, ne pa, da temu več vzamejo.« V Kometu jimšemarsikaj ne gre v račun, med drugim tudi to ne, da gre tudi solidarnostna sobota v maso osebnih dohodkov. »Zastonj delaš, potem bi moral pa še vračati, ker zaradi tega lahko prekoračiš dovoljeno maso! Prejšnji mesec smo delali štiri prosta sobote, tri zaradi obveznosti do izvoza in eno solidarnostno, potem pa naj bi delavkam rekli, da so zaradi tega, ker so več delale, prekoračile maso za osebne dohodke in bodo zato manj dobile, kot če bi imele vse sobote proste. Vse dosedanje ukrepe smo nekako prebrodili in dvigali storilnost ter povečevali izvoz, ne 'moremo pa sprejeti ukrepov, ko za več dela manj dobiš!«
A. BARTELJ
pa je bilo okrog 1,5 milijona dinarjev in so bili porabljeni predvsem za turistično propagando. Turistične takse so glavni vir prihodkov tovrstnih društev v občini.
Ludvik Bencik, predsednik društva, je v poročilu poudaril, da zadnje leto zaradi splošnih razmer turistični promet upada, nočitev in gostov je manj, pač pa narašča izletniški turizem, nanj pa mesto nikakor ni zadov-
• Na občnem zboru so izvolili nov, 17-članski upravni odbor, ki ga bo še naprej vodil Ludvik Bencik, sklenili pa so tudi povišati članarino na 500 din letno in pridobiti kar največ novih članov. Po občnem zboruje bilo zanimivo predavanje prof. Janeza Bogataja o Turizmu in okolju.
oljivo pripravljeno. Društvo je poskrbelo za namestitev panojev ob vpadnicah v mesto, na katerih turiste v treh jezikih vabijo na obisk, organizirali so nekaj turističnih prireditev, med katerimi je najbolj znana»nočna Krki«,organizirali in sodelovali na več tekmovanjih in organizirali nagradno tekmovanje za najlepše urejeno okolje v mestu, vendar je vse to šele prvi korak k tistemu, kar bi v Novem mestu morali narediti za razcvet turizma.
Občani in v gospodarstvu se premalo zavedajo dejstva, da mesto izgublja milijone, ki bi jih lahko iztržilo od te dejavnosti. Ljudje niso dovolj turistično in ekološko osveščeni, da bi skladno zaživel niz dejavnosti, ki skupaj predstavljajo turizem.
Na občnem zboru so opozarjali predvsem na Vrsto drobnih napak, ki kvarijo videz mesta. Imajo spisek hiš, na katerih puščajo žlebovi takoda kap-
lja za vrat strankam ob vhodu v lokale. Ugotavljajo, da je v več trgovinah taka praksa, da ob pometanju pločnika pred lokalom smeti pometajo na cesto. Nevzdržno za kraj, ki želi turistični napredek je, daje ob sobotah in nedeljah večina gostinskih lokalov zaprta in da tudi med turistično sezono ob nedeljah niti ena trgovina ni odprta. Plakatiranje pa je v mestu najslabše urejeno med vsemi večjimi kraji Slovenije. Še vrsto podobnih napak so našteli, skušali pa bodo preko krajevnih skupnosti in lastnikov stavb poskrbeti za odpravo pomanjkljivosti do bližnjih večjih prireditev.
R. BAČER
GASILCI V BETI
METLIKA — V industrijskem gasilskem društvu Beti je več kot 100 članov, in to moških in žensk iz vseh metliških temeljnih organizacij. Sicer je njihova oprema dokaj dobra, potrebovali pa bi sodobnejše gasilsko vozilo, sedaj imajo namreč samo starejši kombi. Betini gasilci se redno udeležujejo raznih gasilskih tekmovanj in tudi sicer skrbijo za stalno usposabljanje. O požarni varnosti in potrebnih ukrepih, če pride do požara, pa so seznanjeni tako rekoč vsi Betini delavci, kar se je pokazalo tudi ob zadnjem požaru v barvarni, ko so ga pogasili delavci sami in ni bila potrebna intervenr cije ne njihovega društva ne zunanjih društev.
METLIČANI NA MADŽARSKO
METLIKA — Proti koncu prihodnjega meseca gre metliška folklorna skupina »Ivan Navratil« na petdnevno gostovanje na Madžarsko, v mesto Šzekesfehervar. Tako Metličani vračajo obisk madžarski folklorni skupini Ikarus, ki je lani nastopila na Vinski vigredi.
Novomeška kronika
SMOTRA — V začetku julija bo v našem mestu srečanje društev Partizana iz vse Jugoslavije. Ta srečanja so v jugoslovanščini dobila ime »smotra«, po naše bi rekli tudi pregled, z mednarodno tujko pa revija. Enemu od novomeških organizatorjev srečanja pa je uspelo pregovoriti prireditelje, da je za tovrstno dejavnost edini in pravi izraz smotra«. In pika. In veste, kaj se je zgodilo. Uspelo mu je. Na popolnoma slovenskih tleh seje uveljavila srbohrvaška beseda. Plakati prireditve so namreč že stiskani. Nam, Novomeščanom, pa ob tolikšnem pomanjkanju čuta za materinščino, ob bedastem strahu, da nas bi kdo imel za premajhne Jugoslovane, ne ostane drugega, kot da smo še naprej ponižni in pri tleh in gostom ob prihodu namesto kruha in soli ponudimo »leb i so«.
ČOKOLADA — V Dolenjkini delikatesi na Glavnem trgu so nedolgo tega prodajali z Danskega uvoženi kaviar, zdaj pa nam ponujajo švicarske čokolade po nekaj več kot 1500 din košček. Vse lepo in prav, še bolj pa bi bili navdušeni, če v tej in drugih novomeških trgovinah ne bi zmanjkovalo domačega masla, jogurta in smetane. Enoje, če prideš domov in rečeš: »Oprostite, otroci in možiček, danes s kaviarjem ne bo nič!«, nekaj popolnoma drugega pa: »Spet nimajo alpskega mleka...«
Ena gospa je rekla, da bo zaradi direktorjev in drugih uglednežev čimprej treba misliti tudi na obnovo novomeških zaporov.
Jt
V času od 16. do 22. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Metka Zorc iz Zabrdja — Primoža, Anita Blatnik z Bučke — Heleno, Bernarda Marjetič iz Brestanice — Dejana, Marija Kobe iz Učakovcev — Viljema, Dragica Omerzel iz Krškega — Gregorja, Nada Ilnikar iz Gornjih Raven — Ksenjo, Hermina Mežnar z Verduna — Tino, Marica Žepuhar iz Podklanca — Saša, Ljubislava Cesar iz Velike Bučne vasi — Ines, Darinka Gliha iz Žužemberka — Špelo, Boži-dara Jožef iz Ločne — Sandro, Breda Blas iz Krmelja — Piko, Dragica Jene iz Kaplje vasi — Mojco, Marija Prijatelj z Rakovnika — Aleksandro, Jelka Plut s Sodjega vrha — Bojana, Boža Kapušin s Krasinca — Denisa, Marica Matešič z Malega vrha — Ivica, Slavica Bukovec iz Kota pri Semiču — Martina, Darja Štamcar iz Obrha — Mišela, Dragica Jožef iz He-rinje vasi — Marka,_Cilka Jeras iz Ar-ta — Aleša, Marija Šebjan iz Trebnjega — Evo, Andreja Kuplenik iz Brezovice — Gregorja, Stanka Podržaj z Rakovnika — Simona, Anica Marinkovič iz Jablanice — Petro, Martina Novak z Rebri — Renato, Anica Novak iz Radovlje — Mateja, Milena Pibernik z Dolnie Prekope — Primoža, Marjanca Šircelj s Potoka — Blaža, Marija Hodnik iz Velikega Podloga — Marino, Marica Zorc z Mirne — Mateja, Mira Majzelj iz Metlike — Alojzijo in Nevenka Barborič iz Regerče vasi — deklico.
— IZ NOVEGA MESTA: Milka Medved iz Kotarejeve 5 — Tomija, Mirjana Balabanič, K Roku 29 — Sašo, Marija Andrejčič iz Ulice Majde Šilc 4 — Janjo in Tatjana Sečnjak iz Ulice Majde Šilc 22 — Blaža. Čestitamo!
Sprehod po Metliki |
MALO STAREJŠI, VSESTRANSKI mladinec Matjaž Rus ima vse pripravljeno za tiskanje knjižice Volite mene. Gre za duhovite stvari, napisane za Janeza Vraničarja — Luigija, ki se na javnih prireditvah z govori poteguje za župana leta 1990. Tandem Rus-Vraničar je požel v Metliki, Drašičih in Rosalnicah dolge aplavze in salve smeha, zato je pričakovati, da bo knjižica kmalu po izidu pošla.
METLIČANI SO SE RESNO LOTILI čiščenja svojega mesta, kar je bilo, milo rečeno, tudi že skrajni čas. Še posebej resno so vzeli akcijo v delovni organizaciji Beti, kjer ne dajejo lepše podobe samo od zunaj, ampak morajo biti urejene, pospravljene in počiščene tudi pisarne ter drugi prostori. Parola, ki jo razglašajo, seglasi: »Vsak dan pet minut za čistočo«. Najbolj zavzet glasnik očiščevalne akcije v Beti je sam glavni direktor Miroslav Štimac.
METLIČANI SO SE ZELO razveselili krpanja lukenj vasfaltuod Hotela Bela krajina do občine in Rajmerjeve gostilne. Veselje je toliko večje, ker bo vsak čas Vinska vigred, lukenj pa je bilo toliko, da so se celo trezni bali, kako si bodo polomili okončine, Strah je odstranjen in na Vinski vigredi bo teklo vino v potokih.
DRAGO VOVK. lastnik potujočega diska Sraka, je odboru za kulturno-zabavni program Vinske vigredi potrdil, da bo pel na tej največji dolenjski vinarsko-turistični prireditvi tudi Jim-my Stanič. Dečko bo žgolel na Partizanskem trgu, če bo zahropel celo Kobilo Suzy, pa ni stoodstotno.
IZ NkŠIH OBČIN :
IZ NfkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
OBLEDELE CRKE — Na gostilni Župančičev hram v Dragatušu še spominska plošča, s katere je bilo nekdaj moč prebrati, da je v tisti hiši preživel nekaj otroških let Oton Župančič. Sedaj pa so črke na plošči, ki jo je po besedah lastnika gostilne pred dobrimi desetimi leti tja postavila kulturna skupnost, močno obledele in tako rekoč nečitljive. Če se je že gostilničar Štefanič toliko potrudil, da je v gostilni namenil sobo pesniku in v njej predstavil njegova dela, bi bilo prav, da bi se še na ploščo spomnili tisti, ki morajo zanjo skrbeti in obnoviti črke. Res pa je, da to ni prvič, da so tisti, ki bi morali skrbeti za spominske plošče,preprosto pozabili na svojo dolžnost.
MALOMARNOST — Spomenik malomarnosti pa je moč srečati tudi na drugem koncu občine, v Stranski vasi pri Semiču. Na križišču cest, ki držijo iz Stranske vasi v Gradac, Črnomelj in Semič, stoji namreč stara kmečka hiša, ki jo je že močno načel zob časa. Na vseh koncih se podira in četudi stoji tik ob cesti, očitno še nikomur ni prišlo na misel, da bi se utegnila prevrniti—če že ne vsa, pa vsaj njena streha — na cesto. Zares čudno! KosejevČrnomljuudrla streha na Kobetičevem gradu, so nemudoma porušili stavbo, za to vaško potrdijo, ki propada že dlje časa, pa se ne zmeni nihče.
Drobne iz Kočevja
RINŽA CVETE — Čeprav še ni bilo prehude vročine, je Rinža že začela »cveteti«. Z dna se dviga nesnaga, ki kazi videz reke in mesta. Cvetenje seje začelo pred četrt stoletja kot posledica onesnaževanja Rinže z gnojnico. Končno so začeli podvzemati nekatere ukrepe, da bi bila Rinža spet čista. Od Slovenske vasi do Kočevja bodo zgradili kanal za odpadne vode, tudi gnojnico.
POGINILE RIBE — Do manjšega pogina rib je prišlo v Rinži pod zapornicami 21. aprila. Vodostajjebil takrat nizek, podjetje Hidroinženiring iz Ljubljane pa je čistilo strugo Rinže. Prav posledica tega čiščenja je bilo vzrok pogina, saj na bližnji čistilni napravi v odplakah niso zaznali kakšnih strupov. Skoda na ribah ni bila velika.
PREDPRAZNIČNO ČIŠČENJE — Očiščevalna akcija v mestu pred prazniki je rodila nekaj sadov, saj je bilo mesto občutno bolj čisto kot na začetku spomladi. Vendar povsod in vsega le niso počistili, kot da mora ostati nekaj smeti za seme.
Ribniški zobotrebci
PRVOMAJSKI PRAZNIKI — Prazniki so tu. Nekateri so premostili že prejšnjo nedeljo in dan O F ter si tako zagotovili »mali letni dopust«. Danes zvečer, na predvečer praznika dela, bodo po tradiciji v ribniški občini spet goreli kresovi. Glavni kres bodo Rib-ničanje zakurili pri Sv. Ani, Poljanci na Grmadi, Sodražani pa na Strmci. Na sam praznik dela bo pohod na Travno goro.
»MRTVI« TELEFONI — Po obljubah PTT Ljubljana naj bi krajevna skupnost Velike Poljane dobila telefonske priključke že konec minulega leta. Telefoni vseh 46 naročnikov pa so še vedno »mrtvi«, ker niso priključeni. Izvajalec del se izgovarja na napako pri podzemnem kablu.
SLOVENŠČINA ZA STAREŠINE — Dom JLA in poveljstvo ribniške vojaške enote že po tradiciji organizirata trimesečne tečaje za nove vojaške starešine. Na sedanjem tečaju predavajo slavisti iz Kočevja.
LEPA RIBNICA — Ribnica je pričakala praznike lepo očiščena. K lepemu videzu so pripomogli tudi šolarji, ki so se vključili v akcijo »Slovenija, dežela moja« in očistili Ribnico nesnage.
Trebanjske iveri
OVINKI — Plače ravnateljev osnovnih šol oziroma vodilnih mož v trebanjski Vzgojno-izobraževalni organizaciji (VIO) so neznanka celo za partijo, kako neki bi sedokopalado točnih podatkov šele občinska vlada. Skrivanje je sprožilo plazgovorico bajnih plačah nekaterih šolnikov, češ da presegajo debelino kuvert trebanjskih vodilnih gospodarstvenikov. Dokaj natančni osebni dohodki se dajo izračunati iz podatkov o plačevanju krajevnih samoprispevkov. Toda čemu ovinki in skrivalnice?
GLASBENIKI — Razni ansambli in glasbeniki so postali hudo draga reč. Nova zvezdica na nebu naše rock in pop glasbe Miki Šarac seje ponudil trebanjski osnovni šoli za »borih« 30 sta rih milijončkov za dve šolski urici zabave in prepevanja, menda zvečine na playback. S prvomajsko proslavo na Debencu bodo imeli organizatorji največ (od skupno 50 starih milijonov predvidenih stroškov) izdatkov spet za ansambel. Nekdo je predlagal, da bi na Debenec povabili trebanjske godbenike. Toda ker bodo igrali že budnice, bodo okoli 10. ure verjetno že hudo »razštelani«. se je ustrašil spet drug.
200 MIKULIČEV — Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta je Ivan Vovk dejal, da bi morali imeti v Jugoslaviji 200 Mikuličev, češ kdaj bi že morali zaostriti stvari. To bi bila pa že kar prava vojska!
MLADI V VEŠČINAH SLO
ČRNOMELJ — Sedaj potekajo v črnomaljski občini šolska tekmovanja mladih v znanju in veščinah s področja SLO in družbene samozaščite. 7. maja pa bo občinsko tekmovanje, na katero so povabili tudi učence osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šo-bar-Nataše. Najboljše ekipe osnovnih in srednje šole se bodo pomerile na regijskem tekmovanju, ki bo letos v Metliki.
NAJEMNINE EKONOMSKE, STANARINE PA NE
KOČEVJE — Letna programirana stanarina, izračunana od vrednosti stanovanjskega sklada, naj bi znašala lani 3,71% vrednosti stanovanja. Z resolucijo je bila ta stopnja znižana na 2,04 (se pravi, da stanarine še ne bi bile ekonomske), zaradi inflacije pa se je lani ta vrednost znižala na 1,02, zdaj pa znaša komaj še 0,9 do 0,8 odst. Tako stanovalci plačujejo le okoli četrtino dejanske ekonomske stanarine, nam je zatrdil sekretar Samoupravnestanovanjske skupnosti Kočevje Dušan Oražem. Povsem drugače pa je pri najemninah. Te so že ekonomske. Tako znaša letna najemnina najvišje kategorije 7,5 odstotka vrednosti prostora, najemnina 2. kategorije 5,2 odstotka in najemnina tretje kategorije 4,0555 odstotka.
KURIRČKI PO RIBNIŠKI OBČINI
RIBNICA — Po ribniški občini je kurirčkova pošta potovala od 20. do 23. aprila. Od kočevskih pionirjev (osnovna šola Stara cerkev) sojo prevzeli ribniški (OŠ Dolenja vas) na občinski meji na Jasnici, kjer so oboji izvedli tudi bogat kulturni program. Kurirčki so nato potovali po mnogih krajih, in sicer naprej do Loškega potoka (21. aprila), nato do Sodražice (22. aprila), včetrtek, 23. aprila, pa sojo ob 9. uri sprejeli v Ribnici. Ob tej priložnosti je govoril predsednik KO ZZB NOV France Škrabec, izveden pa je bil tudi bogat kulturni program. Iz Ribnice so kurirčki krenili naprej po občini in do turistično znane Grmade. Tu so torbico s pošto še istega dne ob 11. uri predali kurirjem-pionirjem iz sosednje občine Grosuplje.
Priznanja ob prazniku dela
Podelili jih bodo na srečanju v Vinici
ČRNOMELJ — Občinski svet Zveze sindikatov Črnomelj vabi vse delovne ljudi in občane iz črnomaljske občine na prvomajsko srečanje, ki bo v petek, 1. maja, ob 11. uri v kampu v Vinici. To bo prvo tovrstno srečanje v črnomaljski občini, organizatorji pa obljubljajo, da bo dobro poskrbljeno za zabavo, jedačo in pijačo. Pripravili bodo tudi kulturni program ter podelili občinska priznanja OF, srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije ter priznanja in pokale ekipam, ki so sodelovale v delavskih športnih igrah.
Priznanja OF bodo prejeli Anton Troha iz Vinice za uspešno in požrtvovalno delo v krajevni skupnosti in občinskih organih, Vinko Smrekar iz Črnomlja za zavzeto in mobilizacijsko delo v zvezi organizacij za tehnično kulturo, Matija Fludak iz Semiča za požrtvovalno delo v organih SZDL in krajevni samoupravi, Milka Spreicer z Lokev za odgovorno in zavzeto delo v telesih SZDL in uveljavljanje samoupravljanja v tozdu Belsad ter gasilsko društvo Štrekljevec za učinkovito delo pri požarni varnosti in vključevanju v krajevno samoupravo.
Dobitniki letošnjih srebrnih znakov sindikata pa so: osnovna organizacija ZSS vzgojno-varstve-ne organizacije Otona Župančiča iz Črnomlja, Barbara Moravec (OO ZSS Novoteks Vinica), Vida Sutej (OO ZSS osnovna šola Milke Šobar-Nataše), Simo Vrlinič (OO ZSS tozd GG Črnomelj). Radivoj Vrlinič (OO ZSS DSSS Iskra Semič) in Tone Prijanovič (OO ZSS tozd Livarna, Belt).
Razviti na nerazvitem območju
Uniorjev obrat v Starem trgu noče biti odlagališče stare tehnologije — Na prog-ram orodja za obdelavo bakrenih cevi — Še stroj za rezanje navojev_
STARI TRG — Dobra 4 leta so pretekla, odkar so v Starem trgu odprli Uniorjev obrat. V tem razmeroma kratkem času pa seje obrat, ki šteje danes okrog 70 delavcev — v začetku jih je bilo polovico manj — zelo razvil. A tudi za naprej imajo tako ambiciozne načrte, da je za tako majhen obrat na nerazvitem področju kar presenetljivo.
V Starem trgu so se usmerili v proizvodnjo vodnoinstalaterskega orodja, rdeča nit proizvodnje pa so še vedno cevne klešče, ki so jih v preteklem letu naredili 180.000. Prav pri teh kleščah so zelo zmanjšali proizvodni čas, kije znašal v začetku 25 minut, sedaj pa je le še 10 do 12 minut. Gre predvsem za tehnološke spremembe, pa tudi za izboljšave in koristne predloge, ki pa jih niso nikjer prijavili. Takšno racionalnejšo proizvodnjo poskušajo vpeljati tudi pri drugih izdelkih.
DOBRO VZDUŠJE ZA SAMOPRISPEVEK
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so se že končali zbori krajanov, ta teden pa se bodo tudi zbori delavcev, na katerih seznanjajo ljudi s programom del, ki jih bodo opravili s pomočjo samoprispevka, za katerega bodo občani glasovali v nedeljo, 24. maja. Udeležba na zborih krajanov je bila boljša tam, kjer imajo tudi večje potrebe, sicer pa po teh zborih v občini lahko zaključijo, da se ljudje zavedajo, da se bo moč razvijati le s pomočjo samoprispevka. Vzdušje za samoprispevek je dobro, prav tako niso imeli pripomb na občinski program in na razdelitev sredstev. Pripombe so bile na program, kjer gre za dela v krajevnih skupnostih, zato ga sedaj usklajujejo, o predlogu odloka o razpisu samoprispevka za program javnih del od 1988 do 1992 pa bo tekla beseda na sejah zborov občinske skupščine 6. maja.
Priznanja za praznike
Komu srebrni znak OF ali srebrni znak sindikata in komu bronasti znak OF? — V Ribnici slavili tri praznike
NOBENEGA KRŠITELJA
RIBNICA — Občinski izvršni svet je na zadnji seji ugotovil, da so rezultati gospodarjenja v ribniški občini za lani na splošno dobri in da tudi ne bo obravnaval nobene delovne organizacije kot kršitelja resolucijskih določil o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ugotovili so tudi, da so le v Riku v februarju zmanjšali povprečne osebne dohodke. Vzrok za toje.dasejevfebruarju zmanjšalo število nadur in delo ob prostih dneh. Prizadevajo si namreč, da bi čimveč naredili v rednem delovnem času. Predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij bodo tudi nadaljevali z obiski po večjih delovnih organizacijah z namenom, da bi čimbolj izpolnjevali planska in resolucijska določila.
KONEC JUNIJA CENTRALA NA MIRNI
MIRNA — Po obljubah PTT Novo mesto naj bi novo avtomatsko telefonsko centralo na Mirni končno le namestili konec junija. ATC z 200 številkami je že popolnoma zasedena, kajti v mirenski krajevni skupnosti je 100 novih naročnikov, 100številk pa znaša še stara obveznost. Petnajst je že novih interesentov, ki čakajo, če se bo morebiti kakšen izmed dveh stotnij čakajočih — premislil.
RIBNICA — S svečano akademijo, na kateri je govoril predsednik občinske konference SZDL France
ZA DAN MLADOSTI
KOČEVJE — V teh dneh v kočevski občini razpravljajo o praznovanju dneva mladosti doma in v Beogradu. Za domače proslavljanje je doslej predlog tak, da bi na dan mladosti sprejeli na Bazi 20 pionirje v mladinsko organizacijo, srednja šola bo pripravila športne in kulturne nastope, otroci iz vrtca bodo risali na ulicah Kočevja, predvidena je razstava slik in fotografij mladih iz Kočevja, najboljšim mladinskim organizacijam bodo podelili priznanja, seveda pa je na programu tudi ples.
NOVO VODSTVO KS KOČEVJE
KOČEVJE — Na seji skupščine krajevne skupnosti Kočevje-mesto 22. aprila so razpravljali o delu krajevne skupnosti v zadnjih štirih letih in sprejeli finančni načrt za letos. Izvolili so tudi nov, 12-članski svet KS (za predsednika ponovno dr. Mihaela Petroviča, za podpredsednika pa Feliksa Žagarja) in novega predsednika skupščine KS Ivana Kluna st., za podpredsednico pa Doro Majerle. Nova skupščina KS šteje 40 članov, medtem ko je stara štela preko 60 članov, kar je bil po mnenju nekaterih tudi vzrok za slabšo udeležbo na sejah ali celo nesklepčnost nekaterih sej.
Grivec, so 24. aprila proslavili v Ribnici dan OF, praznik dela in krajevni praznik Ribnice 5. maj. V kulturnem programu so nastopili učenci glasbene šole Ribnica, pevski zbor in recitacijska skupina osnovne šole Ribnica ter jazz-baletna skupina KUD iz Ribnice.
Ob tej priložnosti so podelili letošnje srebrne znake OF, srebrne značke sindikata in bronaste značke OF. Prejeli sojih naslednji zaslužni posamezniki in organizacije oz. društva:
Srebrni znak sindikata: Mimi Bambič iz Inlesa Ribnica, Ivan Lakota iz Ricomaga, Alojz Lovšin iz skupnih služb Rika, Dejak Francka iz Inlesa Ribnica in osnovna organizacija sindikata delovne enote Pletenina v Sodražici.
Srebrni znaki OF: Jože Osvald iz Ribnice, Janko Debeljak iz Loškega potoka, Viktor Oblak iz Ribnice, Alojz Češarek iz Ribnice, Hlevska skupnost Pusti hrib pri Sv. Gregorju, Janez Pirker iz Ribnice, Ivana Rigler iz Ribnice, Gusti Grivec iz Grčarič, Nevenka Drobnič iz Sodražice in Turistično društvo Grmada Ortnek.
Bronasti znak OF: Jože Lovšin iz Brež, Anton Šilc iz Žlebiča, Ivan Kersnič iz Dolenjih Lazov, Ludvik Lavrič iz Ribnice, Alojz Oražem iz Bukovice in Gasilsko društvo Ribnica.
J. P.
Ne izkoristijo pravne pomoči
Lani je v Trebnjem iskalo pravno pomoč samo 21 delavcev_
TREBNJE — Lani je iskalo pravno pomoč pri trebanjskem odvetniku Alojzu Bandlju, s katerim je občinski sindikalni svet Trebnje sklenil pogodbo za nudenje pravne pomoči delavcem enkrat na teden (ob sredah med 14. in 16. uro), le 21 delavcev. Odvetnik je šel delavcem na roko in je svetoval tudi izven določenega časa, a še vedno ni moč zanesljivo trditi, kje tičijo vzroki, da se delavci tako malo poslužujejo pravne pomoči.
Po nekaterih ocenah bi morali de-
lavci glede na obstoječe probleme pogosteje poiskati tako pomoč. Seveda pa je še zelo daleč čas, ko naj bi prevladalo prepričanje pri poslovodnih in drugih delavcih v združenem delu, da delavci, ki iščejo pravno pomoč preko sindikata, s tem nočejo napadali njihovega dela, se pravi tudi vodenja delovnega kolektiva.
In če se povrnemo k 21 delavcem, ki so se le opogumili in stopili do odvetnika, povejmo, da pretežni del prihaja iz družbenega sektorja, dva
pa sta zaposlena pri zasebnem delodajalcu. Ni mogoče reči, da nekatera okolja prednjačijo po številu iskalcev sindikalne pravne pomoči, pač pa drži, da najpogosteje prosijo za nasvet, ker niso zadovoljni z nagrajevanjem pri delu (7 delavcev!), z delovnimi razmerji (4) in dodeljevanjem stanovanjskih posojil (4). Po dva delavca sta iskala pomoč, ker sta menila, da se jima godi krivica v disciplinskem postopku in pri odmeri dolžine (trajanja) letnega dopusta, eden pa celo zaradi inovacije. P. P.
Poleg že ustaljenega programa so v zadnjem času začeli izdelovati orodje za obdelavo bakrenih cevi. Za sedaj so v Jugoslaviji še edini, ki to izdelujejo. Sedaj šele seznanjajo kupce, najpozneje v letu dni pa bodo morali po zagotovilih vodje obrata Petra Madroniča osvojiti trg. To orodje je za Unior dohodkovno zelo zanimivo, saj morajo vanj vložiti veliko dela, a malo materiala. Prav material pa je zanje zelo drag. Obrat izvozi kar70odst.svojeproizvodnje, predvsem cevnih klešč in ključev, in sicer v Italijo, Nemčijo in Kanado. Za izvoženo blago dobijo malo dinarjev v primerjavi z veliko vsoto, ki jo morajo odšteti za material, ki ga kupijo na domačem trgu.
Sedaj razvijajo v Zrečah še stroj za rezanje navojev, ki ga bodo prav tako delali v Starem trgu, ker pa bo šlo za zahtevnejšo proizvodnjo, 'e bo s
★ * | Zaslužnim srebro*
| Podelili 6 priznanj OF* ♦ in 10 priznanj sindikata*
* KOČEVJE — V počastitev dne-*
* va OF in praznika dela je bila 23. * J aprila vŠeškovem domu v Kočevju J
* svečana akademija, na kateri je *
♦ govoril Alojz Petek, predsednik ★
* OK SZDL, v kulturnem programu J
★ pa so nastopili učenci osnovne šole *
♦ Zbora odposlancev Kočevje. Ob *
* tej priložnosti sta občinski vodstvi J
★ SŽDL in Zveze sindikatov podelili *
♦ svoja odličja zaslužnim posmez- * 5 nikom in organizacijam.	*
★ Srebrno priznanje OF so prejeli: * H Ana Arko iz Kočevja, Franc Cim-#
♦ prič iz Vasi, Rudi Orel iz Kočevja, J ir Andrej Pečnik iz Kočevske Reke.*
★ Anton Štimec iz Kočevja in Nonet * I »Rog« iz Željn.	J ir Srebrni znak Zveze sindikatov*
★ pa so prejeli: Blaž Volf (sodišče).S J Rajko Tomše (Kočevski tisk). Pa-*
* vla Demšar (KG). Stoja Draganič*
★ (Tekstilana), Anica Padovac (Ho-* J tel Pugled). Dora Tadič (OSZS), J
* Jože Lisac (Itas), Djordje Stjepič*
★ (občinska skupščina), Zlata Arko*
* (LIK) in osnovna organizacija sin-J
* dikata Itas v Pirčah.	*
* *
12 SREBRNIH
KOČEVJE — Na letošnjem tekmovanju za Vegovo priznanje je sodelovalo 94 najboljših učencev matematike osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. Bronasto Vegovo priznanje jih je osvojilo 51. Za srebrno Vegovo priznanje jih je nato tekmovalo 37, osvojilo pa ga je 12 učencev. Na republiško tekmovanje se ni uvrstil nihče.
Obrt je v stiski
Zakaj ni v ribniški občini lesne obrtne zadruge?
RIBNICA — Veliko govorimo in pišemo o obrti, ki »jo je treba pospeševati«, hkrati pa je tudi slišati, da zanimanje za obrt upada in da nekateri obrtniki celo zapirajo obrtne delavnice.
Ko smo obiskali nekatere neobr-tnike in odgovorne delavce, so med drugim menili, da obrtnikom v glavnem ne gre slabo in da so si za morebitne težave v glavnem sami krivi, saj premalo sodelujejo s podjetji in se na primer obrtniki lesne stroke (ki jih je v občini nekaj 100) ne združujejo v zadrugo, s pomočjo katerih bi si lažje nabavljali material, organizirali delo in tudi prodajo proizvodov.
Obrtniki, ki smo jih obiskali, pa so menili, da to niso glavni problemi, ki jih žulijo, in da na občini že vedo, kaj je narobe. Obrtnik lesne stroke, ki je vrnil obrt in se bo zaposlil v podjetju, je dejal, da je sodeloval z delovno organizacijo. Ta mu je v ceni proizvoda v začetku priznavala 40 odstotkov za njegovo delo, nazadnje pa le še 12 odstotkov. Pri izdelkih za izvoz so se dogovorili, da bodo vsake tri mesece napravili poračun z ozirom na naraščanje cen devizam. S poračunom pa ni bilo nič, ker je pač lesna industrija že brez tega v dovolj velikih težavah. Tudi davkov mu niso znižali, čeprav je včasih zaposloval 8 delavcev, nazadnje pa sta delala le še dva.
Nekatere je bolel tudi odnos občinskih in drugih uslužbencev do njih. Menili so, da se obnašajo preveč oblastniško in da nanje gledajo kot na berače in morda celo goljufe. Kritizirali so tudi zakonodajo o uvozu strojev za obrt.
J. P.
tem odprla tudi možnost zaposlovanja višje in visoko šolanih kadrov. S tem bo ta Uniorjev obrat osvojil tako rekoč celoten program vodnoinstalaterskega orodja. S tem pa ne mislijo prenehati z razvojem, ampak bodo še naprej iskali kaj novega za proizvodnjo. Razmišljajo tudi o posodobitvi v obratu, predvsem pa o vpeljevanju elektronike v proizvodnjo.
M. BEZEK-JAKŠE
NOVO VODSTVO NA MIRNI
MIRNA — Skupščina krajevne skupnosti Mirna je izvolila za novega predsednika skupščine KS Stanislava Pančurja, za njegovega namestnika Toneta Gracarja, za predsednika sveta KS spet Maksa Kurenta, za podpredsednika sveta KS pa Jožeta Tomažina.
NI DENARJA ZA NALOŽBE
MIRNA — V mirenski Dani so po doseženih poslovnih rezultatih v svoji panogi v vrhu, toda to je kaj slaba tolažba, kajti denarja za nove naložbe Dani močno primanjkuje. Karkoli bi radi novega vpeljali v proizvodnjo, je nova naložba. Stroji so ne le zastareli, ampak zvečine tudi izrabljeni, da so zreli za odpis. Primarna predelava sadja poteka še zelo primitivno, kar v 30-litrskih steklenih balonih, ki so zelo krhki. Dana bi nujno potrebovala hladilnice.
Regijsko zapiranje ni sprejemljivo
študija o organiziranosti trgovine na Dolenjskem
TREBNJE — Študija o organiziranosti trgovine v dolenjski regiji je bila pripravljena zaradi nezadovoljivega stanja trgovine, hkrati pa naj bi ob prikazu položaja trgovine nakazala tudi možne poti reševanja nesorazmerij med trgovino in ostalim gospodarstvom.
Ko sta predsednica občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Jožica Strmole in referentka za plan Zora Kastelic na seji trebanjskega občinskega izvršnega sveta v uvodni obrazložitvi omenili namen in cilje omenjene študije, sta povedali že dolgo znano resnico, daje namreč trebanjska trgovina slabše razvita kot v regiji, Trebanjci pa imajo vsaj boljše prostorske zmogljivosti kot drugi dolenjski trgovci. Vsekakor pa za občino Trebnje ni sprejemljivo regijsko »zapiranje«, kar je v bistvu predlagano v zaključkih študije.
Izvršni svet je ugotovil, daje študija pisana bolj na kožo novomeškim trgovcem, medtem ko so trebanjski trgovci očitno premalo sodelovali pri nastajanju študije. Kot rečeno, za trebanjsko občino ni sprejemljivo »razbijanje« povezav z večjimi trgovskimi sistemi, kot je denimo KIT-Mercator, ker bi s tem prekinili že utečene tokove z ljubljansko regijo.
Razmere v trgovini narekujejo, da se morajo trgovske organizacije ustrezneje organizirati, oziroma se dogovoriti o prisotnosti na posameznih lokacijah; v trebanjski občini pa bodo prej ko slej morali pripraviti program racionalizacije in specializacije trgovine. IS SO Trebnje pa je zavzel tudi stališče, daje treba pri nadaljnji obdelavi študije upoštevati, da se ob kakršnikoli spremembi organiziranosti trgovine v regiji ali izven nje ne sme zmanjšati delež trgovine v družbenem proizvodu.
P. P.
*	J
*	ŠESTERICI
* SREBRNI ZNAKI j
*	OF
*	*
* TREBNJE — OK SZDL v*
* Trebnjem je počastila dan OF v *
* petek. 24. aprila, v trebanjskem j
* Kulturnem domu z bogato kul- * J turno prireditvijo, z revijo pev-* *skih zborov iz občine Trebnje.*
J Priznanja OF za leto 1987 pa so J
* prejeli: Tone Glogovšek, upoko- * J jeni sodnik za prekrške iz ^
* Trebnjega, Jože Hočevar, učitelj * ♦matematike in telesne vzgoje v*
* OŠ Mokronog, Milan Kastelic. *
* kmet iz Dobrniča. Bojan Oko-* *ren, operater v oddelku AOP v *
* Tesnilih, Velika Loka. Alojz*
* Papež, kmet iz Velike Strmite*
* pri Trebnjem, in KUD Ivan *
* Cankar iz Velike Loke.
J*********************
LENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
*
IZ NKŠIH OBČIN
Brežiški zemljevid rdečih pik
V občini eno samo urejeno odlagališče odpadkov — Kam s strupi?
BREŽICE — V občini najbolj bijejo v oči divja smetišča. Pionirji sojih popisali in poslikali po vseh krajevnih skupnostih, udeležencem občinske konference o varstvu okolja pa so jih 21. aprila prikazali na zemljevidu. Vsa odlagališča razen centralnega občinskega v Dobovi so označili z rdečimi pikami. Opozorili so tudi, da v Posavju ni poskrbljeno za odlagališče strupenih snovi, da teh ni malo in da bi kazalo bolj paziti pri uporabi zaščitnih sredstev in umetnih gnojil, ker to ogroža zdravje ljudi, rastlin in živali. Kmete, čebelarje, ribiče in lovce zato še posebej pozivajo, naj poskrbijo, da s pretirano uporabo kemičnih pripomočkov za boljši pridelek ne bodo zastrupljali zemlje.
Razveseljiva je novost, da so v akcijskem programu OK SZDL o varstvu okolja Brežičani tokrat predvideli študijo in raziskave o možnostih in potrebah po pridelovanju biološko čiste hrane, kar je ponekod v svetu že prešlo v navado. Taka hrana je seveda dražja in povpraševanje po njej se povečuje. Kmetijci po svetu marsikje že sami od sebe opuščajo prepogosto škropljenje in gnojenje s tovarniškimi pripravki, ker le tako lahko obvarujejo zemljo in vode pred strupi.
Glede vode so Brežičani prav tako zaskrbljeni in vznemirjeni. Pionirji so celo zahtevali, naj jim povedo, če je res radioaktivna. Na konferenci SZDL so jim odgovorili, da so poslali vzorce na inštitut Jožefa Štefana in dobili negativen odgovor. Tudi v Novo mesto so jih poslali na Zavod za zdravstveno higieno, ker so se širile govorice, da je vodovod okužila gnojnica zaradi neurejen kanalizacije v Brežini.
Na centralni vodovod je priključena polovica prebivalstva brežiške občine in lani so se ljudje zelo razveselili novega zajetja pod Artičami. Toda z vodo iz njega niso imeli sreče, ker je tekla le kratek čas. Okvare na spojkah so si sledile druga za drugo. Za napajanje iz novega vodnega vira z brezhibno čisto pitno vodo so občani prispevali tudi precej denarja, zato jih zdaj jezi, da se Stvari tako dolgo vlečejo zaradi napak izvajalcev.
J. T.
TEKMOVANJE
KOVINARJEV
KRŠKO — Četrto regijsko srečanje kovinarjev,avtomehanikov in obratnih elektrikarjev bo 16. maja v Krškem. Predsednik organizacijskega odbora je Drago Šterban. Tekmovanje bo razpisano za 11 poklicev, tekmovalci pa se bodo pomerili v krških delovnih organizacijah.
KRAJEVNI URAD OSTANE?
BOŠTAN J — V boštanjski krajevni skupnosti so bili ljudje precej razburjeni, ko so slišali, da namerava občina zapreti krajevni urad in ga prestaviti v Sevnico. Boštanjčani so za smotrnejšo organiziranost občinske uprave, toda na ukinitev krajevnega urada ne pristajajo, zaradi ljudi iz zaledja, ki imajo že zdaj do sedeža urada tudi 12 km. Analiza, ki jo bodo naredili na občini o delu krajevnih uradov, bo pokazala, kolikokrat na teden naj bi še uradoval boštanjski urad ali pa če naj bi celo zaklenili njegova vrata.
Odlikovanci OF in Zveze sindikatov
Brežice: devetkrat srebro OF in desetkrat sindikalni srebrni znak
BREŽICE — Žirija občinske konference SZDL je prejela za srebrni znak Osvobodilne fronte trinajst predlogov in jih izbrala devet. Pri tem je upoštevala dosedanjo zastopanost po krajevnih skupnostih ter prakso pri podeljevanju krajevnih priznanj.
Srebrni znak OF so na osrednji svečanosti v počastitev 27. aprila in praznika dela podelili Marjanu Gregoriču, Mileni Jesenko, Ivanu Leskovcu, Dušanu Marašu, Martinu Prahu, Leopoldu Rovanu, Vinku Šebreku, Avgustu Unetiču in občinski organizaciji ZZB NOV v Brežicah.
Za dolgoletno požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji in za uresničevanje delavskih interesov, so ob isti priložnosti prejeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije: Marija Debeljak iz Tozda za vzdrževanje voz v Dobovi, Andrej Dokler iz enote Temeljnega javnega tožilstva v Brežicah, Vesna Markovič iz Splošne bolnišnice, Stanka Ogorevc iz Gozdnega gospodarstva, Marija Petrič iz Zdravstvenega doma, Stanka Petrovič delavka v frizerskem salonu Srpčič v Brežicah, Cvetka Savnik iz dobovske osnovne šole in Vlado Zajc iz enote Vodnogospodarskega podjetja v Brežicah.
Ža vzorno in učinkovito delovanje sta prejeli srebrni znak tudi dve sindikalni organizaciji: osnovna organizacija v obratu Rudnik Globoko in osnovna organizacija Srednje ekonomske, naravoslov-no-matematične in pedagoške šole v Brežicah.
Brežičani imajo letos tudi republiškega odlikovanca Ivana Vide-niča. ki mu je žirija pri RK SZDL-prisodila zlati znak Osvobodilne fronte.
ji
Plat zvona bije na vse strani
Občinski komite ZK poziva komuniste k takojšnjemu ukrepanju za boljšegospo-darjenje, za uvajanje obetavnejših programov
BREŽICE — Rezultati lanskega gospodarjenja in letošnjega gibanja so tako neugodni, da so člani občinskega komiteja ZKna zadnji seji pozvali komuniste v osnovnih organizacijah, naj zaposlene nemudoma prepričajo, da jim le več ustvarjenega dohodka lahko zagotovi tudi več denarja v kuvertah.
Vedno več delovnih organizacij je odvisnih od bančnih sredstev. V najtežjem položaju so kmetijci, ki jih tiščijo k tlom cenovna nesorazmerja, neustrezna davčna in zemljiška politika. Delovna skupina, ki pri izvršnem svetu snuje razvojno politiko kmetijstva v občini, naj bi zato pohitela in do konca maja končala začeto nalogo.
Tudi izvoznikom gre slabo, predvsem tistim, ki svoje izdelke prodajajo za dolarje. Močno so obremenjeni z obrestmi za kratko-
PRIZNANJA
MATEMATIKOM
BREŽICE — Učitelji matematike v osnovni šoli bratov Ribarjev so v petek zvedeli veselo novico. Zavod SRS za šolstvo jim je letos namenil priznanje za požrtvovalno mentorsko delo in za uspehe z učenci. Ti učitelji so Jožica Podgoršek, Marica Denžič in Zvone Marolt.
LANI 36 STANOVANJ
BREŽICE — Lani so v občini izročili ključe 36 stanovanj, od tega pet v Dobovi, šest v prenovljenih zgradbah. Deset so jih dobili upokojenci v poslopju, ki so ga zgradili poleg njihovega doma. Razdelili so tudi več starejših družbenih stanovanj. »Nekaj pri vsem tem je še vedno narobe,« je dejal na skupščini Tone Jesenko, »in sicer to, da vsa nova stanovanja dodeljujemo socialno ogroženim in da med njimi ni strehe za kadrovske potrebe delovnih organizacij«. Če po tem sodimo nadaljnji razvoj, mirno lahko sklepamo, da združeno delo ne razmišlja o preosnovi gospodarjenja, o iskanju novih programov.
Krivci v mišjih luknjah
»Nazaj poštenost in odgovornost«, zahtevajo borci
BREŽICE — »Oddaljevanje od Titove poti postaja za nas borce največja mora.« S temi besedami je predsednik Marjan Seliškar začel svojo razpravo na letni skupščini ZZB NOV.
»Bil sem priča, ko je predsednik Tito pred 26 leti razlagal sodelavcem svojo vizijo razvoja in navajal, da ne smemo porabiti več, kot ustvarimo, da se ne smemo preveč zadolževati, ker takih v svetu nihče ne mara. Bojim se, da smo zdrsnili zelo nizko in da smo se celo na štrajke navadili kot na vsakdanji zajtrk. Borci pa še vedno vztrajamo, da razkrijemo odgovornost za težave, v katere je zašla naša družba.
Čudno je to, da neuradno vemo, kdo je odgovoren za Fenije in Obrovce, uradno pa o tem skrivnostno molčimo. Kako je to mogoče, da s podobnimi investicijami nadaljujemo, čeprav poznamo njihovo škodljivost za naš razvoj, za naš ugled in položaj v svetu,« je javno vprašal Seliškar.
Nič manj zaskrbljeno ne gledajo borci na mlačen odziv družbenopolitičnih organizacij, predvsem Zveze ko-
munistov, na pojave nacionalizma kot alternative socialističnemu samoupravnemu razvoju, na težnje po krepitvi centralizma v političnem sistemu in na zamiranje resničnega samoupravljanja.
Borci se počutijo osamljene in brez moči tudi zaradi starosti in vedno bolj se jih loteva občutek simbolične prisotnosti v družbi. Kljub temu so prepričani, da ni prepozno, če še naprej vztrajajo, da se poštenje in odgovornost, kolektivna in posameznikova, vrneta v družbene odnose.
Borcem tudi ni prav, da so se sesta-vljalci zgrešenega deviznega zakona poskrili v mišje luknje, saj maček, ki o tem govori, gotovo ve, kje so in jih zato ni težko najti. Mlačnost in počasnost pri iskanju izhodov iz krize se maščujeta.
Demokratičnost za borce ni mlačnost, zato je treba stvari jasno postaviti na njihovo mesto, ne bežati pred problemi in ne pred nasprotniki. ampak se soočiti z njimi.
J. T.
Porazna (ne)odzivnost delegatov
Od 1190 delegatov v sevniški občini se je izobraževalo le 162
SEVNICA — Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL Sevnica seje odločil za neprimerno bolj praktičen program izobraževanja, kot gaje ponudila republiška konferenca, a kljub temu je bila odzivnost članov delegacij delegatskih skupščin porazno majhna.
V petih skupinah je bilo vabljenih zavest po potrebi za usposabljanje.
k družbenopolitičnemu izobraževanju 1190 članov delegacij, prišlo pa jih je komaj 162, to je 13,6odstotka. Med razlogi za neudeležbo kot najpogostejše navajajo premajhno
HOTEL, ZDRAVSTVENI DOM IN ZELENICE
SEVNICA — Najožji center mesta Sevnica (Trg svobode)bodo Sevničani pozidali z ličnim hotelom, z lokali, kot so frizerski, savna.pizzerija v pritličnih prostorih, pod arkadami, ob parkirnih prostorih pa naj bi bilo veliko zelenja. Cb širitvi zdravstvenega doma in pa bolj odmaknjeni gradnji kulturnega doma se bo seveda dobršen del tega zelenja moral umakniti betonu. Komisija za urbanistično planiranje pri sevniški krajevni skupnosti je predlagala, naj bi zgradili hotel, da bi ga lahko kdaj še nadzidali, predvideli pa naj bi tudi več parkirnih prostorov, morda tudi gradnjo garažne hiše.
nadalje številne probleme, ki so se nakopičili pri delu delegacij in sojih že našteli ob analizi delegatskega delovanja ob pripravah na zadnje volitve, žal, pa teh problemov niso tudi odpravili. Morda je tu in tam prišlo do podvajanja, ko sta tudi ZK in sindikat pripravila vrsto vzporednih oblik izobraževanja. Bolj lahko
NESKLEPČEN OBČINSKI KOMITE ZK
SEVNICA — Občinski komite Zveze komunistov v Sevnici v četrtek. 23. aprila, ni mogel zagotoviti dvetretjinske večina, ki bi jo potreboval za sprejem pomembnih listin. Prisotnih je bilo 16članov, kar9sejihjeopra-vičilo. 3 pa so bili neopravičeno odsotni.
skrbi ugotovitev, da so delegati v sedanjih kriznih časih spričo svoje nemoči postali ravnodušni.
Predsedstvo je prejšnji četrtek sicer ocenilo, daje sploh uspeh, da so vsaj v celoti sprejeli družbenopolitično izobraževanje, kar ni uspelo ravno številnim občinskim konferencam SZDL v Sloveniji. Za ta mandat je to kar dobro. Morda bodo
• Pomisleka je vredna tudi misel Cirila Zlobca, ki jo je parafraziral predsednik medobčinskega sveta SZDL Lado Močivnik, da ob volitvah zmeraj govorimo, da smo izbrali najboljše, potem pa delegate takoj na začetku mandata pošljemo v klopi, da se učijo abecede. Naposled bi se morali zavedati, da je delegatska abeceda vse prej kot poceni. Za izobraževanje sevniških delegatov je Zavod za kulturo in prosveto izstavil račun za 716.862 din, ali približno pol starega milijona na delegata. Predrago in preveč za sila majhen učinek.
v prihodnje poiskali drugačno obliko, boljše predavatelje.
P. PERC
ročne kredite. VIMVso vcelotipok-rili lansko izgubo in upajo, da bodo ob ustreznejšem vrednotenju izvoza lahko hitro laže zadihali. Manj optimistični so vdobovskem Trimu, in to zaradi majhne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in neo-betavne programske usmeritve, zato komite poziva vodilne komuniste v Trebnjem, naj poskrbijo,da bo sanacijski program izdelan do konca aprila,
• Iz zaskrbljenosti zaradi nazadovanja kmetijstva seje porodila tudi pobuda CK ZKS Slovenije. Ta naj v okviru svojega programa čimprej oceni položaj te panoge, da bi potem laže našli izhod iz začaranega kroga.
V strokovnih službah delovnih organizacij v brežiški občini so dolžni takoj analizirati posledice interventnih predpisov in čimprej sprejeti družbeni dogovor o razporejanju dohodka. Delegati družbenopolitičnega zbora se bodo zavzeli za skladnejše povečevanje osebnih dohodkov v upravnih organih, za vse druge porabnike proračuna pa zahtevali enako startno osnovo.
Sprejem interventnih zakonov, posebej še zakon o omejevanju oseb-
DENAR JE TREBA ZBRATI DO 15. MAJA
KRŠKO — Na pobudo izvršnega sveta skupščine občine Krško je bil 15. aprila v Krškem sestanek, na katerem so bili prisotni seznanjeni z dosedanjim potekom priprav na gradnjo kabelskega omrežja za prenos TV in radijskih signalov. Sedaj je predvsem pomembno, da organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti do 15. maja zberejo potreben denar, s katerim bi odkupili opremo, ki jo je že dobavila avstrijska tvrdka Peters, izdelal pa nemški Kathrein. Na sestankuje bil imenovan organizacijski odbor, ki mu bo predsedoval Ivan Glogovšek. Njegova naloga je, da poskrbi za odkup napravza kabelski in satelitski' prenos TV in radijskih signalov (CATV in SATV), pa tudi da zbere prijave občanov, ki bi hoteli sprejemati te TV in radijske programe. K temu je treba dodati, da nov sistem omogoča veliko boljši sprejem domačih programov.
nih dohodkov, je v občini povzročil precej vznemirjenosti in nezadovoljstva, predvsem v kolektivih, ki so konec minulega leta dosledno spoštovali dogovorjena delitvena razmerja za osebne dohodke. Letos so bili zaradi tega kaznovani, saj niso smeli zviševati plač, čeprav so dobro gospodarili. Izredno veliko ogorčenja je povzročilo tudi škodljivo dnevno spreminjanje tolmačenj interventnih zakonov.
* Na seji so med drugim sprejeli pobudo, naj komite za družbenoekonomski razvoj takoj prouči, kakšne so možnosti za ustanovitev namenskega razvojnega sklada za odpiranje novih enot drobnega gospodarstva v občini.
J. TEPPEY
Na kaj naj bi družbene službe »pozabile«?
Ob razpravi o spremembi zakona o združenem delu in intervencijskih zakonih
SEVNICA — Med delavci je dosti nejevolje zaradi stalnega spreminjanja zakonodaje. Komaj se vsaj malo privadijo in seznanijo z novostmi. že pride do ponovnih sprememb. Kako biti potem na tekočem z našo zapleteno in naglo se spreminjajočo zakonodajo?
Tudi tako je razumeti razpravo na ponovljeni seji občinskega sveta sindikatov prejšnji četrtek v Sevnici (prvič niso bili sklepčni) o paketu intervencijskih zakonov in predlogu za spremembo zakona o združenem delu. Strokovne službe v podjetjih so dolžne delavce dobro seznaniti s predvidenimi spremembami »male« ustave. Tam kjer strokovnih služb, ki bi to počele, nimajo, bodo prišli iz predavateljskega občinskega aktiva.
Veliko jeze med delavci je zaradi intervencijskih zakonov. Pred vsem družbene dejavnosti se bojijo, če bodo delavci v zadnjem četrtletjures dobili ustrezen poračun osebnih dohodkov, ali pa bo vse izničila visoka inflacija. Kaj pa, če ne bo dohodka in ne bo od kod vzeti ta denar za okleščene plače? Delavci v družbenih dejavnostih se sprašujejo, kaj zmanjšati, kaj črtati, na kajkratko-malo »pozabiti« za določen čas. O tem bi kazalo narediti določeno prednostno listo, kar pa bo spet sila nehvaležno delo. In kdo naj ga opravi?
P. P.
»Ali sem naredil vse?
«
Dosedanji predsednik MS SZDL za Posavje Lado Močivnik: »V politiki ne moreš čakati na penzijo«
KRŠKO — »Temeljno vprašanje, ki se mi poraja sedaj, ko odhajam s funkcije predsednika medobčinskega sveta SZDL za Posavje, je prav gotovo, ali sem s svojim političnim delovanjem doprinesel k izboljšanju razmer. Sprašujem se tudi, ali bi bilo kaj drugače, če te funkcije ne bi opravljal. Toda ljudje smo politična bitja, zato si mislim, da bi bil na tem mestu lahko tudi kdo drug, kakor so se pojavila alternativna gibanja tisti hip, ko uradna politika ni več sledila dogajanju,« je povedal Lado Močivnik, ki seje pretekli četrtek poslovil od funkcije predsednika MS SZDL za Posavje.
»Zdaj se vračam v združeno delo, v Lisco, kjer so poleg SO P in TCP Djuro Salaj edini v Posavju dokazali, da je z dobro vodeno poslovno politiko mogoče marsi-
Lado Močivnik, dosedanji predsednik MS SZDL za Posavje.
kaj doseči. Vodil bom kadrovsko-socialni sektor in spet bom imel veliko posla z ljudmi. Mislim, da sem kot predsednik oziroma kot aktivist SZDL na tem položaju lahko spoznal marsikaj novega. V zd-ruženodelo se vračam zelo rad. Mislim. da v politiki ne moreš čakati na penzijo, saj začneš delati preveč rut insko, zapadeš v kalupe, ki političnemu delu samo škodijo. Rekel bi celo. da sem proti klasičnemu aktivizmu, da sem proti forumske-mu delu in sestankovanju. Moj cilj je bil, da bi SZDL postala resnična frontna organizacija, kjer bi lahko sleherni človek prišel do veljave. Srečen bi bil seveda, če bi se vsaj del teh mojih teženj uveljavil. Deloma se je to poznalo tudi v delovanju medobčinskega sveta, ki se je dobrem letu na seji sestal samo dvakrat, v tem času pa je bilo posvetov, razprav, javnih tribun kar 19. Odzivnost na takšen način dela je bila dobra, celo odlična, to pa pomeni, da bo treba tako delo nadaljevati. K temu nas silijo tudi razmere. Nazadnje moram še enkrat poudariti, da je potrebno prisluhniti zlasti mladi generaciji.« je povedal Lado Močivnik in dodal, da mora politik večkrat povedati svoje stališče, ki je morda celo v nasprotju z uradnim. Povedati pa je treba to stališče pravočasno.
Naj dodamo še to,da Močivniku nikakor ne bo dolgčas po političnem delovanju, saj je naštel kar trinajst funkcij, ki jih že opravlja, evidentiran pa je tudi za predsednika komisije za družbenoekonomske odnose pri zboru občin skupščine SRS.
J. S.
Novo v Brežicah
BUDNICA BO—Hrup okoli prvomajske budnice po krajevnih skupnostih seje polegel, odkar je znan plačnik stroškov. To bosta sindikalni svet in občinska turistična zveza. Pravijo, da so bili najbolj glasni ravno tisti, ki za igranje nič ne prispevajo. Toda da ne bo nesporazuma, godbeniki igrajo vedno brezplačno, Kapelci in Ločani. Samo malico dobijo in avtobus jim plačajo.
NALEZLJIVA BOLEZEN SE ŠIRI — Brežiškim borcem ne gre v račun, da dandanes vsi ljudje po vrsti tarnajo, kako slabo živijo. Dobro razumejo tiste, ki semorajo preživljati z minimalno pokojnino in občinsko podporo, ne pa takih, ki si lahko privoščijo avto za 10 ali celo 20 milijonov novih dinarjev.
PA SMO LE MED NAJVEČJIMI — Radi se postavljamo in uporabljamo presežnike, je dejal kmetijski inženir v razpravi o okolju, radi kažemo svetu ogromne farme, da se nam prizanesljivo smehljajo, nimamo pa na voljo majhnih vsot, enega ali dveh milijonov dinarjev posojila za kmeta, da bi redil živino ali prašiče brez nevarnosti za večje onesnaževanje narave. Taki smo.
KAJ BI REKEL PLETERŠNIK? -Še ne tri metre stran od groba, v katerem je pokopan veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik, je ob vhodu na pišečko pokopališče napis »Pazi na čiztočo« namesto »Pazi na čistočo!« Te pravopisne nemarščine Pleteršnik svojim rojakom zagotovo ne bi oprostil, zaradi sebe morda še, ne pa zaradi študentov, ki prihajajo v njegov rojstni kraj z vsega sveta.
Krške novice
ZAMENJALI SO VRATA — Anonimni veljaki s Spodnjega Griča v Krškem, ki svoje jeklene konje garaži-rajo v zakloniščih, očitno tudi berejo tole rubriko. In prepričani so, da so prišli vanjo samo zaradi tega, ker so bila na zaklonišču vrata iz žičnate mreže, tako daje bilo moč avtomobile tudi videti. Zdaj so vrata zamenjali, avtomobile pa imajo še vedno spravljene v zaklonišču. To je približno tako, kakor če stanovanie leno pometeš, smeti pa skriješ pod predpražnik.
JOJ, KJE BOM VZEL? — Pevski zbor »Viktor Parma« iz Krškega in moški pevski zbor iz Brestanice se odpravljata na gostovanje v Zah. Nemčijo, kjer bosta gostovala v mestu Obrik-heim. Pevci, ki sami seveda nimajo denarja za tako gostovanje, obisk pa morajo nemškim pevcem že iz vljudnosti vrniti, so se za pomoč obrnili tudi na občinska telesa. Tam pa so jih odslovili, češ da nimajo denarja. Pevci so pomoč našli v združenem delu. kjer so dobili denar in tudi avtobus. Največjo pomoč jim je nudila Jedrska elektrarna Krško.
S PLAČAMI JE KRIŽ — V Kovinarski so komaj izbrskali nekaj denarja, da so lahko izplačali osebne dohodke svojim delavcem, pa še to z zamudo. Podobne težave so imeli tudi prosvetarji, ki so doslej plače dobili že pred začetkom prvomajskih praznikov. Zdaj upajo, da jih bodo dobili vsajmeddnevomOFin 1.majem.Očitno pa je, da tudi v Temeljni posavski banki nimajo na pretek denarja, ko pa je v Posavju taka stiska zanj.
IZVOLJENI IZ ZASEDE — Pred kratkim je bila skupščina krajevne skupnosti Krško. Marsikomu je žal,da se je ni udeležil. Na seji skupščine so namreč izvolili nekaj funkcionarjev, ki niso imeli pojma, da so sploh evidentirani, da pa so izvoljeni, so izvedeli šele kasneje. Seveda niti niso pretirano zadovoljni zaradi funkcij, ki sojih dobili. Te funkcije niso preveč cenjene in hvaležne.
Sevniški paberki
PODHOD — Podhod po železniško progo pri križišču v Šmarju je tako zanemarjen, kot da je v neprijetni polmrak treščila še bomba. Krščenih in nekrščenih ostankov civilizacije niti ni treba videti, kajti zaznajih celo močno zamašen nos.
RAZSVETLJAVA — Boštanjska krajevna skupnost precej plačuje za javno razsvetljavo: samo za januarje znesel račun kar 47 starih milijonov! Iz sklada stavbnih zemljišč ne smejo plačevati takih stroškov, iz katerih sredstev naj potemtakem plačujejo javno razsvetljavo, so se spraševali v četrtek ob obisku »Občinarjev«. Za odgovor je kot iz topa poskrbel kar predsednik skupščine KS Drago Krošelj: »Z dinarskimi, vendar!« Hudo resno vprašanje pa je, s čim bi plačevali javno razsvetljavo Boštanjčani, če ne bi imeli samoprispevka. Verjetno marsikatera žarnica ne bi gorela!
BOJKOT — Predsednica OKSZDL je v Metalki v beli Ljubljani kupil pipič za več kot 1.600 din, misleč, da gre za desetkrat manjši znesek. Ko je prodajalka že pritisnila račun, je opazil zmoto, a ni hotel komplicirati in seje pač sprijaznil, da je pipič preplačal. Se prej pa je kupil stojalo za pritrditev kolesa na steno ali strop za komaj 340 din. S tema primeroma je hotel predsednik ponazoriti, v kakšnem položaju se znajde potrošnik, ko bi moral izvajati bojkot. Kakor pridobljeno, tako izgubljeno!
ZABOJNIKI — Dinosova zabojnika za steklo pri Stergarju v Šmarju in pri Merxu so ljudje kar lepo sprejeli. Nekaj je pa še zmeraj takih, ki jim je prav malo mar, kaj zabrišejo v tak zabojnik, namenjen le za zbiranje stekla.
kultura
in
izobra-
ževanje
Širokosrčen za kulturo
»Novomeški Dom JLA rad ponudi streho amaterskim kulturnim ustvarjalcem in poustvarjalcem,« pravi Jelena Lajšič—Predstavili kulturo garnizije
NOVO MESTO — Da bo novi Dom JLA odprta — ne samo ozko vojaška — ustanova za najrazličnejše dejavnosti in med drugim tudi pomembno novomeško kulturno žarišče, je bilo poudarjeno že tistega dne, kojegeneralpolkovnik Stane Potočar-Lazar, tedanji načelnik generalštaba JLA, na terasi podaljška mestnega parka, kjer so bila prej teniška igrišča, položil in zazidal temeljni kamen zanj. Zdaj, ko dom že deset let služi namenu, lahko ugotovimo,da so sepričako-vanja v celoti izpolnila, oziroma še več, da Dom JLA ni le prostor za nastope gostujočih kulturnih skupin, marveč z oblikovanjem lastnih skupin, predvsem otroških in mladinskih, pa s spodbujanjem k najrazličnejšim aktivnostim tudi tvorno in odmevno posega širše v kulturno življenje Novega mesta, občine in regije.
Že nekaj let vse niti kulturnega življenja v novomeškem Domu JLA teko pod prsti Jelene Lajšič, ki je v tej ustanovi zaposlena kot referentka za kulturo. Resda rešitve za pomembnejša dogajanja skupaj poiščeta z načelnikom, kapetanom I. razreda Mirašem Dakičem, in da ji za prenekatero stvar dajo pomočnike, vendar pa je nazadnje vse odvisno od tega; kako se za to ali ono sama zavzame. Dogodkov, ki jim je botrovala, in zadev, pri katerih je morala biti zraven,seje samo včasu,odkar je referentka, zvrstilo nešteto. Letos je vse, kar pripravijo v domu, posvečeno 10-letnici delovanja v novih prostorih, še posebej pa 45-letnici ustanovitve SNOUB Matija Gubec, po kateri se imenuje novomeška garnizija, in 50-letnici prihoda Tita na čelo KPJ. V znamenju teh obletnic sta sezvrsti-la tudi zadnja dva kulturna večera, ki so ju pripravili prejšnji teden. Najprej je bil v domu večer kulturno-zabavnih dejavnosti novomeške garnizije, nato pa še lita-rarni večer s književnikom Perom Zubcem.
»Za ta prvi pregled kulturno-zabavnih dejavnosti, ki jih gojijo v novomeški garniziji, sem scenarij sama napisala,« pravi Lajšičeva. »Za okvir je služila življenjska zgodba enega od vojakov, in sicer vse od njegovih otroških let pa do prihoda v JLA in tega, kako se je vživel v novo okolje, v kolektiv, kjer so pripadniki vseh narodov in narodnosti. Ob zgodbi seje razpletalo vse, kar je ta vojak lahko videl in doživel že v domačem kraju. Vse to so s svojimi nastopi ponazorili vojaški orkester, folkloristi, plesalci rugovske suite, kakor se imenuje albansko kolo, pa pevski zbor vojakov pod vodstvom Janeza Jocifa, ritmična skupina deklet iz zdravstvene šole, plesno-pevska skupina iz kmetijske šole, sodelovali pa so tudi učenci bršljinske
osnovne šole in malčki iz vrtca na Ljubljanski cesti. Prireditev jenele lepo uspela, ampak tudi potrdila tradicionalno sodelovanje garnizije z organizacijami in ustanovami v mestu. Zanimivo pa je poteklo tudi srečanje z mostarskim pesnikom Perom Zubcem, ki živi v Novem Sadu. Med drugim je predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko in prebral nekaj pesmi.«
Obiskovalci omenjenih prireditev so si lahko ogledali tudi likovno razstavo, ki so jo odprli v avli Doma JLA. Na njej se s svojimi deli predstavlja osem ljubiteljskih slikarjev. To so: major Toplica Gajič, kapetan I. razreda Milo-rad Ljubisavljevič ter vojaka Siniša Tomič in Ljubiša Mitrovič iz novomeške garnizije, upokojenec Kostja Virant iz Straže (borec Gubčeve brigade) pa Franc Musec, Matej Pečnik in Maja Zajc iz Logatca.
Jelena Lajšič: »Tudi v prihodnje želimo podpirati kulturni amateri-
9 Omeniti kaže tudi to, da je novomeška garnizija izdala pesniško zbirko pripadnikov JLA z naslovom Nočas ja sanjam (Nocoj sanjarim). Avtorji pesmi so Slobodan Simonovič, Saša Benažič, Drago-siav Hajdukovič, Tanasije Ilič, Denis Resner, Mladen Madarac in Milan Stjepanovič, ki je tudi zbirko uredil in napisal spremno besedo.
»Čeprav v domu često gostujejo profesionalni izvajalci, se okrog njega v glavnem zbirajo amaterski ustvarjalci in poustvarjalci, vsi od začetnikov dalje. Dom jim bo še nadalje dajal streho, obenem pa bomo odprli vrata vsem, ki bodo želeli sodelovati z nami, nastopati pri nas. Pa ne bomo samo čakali, da nas poiščejo, šli jim bomo naproti,« zatrjuje Jelena Lajšič in doda, da novomeški Dom JLAlahko deluje pristno le, če je nenehno v stiku z okoljem in njegovimi potrebami.
I.	ZORAN
Dolenjci med »vitezi Svobode«
Odličja Svobode so prejšnji teden dobili tudi Jože Falkner, Anton Horjak, Toni Vovko, Evgen Cestnik, Branka Moškon in Gasilsko društvo Sevnica — Dr. Matjaž Kmecl: »Slovenski kulturni delavec dela tudi po ničelni tarifi«
LJUBLJANA — V slovenski ljubiteljski kulturi bodo največjo pozornost še naprej posvečali izobraževanju amaterskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, hkrati pa intenzivno gojili že vpeljane in tudi preizkušene oblike delovanja. To je najpomembnejši sklep programsko-volilne seje republiške Zveze kulturnih organizacij, ki je bila 22. aprila v Cankarjevem domu in na kateri so Marjana Gabrijelčiča izvolili za novega predsednika te organizacije.
Seja pajeimelatudlsTavnostmdel, Svobode z zlatim, Evgen Cestnik iz
saj so spet podelili tradicionalna odličja Svobode, najvišja priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za dolgoletno delo in pomembne dosežke na kulturnem področju. Tokrat so jih nekaj prejeli tudi dobitniki iz dolenjske in posavske regije. Jože Falkner iz Trebnjega, Anton Horjak s Senovega in Toni Vovko iz Novega mesta so dobili odličje
9 Misel je močnejša od vsega. (De Gourmont)
9 Čas mineva, in vendar je edini, ki ostane. (Jerman)
OKTET PEL DOMAČEMU OBČINSTVU
ŠENTJERNEJ — Šentjernejski oktet je spet nastopil. Tokrat se je s celovečernim koncertom predstavil domačemu občinstvu. Prireditev, s katero so počastili praznik šentjernej-ske krajevne skupnosti, dan OF in praznik delaje bila 24. aprila zvečer v prostorih OŠ Martina Kotarja.
PETERO ZBOROV
SEVNICA — Zveza kulturnih organizacij sevniške občine je v soboto uspešno priredila občinsko pevsko revijo v dvorani gasilskega doma. Od napovedanih šestih zborov se jih je revije udeležilo pet. Peli so: dekliški nonet iz Tržišča,oktet Boštanjski fantjeintroje mešanih pevskih zborov: zbor kulturnega društva »Primož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu, iz Jutranjke in Lisce. Strokovni ocenjevalec revije je bil znani glasbeni pedagog prof. Egon Kunej iz Celja. Ob tovariškem srečanju vseh nastopajočih je prof. Kunej podal temeljito oceno. Bil je zadovoljen z doseženo ravnijo revije, njegovinapot-ki zborovodjem bodo koristni za nadaljnje delo. Izbrani so bili trije zbori, ki se bodo udeležili posavske pevske revije 30. maja v brežiški viteški dvorani.
A.Ž.
Dragatuša, Branka Moškon iz Novega mesta in Gasilsko društvo Sevnica pa odličje Svobode s srebrnim listom. Skupaj je bilo podeljenih 25 zlatih in 19 srebrnih odličij.
Novim »vitezom Svobode« je prvi čestital slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl. Dejal je,dajeta praznični trenutek vendarle tudi skaljen, saj »skoraj že ne mine dan, da nam kdo ne bi na glas in brez sramu kratil pravice do svobode«, po kateri so nekdanji delavski kulturniki imenovali svoja društva. So pa še druge in drugačne sence, ki legajo na kulturo. Ena teh grozi prav zdaj.
»Ob novi zakonodaji, ki očitno zelo globoko posega v naše osnovne politične opredelitve, v samoupravljanje, v kulturni in gospodarski policentrizem in ki neposredno preti tudi močno zmanjšati denar v blagajnah občinskih kulturnih skupnosti, s tem pa spodnesti gmotna tla ljubiteljski kulturi, široki kulturni bazi, bo treba zelo jasno in čvrsto strniti voljo in odločnost za vztrajanje pri našem delu in naših opredelitvah,« je navedel dr. Kmecl. Takoj pa je dodal, da smemo ob vsem tem in navsezadnje le ostati svetlogledi, kajti: »Prepričan sem, da slovenskega kulturnega delavca ne more prav bistveno prizadeti noben ukrep. Z belo krizantemo v gumbnici in z vriskom svobode v srcu, kot bi rekel Cankar, bo delal po ničelni tarifi naprej, ker verjame v svoje delo in njegovo poslanstvo.«
I.Z.
Pevski praznik na Otoficu
Otoški pevski zbor praznoval prvi jubilej — 5-letnico  ustanovitve — Prva Gallusova priznanja________________________
OTOČEC — Mešani pevski zbor, ki deluje v okviru tukajšnjega Ttul-turnega društva, je minulo soboto proslavil 5-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert je bil pravi pevski praznik kraja, saj sta se otoškim pevcem na odru pridružila še mešani pevski zbor iz Šentjerneja in Šentjernejski oktet, program pa je popestril družinski instrumentalni trio Novina.
Franc Pavkovič, ravnatelj OŠ Otočec, je v nagovoru dejal, da krajani štejejo ta pevski nastop za pomemben kulturni dogodek celotne krajevne skupnosti in za najprimernejšo obliko počastitve dneva OF.
Po skupnem nastopu obeh zborov in okteta, ko so pevci pod vodstvom Antona Čorbiča zapeli Pirnikovo Zdravljico, so se sodelujoči posamično predstavili. Tako je najprej svoj del programa odpel mešani zbor iz Šentjerneja z zboro-
vodjem Milanom Pavličem, za njim pa Šentjernejski oktet, ki ima za seboj že četrt stoletja delovanja in ga zadnja leta uspešno vodi Janko Avsenak. Poslušalcem so se okte-
tovci v hipu tako priljubili, da je moral oktet svoj program podaljšati za dve pesmi. Osrednja pozornost pa je seveda veljala gostiteljem - - jubilantom.
Mešani zbor KUD Otočec, ki ga vodi Anton Čorbič, seje na koncertu predstavil s petimi pesmimi: Hajdrihovo Prvomajsko, Leskovarjevo Sijaj mi sončece, von Becke-rahtovo Sine mušica nulla vita, Adamičevo Rasti rožmarin in Li-parjevo Pod šotorom. Na koncu so se pevci spet zlili v en zbor in pod vodstvom Milana Pavliča zapeli odlomek iz Verdijevega Nabucca (zbor Izraelcev).
Pevcem in pevkam, ki v otoškem zboru vztrajajo že od začetka, je Zdravko Hribar v imenu novomeške ZKO podelil Gallusova priznanja z bronastimi značkami. To je pomembna spodbuda za pevce, pa tudi za zbor, ki se, kot so povedali, nikakor ne more številčno ustaliti, zato išče nove člane.
I.	Z.
Zapeli so dvainštirideset pesmi
Na medobčinski pevski reviji v Novem mestu nastopilo štirinajst šolskih zborov z več kot 700 člani — Ugotovitev: preveč otroških in premalo mladinskih zborov
NOVO MESTO — Na medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo je 21. aprila zvečer v tukajšnjem Domu kulture pripravila Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine, je nastopilo štirinajst zborov iz vseh štirih občin dolenjske regije oziroma prek 700 mladih pevcev in pevk. Na skoraj dveurni prireditvi so zapeli 42 pesmi, za kar so bili deležni priznanja občinstva, ki je tokrat napolnilo dvorano, predsednik Pevske zveze Dolenjske in Bele krajine Janez Zajc pa je zborom in zborovodjem podelil še pisna priznanja oziroma plakete.
Značilno za to revijo je bilo, da so nastopili samo zbori iz šol, in še to pretežno iz osnovnih šol, pri čemer
Veliko dela, denarja pa premalo
Črnomaljska ZKO o delu v preteklem in letošnjem letu — Premalo strokovnih delavcev — Težave z vzdrževanjem domov — Poklicni tajnik?_
ČRNOMELJ — Nedavno so v zvezi kulturnih organizacij v Črnomlju pretresli delo v preteklem letu in zastavili letošnji program. Predvsem bodo morali več časa nameniti mladim pa strokovnemu delu, v razpravi je bilo slišati tudi razmišljanja o profesionalnem tajniku ZKO, čeprav je po drugi strani res, da ima Z KO na razpolago dokaj skromna sredstva. V letošnjem letu naj bi od občinske kulturne skupnosti dobila okrog 12 milijonov dinarjev, vendar je ta plan zelo vprašljiv.
V preteklem letu je bilo v okviru črnomaljske ZKO vidno predvsem delo na pevskem, folklornem, literarnem, likovnem in gledališkem področju. Nastali sta novi kulturni društvi v Butoraju in Tribučah, v Dobličah je v ustanavljanju, društvo upokojencev v Črnomlju pa je ustanovilo pevski zbor. S težavami so se ubadali v KUD Adlešiči, le redkokdaj je bilo slišati pevska zbora iz Vinice in Dragatuša. Probleme imajo tudi v nekaterih drugih društvih, vendar je ob koncu preteklega leta v občini delovalo 7 pevskih zborov,
. prav toliko tamburaških in 8folklornih skupin, gledališka skupina in godba na pihala. Marsikje so imeli težave z vzdrževanjem domov, saj je denar za te namene pičel. Lani so si z njim pomagali v Adlešičih, Dobličah, Semiču in Tribučah.
Pri folklori jih pesti predvsem pomanjkanje strokovnih vodij in denarja za nabavo noš. Začeli so z izobraževanjem vodij, udeležba na seminarjih pa je potrdila, daje zanimanje za folkloro izredno veliko. Lani so končno pričeli tudi z raziskavo belokranjskih ljudskih noš. V glasbeno-pevski dejavnosti so težave s pomanjkanjem glasbenikov, učite-
ljev glasbe in zborovodij. Glasbena šola bi gotovo morala postati kulturno žarišče. Z zamenjavo kapelnika je znova zaživela godba na pihala, ki je bila tik pred razpadom. V Gribljah pa bodo morali za revijo obkolpskih pevskih zborov urediti dom, da bodo nastopi bolj kvalitetni.
V ZKO so pričakovali, da bo območno srečanje literatov začetnikov, ki je bilo lani prvič na Vinici, spodbuda za literarno ustvarjanje v občini, predvsem med učenci srednje šole. Pa so se zmotili, kajti mentorje je težko pridobiti, pa tudi učenci niso preveč zainteresirani za tovrstno ustvarjanje. Pičla je tudi gledališka dejavnost v občini, saj deluje le skupina
TRŽAČANA TUDI V KOČEVJU
KOČEVJE — Tržačana, violinist Igor Kuret in harfistka Barbara Fai-raan, ki sta pred dnevi koncertirala na otvoritvi razstave del Ivana Vavpotiča v Dolenjski galeriji v Novem mestu, sta se zatem predstavila tudi kočevskemu občinstvu. Nastopila sta 21. aprila zvečer v Šeškovem domu, prireditev pa sta pripravili ZKO in glasbena šola.
v Semiču, v Črnomlju pa je kljub pripravljenosti nekaterih ni moč ustanoviti, saj ni režiserja. Večjo pozornost bodo morali posvetiti tudi sodelovanju z zamejskimi Slovenci, saj so bila dosedanja gostovanja bolj ali manj naključna.
M. B.-J.
»RIBNICA 86« GOSTUJE V KOČEVSKEM SALONU
KOČEVJE — Dela, nastala v lanski ribniški likovni koloniji, si zdaj lahko ogledajo tudi tukajšnji ljubitelji likovne umetnosti. Razstavo so pod pokroviteljstvom kočevske občinske skupščine odprli v Likovnem salonu 22. aprila. Na ogled bo še do 11. maja.
IZJEMEN VIOLINIST
RIBNICA — V okviru treh nastopov v Sloveniji je sloviti nemški violinist Michael Grube pred dnevi koncertiral tudi v dvorani tukajšnje glasbene šole. V prvem delu je gost ob klavirski spremljavi Igorja Dekleve iz Ljubljane izvedel Scftubertovo Prvo sonatino op. 137. Srebotnjakovo Makedonsko ljubezensko pesem, Mi-helčičevo Serenado, Tartinijevo Tasso sonato in prikupen Scherzoso svojega očeta dr. M. L. Gruberja. Drugi del je bil posvečen španskim skladateljem Sarasateju. Granadosu Charpentieru in Falli.
J. G.
so prevladovali otroški zbori. Ti so z večerom tudi začeli in zapolnili več kot polovico programa. Pravi mladinski zbor je bil le eden. Kot so po nastopu zborovodje sami ugotovili, da je bila prireditev predolga, kar bodo pri izvedbi naslednje revijevse-kakor upoštevali, obenem pa poskušali pritegniti še kakšen srednješolski zbor, če pa jih ni, pa dati pobudo za ustanovitev. Če drugega ne, bodo prihodnjič bolj pazili, da bo doseženo pravo razmerje med otroškimi in mladinskimi zbori.
Najprej je nastopil otroški zbor male glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom Cvetke Hribar. Zbor sta spremljala godalni orkester glasbene šole in skupina z Orffovim instrumentarijem. Potem so se s po tremi skladbami predstavili otroški zbori iz semiške (zborovodkinja Ani Jankovič-Šober), metliške (vodja Ibrahim Čoralič), dva iz črnomaljske (pod vodstvom Vlaste Hu-tarin Darka Kočevarja, slednji je tudi avtor ene od izvedenih skladb), šentjernejske (zborovodja Milan Pavlič), grmske (vodja Slavko Rauch) in mirenske (zborovodkinja Duška Peček) osnovne šole. Izčrnomlajske osnovne šole je nastopil še dekliški nonet, ki.ga vodi Lidija Saje, medtem ko je podzemeljsko osnovno šolo »zastopal« dekliški oktet pod vodstvom Mateje Jakša. Oba mlajša mladinska zbora sta bila iz trebanjske občine. Zbor OŠ iz Velikega Gabra je pel pod vodstvom Marte
JAKAC TUDI V TRBOVLJAH
TRBOVLJE — Dela akademskega slikarja Božidarja Jakca, novomeškega rojaka, je tedni moč videti na razstavah v več krajih. Razstavo Jakčevih de! so pripravili tudi v Trbovljah, na ogled pa bo do 10. maja.
Kramar, zbor trebanjske glasbene šole pa pod vodstvom Tatjane Mihelčič. Najštevilnejši od vseh je bil mladinski zbor OŠ Katja Rupena, ki ga vodi Marjanca Dobovšek, edini pravi mladinski zbor pa zbor srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič pod vodstvom Franca Možeta.
I.Z.
KNJIŽICA O ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT — Kot posebnašte-vilka Preprostih besed, glasil^ ki ga izdaja novinarski krožek na OŠ Dr. Pavla Lunačka je te dni izšla knjižica z naslovom »Šentrupert, moj kraj«. Knjižica, ki so jo natisnili v Trebnjem (v 1000 izvodih), je posvečena 25-letnici sodelovanja šole z družbenim okoljem. V njej so učenci zbrali zanimive podatke o kraju, krajevnih zanimivostih, najrazličnejša pričevanja starejših in svoje vtise. Publikacijo popestrijo fotografije Franceta Režu-na in Janeza Zupana.
Pevski večer s priznanji
Na trebanjski pevski reviji nastopilo osem zborov — Pet priznanj za delo v ___________kulturi___________
TREBNJE — Petkova revija pevskih zborov iz trebanjske občine, ki so jo pripravili v tukajšnjem kulturnem domuje bilahkrati osrednja prireditev v počastitevdneva OF. Na njej je občinska Zveza kulturnih organizacij podelila pet priznanj za dolgoletno delo na kulturnem področju. Prejeli sojih: Darja Korelec iz KUD Ivan Cankar v Veliki Loki, Ivo Matoš — dirigent trebanjskega pihalnega orkestra, DO Tesnila Trebnje, OŠ Jože Slak — Silvo in krajevna skupnost Mokronog. Na reviji pa so nastopili: zbor trebanjskega KUD Pavel Golia pod vodstvom Jureta Teršarja, mešani zbor trebanjskega društva upokojencev z zborovodkinjo Jožico Kravcar, mešani zbor KUD Dr. Peter Držaj iz Velikega Gabra pod vodstvom Fani Anžlovar, moški zbor KUD Emil Adamič iz Mokronoga, ki ga vodi Vilko Videčnik, mešani zbor mirenskega KUD Svoboda z zborovodjem Stanetom Pečkom in Trebanjski oktet, katerega umetniški vodja je Tone Strmole. Vsak zbor je zapel tri pesmi.
TRI RAZSTAVE
RIBNICA — Vpetek,24.aprila,sov Ribnici odprli kar dve likovni razstavi. Amateriski slikar Drago Čuden, kije bolj znan kot operni pevec, razstavlja v avli Zdravstvenega doma v Ribnici. Istega dne so v Petkovi galeriji razstavili 8 slik domačinke Marjete Zobec, kije ta dela ustvarila kot diplomsko nalogo za izpit na pedagoški akademiji. Ta razstava bo odprta do 7. maja. Že naslednji dan, 8. maja, pa bodo v Petkovi galeriji odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Lipovca iz Kamnika.
Na ogled v domačem kraju
V šentjernejski osnovni šoli razstavlja Jožica Medle svoje akvarele in pastele iz zadnjih let
ŠENTJERNEJ — Vdvorani tukajšnje osnovne šole so od minulega petka na ogled akvareli in pasteli domačinke Jožice Medle,kijojena otvoritvi ravnatelj Marjan Močivnik predstavil tudi kot nekdanjo učenko te šole. Medletova se je kasneje sicer izšolala za modno kreatorko, se pravi za oblikovalko, kar pa seveda ne pomeni, da je to tudi po notranjem klicu, predvsem ne povsem.
Njen pravi notranji klic je slikarstvo in na tem področju se Jožica vedno bolj in čedalje uspešneje udomlja. Znanje,kisiga je pridobila na republiških izobraževalnih kolonijah in ga utrjevala na tečajih likovne skupine »Vladimir Lamut« v Novem mestu, katere članica je, je znala s pridom uporabiti in ga vgraditi v svoje ustvarjalne postopke.
Pričujoča razstava, o kateri jena otvoritvi nekaj temeljnih oznak podal umetnostni 'zgodovinar Jožef Matijevič, kustos Dolenjske galerije, nakazuje pomemben korak naprej v slikarkinem razvoju, še posebej pa v njenem odnosu do Slikarstva. Jožica Medle je namreč tik pred tem. da naredi odločilen zasuk od pripovedi k izpovedi, da bodo izseki iz narave, ki zdaj žarijo v bogastvu barv, poslej pritegovali kot ustvarjalkin oseben pogled in odnos dodanegavnaravi. Skratka, da se bo v njenih akvarelih in pastelih, pri katerih bo bržčas še ostala, še bolj sprostil in prevladal njen miselni naboj. To bo vsekakor korak k novi kvaliteti,kiga Medletova jasno napoveduje že s tokrat
razstavljenimi deli.
Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti dejstva, da imamo opraviti z razstavo, ki je nad
Jožica Medle
povprečjem tistega, kar podpišejo in dajo na ogled ne tako maloštevilni ljubiteljski slikarji, med katere kajpak štejemo tudi Medletovo. Še več. prenekaterega njenega v Šentjerneju razstavljenega akvarela, pa tudi pastela, se ne bi sramoval niti izkušen akademski slikar.
I. Z.
pisma
in odmevi
Anatomija moralne degradacije
Razmišljanje na rob tako imenovane novomeške »gradbene afere«
PREDZADNJI »POTOČEK«
KOČEVJE — Te dni je izšla nova številka »Potočka«, glasila učencev osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. V njem je največ prispevkov za razne nagradne natečaje, spisi o živalih, literarnih prispevkov ter prispevkov o življenju in delu šole. Nekaj je tudi sestavkov o dvoizmenskem pouku. Učenka 8. d Nada Turk je zapisala: »Želim si, da bi bila šola bolj moderna, večja in da ne bi bilo več dvoizmenskega pouka, česar pa verjetno ne bom več doživela, ker bom prej končala osemletko.«
SPET LE GOVORICE
KOČEVJE — Pred kratkim smo. kot se reče po novinarsko, iz »zanesljivih virov« izvedeli, da prebivalcem kočevske občine na območju pobratene občine Rab ne bo treba plačevati turistične takse. Predsednik občinske skupščine Rab naj bi o tem že pismeno obvesti! predsednika kočevskega občinskega izvršnega sveta. Ponovno pa se je izkazalo, da govoricam ne kaže verjeti, če tudi prihajajo iz »zanesljivih virov-. Predsednik izvršnega sveta Kočevje Dušan Popovič nam je zatrdil, da o takem sklepu občinske skupščine Rab ne ve ničesar in da tudi ni dobiI nobenega pismenega sporočita o oprostitvi turistične takse za pobratene Kočevce.	P-c
TELEVIZIJSKE TEŽAVE
RIBNICA — Zaradi pogostih izpadov TV pretvornika nad Ortnekom, predvsem ob dela prostih dneh, prebivalci Ribniške doline niso zadovoljni. OK SZDL je zato posredovala pri RTV Ljubljana, televizijci pa so odgovorili, »da so pač take možnosti ortneškega pretvornika«. Ni pa še slišati, da bi se Ribničanje »okužili« s kabelsko televizijo.
M. G.-č ODVISNI SO OD PTT
DRAGOMLJA VAS — V akcijo za napeljavo telefona so se zagreto vključili tudi prebivalci Dragomlje vasi. Vas šteje 27 hiš in za telefon — sedaj v vasi ni niti enega—seje prijavilo 27 interesentov. Poleg tega,da je vsak prispeval po 300 tisočakov, morajo dati še drogove, vsak. kdor hoče imeti telefon, mora dati dva, seveda bodo morali tudi večino potrebnih zemeljskih del opraviti sami. Na vse to so Dragomeljčani pripravljeni,saj jim drugega ne preostane, če hočejo imeti telefon. Jezijo pa se na novomeško pošto, ki jim ne pride zakoličit trase, da bi lahko postavili drogove.
Od 15. do 17. maja bo v Metliki že peta Vinska vigred. Ta prireditev je postala pojem svojevrstnega veselja in razpoloženja, kar dokazujejo tudi naslednji primeri: Stane Željko iz Gornjega Suhorja je Vinsko vigred indogajanje okrog nje upodobil v verzih, pesnitev vžgal v les in jo s trtami okrašeno prinesel na ogled obiskovalcem te prireditve. Jože Žugelj iz Dragomlje vasi proslavlja rojstni dan na prvi dan Vinske vigredi, in ne več na dan, ki ga ima zapisanega v rojstnem listu. Instrumentalno-zabavni ansambel, nekoč poznan pod imenom Kolpa san, se je lani prekrstil v »Vigred«.
Obračam se na najširšo javnost kot človek, humanist, kot predsednik občinske skupščine Novo mesto, kot nosilec javne funkcije z vso moralno in družbenopolitično vsebino. Že samo dejstvo, da sem zajet v preiskavi zaradi suma napeljevanja h kaznivemu dejanju, je velika moralna diskvalifikacija moje osebnosti in javne funkcije, ki jo opravljam. Preiskovalni postopek še ni niti zaključen, pa je vseeno bila potrebna poudarjena javna publikacija v najbolj gledanem času (TV dnevnik brez komentarja, osrednje glasilo Delo n* prvi strani s poudarjenim okvirjem in še bi lahko našteval). Vnaprej je bila moralno poteptana skupina ljudi, še preden šobila materializirana vsa dejstva okrog gradnje »spornih« hiš. Čemu je bila potrebna tako neučakana in poudarjena javnost.
Razmišljam kot človek in humanist. V meni je povzročena neizmerna rana, saj sem socialistično moralo razumel kot iskrenost, neposrednost, odprtosit, spoštovanje do sočloveka, njegove celovitosti, njegovo skromnost in poštenost. V takšnem duhu in zavesti Bern bil vzgojen in delal vse življenje. Odrekanje v prid širših interesov je bila moja življenjska filozofija, opremljena z jasno in neposredno besedo. Vedno mijebilo tuje zakulisje, intrigantstvo, nespoštovanje človekove osebnosti. To mi je najbolj potrjeval neposredni človek, kije bil zelo pogosten gost na tako imenovani »županovi« uri. Zgradil sem si lik človeka, katerega prepuščam oceni najširše javnosti. Brutalno in nehumano sem dobil nemoralno kvalifikacijo osumljenega človeka. Pa toliko prisegamo na humanizem v medsebojnih človeških odnosih! Prav zaupanje med ljudmi in zaprisega človeku je tista moralna vsebina in kapital, ki lahko odločujoče potegne voz iz nastalih težav. Epopeja pretekle zgodovine to nedvomno potrjuje. Vedno sem stavil na človeka, na njegovo notranjo vsebino, na zaupanje, iskrenost, delavnost, neposrednost, strokovnost in pripadnost naši samoupravni domovini. Moje delo in nekritični politični aktivizem je postavljen na oltar človeške diskvalifikacije. Pred letom dni sem bil izvoljen za predsednika skupščine z vso moralno in politično odgovornostjo. Že v samem postopku kandidiranja sem pristal le pod enim pogojem: če je to volja temeljnih okolij vOZDinKS.Tosotemeljne kandidacijske konference in tajne volitve tudi potrdile.
Moja osnovna in edina želja je bila popolna in učinkovita afirmacija družbenopolitičnega sistema, delegatskih skupščin, samoupravljanja na prioritetnih nalogah, definiranih v občinskih srednjeročnih dokumentih. Dejansko sem želel in vgradil
Zamisel za prireditev zanjo se je porodila kmalu potem, kososečlani Društva belokranjskih vinogradnikov dokončno sporazumeli, da bo razstava belokranjskih vin za spremembo enkrat v Metliki in ne v Semiču, ker je tamkajšnjim organizatorjem po šestih uspešno organiziranih razstavah morda že nekoliko pošla sapa. Prireditev naj bi bila na predlog Otmarja Šturma v Metliki na treh trgih vključno s prostori gradu, in to tri dni. Prireditev naj bi bila združena z razstavo in pokušnjo nagrajenih vin. Ta Šturmov predlog je zbudil nemalo začudenja članov Društva vinograd-
sebe v celovit razvoj družbenopolitične skupnosti Novo mesto. V ta namen smo skupaj, predsedstvo SOb in IS, razvili metodo neposrednih stikov s temeljnimi okolji v OZD in KS v smislu spodbujanja vseh tistih subjektivnih sil v posameznih okoljih, ki so želele napredek občine Novo mesto. V konceptu razvoja smo poudarjali dinamičnost razvoja, podpore učinkovitim in perspektivnim programom, vnašanje tehnološko-inovativnih vsebin, jasni strategiji razvoja, kijeusmerjena k svetovnim razvojnim izzivom. Enako pozornost smo posvečali celotni sferi družbenih dejavnosti in KS kot temeljnemu bivalnemu okolju. Podobno afirmacijo občine smo želeli v konceptu policentričnega razvoja Slovenije na mnogih konkretnih projektih. Tako imenovana »županova ura« oziroma odprta vrata skupščine vsako sredo popoldne je bila sestavni del popolnega animiranja delovnih ljudi in občanov. Odmevnost je bila zelo velika, kar je potrjevalo zaupanje in ugled skupščinske hiše. Moje delo in življenje dajem v presojo in oceno delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto.
V zvezi z gradnjo svoje hiše želim reči le to, da se odkrije resnica, iz tega razloga sem sam predlagal odvzem imunitete. Delim zaupanje do ljudi,
Kulturno-športno društvo Kostel, ki deluje od leta 1984, si je za leto 1987 zastavilo obsežen program delovanja. Narekuje nam ga usmeritev v krajevni skupnosti, da naj bo društvo osnovni nosilec kultumo-športne dejavnosti v njej. Letni program vsebuje organiza-
nikov in nekaj odpora tudi v pripravljalnem odboru in tisti, ki smo se z zamislijo strinjali, smo morali ostale pač še nekaj časa prepričevati.
Negodovanja je bila deležna tudi zamisel , da bomo ob prvi metliški razstavi vin izdali poleg biltena še katalog. Da ob prireditvi potrebujemo učinkovito propagando, nas je prepričal šele Toni Gašperič, predsednik odbora za kulturni program, ko nas je seznanil, kako pester in bogat kulturno-zabavni program bo moč izvesti na metliških trgih. Tako smo pritegnili k sodelovanju Petra Simiča iz Novega mesta in ta je menil, daje za tako prireditev ime Razstava belokranjskih vin premalo. Zdaj je bilo na vrsti iskanje imena. V ožji izbor je prišel tudi moj predlog, naj bi bila sestavni del naziva prireditve beseda vigred. Predlogu je z zanimanjem prisluhnil prof. Jože Dular in že iskal naprej, rekoč: »Vino in vigred morda niti ne bi bilo tako slabo.« Kdo je oblikoval zdajšnje ime, ne vem, vem pa, da so bili nekateri člani Društva vinogradnikov precej časa odločno proti njemu. Tako stališče je krivo, da pravzaprav še danes natančno ne vemo, ali imamo v Metliki Razstavo belokranjskih vin v okviru Vinske vigredi ali pa je prav nasprotno. Kakor koli je, drži, da so se belokranjska vina uveljavila s semiškimi in metliškimi razstavami in škoda bi bilo, če jih ne bi pripravljali tako složno kot doslej tudi v bodoče. Nesporno namreč drži, da metliške Vinske vigredi sami vinogradniki brez nekaj nas, ostalih zanesenjakov, ne bi spravili skupaj, a tudi mi brez vinogradnikov nebipri-šli daleč.
ki so sodelovali pri gradnji moje hiše, sicer ne bi prisegal toliko na človeka. Pa vseeno toliko zlonamernih projekcij okrog faze izgradnje in različnih številk. Iskanje resnice okrog hiše prepuščam pravosodnim organom. Nisem prepričan, daje v vsej tej »aferi« gradnja hiše bistvena.
Moje morale, skromnosti ne morem skriti, saj več kot R-4 in dvoinpolsobnega družbenega stanovanja v 15 letih nisem pridobil. V neposrednem okolju mnoge večje stvari ne zbujajo pozornosti od velikih hiš, počitniških vikendov, zidanic in luksuznih avtomobilov. Pa vendar v tem trenutku to ni bistveno. O posledicah vnaprejšnje možne politične in moralne degradacije pa tako ni nihče razmišljal. Težko jegra-diti, lahko pa je čez noč poteptati celovitost moralne, družbenopolitične in delovne osebnosti. Pa se toliko sklicujemo na humanizem in človečnost.
In na koncu: stoično ostajam zvest svojim načelom, ki sem jih gradil vse svoje življenje — humanizem, moralnost, iskrenost, pripadnost samoupravni socialistični družbi. Ne čutim se krivega.
BOŠTJAN KOVAČIČ predsednik občinske skupščine Novo mesto
cijo in vključevanje društva na vseh prireditvah v KS in tudi izven nje.
■ Tako smo letos že sodelovali pri radijski oddaji »Prizma optimizma« v Fari. Počastili smo slovenski kulturni praznik pa tudi dan žena s priložnostnim programom. V Prosvetnem domu v Fari smo organizirali gostovanje srednješolcev iz Kočevja z igrico Pepel-ka narobe. V KS vlada za naše delo veliko zanimanje in temu primeren je tudi obisk. Naša KS in društvo sodelujeta s pobrateno občino Dolina pri Trstu in tamkajšnjim društvom »Fran Venturini« in tudi ostalimi. Tako nas bodo že v tem mesecu obiskali člani Kulturnega društva Zdenko Petranovič iz Delnic.
V okviru našega društva delujejo folklorna in dramska skupina, pred nedavnim pa smo ustanovili tamburaško skupino. Od ustanovitve društva deluje še moški pevski zbor »Kolpa«, ki se bo udeležil srečanj pevskih zborov v Dolenji vasi, Šentvidu pri Stični in na prireditvi Kolpa 87 v Vinici.
Kot amatersko društvo sesrečujemo z denarnimi težavami, vendar jih s pomočjo kulturne skupnosti Kočevje in KS Kostel premagujemo dokaj uspešno, to nam je omogočilo, da smo pričeli opremljati folklorno skupino z narodno nošo. Po strokovnih raziskavah. kijih je opravila znana slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, so članice folklorne skupine začele izdelovati posmezne dele noše. Razlogi za takšen način dela so v cenejši izdelavi in avtentičnosti noše. ki izvira iz sredine 19. stoletja. Pri delu nam strokovno pomaga tov. Ljuba Vrtovec, članica folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane.
Kljub vsem prizadevanjem nastopajo problemi s strokovnim vodstvom sekcij, saj je Kolpska dolina močno izseljena in je malo mladih, ki bi imeli voljo in znanje za amatersko delo v društvu.	MARTIN MARINČ
SLIKE O NAŠIH KRAJIH
Letos smo na šoli slavili 5-letnico praznovanja dneva šole. Imenuje se po dr. Pavlu Lunačku. O njem nam je spregovorila dr. Lidija Andolšek, kije bila njegova študentka. Potem nam je pripovedoval o kulturni dediščini našega kraja Jože Anderlič iz Celovca, nekdanji učenec naše šole. Poznamo ga po čudoviti knjigi umetniških fotografij Lepote slovenskih cerkva. Podaril nam je nekaj umetniških fotografij z motivi iz naše krajevne skupnosti. Za konec smo plesali pod vodstvom plesnega mojstra Vovka.
MARJETA URŠIČ, 6. r.
OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
»Mavrica« za manj bistre
S hišnim računalnikom se otroci hitreje naučijo brati in pisati — Primer z mirnske osnovne šole
Že pred vstopom v šolo smo se srečali s težavami pri našem otroku, ki je imel slabšo motoriko in slabšo dojemljivost, zato smo ga dali v oddelek s prilagojenim programom. Doma pa sem poskusil, kako bi otroku pomagal pri spoznavanju črk s hišnim računalnikom. Uporabil sem priljubljeno »mavrico«, to je Sinclairjev hišni računalnik 48 K, za katerega je že izdelanih nekaj programov za otroke. Uspeh je bil presenetljiv.
Barvni ekran in tipkovnica sta pritegnila otroka. Če je pritisnil na tipko, seje prikazala ustrezna črka in simbol (D in drevo). Že po nekaj dnevih je otrok brez napake prepoznaval večino črk in jih sam poiskal na tipkovnici. Vzljubil je Cicibanovo abecedo, kot se imenuje ta program, in se hitro naučil pisati.
Povezal sem se z učiteljicami v osnovni šoli ZDO na Mirni, kjer imajo oddelek s prilagojenim programom, in poskusili smo uvajati računalnik. Otroci so bili navdušeni. Veselo so preštevali barvne ribice, se smejali mačku, ki je pokimal ob pravem odgovoru, tekmovali, kdo bo prej na ekranu prišel do sladoleda itd. Učiteljice so hitro spoznale, da jim računalnik močno olajša delo in da se otroci hitreje naučijo črk in številk ter da pouk spremljajo z večjim veseljem. Vse učiteljice so končale izobraževanjeo uporabi računalnika in šola je nabavila računalnike ter ustrezne programe. Uporaba računalnikov je postala reden gost na tej šoli.
ANDREJ KOŽAR Mirna
TONEOMERZEL
Dolga pot do Vinske vigredi
Bralec piše o nastajanju te belokranjske prireditve — Složnost pomaga
ZDOMCI NA OGLEDU — Delavci na začasnem delu v tujini, ki bi se radi vrnili in v domači občini odprli obrt, so v ponedeljek, 20. aprila, na povabilo zanje pristojnega koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL v Brežicah obiskali delavnico Ivana Cerjaka v Bukošku in se z njim zadržali v razgovoru o poslovanju in problemih, s katerimi se srečuje. Potem so se sešli v prostorih obrtnega združenja, kjer sojih seznanili s položajem obrti in njeno perspektivo po spremenjeni zakonodaji. Ob tej priložnosti so spoznali tudi pomen in delo obrtnega združenja. (Foto: J. Teppev)
Kuttura ob Kolpi še živi
Delo Kultumo-športnega društva Kostel________
Franc Češnovar
Javni zagovor
štipendist javno pred-stavil diplomsko nalogo
KRŠKO — V Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem veliko dajo na znanje. Prav zato so pred dvema letoma ustanovili raziskovalni sklad, ki je namenjen predvsem štipendistom. V okviru tega sklada je bilo izdelanih že več nalog, pred nedavnim pa so se odločili, da bodo naloge tudi javno predstavili.
Pretekli teden je bila v sindikalni dvorani TCP Djuro Salaj taka javna predstavitev naloge, ki se je je lotil absolvent tehniške fakultete v Mariboru Franc Češnovar, sicer štipendist krške tovarne papirja. Predstavitve so se udeležili vodilni delavci v tovarni, delavci službe za izobraževanje pa tudi prof. dr. Jan-vid Golob z mariborske univerze, Češnovarjev mentor na šoli, in inž. Rafko Jurečič, mentor iz tovarne.
»V razpisu je bila tudi naloga, katere cilj je bil ugotoviti, kako naj bi zmanjšali oddajanje žveplovega dioksida v ozračje. Vedel sem sicer, daje bila pred desetimi leti v tovarni opravljena rekonstrukcija, s katero so oddajanje žveplovega dioksida precej zmanjšali. Toda po svetu so šli še korak naprej. Zato je bila moja naloga, da na kraju samem ugotovim, koliko tega strupenega plina sploh oddajo v ozračje,in proučim možnosti,dabise to zmanjšalo. Seveda sem moral ob pomoči strokovnjakov v tovarni opraviti vrsto meritev, hkrati pa se poglobiti v literaturo. Gre za že znan postopek, pri katerem z magnezijevim monosulfidom vsesavajo žveplov dioskid iz dimnih plinov, tako da nastane suspenzija magnezijevega hidrooksida, ki je kasneje spet uporabna v postopku predelave lesa v celulozo. Jasno pa je, daje tu precej odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno še rešiti, gotovo pa je, da bi se dalo z doslednejšim izvajanjem tehnološkega postopka in s še kakšno dodatno napravo oddajanje žveplovega dioksida v ozračje še precej zmanjšati,« je povedal Češnovar, ki bo v kratkem svojo nalogo zagovarjal tudi na fakulteti.
J. S.
Tekme Solarjev
Ves april in maj šolska tekmovanja
RIBNICA — V teh dneh potekajo razna tekmovanja šolarjev, ki bodo trajala še ves maj. Nekateri rezultati pa so že znani.
V znanju materinščineje tekmovalo 25 učencev iz vseh šol v občini Ribnica. Najuspešneše so bile dekleta iz ribniške šole, in sicer Mateja Merhar, Anica Lovšin in Jana Benčina.
Kolesarski izpit je uspešnoopra-vilo preko 70 učencev. Na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu?« je bil najboljši Kristjan Benčina, ki je nato na republiškem tekmovanju zasedel odlično 8. mesto.
Vesele šole se je udeležilo 91 učencev ribniške osemletke od 3. do8.razreda. Po tem vrstnem redu so bili v posameznih razredih najuspešnejši Petra Ivančič. Katja Mihelič, Zoran Popovič, Toše Ki-prijanov, Mateja Merhak in Matevž Arko. Občinsko tekmovanje bo v maju.
Srebrno Vegovo priznanje je osvojilo 18 učencev. Na republiškem tekmovanju bodo ribniško občino zastopali Iztok Mihelič, Matevž Arko in Jana Benčina. Na tekmovanju iz fizike je sodelovalo 36 učencev. Pri sedmih razredih je zmagala Erna Tomazin, pri osmih pa Roki Bolha.
Za cicibanovo, Levstikovo in Cankarjevo bralno značko je tekmovalo 450 učencev osnovne šole Ribnica, za Ribičičevo (ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Ribičiča) pa še nadaljnih 250. Na zaključni prireditvi so šolarji spoznali pesnika in pisatelja Rudolfa Moharja iz Kočevja, sicer pa domačina iz Loškega potoka, kije izdal knjigo pesmi in knjigo pripovedk iz ribniške in kočevske občine.
Okoli 200 učencev ribniške šole je sodelovalo na tekmovanju »Mladi v SLO in družbeni samozaščiti«. Izmed 36 ekip se jih jena občinsko tekmovanje, ki bo sredi maja.uvrstilo osem.
J. P.
,	.	A
SOŠOLKA ZA DOLOČEN ČAS
Teden dni je bila naša sošolka Irena Škrinar. Drugače obiskuje 4. razred v Nemčiji, v slovensko šolo hodi štiri ure na teden. Ko je Ireno tovarišica vprašala branje, je še kar dobro znala. Napisala je tudi spis. Irena bo v Nemčiji dokončala 4. razred, drugo leto bo hodila vse leto v šolo pri nas.
BISERKA ŠKARJA, 4. r.
novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
OBRAlVfBNI DAN
Po krajših pripravah smo izvedli obrambni dan. Začeli smo ga z nudenjem prve pomoči sošolcu z »zlomljeno« ključnico. Ob tem smo morali tovarišici še odgovoriti na nekaj vprašanj, potem smo streljali. Slediljeorientacij-ski pohod, na katerem smo odgovarjali tudi na vprašanja o prometu, civilni zaščiti, zdravilnih rastlinah in spominskih obeležjih v KS Šentrupert.
MATEJA BIZJAK, 6. b.
no vin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
KURIRČKOVA TORBICA PRI NAS
V ponedeljek smo imeli le tri ure pouka. Po malici smo krenili v oblačni dopoldan proti Brodu na Kolpi. Naši kurirji so odšli na pot že zgodaj zjutraj. Na javki pri Žlebih so sprejeli kurirčkovo pošto od pionirjev osnovne šole v Starem trgu. Ob pol dvanajstih smo se pred spomenikom na Brodu zbrali učenci in učitelji naše in sosednje hrvaške šole, borci, predstavniki DPO kočevske in delniške občine ter drugi krajani zobeh bregov Kolpe. Predaja je bila na mostu, ki povezuje prebivalstvo obeh bratskih republik. Borec s sosednjega brega Kolpe je prebral pozdravno pismo, v katerem so nastopili recitatorji, pevci in ritmična skupina obeh šol. Predsednika obeh pionirskih organizacij sta prebrala pozdravni pismi RKSZDL. Kurirčkova torbica je prenočila v osnovni šoli »Zdenko Petranovič-Jastreb,«, od koder je naslednje jutri krenila v Delnice.
ANDREJKA BIZJAK, 8. razred literarno-novinarski krožek na OŠ VAS— FARA
RISBE IN RAČUNI
Učenci OŠ Koprivnica smo imeli ta mesec obilico dela: 15. aprila smo izpeljali čistilno akcijo, naslednji dan smo sodelovali v Krškem na kvizu Tito-revolucija-mir, 17. aprila smo se udeležili 2. ekstempora v Kostanjevici. Tu smo slikali pokrajino in Mojca Penič je prejela za svoje delo s tušem drugo nagrado. Naslednji dan smo šli še na tekmovanje mladih matematikov, to je Vegovo tekmovanje, v Podbočje.
TATJANA VERTOVSEK, 8. r.
OŠ Koprivnica
POGOVOR O HEROJU
Obiskala nas je sestra Francija Lokarja, po katerem se imenuje naš pionirski odred. Povedala je, da je hodil v osnovno šolo v Šentrupertu. Rad je prebiral vojaške knjige. 17-leten je odšel v partizane. Poslali so ga v oficirsko šolo v Belo krajino. Padel je v Mirni peči, kjer je tudi pokopan v skupnem grobu. Njegova mama bo oktobra doživela 90 let.
MATEJA BIZJAK, 6.b novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
BRANKA JURCA NAS JE OBISKALA
V četrtek, 23. aprila, smo na naši šoli podelili mladim bralcem Župančičeve bralne značke in priznanja. Na slovesnost smo povabili tudi našo priljubljeno mladinsko pisateljico Branko Jurco, ki nam je v prisrčnem razgovoru povedala veliko o sebi, svoji mladosti, o Jagodi, Uhaču, Vohljačih in Špeli. Razgovor je bi! sproščen, saj učenci dobro poznamo njene junake. Branka je ob koncu slovesnosti podelila bralne značke in čestitala učencem prvih razredov, posebno pa učencem, ki so bili zvesti lepi besedi vseh osem let.
TONČKA KASTELIC, 6.b OŠ Mirna peč
POLNA DVORANA
V prosvetnem domu v Šentrupertu so nastopili člani KUD Dole pri Litiji z igro Klobčič. Dvorana je bila kljub lepemu vremenu polna. Igra se dogaja v krčmi Pri roži v letu 1930. Veselosmo seji nasmejali.
ANDREJA RUPERČIČ, 6. r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
SKLADATELJ PRI NAS
Ob podelitvi bralnih značk nas je z obiskom počastil skladatelj Janez Bitenc. Bil je presrečen, ko so zbori zapeli njegove pesmice. Povedal nam je glasbeno pravljico in pesmico o petelinčku. Skladatelj nam je tudi podelil Župančičeve bralne značke. Od 711 učencev jih je dobilo značko 490.
DUNJA KOSTELEC. 3. c Metlika
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Bomo dobili patent za boljše stavke?
Samo stavke so večne, je zapisalo Delo, ko je Vzelo brani rubriki Pa še to komentiralo dejstvo, da so v istrskih rudnikih kol stavkokazi npstopili komunisti, medtem ko so v stari Jugoslaviji komunisti ostro obsojali tiste delavce, ki niso hoteli stavkati. Strajk smo v novi.Jugoslaviji že od začetka imeti za sramoto, ki jo je treba čimprej pozabiti ali zamolčati. Ko so se pred 29 leti v Trbovljah dvignili rudarji (kdo bi drug?), smo mislili, da je svet socializma padel s tečajev. Po letu 1970 smo še na »prekinitve dela« in »izsiljene sestanke« nekako navadili, čeprav sindikat tako rekoč vse do danes te metode delavskih protestov ni blagoslovil.
• V svojem trmastem kljubovanju, češ da cesar ni nag, čeprav vsi vidimo, da je, množična jugoslovanska organizacija za zaščito interesov delavcev do nezavesti ponavlja, oziroma je do nedavnega ponavljala, že popolnoma gnil argument, da delavci pač ne morejo stavkati zoper sebe.
Ker pa se to vse pogosteje dogaja, se je moral (za vsemi drugimi) zganiti tudi sindikat. Tako nam zdaj predlaga — v mislih imamo seveda jugoslovanske sindikate, po republikah so odtenki — da se delavsko nezadovoljstvo preusmeri na samoupravne poti. V novi zakon o združenem delu. v delavsko malo ustavo naj bi vnesli člen ali dva o tako imenovanih izrednih zborih delavcev, kot bi se po novem imenovale stavke. Na prvi pogled se zgodi, da seje sindikat srečal z vsakdanjim življenjem in se zavzema za legalizacijo štrajkov. Videz pa vara. Sindikat namreč predlaga, da novi zakon opredeli okoliščine, v katerih naj bi poteka! izredni zbor. Te zbore bi ime! pravico sklicevati le delavski svet. če bi slednji ostal gluh (?). pa tovarniški sindikat: Stavke ali izredni zbori bodo morah potekati po posebnih pravilnikih. Kdorbijoubi-ral po bližnjicah in mimo členov v teh papirjih, bi biI lahko tudi kaznovan.
S takšno legalizacijo stavk delavci ne bi veliko pridobili, pravica do izražanja nezadovoljstva s predpisovanjem oblike pač ne pridobiva na demokratičnosti. Še posebej, vemo. da delavci danes ne razbijajo več strojev in ne povzročajo neredovu So mar pravilniki in postopki v primeru izrednih zborov delavcev pisani samo zato. ker se vnaprej ve, da jih bo nekdo prekršil, potem pa bo na čistini, izven zakona?Zakaj mi, Jugoslovani, nikoli nismo zadovoljni z nečim, kar po svetu že zadovoljivo deluje, zakaj hočemo vse popravili in izboljšati? Zdaj celo stavke.
M. BAUER
Mladine ne bo več mogoče slepiti
Pred mladino, pred učenci osnovnih šol, ki so letos z dejanji potrdili svojo ekološko zavest, se ni mogoče več sprenevedati. Zahtevajo jasne odgovore na vprašanja, kakšno dediščino jim zapušča generacija, ki ima moč odločanja v svojih rokah, kaj je že in kaj bo še ukrenila, da bodo potomci lahko zdravo živeli.
Mladi so zaskrbljeni za svoj jutri in to so minuli teden odkrito povedali delegatom na seji občinske konference SZDL o varstvu okolja. Skrbi jih. kakšno vodo bodo pili. kakšen zrak bodo vdihavali in kakšno hrano bodo uživali za popotnico v 21. stoletje.
• Dolžnost starejših je, da jim ohranijo čimveč zemlje, da se postavijo po robu vsem, ki gledajo na to območje Posavja samo kot na energetski, prometni in od-
Predlogi matičnih šol, naj bi stare stavbe dali le v najem, da bi v njih lahko po potrebi še izvajali pouk, so po nekaterih ocenah neustrezni: premalo je otrok, če pa bi jih :c bilo dovolj, bi bilo neustrezno začeti pouk v zastarelih in dotrajanih šolah.
Med drugim zaradi tega ostaja bolj aii manj odprto vprašanje, kdo bo uporabljal te hiše učenosti. Pri tej izbiri bo najbrž vidno vlogo igrala lokacija. Prav v tej povezavi sp nastale zamisli za šolo Laze. ki naj bi sčaso ■ ma postala učni center za potrebe SLO. lokacijo naj bi upoštevat' tudi tedaj, če bi med kupci čakati zasebni obrtniki ali organizacije združenega dela, da ne bi sredi naselja stekla hrupna in z vsakovrstnimi odpadki bogata proizvodnja. Denarna stiska, ki učiteljem preteče sega po denarnici že ta mesec, bi namreč utegnila take pomislek/: potisniti v ozadje.
M. LUZAR
Borci po dve leti čakajo na zobe
Črnomaljci se od vseh bolečin najbojj bojijo tega, da jih bo zabolel zob. O tem, da bi si morali dati narediti zobno protezo, si skoraj ne upajo pomisliti. Čakalna doba je namreč pri črnomaljskih zobozdravnikih tako dolga, da to že močno razburja ljudi. Samo na popravilo zob morajo namreč čakati mesec do dva meseca, za protetikn več kot leto dni, borci pa v svoji ambulanti celo več kot dve leti.
Napačno pa bi bilo, da bi ob tem zmerjali iobozdravnike in zobotehnike z lenobami, z ljudmi, ki so ravnodušni do dolgih vrst v čakalnicah ih še daljših seznamov pacientov. ki morajo potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Samo podatek da so lani zobozdravniki presegli normo za 17do S5 odst., zobotenikipa za 15do 45odst., pove. da so i’ zobnih ambulantah več kot delali, garali. Res pa je, da so se v zadnjih letih zgrnile na zobozdravstveno službo v.v<> težave iz preteklih letih z obrestmi vred. ŠT pred 13 leti so bile v črnomaljskem zdravstvenem domu le tri ekipe za popravijo zob, torej prav toliko kot v Metliki, ki ima več kot 10.000 prebivalcev manj od sosednje belokranjske občine. Pa so kar zadostovale, saj so ljudje prihajali k zobozdravniku le, ko je bilo nujno potrebno, kmetov pa skoraj ni bilo. saj so morali storitve plačati.
• S težavami z zanemarjenimi zobmi pa je začela naraščati tudi prosvetljenost ljudi. Kar ni bilo moč več preprečiti, je bilo pač potrebno popraviti. Tako je »• zadnjih letih naval ljudi k zobozdravnikom neznanski. Čeprav dela 8 zobozdravnikov in 6 zobotehnikov, kar je skoraj po republiških normativih, niso sproti kos vsem naročilom. Ljudje pa so nestrpni.
V zdravstvenem domu bi jim sicer radi pomagati s tem. da bi zaposlili še 2 leama, kar bi za zdaj nekako zadostovalo, toda denarja za dodatne zaposlitveni, kot ga ni tudi za nadurno delo. Zato so zobozdravniki predlagali, naj bi listi, ki so tako neučakani. da ne morejo počakali mesec ali dva ali - celo dve leti, prišli na vrsto pač prej, vendar pa bi bili samoplačniki. A sena zdravstveni skupnosti s tem predlogom niso strinjali. Bojijo se privatnega dela zobozdravnikov, pa tudi še večjih socialnih razlik, saj bi takšno ravnanje razdelilo ljudi na tiste, ki pač imajo denar, in tiste, ki ga nimajo.
Javna tajnost v Črnomlju paje. da se tisti, ki imajo denar in zobe. potrebne popravila, že sedaj znajdejo po svoje. Nemalo jih je, ki poiščejo pomoč pri zobozdravnikih v njihovih zasebnih ambulantah v Zagrebu in Karlovcu. In to ne za tako majhen denar. Tega jim. razumljivo, ne more nihče preprečiti. Naj mar čakajo, da bodo prišli v Črnomlju na vrsto s popolnoma gnilimi zobmi? Če pa jim denarja, ki so ga namenili za njim tako ljubo zdravje, ne dovolijo pustiti v domačem kraju, ga pač odnesejo drugam.
M. BEZEK-JAKŠE
Kratkoročno posojilo je lek za likvidnost
• Ker je bilo lani 77 odst. bančnih kreditov izdanih na trimesečni rok, gre bržkone za reševanje likvidnostnih težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, to pa pomeni najdražjo obliko zagotavljanja likvidnosti. Predvsem se tovrstnega zadolževanja poslužujejo izvozniki, zato ni čudno, če se jim vfinanč nem pogledu izvozni posli čedalje manj izplačajo.
Medtem ko so se v preteklosti i’ gospodarstvu zadolževali predvsem za investicije in jih ti krediti še danes bremenijo, je v zadnjih letih položaj povsem drugačen. Lani na primer je bilo pri več kot 12-milijardnih investicijah v novomeški občini le okrog 6 odst. kreditov, ostalo so bila lastna sredstva investitorjev.
Zadolževanje gospodarstva pa sc povečuje pri najemanju kratkoročnih bančnih kreditov in tudi dolgoročnih za obratna sredstva. Kar 14 milijard dinarjev so lani banke dale novomeškemu gospodarstvu v ta namen in 7,3 milijarde dinarjev dolgoročnih kreditov za obratna sredstva. Zadolžitev na ta račun pa je dosti več, kajti v tem podatku niso zajeti devizni krediti, blagovni krediti niti ne posojila iz medsebojnih razmerij delovnih organizacij.
Banke imajo tudi letos planirana sredstva za vzdrževanje lanske prakse, toda v vedno bolj zaostrenih pogojih je čedalje manj možnosti strankam ugoditi. Posebno še, ker je interesentov vedno več. Vsi godrnjajo in dokazujejo, da tako ne gre večin se večinoma kot poslednjega upa oprijemajo obetanih sprememb v devizni zakonodaji. V večjih delovnih organizacijah imajo za kreditno-finančne posle ponekod že vrhunske strokovnjake in »mačke«, da jim zlepa ni para. Tako še uspevajo balansirati, vendar v tem ni dolgoročne rešitve. Je le izhod v sili glede na splošno zmedene razmere. Sicer pa bi vrhunske strokovnjake potrebovali veliko bo/j pri organiziranju proizvodnje in uvajanju novih programov. Teh je v novomeški občini bore malo.
R. BAČ ER
Negotova usoda nekdanjih šol
V reševanju zidovja in streh nekdaj pouku namenjenih zgradb po vaseh v občini pomeni odločen in hvalevreden napredek pregled, na katerem je komite za urbanizem in varstvo okolja pri novomeški občinski skupščini ugotavljal stanje nekdanjih šolskih zgradb. Akcija komiteja, za katero je dala pobudo pred slabima dvema letoma delegatka ene novomeških osnovnih šol. bi se utegnila ra zvodeni ti ne ob pomanjkanju zamisli, kaj storiti z nekdanjimi večinoma podružničnimi šolami, ampak zaradi denarja, ki ga seveda tudi za te namene ni.
• Med predlogi za reševanje pred propadanjem ponujajo prodajo objektov. Prodaji »nekomu od zunaj«, pač najboljšemu ponudniku, nasprotujejo nekatere krajevne skupnosti, vendar same šol ne morejo vzdrževati, ker jim manjka sredstev še za kaj drugega. Jih pa pogosto uporabljajo za svoje dejavnosti, pri čemer prihaja do sporov med organizacijami in društvi tako glede uporabe kot glede vzdrževanja le-teh.
Domačini se zavedajo, da se avtocesti, e/ektrovodom, plinovodom, hitriželezniški progi in morda še čemu ne bodo mogli izogniti, ni jim pa vseeno, kako bodo načrtovalci teh objek tov šarili z njihovim prostorom. Na javni tribuni o savskih elektrarnah so lani že dokazali, da se ne pustijo peljati žejni čez vodo. zato vztrajajo pri tedaj postavljenih zahtevah. Nekatere stvari se že razpletajo, odgovori prihajajo in tudi medrepubliško sodelovanje že daje rezultate. Sprejet je dogovor, da bo Sava čistejša do takrat, ko bo začela obratovati vrhovska hidroelektrarna.
Ta hip je v občini največ govora o posegih za drugi pas avtoceste. O tem bodo na Čatežu v kratkem spregovorili na javni tribuni. Za letos napovedujejo še štiri take sklice. Sledila bo javna tribuna o hidroelelektrar-nah, o turizmu, kmetijstvu in prostorskem urejanju.
V g/oboški krajevni skupnosti bodo na javni tribuni zahtevali odgovore o prihodnosti bodočega rudnika in posegih v okolje.
Akcijski program za varstvo okolja in varčevanje z energijo so dopolnili z zahtevami občinske konference pionirjev, ki jih je udeležencem prebrala njihova delegatka Vilma Zupančič. »Na vas je. da jih izpeljete.« je dejala, »vi imate moč, da odločate.«
Svet za varstvo okolja in svet za družbenoekonomske odnose sta vključila v program imena izvajalcev posameznih nalog in roke. Skupščina bo na primer obravnavala vse pisne odgovore projektantov, investitorjev in drugih institucij na vprašanja in zahteve v zvezi s hidroelektrarnami. Komite za družbeno planiranje pripravlja ta čas popis vseh največjih onesnaževalcev okolja v brežiški občini, do septembra pa naj bi delovne organizacije že imele pri roki sanacijske programe za trajno odpravo onesnaževanja.
Pri onesnaževalcih iz sosednjih občin bodo posredovali izvršni svet. skupščina in SZDL. Tu gre za Celulozo, za jedrsko elektrarno, za farmo prašičev c Krškem polju in r Dubravici na Hrvaškem. V tem mesecu pričakujejo že tudi oceno o učinkovitosti in delovanju čistilnih naprav v občini ter izdela vo študij oziroma načrtov za nove in boljše naprave. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni urejeno. Tam. kjer so čistilne naprave, so le mehanske, izjema so le Terme na Čatežu, kjer so te naprave mehansko-biološke. V občini je več hlevov. Goveji hlev v Trnju ima speljano kanalizacijo v mrtvi rokav Save. hlev za 2500govejih pitancev v Globokem ima kanalizacijo izpeljano v greznico, posestvo Agrarie c Cerkljah v mrtvi rokav Krke. Klavnica r Brežicah pa naravnost v reko Savo. Občasno opažajo pomore rib r Gaberniciin i’ Sotli. Kriva je malomarnost ljudi, ki so kritični do drugih, do sebe pa ne. Tudi vinogradniki, slovinovci niso izjema, izpirajo škropilnice v potoke in jih zastrupljajo.
J. TEP Pl.)
plakovalni koridor z jedrskim smetiščem in zbiralniki slovenske umazanije v umetnih jezerih.
Komu je kmet Jože podaril kravo?
V Grabrovcu, vasi pri Metliki .je Jože Jakljevič edini čisti kmet. Ne on ne njegova žena nista bila nikoli v službi. Jakljevičevi živijo vseskozi samo od kmetije. Jože. trezen in umen gospodar. dela na kmetiji od malih nog. po očetovi smrti pred več kot tridesetimi leti pa je postal gospodar na 18 hektarjih, od tegagajeokoli 8 ha obdelovalne zemlje.
Ves čas je Jakljevič kot kmet tudi zavarovan, sprva je bilo to starostno zavarovanje, pred tremi leti. ko so za pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov uvedli razrede. Je bil zavarovan v 6. razredu. »Takrat nam. ki prej nismo bili zavarovani kot kooperanti, niso dovolili, da bi se zavarovali v višjem razredu.« je povedal. Leto zatem se je odločil za 7. razred in lani za 8.. da bi bila njegova osnova za pokojnino višja. »Za zavarovanje v 8. razredu sem lani plačal okoli 25 starih milijonov dinarjev. Med letom pa so se stvari spremenile in kasneje sem v Novem mestu slučajno izvedel.da zaradi višjega razreda ne bom imel nobenih večjih ugodnosti inda bi bilo isto, če bi plačeval za 4. razred. Sapo mi je vzelo, ko sem to slišal, saj bi za 4. razred lani plačal nekaj čez 8 milijonov starih dinarjev. Izračunal sem, da sem zaradi tega lani izgubil skoraj celo kravo.
Lani sem namreč prodal lepo kravo, težko 640 kg. in dobil zanjo nekaj čez 20 milijonov, razlika, ki sem jo po nepotrebnem in brez koristi plačal za 8. namesto za 4. razred, pa znaša skoraj 17 milijonov. Ta denar sem vrgel stran, skoraj celo kravo sem nekomu podaril. Komu in zakaj? Ne nas kmetov ne zadruge ne davkarije ni o teh spremembah nihče obvestil. Na Štajerskem so
kmetje za te spremembe med letom gotovo vedeli, saj so se množično preža varovali iz višjih v 4. zavarovalni razred.«
Jakljevič je pisal v Ljubljano na republiško skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja in vprašal, če je upravičen, da mu razliko, ki jo je plačal po nepotrebnem in brez koristi, povrnejo. Odgovor je dobil po treh mesecih, v zaviti obliki pa so mu sporočili, da do tega ni upravičen. »V višji razred sem se zavaroval zato. da bi od tega kaj imel. sedaj pa seje iz-kazalo.da bi bila v4. razredu zavarovana oba z ženo in še bi manj plačal kot samo zase v 8. razredu, od katerega ne bom imel nič več kot od 4. Sicer pa. ali se je v naši družbi še čemu treba čuditi? Saj so zapravili na stotine milijonov dolarjev brez haska, in kaj? Sedaj od teh ljudi kar naprej poslušamo, da moramo večdelati in slabše živeti, da bomo te dolgove, od katerih nič nimamo, lahko vrnili. To je tako. kot da bi ja z dvajset let lahkomiselno zapravljal, popival in sešel lahkoživo življenje, spravil posestvo na rob propada, sedaj bi pa od sina zahteval, naj gara in stiska, da bo lahko vrnil moje dolgove. V kotu bi moral sedeti in tiho biti pa še vesel bi bil. če me ne bi tepel in spodil stran! Prav ima
naša mladina, da se postavlja, da si ne da ukazovati in da ni tiho!«
O življenju na kmetiji in od kmetije pa Jakljevič razmišlja takole: »Mi imamo dobro
kmetijo, ker smo vseskozi krepko delali in pametno gospodarili. Če bi bilo naše kmetijstvo tako, kot bi moralo biti. bi sin lah.ko ostal doma. Pa mu nisem še nikoli rekel, naj pusti službo in se prime le kmetije, in mu, dokler bo pri nas ta ko. tudi ne bom. Lani smo imeli v hlevu 6 krav. letos jih imamo 4. čez leto ne smeta biti več kot dve. Sedaj oddamo na dan 35do40 litrov mleka in dobimo za to piškavih 10 starih milijonov na mesec, pa moram biti za to vsak dan najkasneje ob pol šestih zjutraj v hlevu. Je meni treba tega?! Če bi se splačalo, bi se potrudil. tako pa... Pred leti smo od treh kravdobili za mleko na mesec več. kot je zaslužila hčerka, ki ima višjo šolo. v službi. Sinje mehanik v metliški kmetijski zadrugi, kjer nimajo dobrih plač. in sedaj od štirih krav za mleko dobimo manj kot ima on plžče. Ko bom imel dvekravi. jim bom postavil električnega pastrija in z vrha gledal, kako se pasejo, za nas bom že nadojil mleka in si pridelal, kar rabimo, telička bom zaklal. Zakaj bi se trudil za druge? Lani je šest krav izleglo, letos štiri, jaz pa že več let nisem niti poskusil teletine. Od moje kmetije bi se moralo spodobno živeti, jaz se pa vseskozi sprašujem, če bo ali ne bo. Drugo leto grem v pokoj, zase bomo že pridelali.«
A. BARTELJ
Wfv>
Kuhinjska mio
; SIlM
Predelna stena
iliiiiuiij
• TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH
KONDENZA	TOR	JEV
• TOZD TOVARNA ENERGETSKIH
KONDENZA	TOR	J EV
• TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV m TOZD	TOVARNA	ELEMEN
RADIOFREKVENČNIH MOTENJ
• DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
ČESTITAMO ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELA
čestitamo
ob
prazniku
dela
Iskra
Industrija
kondenzatorjev
Semič
Čestitamo ob 27. aprilu dnevu OF in
prazniku dela 1. maju
Poznate prijeten vonj iglastih gozdov po dežju? Enak občutek vas prevzame, ko vdihavate zrak v naših lesenih objektih. Les — eden najstarejših gradbenih materialov — ima številne dobre lastnosti pozimi daje občutek topline, poleti prijetnega hladu, iz prostora vsrkava odvečno vlago in jo oddaja, ko je zrak presuh. Les (tiha s prostorom. Lešje naš gradbeni material in mi ga poznamo.
delovna organizacija
greimemm
c=J UUU Ud Izži Lru UL
63342 GORNJI GRAD
Hiša je grajena iz polokroglih brun 7,2 x 14,2 cm, izdelanih iz kvalitetnega smrekovega lesa. Lešje zaščiten z globinsko impregnacijo, ki varuje objekt pred vremenskimi vplivi in škodljivci.
Pritlični del brunarice nudi vse pogoje za sodobno in urejeno življenje vaše družine. Podstrešni del objekta je namenjen počitka
Brunarica zagotavlja zdravo bivanje za vas in vašo družino. Lešje ob pravilnem vzdrževanju-trajen gradbeni material in predstavlja dobro in kvalitetno naložbo, ki bo na voljo tudi vašim bodočim rodovom.
Naš sistem gradnje in 30-letne izkušnje ponujajo izredno kratek čas gradnje in možnost hitre vselitve v objekt, kar je v primetjavi s klasično gradnjo prihranek pri času in denaiju.
Gradimo v
smučarsko-rekreacijskem centru Dolenjske nad Črmošnjicami
Objekti se lahko izdelajo v več variantah kot dvojček, trojček in četvorček (ena enota 40 ni2 uporabne površine — pritličje in podstrešje).
V dogovoru z urbanisti občine Novo mesto je sprejeta enotna oblika zunanjega ugleda objekta, ki je avtohtona za kočevsko področje
Osnova za postavitev objekta je izdelana betonska plošča z vgrajeno kanalizacijo.
Kratek tehnični opis:
— zunanji zidovi objekta so izdelani iz masivnih brun 7 x 14 cm, izolacije in opaža 13 mm,
— stropna konstrukcija ti masivnih nosilnih tramov,
— strešna konstrukcija klasična v naklonu 50°,
— kritina sivi etemit,
— ladijski pod v pritličju z izolacijo,
— strop podstrešja ti opaža in izolacije
— mizarski izdelki zastekljeni z termopan stekbm.
Informativna cena za 1 nf koristne površine znaša 140.000 din (pridige in podstrešje).
V informativni ceni niso vključena- zidarska dela, kleparska dela vodovodne in električne instalacije notranja oprema prevoz objekta
Po posebnem dogovoru lahko v ponudbo vključimo tudi izvedbo gradbenega dela z vodovodnimi in električnimi instalacijami, prevozom in notranjo opremo.
Ker pripravljamo izdelavo projektne dokumentacije za ponudbene objekte bi želeti prgeti vašo informacijo o eventuelni odločitvi v roku 14 dni (tel 063-842-042).
. . .- .. ., ,
✓	-	36o	f
Ob 27. aprilu in 1. maju čestitamo vsem delovnim ljudem
	
&
::::::••    •••••••• •••
«L±Jl±L>
\
IMV RENAULT
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, 68000 NOVO MESTO, Zagrebška 18 telefon: (068) 23-311, telex: 35728
e^c*a Brtz
j Ob dnevu	ustanovitv
prazniku	dela	1.
čestitamo	vsem
////m
rotacijska kosilnica
moč	450W
delovna širina	330 mm
nastavitev višine košenja 31,41, 51 mm
Čestitamo
ob
1. maju prazniku dela
obli č
moč	500W
širina rezila	75	mm
globina reza	0-1,5	mm
F*.
verižna žaga
z mehansko zavoro verige moč	1300W
dolžina meča	30 cm
teža	3,1 kg
glavna dejavnost: izdelava vseh vrst keramičnih kondenzatorjev, varistrojev, večslojnih kondenzatorjev, projektiranje in izdelava sklopov in naprav za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, izdelava sklopov za elektroniko.
68360 Žužemberk Telefon: 84-115 in 84-116 Telegram: Iskra Žužemberk Žiro račun: 52100-601-10792 SDK Novo mesto 68000 Novo mesto
mmm§1
belokranjska
trikotažna
industrija
metlika
ČESTITAMO OB PRAZNIKU
vW-v'V?;	*,
■v^-vn
.\Vi'-«
-,:r'-	f	v
?	'	'■■•'	■:mmm
■ as "v-	r	.v*
%C-'
^Lv
Farmacevtska industrija uporablja pri svojem razvoju številne vrhunske dosežke sodobne znanosti in tehnologije. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo zaradi eksplozivnega uveljavljanja novih ved in znanj v prihodnjih desetih ali petnajstih letih tretjina znanih pomembnih zdravil zamenjala z novimi. Večje farmacevtske tovarne v svetu letno sintetizirajo na desettisočc spojin in vlagajo v raziskave in razvoj velikanske vsote denarja. V Jugoslaviji želimo iti v korak z razvitim svetom, saj tudi mi potrebujemo nova, moderna zdravila. Krka, tovarna zdravil namerava v letošnjem letu vložiti v zmogljivosti za raziskave in razvoj precejšnja sredstva. Zgradila bo nove laboratorije za predklinične in mikrobiološke raziskave, ki so pri odkrivanju in razvoju novih zdravil izredno pomembne. Obenem pa ji bodo ti novozgrajeni laboratoriji s sodobno opremo omogočili opravljati zahtevne analize in raziskave po najnovejših predpisih, ki veljajo v svetu in jih zahtevajo kupci zdravil na tujih tržiščih. V letošnjem letu namerava Krka posodobiti tudi obrate za proizvodnjo zdravil v obliki kapsul in injekcij. Moderna, visokoavtomatizirana proizvodnja je pogoj za izdelavo kvalitetnih in neoporečnih zdravil, ki jih želi Krka še v večji meri izvažati na najzahtevnejša tuja tržišča.
ZA	P [LAZNIK	DELA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM.
Čestitamo	ob
NE NAPREDUJEMO SLUČAJNO — IZKORIŠČAMO ZNANJE
NOVOTEKS
Poscbn« ugodnosti:
- pri prevozu
- za nakup preko zadrug in gradbeno operativo Poslovalnice:
Škofja Loka, Zagreb-Sesvete, Nova Gradiška, Osijek, Pula, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Banja Luka, Sarajevo-Rajlovac, Stara Pazova, Valjevo, Kragujevac, Zaječar, Niš, Priština, Peč, Dečani, Skopje-Madjari
uspelo vam bo
Si JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58
Tudi lastovka iiča in zgradi svoje udobno, varno gnezdo, z ravno pravinjo odprtino...
ČESTITAMO
OB
PRAZNIKU DELA
Ko gradite svoje gnezdo, ne pozabite: okna in vrata varujejo domačo intimnost, okna in vrata povezujejo z okolico, okna in vrata omogočajo prijetno počutje, okna in vrata lepšajo videz in zagotavljajo varnost.
Za vse hiše in hišice v mestu ali na deželi, v gorah in ob morju, za vse njihove velike in majhne odprtine so okna in vrata pripravljena.
NAGRADA V NOVO MESTO
Žreb je ponovno izbral reševalca križank iz Novega mesta, in sicer TOMAŽA VRBINCA, ki bo za uspešno rešeno 15. nagradno križanko prejel knjigo novel in črtic še ne tako davno umrlega slovenskega pisatelja Bena Zupančiča, prepričljivega in realističnega pisca, čigar dela z veseljem prebira širok krog bralcev.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 11. maja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 17.
PRGJSČE
IH3SLJ
Števila, teže in mere določi v letu lakote.
W. BLAKE
Pričakovanje radosti je le malo manj kot sama radost.
W.SHAKESPEARE
Težko je govoriti resnico, kadar imaš opravka s človeškimi bitji, saj z njo izzoveš le bolečino, žalost in razdor.
E. SABATO
Ljubezen meša sam hudič.
A. S. PUŠKIN
NAGRADNA KRIŽANKA
I I I
SPJAjS(5V SIS° KEM.SIMB0L1 GROZDASTo’ SESTAVIL V JAJČNIKU OBiKk^™	J	UD,R
KIT
VELEMESTO
(POKRAJINAl
■SENSIlB
ROPARSKA
RIBA
GL MESTO GANE
DRAGOCEN VRC/KEM. SIMBOL ZA FOSFOR
FR. TEROR. ORGANIZAl
icuA/i
STokanIP
DEL
KARPATOV/
■slo«
NAROONO-
bSVOBOOj
■SVETU
UT. PRAVO
RITMIČNO
CRN PTIC/ ISCOCA 2ENSKA
GIBANJE
TELESA/
ATENSKI
P0STAV0-
DAJALEC
ZGODAJ
|ZREL0|
SAOJE
VZDEVEK
IgralcaI
POLICA/
iTEHN.f
POKLIC
DROG NA VOZU SENA/ REKA NA PELOPONEZU
ELEMENT/
KOMPLEKS
POVRii
MERA,]
NRAVNOST
SKUDATEU
BORIŠČE,
NEM. SLIKAR IHANS)
VESCAK V ANALIZI/ KEM.SIMB0L ZA TELUR
ST. RIM. KRALJESTVO
■mrtvih!
DS. ZAIMEK
Elektronska bajalica
Starodavne bajaličarje učinkovito zamenja elektronska naprava za iskanje podzemnih vodnih tokov
premotijo kovinske cevi in nasičene rudnine. In še to: naprava je dokaj draga, stala bo okrog 4.000dolarjev, ko bo na trgu. Res je to ceneje kot mnoge druge geofizične naprave, vendar pa je navadna lesena bajalica le zastonj.
Iskanje podzemnih vodnih virov je bilo vedno nezanesljivo početje. Vse od davnin ljudje v ta namen uporabljajo bajalice, razklane palice ali lesene rogovile, s pomočjo katerih izurjeni bajaličarji lahko najdejo podpovršinsko vodo. Ni pa baja-ličarstvo povsem zanesljivo, še posebno ne, kadar je treba poiskati večje in globlje vodne zaloge. Dandanes seveda podzemno vodo iščejo geologi, ki s precejšnjim uspehom lahko odkrijejo podzemne vodne vire, vendar so geofizične in geološke raziskave drage in zahtevajo drago oprem£. Zaradi tega so bajaličarji še vedno dejavni. Dogaja pa se celo, da jih pokličejo na pomoč pri resnih znanstvenih raziskavah.
Moderna tehnologija pa je prinesla tudi na to področje novosti, in sicer so v podružnici švedskega podjetja Abem izdelali elektronsko napravo za iskanje podzemne vode. Imenovali so jo VVadi (v arabščini pomeni suho strugo). Z njeno pomočjo je mogoče zelo uspešno odkriti podzemne vodne tokove. Izkazala se je za zanesljivejšo od običajnih metod iskanja vode.
Naprava zazna razpoke in jame v podzemnih kamnitih ali glinenih plasteh, v njih pa se pogosto nahaja voda. Njena odločilna prednost je, da jo lahko uporablja tudi nestrokovnjak. Med pomanjkljivostmi moramo omeniti dejstvo, da jo lahko
Prav vse znanje ni od danes
Tehnološki genij se je včloveštvu prebudil že pred davnimi tisočletji—Stari Kitajci so stoletja prej kot Zahod odkrili vrsto izumov
Če bi stali na Mesecu in zrli na Zemljo, bi lahko z golim očesom ugledali le eno samo delo človeških rok — veliki kitajski zid, ki so ga zgradili že pred več kot dva tisoč leti. Ta veličastna zgradba nas hkrati opominja, da se le ni vse začelo pred kratkim in da so tudi naši davni predniki zmogli veličastne podvige, katerim se lahko še danes z vso iskrenostjo čudimo. Ni tako malo dokazov o njihovi veliki spretnosti in umetnosti.
Ljudje so že v davnih stoletjih poznali naprave, za katere mislimo, da jih pozna šele naš čas. Vzemimo za primer seizmograf, napravo za merjenje jakosti potresov. Stari Kitajci so takšno napravo poznali že pred davnimi stoletji. Najstarejša znana naprava je iz leta 132. Z njo so merili jakost in smer potresa.
Nobena presenetljiva novost niso tudi ceste. Stari Rimljani so bili veliki in zelo sposobni graditelji cest. Rim je zgradil okrog 90.000 kilometrov cest, ostanke'pa je mogoče še danes videti. Nič manj znameniti graditelji cest niso bili južnoameriški Indijanci, predvsem Inki, ki so svojo državo prepredli s 16.000 kilometri cest, prehodnih v vsakem času in vse v natančno enaki širini. Ceste so gradili v zelo goratem svetu, kar je še dodatno oteževalo gradnjo. Inkovska Sončna cesta, ki seje raztezala 5.200 kilometrov daleč po gorskem masivu Andov, je bila najdaljšacesta starega sveta. In ko že omenjamo Inke, moramo povedati še to, da so bili tudi izvrstni graditelji mostov.
Ko zdaj strokovnjaki razmišljajo, kako bi zajeli energijo vetra, pa se nam zdi, da počno zelo zapletene stvari, seje treba spomniti zgodovinskega dejstva, da so moč vetra znali izkoristiti že stari Perzijci, in sicerso starodavni inženirji odkrili mlin na veter že v 9. stoletju pred našim štetjem. Z njegovo pomočjo so mleli žito in črpali vodo. Stari Grki pa so perzijski izum še izpopolnili.
Prav stari Grki in Rimljani imajo poleg Kitajcev najbolj dokumentirane svoje številne izume.
Tako lahko se nam je upijaniti od lastnih besed.
J. P. JACOBSEN
Saj je ni žive duše na svetu, katera bi mogla mirno reči o sebi, da se ji ni ničesar kesati, ničesar sramovati.
J. KERSNIK
Lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človek trpljenje drugih.
I. CANKAR
Iznajdba tiska je največji zgodovinski dogodek. Mati vseh revolucij je.
V. HUGO
Tisto, karčlovekvresnici ima, je v njem samem.
O.VV1LDE
Dobro poznavanje matematike jim je omogočilo izvrstno izrabo mehaničnih pripomočkov, kot so zobata kolesa, vzvodi, klini ipd. Manj pa je znano, da so poznali že tudi prve parne kotle. Heron iz Aleksandrije je izumil parno ptico, ki je žvižgala, morskega boga Tritona, ki je pihal v rog, pa kip kače, kije sikala paro. Vsetestroje je poganjal s pomočjo parnega kotla.
Znano je, da so imeli stari Rimljani velika in razkošnajavna kopališča. Vendar pa današnjim tehnologom ni šlo v glavo, kako so mogli uporabljati v tistih časih parovode pod visokim pritiskom. Sele natančnejša analiza starih cevi je pokazala, kako bistri so bili nekdanji graditelji. Cevi za parovode so oblikovali tako, da so bile na zunaj okrogle, znotraj pa v obliki križa. Takšna konstrukcija je omogočala večji notranji pritisk.
Kitajski tehnološki genij se je pojavil okrog poldrugega tisočletja pred našim štetjem, torej nekoliko kasneje kot pri Sumercih, Babiloncih in Egipčanih. Od vseh kitajskih dosežkov je nedvomno najbolj občudovanja vreden veliki zid, ki še danes velja za naj večjo zgradbo, kar jih je kdaj ustvaril človek. Velikizidjedolgblizu4000 kilometrov, če zraven prištejemo
Albansko zlato
Preko dve toni zlata brez pravega lastnika
V velikih, a skrbno čuvanih trezorjih velikih bank se skrivajo velika bogastva, ki so nekako našla pot v podzemne hranilnice, ven pa ne več.
Poleg bajeslovnih zakladov ruske carske družine in drugih bolj ali manj fantastičnih bogastev že dolgo buri domišljijo albansko zlato, le da gre v tem primeru za resničen zaklad in ne za bolj ali manj romantično obarvane fantazije; gre za otipljivih 2341 kilogramov žlahtne kovine. Natanko toliko zlata je ostalo v londonskih trezorjih po končani zadnji vojni, Albanci pa vse doslej niso dobili nazaj niti grama.
V Italiji je pred kratkim izšla posebna publikacija, v kateri je funkcionar Italijanske banke poskušal obnoviti zapleteno pot albanskega zlata. Najprej se ga je polastil Viktor Emanuel, ko je italijanski kroni na svojiglavi dodal še albansko. Zlato je dal prenesti v Rim, kjer naj bi bilo bolj varno, v Tirani pa je pustil le 65kilogramov. Albansko zlato je bilo italijansko vsedo kapitulacije 1943. leta, ko segaje polastila nemška Reichbanka in ga »shranila« za kvizlinško vlado v Tirani.
Po vojni je od premagane Nemčije albansko zlato najprej zahtevala Italija , češ da je to njeno zlato. Dobila pa ga je Velika Britanija kot odškodnino za škodo, ki naj bi jo Albanci naredili britanskim ladjam.
Zlato se je tako preselilo v angleške trezorje in tam obležalo vse do danes. Albanija je sicer skušala dobiti svoje zlato nazaj, mednarodna arbitraža je po razsodbi iz leta 1951 celo določila, da ji zlato zares pripada, vendar ga ni dobila. Kdaj bo po dolgi odisejadi zlato prišlo nazaj v Tirano, ne ve nihče.
vse odcepe zidu. Visok je od 7 do 70 metrov, povsod pa je na vrhu toliko širok, da je po njem lahko peljal voz. Če bi veliki zid spravili v ravno črto, bi z njim lahko povezali Veliko Britanijo in ZDA, torej premostili Atlantik.
Kitajci se lahko pohvalijo z najstarejšim cestnim omrežjem na svetu. Mrežo cest so zgradili že 300 let pred našim štetjem. Papir, smodnik, rakete, papirnati denar, tisk, svila, vse to so stvari, ki jih je svetu dal kitajski tehnološki genij. A tudi sloviti italijanski špageti so doma na Kitajskem, od koder jih je v Italijo prenesel Marco Polo. Nasploh so bili Kitajci v mnogočem daleč pred drugimi, Zahod je od njih z veliko zamudo pobiral izume, vendar pa jih je znal bolj učinkovito uporabiti.
Kitajci imajo 17 stoletij prednosti pri gradnji zaporniških sistemov na rekah in kanalih, zgradili so prvi viseči most na železnih žicah že v 9. stoletju, medtem ko je v Evropi takšen most stal šele 1741. leta. Kar 9 stoletij imajo prednosti pri postavljanju vodnih mlinov, 13 stoletij prednosti v izdelovanju porcelana. 14 stoletij prej so poznali sistem mehov za taljenje rude v topilnicah, 12 stoletij prej so znali liti železo itd.
Korenine tehnološkega razvoja segajo torej globoko v preteklost. Vsa modrost ni od danes. Mi M
Zgovoren volumen telesa
Strokovnjakom veliko pove ob telesni teži še prostornina človekovega telesa — Novost za merjenje
Ljudje običajno vedo vsaj približno, koliko tehtajo, le malokateri pa ve. kakšno prostornino zavzema njegovo telo, pa vendarje to podatek, ki veliko pove o zdravstvenem stanju posameznika. Zdravniki lahko s primerjavo med telesno težo in prostornino telesa ugotove marsikaj zanimivega in zelo cenijo take vrste podatek. Toda zakaj ga potem pogosteje ne izmerijo in tako izboljšajo poznavanje stanja svojih bolnikov?
Odgovor je seveda preprost — meritev je nerodna, čeprav dokaj preprosta. Za izmero telesne prostornine uporabljajo prastaro Arhimedovo odkritje, do katerega je prišel, ko seje kopal in opazil, da je njegovo telo dvignilo raven vode v kadi. Prav na tak način še dandanes merijo prostornino nepravilnih teles. Zdravniki pacienta potopijo v kad z vodo in odčitajo, koliko vode je telo izrinilo, pa imajo telesno prostornino. Enostavno, a zares neprikladno za vsakdanjo prakso.
Problem, kako priti do bolj prikladnega merjenja telesneprostor-nine, ni bil tako enostaven, a gaje strokovnjak Gregory Deskin, ki
dela za neko houstonsko akustič-no-inženirsko podjetje, uspešno rešil. Izumil je zvočni volumeter (merilec prostornine).
Gre za manjšo komoro, v katero posadijo pacienta, nato pa na osnovi zvočnih frekvenc računalnik hitro izračuna prostornino telesa. Naprava je še v poskusni stopnji, za trg pa naj bi jo začeli proizvajati čez kakšno leto.
Že dosedanji poskusi so pokazali, da je zares koristna stvar, še posebno, ko morajo zdravniki ugotoviti telesno prostornino, pa je zaradi stanja bolnika to težko; denimo, da gre za dojenčke in majhne otroke. Z zvočnim volu-metrom pediatri lahko ugotovijo, če je izguba telesne teže pri dojenčkih nastala zaradi sprememb v maščobnih tkivih, zaradi zmanjšanja količine vode v telesu ali zaradi sprememb v mišičnih tkivih. Zgolj merjenje telesne teže ne daje odgovorov na ta vprašanja in šele primerjava telesne teže s telesno prostornino pomaga pri ugotavljanju takih in podobnih vzročnih povezav.
MiM
(Vir: Newsweek)
Invazija morilskih čebel
Vsako leto za 500 km više proti severu — Karantena
Pred 30 leti je iz brazilskih laboratorijev ušlo nekaj čebel, ki sojih tamkajšnji strokovnjaki križali med evropskimi in afriškimi čebelami. Kot kaže, je pobeglim čebelam okolje prijalo in so se močno namnožile. Pokazale pa so že tudi prav kmalu svojo naravo: izjemno so napadalne, zato se jih je prijel vzdevek čebele ubijalke oziroma morilske čebele.
Od tedaj naprej zbujajo grozo v ljudeh, ki so imeli priložnost priti z njimi v stik. Precej ljudi je svojo radovednost plačalo z življenjem. Nazadnje so umorile raziskovalca žuželk, ki jih je proučeval. Zdravnik i so našteli v njegovem telesu po 50 žel na vsakem decimetru kože.
Nič manj pa se jih ne boje v severnejših predelih Srednje Amerike in v Severni Ameriki, kjer jih sicer zaenkrat še ni, kaže pa, da se bodo že čez nekaj let namnožile tudi na severnoameriški celini. Po dosedanjih podatkih se selijo na sever zelo hitro. Na leto se pomaknejo za okrog 500 kilometrov severneje. Mnenje, da jim prija le zelo toplo podnebje, ne drži več. Videti je, da se uspešno razmnožujejo in žive tudi v hladnejših krajih.
Vendar ni samo strah pred nevarnimi roji tisti, ki sili strokovnjake k poskusom, kako preprečiti nadaljnjo selitev morilskih čebel proti severu. Pokazalose je,da prinašajo tudi gospodarsko škodo. Ne nabirajo medu na številnih rastlinah, uničujejo in izrivajo pa domače čebele. Zaradi tega ostanejo mnoge kulturne in druge rastline neoplojene. Gospodarska škoda bi bila na kmetijsko razvitem ameriškem severu zares velika.
Zaenkrat bodo poskušali morilske čebele zaustaviti s karantene na jugu Mehike. Vsak tovor, vsak vlak, tovornjak in druga prevozna sredstva bodo nadzorovali in tovor pregledali, če ni morda v njem skrito gnezdo morilskih čebel.
Odgovornost je barometer pravic in morale vsake družbene skupnosti.
P. RADULOVIČ
Zvestoba je najtežja lastnost v življenju.
P. ZIDAR
Beseda je valjar, ki razteza čustva.
G. FLAUBERT
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
o
»Kaj vi veste, če se mi ne mudi!« se je Peter jezavo obregnil in nadaljeval z delom, ne da bi pogledal očeta.
»Pa menda ja ne pojdeš kam v takem vremenu?« zaskrbi Osojnika.
»Namenil sem se, da pojdem, naj topo-rišče dodelam ali ne!« zatrmoglavi Peter.
Matevž začne tlačiti pipico s tobakom, med tem pa mu uhajajo vprašujoči pogledi na sina in končno vpraša: »Kam pojdeš?«
»Eh, kam. V Zadolje, med ljudi,« odgovori Peter navidezno brezbrižno.
»V krčmo moraš? Le kaj ti je treba motoviliti v dolino? Pa še v takem vremenu. Lačen nisi, če si žejen in če že hočeš piti, stopim ponj. Saj veš, da sod ni prazen. Vino ravno ni, je pa dober hruškov mošt. Le zakaj boš rinil h krčmarju v Zadolje?«
Peter se je nekoliko presedel in začel dopovedovati: »Ee, kaj. Po cele dneve in tedne, od zore do mraka je samo delo in garanje na tej samotni kmetiji, da...«
»Oo, Bog se nas usmili, kakšen je postal ta dandanašnji mladi svet!« zastoka Osojnik in upre zaskrbljeni pogled v sina.
Peter ostro pogleda očeta: »Če se na glavo postavite, nocoj pojdem v Zadolje pa konec besedi!«
Oče Osojnik se začudeno zastrmi v Petra, držeč v eni roki neprižgano pipo, v drugi pa goreči vžigalnik. Ko končno prižge pipico, prisede k Petru na klop in reče nekoliko mehkeje: »Ali te ni sram, da tako govoriš? Toliko naših rodov je živelo na tem gruntu.« Globoko vzdihne
in čez čas nadaljuje: »Res nismo živeli razkošno, živeli pa smo in še medno dokupili kakšno krpo zemlje ali gozda.« Se vzdigne s klopi in se ponosno zravna: »Danes je naš grunt še trden in se da živeti na njem.« Nekoliko pomolči ter nadaljuje s spremenjenim glasom. »Seveda pa je treba delati in imeti veliko ljubezni do zemlje.«
Peter se mu posmehne: »Delati? Samo za koga? Saj vam sproti poberejo, kar pridelate. In zahtevajo še več kot taka hribovska kmetija zmore. Ker niste dovolj mesa doma pridelali, ste morali tele kupiti, da ste obvezno oddajo odraj-tali. Krompir so vam pobrali, da ste morali dati pujske iz svinjakov, ker jih niste imeli s čim krmiti. Saj to je še hujše kot v fevdalni dobi. Takrat si vedel, da moraš oddati deseti del pridelka, danes ti vzamejo vse. Nak! Jaz že ne bom garal v teh hribih!«
Čeravno je imel Matevž na hrbtu že šest križev, je poskočil pri teh besedah, kot bi ga pičil gad, in stopil bližje k Petru: »Kaj praviš, ti nesrečnik? Skozi toliko rodov je naš grunt rasel, da je še vedno najmočnejši tod okoli, a ti ga misliš uničiti!«
»Ne jaz, tam doli v dolini vam ga bodo uničili, ker tako izžemajo kmeta, še posebno hribovskega! Ne razumejo, da hribovita kmetija ne more dati toliko kot dolinska!«
Potem se mu je okoli ust razpotegnil zaničljiv posmeh. »No, le povejte mi, kaj imate danes od te kmetije? Kaj? Garanje pa prav nič drugega. Boljše gozdove so
vam vzeli. So rekli, da jih imate preveč. Vi ste jih varovali kot punčico svojega očesa, da se vam je zdelo škoda še drv sekati v njih. Te obdelovalne zemlje še zadruga noče, ker je preveč oddaljena in v hribih. Ko so cesto zakoličili pod Osojami, bi jo lahko speljali nekoliko višje ali nižje, ampak ne. Speljali so jo po dolžini najlepše njive in uničili najboljšo njivo. Vidite, tako spoštovanje imajo do rodovitne zemlje, do vaših žuljev in vseh rodov nazaj. Poglejte prostovoljne brigade, kako so naredili z gozdovi. Sekali so vse od kraja in potem pustili prvi del smreke, ker je bil predebel, in vrh, ker je bil predroben, kar v gozdu, da trohni. Da bi lupili hlode in pospravili veje, ni nikomur padlo v glavo. Pustili so, da se množi lubadar in uničuje gozdove. Na ta način bo uničila kmetijo družba, ne pa jaz.«
Osojnik je potlačil jezo in razdraženost. »Peter, zapomni si, kmečki stan je trd, a je tudi trden kot noben drug ne. Veliko jih je poskušalospraviti kmeta na tla, a jim ni uspelo.«
Peter prezirljivo odmahnez roko. »Menim se za ta vaš trden kmečki stan. Če ga niso ugonobili do sedaj, ga bodo pa sedaj.«
»Pa vendar, Peter, premisli! To je prehodna doba zaslepljenih ljudi, ki se ne razumejo na gospodarstvo in kmetijstvo...«
Toda Peter se ni dal: »To vam povem, kakor je šla kmetija gor, tako bo šla dol.«
POTA
m suif
poročajo
»VZNEMIRJEN«, KER NI DOBIL PIJAČE — Miličniki so 16. aprila pridržali do iztreznitve 37-Ietnega Alojza Peskarja iz Trebnjega. Možakarje tega d#e v gostilni Grmada od natakarice zahteval pijačo, ker pa je ni dobil, je pričel vznemirjati goste v lokalu. Čaka ' ;ga pot k sodniku za prekrške.
HODIL PO ULICI IN OVIRAL PROMET— 17. aprila je v prostoru za pridržanje končal vinjeni 55-letni Anto« "randstater iz Ljubljane. Precej ga je imel pod kapo, ko seje sprehajal po ulici v Trebnjem, prednosti pa ni dajal niti avtomobilom. Ovadba sodniku za prekrške je že pripravljena.
ODPELJAL 'KOLO Z MOTORJEM — Neznan storilec je 12. aprila izpred novomeškega doma kulture odpeljal kolo z motorjem, last 19-letnega Jožeta Smrketa iz Ivanje vasi. Lastnik je s tatvino oškodovan za okroglih 360 tisočakov. Ime storilca še ni znano.
ZARADI PREVELIKE HITROSTI V HIŠO
PODHOSTA — V soboto, 18. aprila, ob 8.10 se je 26-letni Marjan Sopčič iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom iz Podturna proti Soteski. Med vožnjo skozi Podhostogaje v dvojnem levem nepreglednem ovinku izaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, tako da je najprej zapeljal na desno travnato bankino, tam pa je sunkovito zavil v levo in se s prednjim delom avtomobila zaletel v stanovanjsko hišo, ki stoji ob cesti. V nezgodi sta se huje poškodovala voznik Sopčič in njegov 37-letni sopotnik Drago Špidler iz Gornje Lokvice. Prepeljali so ju v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 300 tisočakov.
VELIKA ŠKODA ZARADI POŽARA
KOČEVJE — V četrtek, 23. aprila, okoli 2. ure ponoči je izbruhnil požar na stavbi v Rožni ulici 6 v Kočevju (kjer je bil pred leti zdravstveni dom, zdaj pa so tu stanovanja zdravstvenega osebja). Požar je na nočnem obhodu po mestu opazil miličnik Branko Trstenjak in takoj obvestil gasilce in postajo milice. Gasilci so požar hitro omejili. Po prvih ocenah je škode za okoli 10 milijonov dinarjev. Uničenega je okoli 50 kvadratnih metrov ostrešja in delno stanovanjski prostori ter oprema. Stanovalci niso bili poškodovani. Vzrok požara še raziskujejo.
Delegati odprli vrata preiskavi
Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti novomeške skupščine odvzela imuniteti Boštjanu Kovačiču in Jožetu Preskarju — Kaj pravi zakonik?
NOVO MESTO — Težko je vsemu, kar je bilo zadnjedni o novomeški gradbeni aferi, kot so nekateri poimenovali odkrite nepravilnosti pri zidavi stanovanjskih hiš Boštjana Kovačiča, predsednika skupščine občine Novo mesto, in Božidarja Zajca, direktorja Iskre Tenela, zapisano v domala vseh slovenskih sredstvih javnega obveščanja, dodati kaj novega. Dolžni smo le še del poročila z zasedanja zborov novomeške občinske skupščine.
Predloga mandatno-imunitet-nih komisij tako zbora združenega dela, kot tudi zbora krajevnih skupnosti delegatom sta bila, da Boštjanu Kovačiču, predsedniku občinske skupščine in Jožetu Preskarju, predsedniku zbora združenega dela, odvzamejo delegatsko imuniteto, kar so udeleženci skupščine soglasno potrdili. Obrazložitev je bila jasna: na ta način so odprta vrata preiskavi, ki naj potrdi ali ovrže izrečene sume. Ti so, kot smo že pisali, dovolj hudi in tudi podkrepljeni, saj temeljni javni tožilec sicer ne bi bil vložil zahtevka za preiskavo. Ponovimo le, da sta Kovačič in Zajc osumljena napeljevanja h gra-bežu, ki naj bi ga bila storila Miha Jalovec in Jože Preskar, oba zaposlena v Pionirju, tozdu Gradbeni sektor Novo mesto, enako kot Anton Graberski, ki naj bi bil pri grabežu pomagal.
in Robert Zupančič, ki naj bi bil sklenil škodljivo pogodbo. Preiskava je ta čas v polnem razmahu, zaslišani so bili tudi že vsi osumljenci, kot zadnja pa v petek Boštjan Kovačič in v torek Jože Preskar. Težko je že sedaj napovedati, kdaj bo o vsej zadevi znanega kaj več, po nekaterih ocenah pa naj bi bil postopek končan v enem, največ dveh mesecih. Možnosti za njegov izid sta le dve: nadaljevanje postopka z vložitvijo obtožnice zoper osumljene ali izdan sklep p Ustavitvi pregona.
Ta čas pa bo ulica dogodke premlevala in komentirala po svoje. Ponovimo ob tem, da naj bi bil grabež storjen s sklenitvijo pogodbe med Pionirjevim tozdom Gradbeni sektor ter Boštjanom Kovačičem in Božidarjem Zajcem za zidavo njunih stanovanjskih hiš. V pogodbi navedeni znesek za opravljena
dela od izkopa do končane gradnje brez pokritja je 5 milijonov din, realna vrednost teh del pa naj bi tisti čas v Pionirju znašala prek 20 milijonov din, medtem ko bi pri zasebnem obrtniku po nekaterih izračunih takšna dela dosegla vrednost vsaj 15 milijonov din. Taka naj bi bila osnovna dejstva, vse ostalo pa je ta čas v rokah preiskovalnih organov.
In kaj pravi o očitanem kaznivem dejanju grabeža kazenski zakonik SRS?
»Kdor stori eno ali več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, posebnega primera goljufije, poneverbe, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, vrednost pridobljene premoženjske koristi pa presega 500tisoč dinarjev, se kaznuje z zaporom najmanj treh let. V posebno hudem primeru tega dejanja se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let.«
Vloženi zahtevek za preiskavo bremeni osumljene posebno hudega primera grabeža.
B. BUDJA
Kritične o delu inšpekcij
Izvršni svet SO Trebnje razpravljal o poročilu UIS ________Novo	mesto	—	Veliko	pripomb
TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je sicer sprejel poročilo o delu uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje za leto 1986, vendar je imel na delo precej pripomb.
Glede tržne inšpekcije je bilo rečeno, daje premalo spremljala minimalne tehnične pogoje v manjših trgovinah, zato naj v bodoče temu posvetila večjo pozornost. Pri gozdarski inšpekciji Trebanjci pogrešajo podrobnejše poročilo o delu inšpekcije v občini Trebnje.
Zaradi velikih nihanj v električni napetosti imajo nekatere organizacije združenega dela v občini velike težave. Zato je trebanjski izvršni svet zahteval, naj elektroenergetska inšpekcija poroča o spremljanju kakovosti električne napetosti in •kako je ukrepala. Sanitarna inšpekcija bi morala poostriti nadzor pri drobnem gospodarstvu, posebej pri galvaniki, ker je nevarnost, da pride do zelo velikega in nevarnega onesnaženja okolja, zlasti vodotokov. Po mnenju izvršnega sveta pa bi komunalna inšpekcija morala poostriti nadzor nad divjimi odlagališči in neprimerno uporabo družbenih zemljišč. Požarna inšpekcija naj bi večjo pozornost posvetila izvajanju dimnikarske službe, veterinarska inšpekcija naj poroča o črnem zakolu in poostri nadzor nad tem, inšpekcija zajavnecestepa bi morala po sodbi izvršnega sveta poostriti
nadzor nad javno signalizacijo in pozimi nad čiščenjem lokalnih cest.
IS SO Trebnje je sicer sprejel program dela uprave inšpekcijskih služb dolenjskih občin za letos, a z ugotovitvijo, da je program presplošen, zlasti pa bi moralo biti v njem bolj podrobno določeno, kje bodo izvajani inšpekcijski pregledi v trebanjski občini.
P. P.
ZBIL MATER Z OTROŠKIM VOZIČKOM
SMOLENJA VAS — 25. aprila okoli 14. ure seje petletni J. R. iz Smolenje vasi peljal na kolesu z motorjem po cesti iz Smolenje vasi proti Velikemu Slatniku. Še v Smolenji vasi je ob cesti pešačila 24-letna Zdenka Novak, ki je pred seboj peljala voziček, v katerem je imela enoletnega sina Davida. Zaradi neprimerne hitrosti je J. R. zadel Novakovo v hrbet in jo zbil po cesti, medtem ko je voziček odbil naprej, pri čemer je otroka vrglo na tla. Novakova se je v nezgodi hudo poškodovala, njen enoletni sin David pa laže. Oba so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Z AVTOM ZBIL MOTORISTA
BIŠKA VAS — 23. aprila okoli 15. ure se je 45-letni Franc Štamcar iz Trebnjega peljal z osebnim avtom iz Mirne peči proti domu. Med vožnjo skozi Biško vas mu je pri hiši številka 40 z desne strani izza dva metra visokega zidu na cesto pripeljal voznik kolesa z motorjem, 13-letni Aleš P. iz Biške vasi. Štamcar trčenja ni mogel preprečiti, takoda je motorista zbil. pri čemer seje ta huje poškodoval insoga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 400 tisočakov.
Kolesa vagona so mu odrezala nogi
Huda nezgoda na tre-banjski železniški postaji
TREBNJE — 24. aprila ob 18.45 uri je prišlo na železniški postaji v Trebnjem do hujše nezgode, v kateri se je poškodoval 46-letni premikač vagonov Janez Krašovec iz Pekla.
Omenjenega večera je 23-letni strojevodja Ivan Medle s Potove-ga vrha speljal iz železniške postaje v Trebnjem vlak z dvanajstimi vagoni v smeri Sevnice. Takoj po prvih metrih vožnje je iz vagona na stopnice stopil premikač Janez Krašovec in hotel izskočiti. Pri tem mu je na stopnicah spodrsnilo, tako da je padel pod prednje levo kolo petega vagona, ki mu je odrezalo obe nogi: levo v gležnju, desno pa v stopalu. Ko je strojevodja Medle opazil nezgodo, je vlak 'nemudoma ustavil, poškodovanega Krašovca pa so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v ljubljanski Klinični center.
Bo zakon rešil okolje?
Zakon o nevarnih snoveh naj bi prinesel več reda   tudi med prevozi po cestah
Že zaradi dejstva, da proizvodnja in poraba nevarnih snovi v Sloveniji naraščata iz dneva v dan, mnogi z veliko nestrpnostjo pričakujejo 20. maj, ko bosta zbora slovenske skupščine razpravljala o predlogu zakona o varstvu pred nevarnimi snovmi. Kajti nobena skrivnost ni več, da je prav neustrezno ravnanje s temi snovmi v še kako tesni zvezi z vse večjim onesnaževanjem našega okolja, ki ponekod — tudi Dolenjska pri tem ni izjema — meji že kar na ekološko katastrofo. In še en vzrok je, zaradi katerega Dolenjci z velikim pričakovanjem čakamo na sprejem novega zakona.
Po podatkih republiškega sekretariata za notranje zade veje bilo leta 1984 v Sloveniji 46 nesreč z nevarnimi snovmi, leto kasneje seje ta številka povzpela že na 112, lanski podatki kažejo približno enako podobo. Prav tako je bolj ali manj znano, da se velik del tovrstnih nezgod pripeti na cestah. Le nekaj številk. Po nekaterih ocenah se dnevno po na-
ših cestah prepelje 160 tisoč ton nevarnih snovi, večina teh po tako imenovani dolenjski magistrali, ki je ena od dveh najpomembnejših povezav med Evropo in deželami Bližnjega vzhoda. Med leti 1982 in 1986 je bilo v Sloveniji 243 nesreč med prevozi nevarnih snovi, ni pa potrebno posebej poudarjati, da je»dolenjka« zadnje čase njihova najpogostejša »gostiteljica«. Spomnimo se le lanskih primerov v Karteljevem, Dobruški vasi, da ne naštevamo naprej.
In kaj lahko pričakujemo od novega zakona? V uvodnem poglavju naj bi opredelil nevarne snovi, povsem konkretno pa tudi dorekel pogoje, varnostne in preventivne ukrepe med prevozi, posebna pozornost pa je posvečena informacijskemu sistemu ter nadzorstvu nad izvajanjem določb zakona in s tem tudi kazenskih sankcij, ki, to lahko že povemo, ne bodo majhne.
B. B.
Le vsak peti voznik član AMD
Ena osnovnih nalog novomeškega društva je povečanje članstva — Lani prek ___avto	šole	1.023	kandidatov	— Nov predsednik Jože Prosinečki
Bencin prosijo po hišah
Krajani želijo, da bi bila bencinska črpalka v Starem trgu odprta vsak dan — Premalo prometa
NOVO MESTO — Zagotovo je novomeško AMD, ki je prav lani slavilo štiri desetletja svojega obstoja, eno najstarejših društev v občini, v svojih vrstah pa danes združuje že okoli 2.600 članov. Številka je sicer visoka, a če vemo, da je danes v občini blizu 15 tisoč lastnikov registriranih motornih vozil in da jih je torej le okoli 19 odstotkov včlanjenih v AMD, potem je še kako razumljiv sklep zadnjega občnega zbora društva, kije bil minuli teden, daje potrebno to število v prihodnosti krepko povečati. Samo če bi vsak tretji član AMD pridobil še po enega novega, bi se število članstva povzpelo na 3.300.
Resda gre v prvi vrsti za ljubiteljsko pripadnost društvu, ne gre pa prezreti številnih uslug, ki so jih deležni člani AMD. Ne bi naštevali vseh, omenimo le brezplačno vleko vozil na relaciji do 500 kilometrov, ki je bila uvedena že v letu 1984 in ki jo je samo lani koristilo 4.474 slovenskih voznikov. Še kako pomembna pridobitev za člane AMD pa je seveda tudi 10-odstotni popust pri kasko zavarovanju osebnih vozil, saj predstavlja pri srednji vrednosti avtomobila vozniku kar 13 tisočakov prihranka, ob tem pa zapišimo, da je lanska članarina znašala tisoč din. Po podatkih zavarovalnice je v minulem letu to ugodnost izkoristilo okoli 1100 članov novomeškega AMD.
Ena najbolj razvejenih dejavnosti novomeškega AMD pa je prav gotovo priprava kandidatov za vožnjo z motornimi vozili. Samo lani je prek novomeškega društva, ki ima v te namene na voljo posebno učilnico s 40 sedeži in vso potrebno opremo, 21 vozil ter 5 rednih in 21 pogodbenih inštruktorjev, znanje nabiralo 1.023 kandidatov, ki so opravili 27.015 učnih ur. To pomeni, da je en kandidat do izpitne vožnje potreboval 26,4 učne ure.
Dodajmo še, daje bilo za kandidate lani organiziranih tudi 10 tečajev, ki se jih je udeležilo 306 občanov.
Seveda pa inventure lanskega dela novomeškega društva ne moremo delati brez športnih dosežkov. Zapisali bi lahko celo, da v AMD za to dejavnost ni pravega razumevanja, čeprav bi, po rezultatih sodeč, mnogi trdili obratno. Spomnimo se
STEKEL NA CESTO
LOKVE — 69-letni Alojz Bele iz Ljubljane se je 25. aprila ob 10.50 peljal z osebnim avtom iz Semiča proti Črnomlju. Ko je pripeljal v naselje Lokve, je pred seboj na desni strani ceste opazil skupino treh otrok, nenadoma pa mu je eden od njih pritekel pred avto. 4-letno Nino Belec iz Lokev je Beletov avto zadel in zbil po tleh. Pri tem seje deklica hudo poškodovala in sojo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
VOZIL PO LEVI STRANI
KVASICA — 24. aprila ob 22.45 seje 21-letni Tomaž Weiss iz Svibni-ka peljal z osebnim avtom iz Črnomlja proti Dragatušu, med vožnjo skozi Kvasico po klancu navzgor pa mu je po levi strani ' ceste nasproti pripeljal 36-letni Milan Penca iz Črnomlja. Čeprav se je Weiss umikal, mu trčenja ni uspelo preprečiti. V nezgodi se je huje poškodovala Weissova sopotnica, 18-letna Tatjana Adlešič iz Črnomlja, ki je bila odpeljana na zd-
STARI TRG — Kako potrebna je bila Poljanski dolini ob Kolpi, ki je oddaljena od večjih centrov, bencinska črpalka, pove že to, da so še pred letom natakali v Starem trgu navadni bencin kar iz cisterne, nafto iz sodov, superbencina pa sploh niso imeli. Takšnepostrežbejebilo konec maja lani, ko je Petrolov tozd Brežice v Starem trgu odprl bencinski servis.
Ker so v Brežicah vedeli, da v tem kraju ne bo velikega prometa, so nameravali imeti črpalko odprto le enkrat na teden, vendar so se pozneje odločili za torek, četrtek in soboto. Toda v krajevni skupnosti so prepričani, da je tudi to premalo. »Domačini že vemo, kdaj lahko natočimo bencin, prišleci pa, ki jim je znano le to, da imamo bencinsko črpalko, ne pa tudi, kdaj je odprta.
Ivan Butala
marsikdaj ostanejo brez goriva za svoje jeklene konjičke in zgodilo se je že, da soprosili bencin po hišah,« pravijo Starotržani. Zato je krajevna skupnost že dala prošnjo, naj bi bila črpalka odprta vsak dan.
In kaj pravi oobratovalnem času bencinskega servisa prodajalec Ivan Butala? »Morda bo prošnja krajevne skupnosti čez kakšno leto tudi uslišana. Res pa je, da je prometa na bencinski črpalki zelo malo, zato je odprta le trikrat na teden, ostale dni pa se moram jaz voziti na delo na črpalko v Črnomelj. Na dan imam približno po 30 do 40 strank, včasih celo znatno manj, tako da s prometom ne krijem niti stroškov. V Brežicah so sesicer že vzačetku zavedali, da s tem bencinskim servisom ne bodo imeli dobička, hoteli so le pomagati krajanom. Zato bi tudi slednji najbrž morali razumeti, zakaj takšen delovni čas.« je pojasnil Butala.
M. B.-J.
samo predlanskega leta, ko sta v Novem mestu pristala dva naslova državnih prvakov: Alojz Pavlič je bil prvi v razredu motociklistov do 80 ccm, Robert Hmeljak pa v
• Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov izvršilni odbor društva, na čelu katerega bo poslej Jože Prosinečki, njegov namestnik pa dosedanji predsednik AMD Stjepan Pavišič.
kategoriji do 125 ccm. Verjetno bi tudi lanski režultati bili podobni, a Pavlič se je tekmovanjem vsaj začasno odpovedal, zato pa je Robert Hmeljak ponovil uspeh in drugič zapored osvojil naslov državnega prvaka. In čudimo se po vsem tem, da tudi v sicer obetavnem ter delovnem programu društva za v prihodnje o športni dejavnosti ni zapisane ene same besede.
B. BUDJA
PO DOLENJSKI DEŽEU
• Pred dnevije neznanec vlomil v osebni avto 41-letnega Staneta Trudna iz Dolenje vasi. Vozilo je bilo parkirano pred zdraviliščem v Dolenjskih Toplicah, storilec pa je iz avtomobila odvil bencinsko črpalko. V olajševalno okoliščino mu je šteti, da so ponoči trgovine z rezervnim avtomobilskim materialom zaprte.
• Jože Dežman iz Družinske vasi je 24. aprila parkiral svoj osebni avtomobil pred tovarno zdravil Krka v Novem mestu in nato odšel na delo. Nekoliko več zapletov pa je bilo z njegovim odhodom domov. Zaman seje trudil, da bi vozilo premaknil z mesta, nekdo mu je namreč odvil in odnesel obe prednji kolesi.
• Semiški miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve domačina Dušana Žbogarja. Majavih nog je v gostilni Smuk zahteval pijače, ko pa je ni dobil, je krivdo zvalil na steklenino in goste. Prijaznejšega obraza bo verjetno pred sodnikom za prekrške.
.
DVA DNI JE LEŽAL V KRKI — »Tako počasi je tonil, da bi lahko še cigareto pokadil,« je brez posebne žalosti, potem ko so njegov 20 let stari opel reševalci potegnili iz Krke, povedal njegov lastnik Novomeščan Jule Travižan (na sliki sedi na avtomobilu). V torek zvečer je pred gostiščem na Loki skušal ustaviti svoj avto. Zavore menda niso prijele in potovanje seje končalo v Krki. Jule je srečno splaval na breg, avto pa je počasi izginil s površine in se bočno ulegel na dnu. Dva dni je potem čakal reševalce, ki so prišli šele v četrtek dopoldan. Trije potapljači KPA so se sredi Krke kar pošteno namučili, saj so morali pod vodo z zrakom napolniti plastične sode, da seje avto dvignil z dna. S pomočjo jeklene vrvi in kamiona so ga potem privlekli na suho, zadnje dejanje pa bopovsej verjetnosti pri Dinosu. (Foto: J. Pavlin)
PREK MILIJON DIN ŠKODE — 59-letni Jure Katic iz Jaroga se je 21. aprila ob 11.10 uri peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Čatežu je med vožnjo po klancu navzdol opazil stoječo kolono vozil, saj je bil promet na tem delu ceste zaradi obnovitvenih del enosmeren. Katič vozila zaradi neprimerne hitrosti ni uspel pravočasno ustaviti, zato je zavil na levo, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik tovornjaka s priklopnikom, 25-letni Dean Biljin iz Labina. Katič je zategadelj ponovno zavil na desno in trčil v avtomobil Ačima Gološa iz Novega Pazarja, nato pa še v vozilo Josipa Ferenčaka iz Začretja. Vozilo slednje-
ga je zatem odbilo še v tovornjak in res prava sreča v nesreči je bila, daje bil v tem verižnem trčenju poškodovan le voznik Ferenčak. Nastalo materialno škodo so ocenili na pre4 milijon din.
NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI — 23. aprilaob9.30uriseje31-letni Milan Jerič 'z Smolenje vasi peljal z osebnim avtom iz Bele cerkve proti Otočcu. Ko je v Dolenjem Kronovem pripeljal v križišče s prednostno cesto, svojega vozila ni ustavil, tako da je trčil vlivto 47-letne Ljubljančanke Marije Brodnik, ki se je pripeljala po prednostni cesti. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, materialna škoda pa je ocenjena na kar 5 milijonov din.
DOLENJSKI LIST
ŠPORTNI KOMENTAR
Kdo naroča »univerziade«?
V enem mesecu gostitelji dveh velikih prireditev: zleta in srečanja Partizana Jugoslavije
Vpičlem mesecu bo Novo mesto gostitelj dveh množičnih telesno-kulturnih prireditev, poleg zleta bratstva in enotnosti, ki bo 6. in 7. junija, še srečanja društev Partizana Jugoslavije v začetku julija. Dve prireditvi torej ne le republiškega, pač pa jugoslovanskega pomena, prireditvi, ki prav zaradi svojih razsežnosti postavljata nekaj vprašanj.
Predvsem zletu je namenjena temeljita obnova stadiona Bratstva in enotnosti v [Portovaldu. Ne bi se sedaj spuščd/i v oceno tega, kdaj in kako bodo opravljena obnovitvena dela, kajti pogleda na gradbišče in koledar dajeta veliko misliti, nič manj aktualno ni vprašanje zagotavljanja potrebnih sredstev. S posebnim sporazumom naj bi jih prispevale tudi novomeške delovne organizacije, ob tem pa bi bik zelo zanimivo izvedeti, kdosplol jeopodpisuteh sporazumov odloi al. Tudi utemeljitev, da gre v temprimeruzanele športno, pač pa predvsem politično prireditev, kj v Novem mestu mora biti in mora uspeti, odgovornosti za morebitne nepravilnosti ne bi smela zmanjšati. Zapišimo v popolnejšo informacijo še, da je predračunska vrednost obnovitvenih del stadiona 600 milijonov dinarjev, precej vroče krvi pa povzroča še podatek, naj bi za ta dela iz naslova zbranih sredstev po samoupravnem sporazumu o združevanju denarja za investicije vsisih družbenih dejavnosti šlo kar 220 milijonov, le 6 milijonov pa za prenovo Študijskeknjižni ce Mirana Jarca, po 70 pa za gradnjo lekarne in gradnjoSgralnic s pripadajočimi prostori' v osnovni šoli Vavla vas.
In kako je s »smotro Partizana«, kot piše na plakatu? Vprašanj ni nič manj. Predvsem tistih, ki se dotikajo financiranja te prireditve, čeprav je nekatere člane predsedstva OK SZDL Novo
mesto na zadnji seji zanimalo tudi to, po kakšni poti je ta prireditev sploh prispela na Dolenjsko. Vfinančnem načrtu za izvedbo sreča-hja Partizana Jugoslavije je zapisanih 3 milijone dinarjev, za katere pa — tako vsaj se je dalo sklepati po začudenih obrazih na seji predsedstva OK SZDL — nihče ne ve, kako in kje jih dobiti. Jasno je bilo na taistem sestanku pojasnilo, da telesnokulturna skupnost tega denarja nima (orga-
Številke sicer niso preverjene, a vendar dovolj uradni viri, kijim je verjeti, govore, da bo predračunska vrednost obnovitvenih del na novomeškem stadionu ob zaključnem poračunu vsaj podvojena. Razlog več, da se začne še kdo drug temeljiteje zanimati, odkod denar.
nizatorji prav nanjo krepko računajo!), povedano pa tudi to, da vsaj do seje zanj nihče še ni zaprosil(5). Komentar ob vsem tem je verjetno docela odveč. Edino, kar je predsedstvu OK SZDL po vsem tem ostalo, je bil sprejet sklep, naj novomeški Partizan, ki je organizator srečanja, čimprej sproži akcijo za pridobivanje potrebnega denarja. Sama od sebe zagotovo ne bodo prišla, pa četudi gre za prireditev zveznega razreda.
Za konec po vsem tem morebiti le ne bi bilo odveč zastaviti še tole vprašanje: Kdo in v čigavem interesu postavlja Novo mesto za organizatorja takšnih in podobnih prireditev, ne da bi o tem odločali delegati, delavci, ki so v končnem dejanju praviloma vselej postavljeni pred dejstvo, da so prireditve tu in jih je potrebno izvesti? Pa tudi plačati!
BOJAN BUD J A
Krkaši tokrat v modrih dresih
V torek start izredno močne mednarodne dirke Alpe-Jadran — Reprezentanco Jugoslavije sestavljajo novomeški kolesarji — Pester minuli vikend
NOVO MESTO — S prvo 135 kilometrov dolgo etapo po ulicah Ljubljane se pričenja v torek letošnja mednarodna kolesarska dirka Alpe-Jadran, ki jo Novomeščani pričakujemo z veliko nestrpnostjo. Ne le zato, ker bo končni cilj dirke 10. maja na novomeškem Glavnem trgu, marveč predvsem zaradi tega, ker bo reprezentanco Jugoslavije na tej dirki predstavljala vrsta KD Krka.
Po besedah iz strokovnega štaba novomeških kolesarjev so fantje na dirko dobro pripravljeni, ne nazadnje to potrjuje njihova forma na zadnjih tekmah v tujini. Tako so kolesarji KD Krke na zadnji etapni preizkušnji v Franciji, kjer je nastopilo kar 17 najboljših evropskih reprezentanc, v skupnem seštevku prikolesarili ekipno peto mesto in s tem Jugoslaviji tudi prve točke svetovnega pokala, v posamični uvrstitvi pa je Sandi Papež dosegel odlično deveto mesto. Nedvomno je to v takšni konkurenci izreden dosežek. Zato pa je imel veliko smole Srečko Glivar, ki je bil z ekipo Roga na dirki Giro d’ Regionni v Italiji, saj je že v prvi etapi, ko je bil skupaj s Pavličem v vodilni skupini, padel in si na-bral precejšen zaostanek.
Letošnja dirka Alpe-Jadran bo zagotovo daleč najmočnejša doslej, na njej bo nastopilo 17 tujih reprezentanc, tudi ekipe Kube, Koreje, Kolumbije, Sovjetske zveze pa najboljše reprezentance Avstrije, CSSR, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Italije, da ne naštevamo vseh. Težko je reči, kdo bo branil barve naše najboljše selekcije, tu so Sandi in Darko Papež, Glivar, Smole, Bojane, Kruljac in Robič, eden od njih pa bo moral izpasti. Cilj ekipe je, da bi reprezentanci Jugoslavije prikolesarili čimveč točk v svetovnem pokalu, to pa je seveda za klub, ki prvič nastopa na takšni dirki kot najboljša državna selekcija, velik izziv. Zato ni nič prepuščenega naključju, z ekipo bo na dirki psihologinja Irena Hrovat, ogromno zaslug, da bodo krkaši na tekmi dobro preskrbljeni, pa ima kolektiv tovarne zdravil Krka. Kot zanimivost omenimo, da bodo Novomeščani vozili v reprezentančnih majicah, ki jih je izdelal Novoteks iz tkanin metliške Beti, dajepijačo zanje priskrbela mirenska Dana, svoje proizvode pa je prispevala še Kolinska z Mirne.
»Proga je izredno zahtevna, ima veliko gorskih ciljev, odločale pa naj bi
3., 4. in 6., zadnja etapa. Pričakujem boj do zadnjega cilja v Novem mestu. Dirke v nobenem primeru ne bomo zapirali, kaj več pa je sedaj težko povedati,« ves na trnih razlaga vodja strokovnega štaba KD Krka Jože Majes. Svoje je k nervozi prispevalo tudi dejstvo, da ekipa še teden dni pred dirko nima zagotovljenega vozila za spremljanje tekme.
DVA V REPREZENTANCI — V odsotnosti najboljših jugoslovanskih kolesarjev je minulo soboto in nedeljo potekala letošnja dirka po jadranski magistrali, ki je bila za Novomeščane zanimiva predvsem zato, ker je odločala o sestavi mladinske državne reprezentance. Z odlično vožnjo sta si dres z državnim grbom zagotovila kar dva, Šmajdek in Ravbar sta tako v torek skupaj z Ječnikom in Velkavrhom odpotovala na najtežjo mladinsko etapno dirko Dushika Jugend Tour. Dirka bo trajala pet dni, pred kolesarji pa je 650 kilometrov. Omenimo, da je rumeno majico na tej dirki že nosil Sandi Papež.
Kegljanje ali navtični turizem?
Pestra seja sevniške skupščine TKS — Največ besed o razvoju kegljanja — Podeljene zlate, srebrne in bronaste Bloudkove značke
SEVNICA — Minulo zasedanje zborov skupščine TKS v Sevnici je med drugim prineslo precej govora o nadaljnjem razvoju kegljaškega športa v občini. Dejstvo je pač, da društvo »Rudi Kepa« ta čas v občini nima primernega kegljišča.
Prav tako ni nobena skrivnost, da bo moralo to kegljišče zaradi neuporabnosti prej ko slej spremeniti svojo namembnost in nič čudnega ni, da so delegati zahtevali jasen pogled v prihodnost kegljaškega športa. Ne čudimo se njihovi zahtevi, da mora TKS za razvoj kegljanja (beri: izgradnjo novega kegljišča — op. p.) dodati tudi tistih 1,200.000 din, ki so bili namenjeni za razvoj navtičnega turizma na Savi. Pogoj za kaj takega bi bila seveda hidroelektrarna Boštanj, le da o tem, kdaj naj bi pričela oddajati prve kilovate električne energije, ta čas ne ve nihče. Prav zato je bil dan tudi predlog, da bi novo kegljišče s pomočjo tega denarja gradili vzporedno s predvidenim novim hotelom, za katerega naj bi 50 odstotkov sredstev prispevala ABC Pomurka, preostanek pa združeno delo iri še kdo v sevniški občini.
Ob koncu skupščine, ki je prinesla še precej zanimivega — govor je bil tudi o delu sevniškega kopališča —, so po desetih letih premora (!) podelili
ZMAGA NOVOMEŠKIH KEGLJAČEV
IVANČNA GORICA — Pred dnevi se je končalo prvenstvo Dolenjske za moške. Zmaga je pripadla Novo-meščanom, ki so podrli 14.812kegljev. Sledijo: Metlika (14.632), Rudar — Črnomelj (14.532)inMercatorTrebnje (14.391). V posamičnem seštevku je bil najboljši Novomeščan Židanek, ki je podrl 2.602 keglja, sledijo: Ž. Goleš (Metlika) 2.583, Blažič (Novo mesto) 2.540, N. Goleš (Mercator), 2.516, itd. Zapišimo še,da sejeekipa I(K Metlike uvrstila v kvalifikacije za vstop v II. republiško ligo.
ŽE 10. PRVOMAJSKI TURNIR
SEVNICA — KŠD Logorganizirav nedeljo, 3. maja, na igrišču TVD Partizan v Sevnici že 10. tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 3 tisočake, prijave pa organizator zbira na igrišču na dan turnirja med 7.30 in 8. uro. Najboljše čakajo lepi pokali. Zapišimo še, da seje v Sevnici ponovno pričela trimska liga v malem nogometu, v prvi ligi nastopa 10, v drugi pa 8 ekip. Po treh odigranih kolih vodi lanski zmagovalec Partizan iz Boštanja pred Veterani, Obrtniki in Logom.
T. M.
občinska Bloudkova priznanja najzaslužnejšim za razvoj telesne kulture. Zlato značko sta prejela Miloš Der-novšek in Franc Ernesti, srebrne Jan-
ez Kranjc,. Roman Novšak, 'Janez Simončič in Marjan Zaman, bronaste pa Janko Blas, Franc Derstvenšek, Tone Polutnik, Ivan Levičar, Alojz Zalašček ml., Anton Mikolič, Jerica Rauter, Tomi Svažič in Vinko Šeško.
J. B.
Tri (M tekem na divjih vodah
Mednarodno tekmovanje na Kolpi pri Osilnici
KOČEVJE, OSILNICA — »Udeležba na mednarodnem tekmovanju s kajaki in kanuji na divjih vodah Kolpe pri Osilnici, ki bo od 1. do 3. maja, bo delno okrnjena, kljub temu pa bo tekmovanje na zelo visoki ravni. Nanj smo vabili ekipe Zahodne Nemčije, Francije, Italije, ČSSR, Švice in Nizozemske ter posameznike iz Avstrije in Velike Britanije. Seveda bodo na tekmovanju sodelovale tudi ekipe in posamezniki iz vse Jugoslavije,« je na tiskovni konferenci pred dnevi v Kočevju povedal selektor jugoslovanske kajakaške in kanu reprezentance Rade Kovačevič.
Organizatorji pričakujejo udeležbo 80do 170tekmovalcev. Zaradi treninga in zaradi izbirnih tekmovanj za reprezentance v nekaterih državah (Vzhodna Nemčija, Nizozemska) bo mednarodna udeležba nekoliko okrnjena. Kljub temu bodo tridnevna tekmovanja, ki bodo vsa izbirna za državno reprezentanco, zanimiva. 1. maja bo spust za prvenstvo Hrvaške, 2. maja slalom za memorial Toneta Ožbolta (oba dneva bo začetek ob
10.	uri), 3. maja pa slalom za prvenstvo Hrvaške (začetek ob 11. uri). Pokrovitelj tekmovanj je Zidar Kočevje.
J. PRIMC
Pogodba telesa in volje
Tako pravi za maratonski tek Janez Penca, avtor nove knjige z naslovom »Od teka za zdravje do nastopov v maratonu«, ki bo izšla letos poleti
NOVO MESTO — Množično tekaško gibanje nezadržno prihaja tudi k nam, o čemer zgovorno priča tudi velika udeležba tako aktivnih tekmovalcev kot tudi rekreativnih tekačev na številnih cestnih tekih pri nas. Tako seje nedavnih tekov v Radencih, kjer so si tekmovalci izbirali proge od 10 km do maratona, udeležilo kar 2.300 tekačev. Čeprav to množično tekaško gibanje prihaja k nam skoraj z 20-letno zamudo, ni zato nič manj obremenjeno z zmotami, ki so naravni del prvih korakov. Vzdržljivostni tek ščiti pred boleznimi srca in ožilja, toda če se ga loti nepoučen ali celo bolan človek, lahko povzroči vrsto nevšečnosti. Marsikoga je že prva grenka izkušnja pregnala nazaj v sedeči življenjski slog.
Janez Penca, novomeški profesor angleščine, sicer pa eden najboljših slovenskih atletskih strokovnjakov in trenerjev, nekdanji vrhunski jugoslovanski atlet in večkratni državni prvak v teku na 400 m z ovirami, pripravlja knjigo, nekakšen vsestranski priročnik z naslovom »Od teka za zdravje do nastopov v maratonu«.
»Knjiga je namenjena trem vrstam ljudem: rekreativcem, ki se hočejo varno in brez napak ukvarjati z vzdr-žljivostnim tekom, trenerjem, ki morajo prepričljivo odgovarjati na številna vprašanja svojih varovancev, in atletom, ki se trenirajo sami. teh pa je zlasti v tekih na dolge proge in v maratonu vedno več,« pravi Penca.
Atletika je res kraljica športov, vsebuje pa malo disciplin, ki so primerne za vsa življenjska obdobja. Vsekakor pa so to vzdržljivostni teki na dolge proge in maraton, kije pravzaprav ena najmlajših atletskih disciplin, saj je bila prvič na sporedu na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah leta 1896, čeprav je povezana z daljnim zgodovinskim dogodkom. »42kmin 195mdo!gces-tni tek je lahko cilj le za dobro pripravljenega tekmovalca, večini privržencev tekaškega gibanja pa več
kot nastop pomeni maratonski trening, to je zmerno hiter, neprekinjen vsakodnevni tek. A tudi tega se ne smemo lotiti brez znanja o delovanju lastnega organizma in o načinih vplivanja nanj s treningom. To znanje pomeni osveščanje za zdrav način življenja in vzgajanje posluha za lastni organizem. Maratonski tek je veliko več kot trmasto postavljanje ene noge pred drugo. Tojedobropreteh-tana pogodba med telesom in voljo, ki jo lahko sklene le dobro poučen tekač.«
In knjiga, ki jo pripravlja Janez Penca, bo gotovo pripomogla, da bodo ti tekači veliko bolje poučeni. Za knjigo, ki naj bi izšla letos poleti in ki bo obsegala okoli 180 strani, je Penca upošteval ogromno virov in strokovne literature, najnovejših svetovnih spoznanj medicinske znanosti, zlasti medicine športa, fiziologije naporov in biokemije. Pred tem je izdal knjigo o treningu tekov na dolge in srednje proge, je reden sodelavec Trenerja in pomočnik urednika Strokovnih informacij Atletske zveze Slovenije, širšemu krogu bralcev pa je znan zlasti po številnih člankih za popularizacijo teka v slovenskih časopisih in revijah.
»Knjiga bo govorila najprej o zgodovini maratonskega teka, o razvoju rezultatov, osnovah fizilo-gije tega teka. poseben razdelek bo posvečen začetnikom, pomemben del pa seveda vrhunskim tekmovalcem. Opozarjam na bolezenske znake, ki ne dovoljujejo napornih obremenitev, in ne stanja, ko je nujna posebna previdnost, ko je tek lahko terapija, predpisan kot zdravilo. O tem, kako bo tekač pretekel maraton, se odloča z vrsto u krepov pred tekom, tu gre za strategijo, ki je v bistvu celoten način življenja, ki se mu podrejamo, in o taktiki, se pravi ukrepih med tekom, v neposrednem boju s tekmeci. K strategiji spada skrb, da tekač nakopiči energijski
Janez Penca: »Vzdržljivostnega treninga in maratonskega teka se lahko loti le dobro poučen in pripravljen tekač.«
potencial, kar doseže s posebnim prehrambenim režimom, da je na štartu dobro »prepojen« z vodo, kajti to lahko odločilno vpliva na to, ali bo zmagal ali pa ga bodo pred ciljem odpeljali z rešilcem. Voda je namreč glavno sredstvo hlajenja, maratonec pa tri četrtine energije spreminja v toploto, samo eno četrtino pa porabi za mehansko delo, se pravi za tek. Če tekač med tekom ne bi oddajal toplote, bi se tako nakopičila v telesu, da bi je bilo dovolj za štiri smrti.
Knjiga bo govorila tudi o pretreni-ranosti, o značilnih poškodbah in njihovih najpogostnejših mestih, kaj lahko poškodovani delajo kot nadomestni trening, o neposredni predtekmovalni pripravljenosti vrhunskih tekmovalcev, o vplivih okolja na vzdržljivostni trening in maratonski tek, bioloških ritmih, velik del je posvečen prehrani in napitkom, prehrani in pijači pred, med in po teku. Zadnji del pa je namenjen pravilni obutvi, kije za te tekače zelo pomembna. Velja namreč, da so tudi za najpočasnejšega rekreativca edino primerne copate najboljše copate.«
Skratka, knjiga Janeza Pence bo vsestranski priročnik o tem, kaj je treba upoštevati in narediti, da boš zdrav in dober rekreativni ali vrhunski tekač v vzdržljivostnem oziroma maratonskem teku.
A.	BARTELJ
Preostali novomeški kolesarji pa so konec minulega tedna sodelovali šena dveh dirkah. V italijanskem Mon-falconeju je Zaletelj v tekmi starejših mladincev zasedel 12. mesto in bil najboljši tujec, dan kasneje, 26. aprila, pa je bila tekma v Varaždinu. Med mlajšimi mladinci je zmagal Eržen, 3. je bil Šturm in 4. Fink, pri starejših pa je Romanu Judežu redar tik pred ciljem pokazal napačno pot, tako da je precej izgubil in bil na koncu tretji, medtem ko je bil Okleščen četrti.
Za konec omenimo še, da so se mladi, novomeški in metliški kolesarji v nedeljo udeležili še tradicionalne prireditve pod Urhom, velik uspeh pa je dosegel Metličan Puš z zmago med mlajšimi mladinci.
B.	B.
OBČNI ZBOR
SEVNICA — Na nedavnem občnem zboru sevniškega AMD so delo in uspehe v minulem obdobju ugodno ocenili, prav tako delo sekcije na Studencu, ob tem pa so ugotovili, da članstvo iz mirenske doline v AMD ni zadovoljivo. Da bi v svoje vrste privabili čimveč mladih, so sprejeli sklep o nakupu dveh go-cart vozil, imenovali pa Ao tudi komisijo za šport in rekreacijo. Slednja je že pričela z delom, to najbolj zgovorno priča povabilo na izlet v neznano s kolesi 2. maja izgred društvenih prostorov. Izlet bo združen s srečanjem članov sekcije s Studenca, udeleženci pa se bodo pomerili v družabnih in zabavnih igrah. Vabljeni!
T. M.
Zmaga in nov rekord Kastelčeve
V soboto je bil na stadionu ŽŠD Ljubljane otvoritveni atletski miting, ki se gaje udeležilo okrog 300 slovenskih atletov in atletinj. Na novem objektu, ki je lani na BAI stopil v atletsko zgodovino s svetovnim rekordom Bolgarke Donkove, so tudi Novomeščani dosegli nekaj odličnih uvrstitev in rezultatov.
Najboljša je bila Laura Kastelic, ki je v teku na 800 m s časom 2:18,12 dosegla asbolutni dolenjski rekord. Laura je mlajša mladinka, a je v Ljubljani premagala tudi vse starejše ju-niorke in članice. Iskrini mladi atleti in atletinje so v Ljubljani zmagali sedemkrat, petkrat pa so se uvrstili še na drugo ali tretje mesto.
Rezultati: moški: 100 m — Božič
12,05	s, Grahek 12,37 s, Keržan 12,85; 300 m — Božič 37,82 s, Hrvatin 40,60 s; 1000 m — Dragan 2:44,40, Stopar 2:46,31, Berginc 2:48,93, Retelj 2:50,62; višina — Delič 185 cm, Zupin 185 cm; pionirji — 1. Zatežič 175 cm; kopje — 3. Lenart 50,28 m; krogla — Žižek 9,82 m; 5000 m — 3. Karpljuk 15:43,27, Škedelj V. 17:09,81, Škedelj
— Močivnik 17:09,82; dekleta: 100 m
— Štampohar 14,09 s, Tičar 14,29 s, Ašič 14,47 s, Jenič 14,58 s, Jenič T.
15,00	s, Jankovič 15,03 s; 300 m — 5. Štampohar 46,99 s, 7. Jenič 49,07 s; st. mlad.— 1. Vidmar 44,60 s; daljina — 3. Tičar 514cm (os. rek.), Ašič493cm, Hudoklin 460 cm; kopje: 1. Derganc 35,78 m; ml. mlad.— 1. Čuček 26,88 m; krogla — st. ml.: 1. Derganc 9,69 m; ml. mlad. — 1. Čuček 8,08 m.
J. P.
odbojka
II. ZOL, moški, 22. KOLO: NOVI ZAGREB — PIONIR 0:3 (-8, -13,-5)
Pionir: Vemig, Kosmina, Komadina, Brulec, Prah, Gregurek, Resnik, Goleš, Primc, Koprivnik.
LESTVICA: 1. Ljubinje 42,... 9. Pionir 14 točk.
V 23. kolu igrajo Novomeščani doma Zeljezničarjem.
rokomet
SRL, moški, 1*. KOLO: INLES
— ŠOŠTANJ 26:21 (12:7)
Inles: Gelze, Mihelič 3, Šilc, J.
Ilc 4, Fajdiga 6, Karpov 1, T. Ilc 1, Mate 8, Ambrožič 3, Lukič, Žagar.
ČRNOMELJ — PEKO 26:22 (11:10)
Črnomelj: Plut, Bohte 1, M. Papež 4, Kavšek 1, Hudelja 1, Novak 5, Pezdirc 3, J. Papež 9, Svetič 1, Adlešič 1, Orlič, Kolbezen.
DVZ PONIKVE — JADRAN 14:16 (9:11) — prekinjeno Ponikve: Jambrovič, Juričev 1, Vrabec, D. Strnad 1, M. Strnad, Drab 6, B. Strnad, Fister 2, Podgoršek 4, Vrbančič, Prokopo-vič.
LESTVICA: 1. Usnjar 27, 2. Inles 26, 3. Šoštanj 24,... 9. Črnomelj 17, 11. DVZ Ponikve 9 točk.
Pari prihodnjega kola: Partizan
— Inles, Fužinar — Črnomelj, Usnjar — DVZ Ponikve, itd.
SRL, ženske, 18. KOLO: ISKRA — KRANJ 21:33 (8:15)
Iskra: Kos, Gorenc, Dolar 2, Kegljevič 1, Radovan 3, Turk 3, Selan 1, Rangus 1, Vide 8, Martinčič 1, Krin 1, Jakše.
ITAS KOČEVJE — FERRO-TEHNA 27:17(13:11)
Itas: Filipovič, Klarič, Fajfar 1, Vuk, Križman 6, S. Jerič 5, M. Jerič 10, Bejtovič 3, Zalar 2, Jurkovič, Štefanišin.
NOVO MESTO — BRANIK 20:17 (12:10)
Novo mesto: Jerman, Abazovič 1, Pelko, Iličin 5, Žagar, Jakše 3, Kramar 2, Mišjak, Simončič, Opruc 9, Pate, Butala.
LESTVICA: 1. Kranj 33, 2. Novo mesto (tekma manj) 28, 3. Itas Kočevje 26, 4. Branik 22, 5. Iskra 21 itd.
Pari prihodnjega kola: Alples — Itas, Kranj — Novo mesto, Burja
— Iskra itd.
TURNIR PUCLJU
NOVO MESTO — Novomeški šahovski klub je v počastitev 1. maja pripravil hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 22 šahistov. Vrstni red je bil tak: 1. Pucelj 17,5 točke, 2. Kastelic 17, 3. Rudman 16,5, 4. Štokanovič 16,5, 5. N. Lončarevič 16, 5. Milič 15.
Podvig kočevske odbojke
Dekleta republiške prvakinje, fantje pa vnovič v I. slovenski ligi — Oboji skupaj izgubili le eno tekmo
KOČEVJE — Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je tačas v Kočevju največ govora o odbojki. Za to sta dva razloga: uspeh deklet, ki so s 17 zmagami in enim samim porazom postale republiške prvakinje ter si tako priigrale možnost, da na bližnjih kvalifikacijah s prvakinjami iz Hrvaške in BiH vstopijo celo v II. zvezno ligo. Nič manjši pa ni uspeh fantov, ki so brez izgubljenega srečanja postali novi člani prve republiške odbojkarske lige.
Vrnitev moške ekipe v prvo skupino republiških odbojkarskih ligašev je bila pričakovana, ne pa seveda tako prepričljiv uspeh. Še veliko prijetnejše presenečenje pa je zmagoslavje deklet. Igralke trenerja Konrada Lampeta so na uvodnih srečanjih na težkih gostovanjih s Črnučami in Paloma-Brani-kom dobile potrebno samozavest, forma je bila nato iz kola v kolo boljša, igra učinkovita. Kočevke so svoja srečanja praviloma končala v 45 mi-
10. MAJA MOTOKROS NA BREZJU
ČRNOMELJ — Priprave na tradicionalni motokros za naslov državnega prvaka in pokal Bele krajine na Brezju pri Črmošnjicah, ki ga organizira Avto-moto društvo Bela krajina.sovpolnem teku. Prireditev bo 10. maja, ker pa društvo praznuje letos tudi 40-letnico dela, je na mednarodno tekmovanje, na katerem so doslej poleg Jugoslovanov v glavnem nastopali le Italijani in Avstrijci, povabilo še Madžare, Čehe in Bolgare. Za domače gledalce bo letošnji motokros še toliko bolj zanimiv tudi zato, ker bo zopet nastopil član belokranjskega avto-moto društva Aljoša Satošek.
nutah, kar je dovolj zgovoren dokaz njihove premoči. Zn nameček je to še izredno mlada ekipa, poprečje »kvari« le kapetanka Brigita Klun, izkušena igralka, ta čas zagotovo najboljša organizatorica igre v polju v republiških ligah. Največja želja vseh je seveda, da zmagoslavni pohod v letošnjem prvenstvu uspešno končajo na bližnjih kvalifikacijah in se uvrste v II. zvezno ligo, o čemer si Klunova, Drobničeva, Levstikova, Gornikova, Uranova, Hočevarjeva, Ahačeva, Kočevarjeva in Turkova, ki so nosile glavno breme ligaških bojev, pred pričetkom prvenstva niso upale niti sanjati.
Kot že rečeno, je veliko bolj pričakovan uspeh fantov, ki so se tako po enem letu znova vrnili v I, republiško ligo. Kočevska odbojka jc lahko zatorej več kot ponosna ha mi nulo sezono, rezultati pa so plod Us pešnega in timskega dela v klubu, ki ima poleg članskih še tri pionirsk vrste, za njihov napredek pa skrbi trenerji Igor Levstik, Konrad Lamp Brigita Klun, Tone Krkovič in Duša Čebin.
M. GLAVONJ1
DRESURNO JAHANJE V LIPICI
LIPICA — Od 30. aprila do 3. maja letos bo tu mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju. Ob tej konjeniški prireditvi so izdali sežanski filatelisti poseben poštni žig in spominsko pisemsko ovojnico, ki bosta na voljo zbiralcem v Lipici v tekmovalnihdneh. Naročijo ju lahko tudi na naslov: Kobilarna Lipica — Pokal za dresurno jahanje, naročilo ovitkov z žigom. Sežana.
R. L.
televizijski spored ] Tudi največji nimajo dovolj
PETEK, 1. V.
8.20 — 00.00 TELETEKST
8.35 POROČILA
8.40	F. Rudolf: SMEŠNO ZA ZJOKAT, lutkovna predstava
9.30 PIHALNI ORKESTRI: PAPIRNIŠKI ORKESTER VEVČE
11.00 PRVOMAJSKA PRAZNOVANJA V JUGOSLAVIJI
10.25 Jesenice: PRVOMAJSKA PROSLAVA. prenos
11.30 PRVOMAJSKA PRAZNOVANJA V JUGOSLAVIJI
15.00 GLASBENA PARADA 3 SRCA, RADENCI 87: BIG BAND RTV LJUBLJANA
15.35 PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE NA POLJANAH NAD JESENICAMI
16.05 GLASBENA ODDAJA
17.00 POROČILA
17.05 F. Majnik: MOJI KONJI
17.20 FRAČJI DOL, 12. del ameriške nanizanke
17.45	VOLK SAMOT AR, jugoslovanski film
19.05 RISANKA
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 SRCE GORATE DEŽELE, 5. del nadaljevanke
21.00	PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU IX — Delavci vseh dežel, 2. del
21.45	POROČILA
21.50	TRUPLO V KNJIŽNICI, L del angleške nadaljevanke
Kratka nadaljevanka je nastala po romanu Agathe Christie, dogajanje je postavljeno v leto 1940 v angleško vas, v stanovanje zakoncev Bantry. Nekega jutra služkinja najde v knjižnici truplo mlade plavolase ženske, ki je bila očitno zadavljena. Primer naj bi raziskala soseda, pride pa tudi policija. Sum pade na polkovnika Bantryja. Osumljeni so še bližnjisorodnikibogataša.ki je hotel umorjeno dekle posvojiti, vendar imajo zanesljiv alibi. Kmalu najdejo še drugo truplo.
22.40	PODEŽELANA, ameriški film
DRUGI PROGRAM
12.05 Poročila— 12.10 Mali kaznjenec (avstralski risani film) — 13.30 Pojo zbori Dalmacije— 14.00 Hotel Poland
in njegovi gostje (1. del nemške nadaljevanke)— 15.55 SP v hokeju na ledu
— 18.30Srečanjez LjudmiloSaveljevo (dokumentarna oddaja) —	19.00 Kornelije Kovač: Najboljša plošča 86
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Košarka Jugoslavija:Winston — 21.30 SP v hokeju na ledu — 22.00 Poročila —
22.10	Diamantni rez (ameriški film)
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 Stara vas Kumrovec (dokumentarna reportaža)
— 9.30 O deluje beseda— 10.00 Prvomajske proslave — 15.00 Poročila —
15.05	Ustvarjalci — 15.35 »Ljepo ti je druga Tita kolo« — 16.20Močnozdravilo (serijski film) — 17.05 Šaram-baram — 17.35 Zastava, zastava, njegova ladja plove pod Titovo zastavo
— 18.05 Zabare — 19.00 Videospoti za pesem Evrovizije — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Prigodni program — 20.55 Ikarov let (kviz) — 22.05 Dnevnik —
22.20	V petek ob 22. uri (kulturni magazin) — 23.50 Bis (nočni program)
SOBOTA, 2. V.
7.45 — 12.15 in 13.45 — 01.05 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	S. Makarovič: ŠKRAT KUZMA
8.25	RADOVEDNI TAČEK
8.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ' ŽAMET
8.45 KO BO POMLAD — Lučka
9.15 JAPONSKE PRAVLJICE: Lovec na race
9.30 TEDENSKI ZABAVNIK
10.40 PLESALEC, ponovitev 2. dela baletnega niza
11.30 JUGOSLOVANSKA TEVE-TEKA, ponovitev 3. oddaje
14.00 V POMLADI ŽIVLJENJA, ameriški mladinski film
16.10	Jarun: VESLAŠKA REGATA
17.15 ZDRAVILNE VODE: Dolenj-
ske-Šmarješke Toplice
17.45	BREAKDANCE, ameriški film
19.05	RISANKA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15 VRANJE — MESTO DOBRIH GOSPODARJEV
21.15 PRVI MAJ PO SVETU
21.40	KALEJDOSKOP, angleški film
23.20	POROČILA
23.25	TRUPLO V KNJIŽNICI. 2. del angleške nadaljevanke 00.15 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE. 4. del ameriške nadaljevanke
DRUGI PROGRAM
12.50Test— 13.05 Kako biti skupaj —
13.35	Hotel Poland in njegovi gosti (2.
del nemške nadaljevanke) — 15.25 Boks — 16.10 Rezerviran čas — 17.15 Glasbena oddaja — 17.40 Dallas —
18.30 Naše malo misto — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.40 Športna sobota —
22.00	Knjižni sejem v Parizu
TV ZAGREB
10.35	Poročila— 10.40 Revija vojaških orkestrov — 11.35 Črni torek (ameriški film)— 13.35 Deček s Sotle— 14.30 Sedem TV dni — 15.15 Poročila — 15.20Človekinčas— 16.05 Igrani film
— 17.30 Folk parada v Valandovu —
18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Boljše življenje (humoristična serija) — 20.50 Beg (film) — 22.35 Dnevnik — 22.55 Nočni spored: Od našega dopisnika iz Singapura
NEDELJA, 3. V.
8.35 — 23-20 TELETEKST
8.50 POROČILA
8.55	LIPICA 87
9.25 ŽIV ŽAV: Indijanske legende, risanka
10.25 LUTKE IN LUTKI
10.30	LIPICA 87
10.45	FRAČJI DOL, ponovitev 12. dela
11.10 LIPICA 87
11.	20 ŠOPEK DOMAČIH
11.50 LIPICA 87
12.35 POROČILA
13.15 KAKO SO DRUGI MOLČALI, nemški film
15:00 LIPICA 87
15.25 V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA DNE, ponovitev 4. dela
16.10 Jarun: VESLAŠKA REGATA
17.15 LIPICA 87
18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.45	RISANKA
19.00	DANES KINO
TURISTIČNI NAGELJ-NEŽA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 POTOVANJE V VUČJAK, 14. del nadaljevanke
21.05 ZDRAVO, 3. oddaja
22.25	TRUPLO V KNJIŽNICI, 3. del angleške nadaljevanke
23.15 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri (oddaja za JLA in igrani film)— 12.10 Hotel Poland in njegovi gosti (3. del nemšse nadaljevanke) —	14.00
Glasbena oddaja— 14.20 Avtomobilska dirka formule 1 za VN San Marina
— 16.40 Test — 16.55 SP v hokeju —
19.30	Dnevnik — 20.00 Raziskovalci
— 20.25 Reportaža z nogometne tekme • Veležj_ Hajduk — 20.55 Reportaža z nogoibetne tekme Budučnost : CZ —’
21.45	Kariera Nikodema Dizme (serijski film) — 22.45 Mejaši (dok. oddaja)
— 23.20 Mali koncert
TV ZAGREB
10.20	Poročila— 10.30 Srečnopotv21. stoletje — 12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Kar znaš, to veljaš — 14.00 Avto-man (serijski film) — 15.00 Nedeljsko popoldne — 17.15 Dastine (ameriški film)— 18.55 Fračjidol— 19.30Dnevnik — 20.00 A. Marodič: Pisma (nanizanka) — 21.00 Domača zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dnevnik —
22.05	Športni pregled — 22.50 Ljubezen na potovanju (potopisna reportaža) — 23.20 Poročila
PONEDELJEK, 4. V.
10.00	ZRCALO TEDNA
10.20 STEZE SLAVE, ameriški film (ČB)
16.40 — 23.00 TELETEKST
16.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.15 POROČILA
17.20 RADOVEDNI TAČEK, 10. oddaja
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 ZADNJE POLETJE OTROŠTVA
18.15 DRŽAVNI ANSAMBEL GRUZINSKE FOLKLORE, 1. oddaja
18.45 RISANKA lonnntNFS
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	M. Lawrence: NA ROBU DIVJINE, 1. del ameriške nadaljevanke
20.55 OMIZJE: KAKŠNA JE PODOBA SKUPNEGA JUGOSLOVANSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
DRUGI PROGRAM
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Grimmove pravljice — 17.45 Igrarije
— 18.00 Beograjski TV program —19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —
20.00	Svet danes — 20.30 Mali koncert
— 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05
Ulica črnih kolib (film z Martiniqua)—
22.34 Znanost
TV ZAGREB
8.25	Poročila — 8.30 Grimmove pravljice — 8.45 Igrarije — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli —
12.35 Poročila— 17.10 Kronika Bjelo-vara in Varaždina — 17.30 Grimmove pravljice— 17.45 Igrarije— 18.00 Narava in človek — 18.30 Risanka — 18.40Številke in črke— 19.00TVkole-dar — 19.30 Dnevnik 20.00 Krizantema (drama) — 21.10 Svetovni izziv (dok. serija) — 22.00 Dnevnik — 22.25 Ritem 87 — 23.25 Poročila
TOREK, 5. V.
TV MOZAIK
10.00 ŠOLSKA TV: Prometna vzgoja. Zemljepis. Obrambna vzgoja
11.00 JEZIKOVNI UTRINKI
11.06	ANGLEŠČINA IX
11.35	FRANCOŠČINA VIII
16.00 — 22.10 TELETEKST
16.15	TV MOZAIK, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	KUŽA LUŽA. portret ilustrato-
rja D. Demšarja
17.40	TEDENSKI ZABAVNIK
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	VMESNI ČAS. TV drama
21.15	INTEGRALI
21.55	DNEVNIK
TV ZAGREB
8.25	Poročila — 8.30 Mali svet — 9.00 TVvšoli — 10.30 Poročila— 10.35TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.10TVv šoli — 17.10 Kronika Osijeka — 17.30 Mali svet — 18.00 Domača beležnica — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10.Ri-sanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Sijaj Saške in slava Pruske (serijski film) — 21.05 Kontaktni magazin — 22.05 Dnevnik — 22.25 Via satelit — 23.25 Poročila
SREDA, 6. V.
TV MOZAIK:
10.00 MOSTOVI
10.30 VMESNIČAS .ponovitev drame 16.40— 22.30 TELETEKST
16.55	TV MOZAIK, ponovitev ' 17.25 POROČILA
17.30 KO JE POMLAD — Pazi na otroka
18.00 JAPONSKE PRAVLJICE. GRDI RAČEK
18.20	OGROŽENI PANDE, poljudnoznanstveni film
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	FILM TEDNA: KONTROLA NA POTEH, sovjetski film (ČB)
21.45 DNEVNIK
22.00 REZERVIRAN ČAS
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Oliver Twist — 18.00 Družina — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Znanstveni forum — 21.30 Včeraj, danes, jutri —
21.45	Umetniški večer
ČETRTEK, 7. V.
TV MOZAIK: Kaj je film
10.00 ŠOLSKA TV
11.00 VINCENT. FRANCOIS. PAUL IN DRUGI, francoski film 16.15—23.10 TELETEKST
16.30	TV MOZAIK, ponovitev
17.35	POROČILA
17.40	PISMA IZ IV KLOBUKA I8.25/.1 1 1NA STRAŽA
18.45	RISANKA
19.00 D \\LS:
OBZORNIK
-19.26 VKE V1E
19.30 DNEVNIK
20.05	TEDNIK
21.10	SONCE IN SENCE. 12. del španske nadaljevanke
22.15	DNEVNIK
22.30 RETROSPEKTIVA DOKUMENTARNIH ŽANROV: MAJNIK JOŽEFA ČUDNA
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Smogovci — 18.00 In tudi letos —
18.30 Risanka— 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka _ to m rs ;t.	->n	no	Narodna
glasba — 20.45 Poročila — 20.55 Dokumentarni večer — 22.25 Odprta knjiga
TV ZAGREB
8.25	Poročila — 8.30 Smogovci — 9.00 TV v šoli — 17.10 Kronika Splita —
17.30 Smogovci 18.00 In tudi letos —
18.30 Risanka— 18.40Štev ilke in črke
— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 20.00ZlPfpoliti-čni magazin)— 20.55 Izbrani trenutek
— 21.05 Igrani film —22.45 Dnevnik
— 23.05 Via satelit — 23.35 Poročila
Za šentjernejski praznik ne bo otvoritev, bodo pa malo kasneje
telefon podpisali in se zavezali za prispevke. Potrebno bo sofinancirati tudi medkrajevne zveze, karpa zagotavljajo s pomočjo delovnih organizacij.
ŠENTJERNEJ — »V krajevni skupnosti imamo letos planiranih 240 milijonov dinarjev prihodkov, kar je veliko slišati, a premalo, da bi krili vse potrebe. Vprašanje je tudi, če bomo ves denar dobili, ko se razmere tako zaostrujejo,« pravi Jože Colarič, predsednik skupščine krajevne skupnosti Šentjernej, kije največja in najmočnejša v novomeški občini.
Te dni, ko v Šentjerneju praznujejo Na vso moč pa hitijo, da bi do prazni-
krajevni praznik, delajo tudi bilanco enoletnih uspehov, ki ni ravno pičla. Kot pravi predsednik Colarič je dolgotrajno slabo vremespomladi preprečilo, da bi za praznik svečano odprli vsaj eno od posodobljenih in asfaltiranih cest. ki so v gradnji. Asfalta pač ni bilo možno položiti, a so ostala dela opravljena že od jeseni.
Tak primer je cesta Šentjernej—Gor. Stara vas v dolžini 2.5 kilometra, dela pa so izvajali skupno z orehovško krajevno skupnostjo. Ker pa je cesta »občinska«, pričakujejo vsaj pri asfaltiranju finančno pomoč občinske cestne skupnosti. Tudi cesta Zameško-Hrvaški Brod bo v kratkem asfaltirana, saj je za dela že podpisana pogodba.
čnih dni končali vsaj pločnik med Šentjernejem in Dol. Brezovico, s čimer bo odstranjena huda nevarnost za pešce. Tuje bilo že več hudih nesreč.
Sicer pa so se v krajevni skupnosti tudi lani bavili pretežno s telefonijo, ki poteka v dveh smereh. Zemeljska dela bodo vsak čas končana, ampak zmogljivost nove avtomatske centrale, ki je sploh še ni, bo premajhna za vse interesente, ki se še javljajo za telefon. Na centralo sta vezana tudi območje Orehovice in del krajevne skupnosti Škocjan, kjer je že okrog 200 evidentiranih za telefon, ko ga nimajo niti tisti, ki so prispevke že plačali. Brez skrbi pa so lahko krajani, ki so pogodbe za
Letos bodo po izjavi predsednika Colariča največ denarja spet namenili izgradnji telefonije, potem cestam in javni razsvetljavi ter nabavi kontejnerjev in namestitvi hidrantov po vaseh, kjer ni vodnih virov. Tako bodo zagotovili večjo požarno varnost. Krajevna skupnost si na vse načine prizadeva priti do denarja, zato bodo skupno s Konjskim klubom organizirali tudi tombolo, ki bo 24. maja. Potrebno je zagotoviti denar za vzdrževanje stavbe na hipodromu in zagotoviti načrtr in pridobiti zemljišča za gradno mrliške veže. O tem več let govorijo, razširitev pokopališča je tudi v občinskem družbenem planu, tako da bo letos ta naloga vendarle izpeljana.
R. BAČER
ZAHVALA
Težko je spoznanje, da smo ostali sami. Sledovi tvojih pridnih rok, tvoja dobrota in iskrena ljubezen do nas vseh bodo večno med nami. Komaj je dopolnil 56 let, že nas je mirno in tiho, kot je bilo njegovo življenje, zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE STAREŠINIČ
iz Hrasta 26 pri Vinici
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje, delili z nami bolečino in pokojnega pospremili k mnogo preranemu zadnjemu počitku. Hvala GD Hrast-Perudina, govorniku tov. Alojzu Gašpe-riču za poslovilne besede pred domačo hišo, župnikoma za lepo opravljeni obred ter cerkvenemu pevskemu zboru Vinica. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Katica, hčerke Kristina, Rina in Pavlica z družinami, sin Lojze ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas po hudi in dolgotrajni bolezni je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
PETER RADOVAN
iz Gor. Brezovice 10, Šentjernej
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto, zdravstveni ekipi kirurškega in žilnega oddelka. Hvala tudi dr. Baburiču, dr. Šoštarič-Hribarjevi in sestri Žnidaršičevi iz Zdravstvenega doma Šentjernej za dolgoletno zdravljenje in nego. Prav lepa hvala vsem vaščanom, posebno Dolarjevim, Grgovičevim, Korbarjevim in Vrhovnikovim za nesebično pomoč, in Jožetu Grgoviču za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Tončka, hči Mimi z družino, sestra Rezka in ostalo sorodstvo
Zapustil si nas z globoko bolečino v srcih, kije čas ne bo nikoli ozdravil. Kruta smrt teje iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel. Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni smo. ker smo te imeli.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče. stari oče in praded
FRANC NOVAK
iz Brestanice
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom, ki ste nam v teh težkih .trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sindikatu Elektrarne Brestanica, oktetu za zapete žalostinke, senovški godbi, obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred in govor. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Judita, sinova Franci in Peter z družinami ter ostali sorodniki
1-
Življenje je eno. ljubezen je ena. domovina je ena. družina je ena. vse drugo je...
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata
in strica
ANTONA BOLTESA
iz Gabrja pod Gorjanci
se najl.epše zahvaljujemo sosedom, družini Drenikovi, sorodnikom in vsem. ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvet je, tako ginekološkemu-porodniškemu oddelku bolnice Novo mesto. Industriji obutve Novo mesto, tovarni Novoteks Novo mesto-konfekcija I. LD Brusnice, GD Gabrje, OOZB Novo mesto in ZB Gabrje. Posebno zahvalo smo dolžni vsemu osebju intenzivne nege na kirurškem oddelku v Novem mestu /a humano prizadevanje ohraniti življenje našega najdražjega. Iz vsega srca se zahvaljujemo godbenikom iz Novega mesta, pevcem DU iz Gabrja, govornikom Martinu Luzarju. Vinku Rukšetu in Matevžu Franku za poslovilne besede doma in pri odprtem grobu. Iskrena hvala vsem. ki ste pokojnega spremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Zvonka in Milena z družinama, sin Toni z Mojco, sestra Marija z družino, vsi sorodniki, posebno pa vnuček Damjan
JSKI LIST
BELOKRANJSKA 2ELEZ0UVARNA IN STROJNA TOVARNA
BELT
ČRNOMELJ
Proizvajamo:
— napajalne sisteme
za energetiko, teleinformatiko in po posebnih naročilih
— napajalne naprave
za telekomunikacije, posebne namene, galvanske usmernike in za večnamensko uporabo
— modulne napajalnike
za telefonijo, standardne modulne napajalnike na enojnem in dvojnem evropa formatu in za namenske kupce
— elemente energetske elektronike
konektorje, spojne elemente, vtične enote, elektrokonfekcijo in releje
Avtopromet, gostinstvo in turizem Novo	mesto —	S
Pristop k sodobnemu poslovanju
ČESTITAMO
OB
PRAZNIKU
DELA
ČESTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA
ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
ENERGETSKA ELEKTRONIKA Novo mesto
rtfERŠTVOlNCEMi! :|rC, ŠKOCJAN > rt WCA V DOBRAVH
MIiV0
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub. o. LfMfin* MERCATOR—KZ KRKA n.sub.o. NOVO MESTO
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Cesta komandanta Staneta 10 Novo mesto
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodja likvidature
2. likvidator faktur
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1: da imajo končano šolsko izobrazbo VI. zahtevnostne
stopnje ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih
izkušenj,
pod 2: da imajo končano šolsko izobrazbo V. zahtevnostne stopnje ekonomske smeri ali IV. zahtevnostne stopnje trgovske smeri.
Delovno razmerje pod 1. točko bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Delovno razmerje pod 2. točko bo sklenjenoza določen čas (nadomeščanje delavke na porodniški), s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
258/17
DOLENJSKI UST
im
objavlja
prosta dela in naloge
KRKA, tovarna zdravil n. tol. o., Novo mesto
VODJE KUHINJE
v obratu družbene prehrane
Pogoj za opravljanje teh del je končana V. stopnja izobrazbe gostinsko-turistične smeri in 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih,
in išče
KUHARJE, NATAKARJE in SOBARICE
za delo v našem počitniškem domu v VRSARJU.
Dela so sezonskega značaja, zato bomo z izbranimi kandidati sklenili delovno razmerje za določen čas, od 25. 5. do 25. 9. 1987.
Vse, ki so zainteresirani za opravljanje navedenih del, vabimo, da oddajo svoje pisne ponudbe v 8 dneh po dnevu objave v kadrovski službi KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45.
357/17
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo,
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja prosta dela oz. naloge:
KORESPONDENTSKAIN ADMINISTRATIVNA DELA ZA TAJNIŠTVO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
z naslednjimi pogoji:
— končana 4-letna administrativna ali druga ustrezna srednja šola z znanjem strojepisja in smislom za sestavljanje zapisnikov,
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca.
Delo je za določen čas, do vrnitve delavke s porodniškega dopusta na delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba SOP Krško 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
350/17
SOP KRŠKO
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
objavlja prosta dela in naloge:
PRODAJALEC V.
v poslovalnici Brežice za dol. č. (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji: srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja)
Dela in naloge razpisujemo za določen čas. Poskusno delo je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih DO. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
351/17
Iskra Delta IDC Območna enota Novo mesto
Novi trg 1 P. P. 125
68000 Novo mesto objavlja prosta dela in naloge:
direktor območne enote Novo mesto — 1 delavec
Pogoji:
— visoka šolska izobrazba ekonomske, tehniške ali družboslovne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
in razpisuje štipendije:
elektrotehnik elektronik, V. stopnja — 3 štipendije naravoslovno-matematična smer. V. stopnja — 1 štipendija diplomirani Inženir računalništva, VII. stopnja — 3 štipendije
diplomorani ekonomist, VII. stopnja — 1 štipendija diplomirani inženir matematike, VII. stopnja — 1 štipendija
256/17
Cdiksi^
NOVO MltTOTRDlNOV* 4/M. M. c«MM» 0U-31K7, 22M*/«»lrtor 23031. h. kom. »oktor 21*20.'W« 35022 y« Hratt
trgovsko podjetje
NOVOTEHltA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Poslovalnica z gradbenim materialom Bučna vas vam v sodelovanju z Lesno industrijo BOHOR Mestinje nudi v času od 25. aprila do 15. maja nakup lesenih stenskih in stropnih oblog po reklamnih cenah.
Informacije po telefonu 068/21-434
Se priporočamo!
V*
praneplošče kt irzvžorcem (velikošt a vrtove, terase, pli čnike, poti ..c S s to. tudl po Jtelji stranke t-izhiTa po
— na zi igifmamo
40
jemo
in barfri granula
d^tUdhlamonosne m« dno obliifovane'sto-jih lahko brez težav mč itiratvšami
IČAjTt'!
.v r ,/~
E
LEOPOLDU JAMNIKU
iz Dola 12 pri Šmarjeti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Zore in Kirn za vsestransko pomoč, DO IM V Novo mesto, osebju Zdravstvenega doma Škocjan, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala gospodu župniku iz Smarjete za lepo opravljeni obred ob zadnjem slovesu Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena lončka, sinova Polde in Jože, hčerki Danica in Pepca z družinami v imenu vsega
sorodstva
Po kratki, a hudi bolezni seje v 72. letu starosti ustavilo utrujeno srce našemu dobremu možu, atu, staremu atu, tastu in stricu
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, ata — bilo je tvoje življenje
ss
11'
NOVA GORICA HOTELI • IGRALNICA • TURIZEM p.o.
Ul. IX. korpusa 35 65000 NOVA GORICA
VELJA PREBRATI in PREMISLITI!
Se želite v svojem strokovnem znanju izpopolniti in specializirati, si razširiti strokovno obzorje, si želite spoznati nove kraje, nove sodelavce in ljudi ter v svojem strokovnem delu uspeti? V vsem tem in še mnogih drugih stvareh sovam pripravljeni pomagati in sodelovati delavci kolektiva DO HIT
— hoteli, igralništvo, turizem iz Nove Gorice, kolektiva, ki šteje danes preko 500 zaposlenih predvsem v hotelsko-gostinski in turistični dejavnosti ter dejavnosti igralništva. K sodelovanju vabimo strokovne sodelavce za naslednja dela in naloge:
1. VODENJE RESTAVRACIJE S PRENOČIŠČI — 1 delavec
2. VODENJE PE S PROGRAMOM STREŽBE PIJAČ IN HRANE — 1 DELAVEC
3. VODENJfSTREŽBE — 1 delavec
4. VODENJE HOTELSKE KUHINJE — 1 delavec
5. VODENJE IZMENE KUHINJE — 2 delavca
6. DELO V STREŽBI — več delavcev
7. DELO V KUHINJAH (priprava hrane) — več delavcev
8. PEKA PIZZ — več delavcev
z naslednjimi pogoji:
1. — končana V. st. UIZ oz. druga ustrezna gostinsko-turistična srednja šola
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— pogovorno znanje italijanskega jezika
— poskusno delo 3 mesece
2. _ končana V. oz. IV. st. UlZ-smer strežbe oz. druga ustrezna šola
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
3 _ končana V. oz. IV. st. UlZ-smer strežba oz. druga ustrezna šola
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— zaželeno pogovorno znanje vsaj enega tujega jezika (ital., nem., angl.)
— poskusno delo 3 mesece
— možnost rešitve stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo kadrovskega stanovanja ob nastopu dela
4. — končana V. oz. IV. st. UlZ-smer kuharstvo oz. druga ustrezna šola
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
— možnost rešitve stanovanjskega vprašanja z dodelitvijo kadrovskega stanovanja ob nastopu dela
5. — končana IV. st. UlZ-smer kuharstvo oz. druga ustrezna šola
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
6. — končana IV. st. UlZ-smer strežba oz. druga ustrezna šola
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
— nudimo možnost zaposlitve tudi delavcem — pripravnikom
7. — končana IV. st. UlZ-smer kuharstvo oz. druga ustrezna šola
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
— nudimo možnost zaposlitve tudi delavcem — pripravnikom
8. — končana IV. st. UlZ-smer kuharstvo oz. druga ustrezna šola
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, nudimo pa tudi možnost priučitve
— poskusno delo 3 mesece
Za vsa objavljena dela in naloge želimo skleniti delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za dela in naloge, navedene pod št. 3. in 4., nudimo možnost rešitve stanovanjskega vprašanja s kadrovskimi stanovanji, saj DO v ta namen razpolaga z določenim številom stanovanjskih enot, ki bi bila dodeljene ob nastopu dela. Za vsa ostala objavljena dela pa nudimo možnost nastanitve v persolanih sobah in vključevanje v reševanje stanovanjskega vprašanja skladno z določili samoupravnih splošnih aktov naše DO. Prijave sprejema kadrovska služba 8 dni po dnevu objave.
Če vas je naša objava pritegnila, vendar pa za odločitev potrebujete še dodatne in podrobnejše informacije, nas lahko obiščete na sedežu DO HIT, Nova Gorica, Ul. IX. ko-rupusa 35, Nova Gorica, oz. nas pokličete v kadrovsko službo na tel. 065 21-324!
Zdravstveni dom Krško
Cesta krških žrtev 56 razpisuje javno prodajo
poškodovanega sanitetnega vozila OPEL, letnik 1980, nevozen. Izklicna cena vozila je 1.000.000.— din.
Javna dražba bo v torek, 5.5.1987, ob 7. uri v Zdravstvenem domu Krško.
I nteresenti morajo pred pričetkom javne prodaje plačati pri blagajni ZD varščino v višini 10% od začetne izklicne cene. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec.
Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračilš varščine.
355/17
GIVO
DO GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV p.o.
LJUBLJANA, Zaloška 69
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
objavlja prosta dela in naloge za naslednje delovne programe:
1. vodje delavnice za centralno ogrevanje
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, poklic delovodja centralne kurjave, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
2. vodje ključavničarske delovne enote
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, poklic delovodja ključavničar, ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklic ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
3. vodje pleskarske delovne enote
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, poklic slikople-skarski delovodja, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
4. vodje elektro delovne enote
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, poklic delovodja elektroinstalacij, ali IV. stopnja strokovne izobrazbe, poklic elektroinstalater, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
5. samostojnega inštalaterja centralnega ogrevanja,
6. samostojnega vodnega inštalaterja,
7. samostojnega elektroinstalaterja,
8. samostojnega kleparja,
9. samostojnega ključavničarja,
10. samostojnega mizarja,
11. samostojnega zidarja,
12. samostojnega tesarja,
13. samostojnega keramičarja,
14. samostojnega pleskarja,
15. samostojnega tlakarja.
Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri delih iz stroke, enomesečno poskusno delo.
— varilski atest I. razreda za samostojne inštalaterje centralnega ogrevanja
16. K sodelovanju vabimo tudi delavce, ki se želijo priučiti za dela in naloge navedene pod točko od 5 do 15.
Pogoji: II. stopnja strokovne izobrazbe, končana osnovna šola.
Vsa objavljena dela in naloge se opravljajo v Ljubljani in bližnji okolici, v dopoldanskem času.
Delavcem povrnemo stroške za prevoz na delo v celoti. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
DO GIVO, p.o., Ljubljana, Zaloška 69, p.p. 23 — Splošno kadrovski sektor.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
253/17
Gasilsko društvo Škocjan
razpisuje javno licitacijo
kombija IMV1600 super B Avto je v odličnem stanju, izklicna cena 1.050.000 din.
Javna dražba bo v soboto, 9. 5.1987, v gasilskem domu v Škocjanu ob 10. uri. Ogled vozila je možen eno uro pred lici-,'1°;. Interesenti morajo pred pričetkom javne prodaje plačati varščino v znesku 10% od začetne izklicne cene.
249/16
MERCATOR-KZ KRKA NOVO MESTO, TOZD BRAZDA-agroservis in kmetijstvo,
Pot na Gorjance 8, Novo mesto Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. avtomehanik
2. kovinostrugar
3. materialni knjigovodja
Kandidati morajo izpolnjevati te pogoje:
pod 1. in 2. točko: da imajo šolsko izobrazbo IV.
zahtevnostne stopnje poklic avtomehanik oziroma
kovinostrugar,
pod 3. točko: da imajo šolsko izobrazbo V. zahtevnostne stopnje poklic ekonomski ali kmetijski tehnik.
Delovno razmerje pod 1. in 2. točko bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Delovno razmerje pod 3. točko pa bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
264/17
 1---------------------------------------------------
PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ
OBJAVA
Na podlagi sklepa upravnega odbora dajemo
v najem
POSLOVNE PROSTORE NA MIRNI GORI.
Objekt je na nadmorski višini 1040 m, je gostinski lokal in ima 40 ležišč. Po dogovoru boobjektoddanzadaljšeobdobje, in sicer za 5 do 10 let.
Vse zainteresirane prosimo, da se oglasijo na naslov: Planinsko društvo Črnomelj, Kolodvorska c. 34.
I nteresenti dobijo informacije vsak dan po telefonu 068 51 -224. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
260/17
DO »TPA« ČRNOMELJ — v ustanavljanju
Viniška 19
RAZPISUJE JAVNO PRODAJO
vseh osnovnih sredstev (pisarniškega inventarja, kopirni stroj, pisalna stroja itd.). Javna dražba bo v sredo, 6. maja 1987, ob 10. uri v poslovnih prostorih na Viniški 19, Črnomelj.
Interesenti morajo pred pričetkom javne prodaje plačati var rščino, t.j. 10% od začetne izklicne cene. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec.
Ogled osnovnih sredstev je možen na dan prodaje dve uri pred pričetkom.
261/17
Na podlagi 18. člena zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov (Uradni list SRS, št. 6/84 in 4/85) objavlja Uprava za družbene prihodke Novo mesto
POZIV
za vložitev davčnih napovedi o pridelanih količinah žganja od 1.5.1986 do 30. 4.1987
Napoved so dolžni vložiti občani — zasebni pridelovalci žganja, katerih letna proizvodnja presega 8 litrov.na čtana gospodinjstva, starega nad 18 let.
Napoved je treba vložiti do 15. 5..1987 na predpisanem obrazcu, ki se dobi na Upravi za družbene prihodke občjne Novo mesto.
Zavezanci-občani, ki v predpisanem roku ne bodo vložili napovedi o pridelanih količinah žganja, bodo kaznovani za prekršek z denarno kaznijo od 1.000.— do 50.000.— din.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE NOVO MESTO 262/17
GKP TREBNJE TOZD GRADBENIŠTVO:
razpisuje javno licitacijo
Zap. št.	Naziv	Izklicna cena	Uporabnost
1.	Rabljen tovorni avto TAM 110 T 10, 1978	1.600.000	vozen
2.	Rabljen tovorni avto TAM 125 T 12, 1976	1.200.000	vozen
3.	Rabljen nakladač SST - N801, 1978	3.000.000	nevozen
4.	Mešalec za malto, 2001, 1971	200.000	ne dela
5.	Mešalec za beton, 5001, 1975	100.000	ne dela
6.	Mešalec za beton LIV, 100 I, 1980	10.000	ne dela
7.	Mešalec za beton LIV, 100 I, 1980	8.000	ne dela
8.	Udarni vrtalni stroj 16 HG SP/2, 1982	5.000	ne dela
9.	Kotni brusilni stroj PAG 6230, 1972	5.000	ne dela
10.	Kotni brusilni stroj Black-Deker, 1976	5.000	ne dela
11.	Elektromotor SEVER 1,5 KW	150.000	dela
12.	Elektromotor SEVER 60 KW	180.000	dela
13.	Elektromotor SEVER 60 KW	180.000	dela
14.	Elektromotor ELIN 50 KW	180.000	dela
TOZD KOMUNALA: 1. Rabljen tovorni avto zastava 616 D, 1978		400.000	nevozen
2.	Rabljen gredar STT G 31, 1979	1.900.000	nevozen
3.	Rabljen motor IMV 2200 D	1.000.000	dela
4.	Bide školjke — 4 kom.	1.000	uporabne
5.	Stroj za rezanje navojev	270.000	dela
Licitacija bo v soboto, 9. maja 1987, ob 9. uri v Trebnjem, Kolodvorska ulica št. 1.
Ogled je možen od 4. maja dalje, vsak dan od 7. do 12. ure. Pred začetkom licitacije plačajo potencialni kupci 10% varščino od izklicne cene.
Družbeno pravne osebe, ki se izkažejo z veljavnim pooblastilom, so oproščene plačila varščine.
Po prevzemu kupljenega blaga ne sprejemamo reklamacij. Prometni davek plača kupec. Kupljeno blago mora kupec plačati takoj in takoj prevzeti.
263/17
MANJKA 50 STANOVANJ
RIBNICA —Še pred letom, dvema smo poročali, da v ribniški obfini ni povpraševanja po družbenih stanovanjih in da je to edina občina v Sloveniji, ki ima stanovanjsko vprašanje rešeno. Zdaj pa so se stvari zasukale tako, da je že 50 prošenj za družbena stanovanja. Lani namreč ni bilo dodeljeno nobeno družbeno stanovanje in vse kaže, da tudi letos ne bo, saj ni v gradnji noben družbeni ' stanovanjski objekt. V načrtu za letos je gradnja 6-stanovanjske-ga bloka v Sodražici. 30-stanovanjske-
ga bloka v Ribnici, nekaj stanovanj pa bo pridobljenih z urejanjem kareja Šeškova ulica-Urbanova ulica-Gallu-sovo nabrežje-Cesta na Ugar. Vendar bodo ta stanovanja dograjena predvidoma šele v prihodnjem letu. Jože Mihelič, vodja delovne skupnosti SIS« materialne proizvodnje, pravi, da bi bilo možno najhitreje zgraditi 25-stanovanjski blok na Trgu Veljka Vlahoviča proti Hrovači, kjer je že odkupljeno in tudi komunalno opremljeno zemljišče. Vendar gradnji nasprotujejo stanovalci tega trga, češ da bo potem to območje preveč natrpano.
U TFM TFI1NII IIAQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DO&I - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I CIVI I curou VMO {.ANI IVI M prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 30. aprila — Samo Petek, 1. maja — Praznik dela Sobota, 2. maja — Boris Nedelja, 3. maja — Filip Ponedeljek, 4. maja — Florjan Torek, 5. maja — Angel Sreda, 6. maja — Judita Četrtek, 7. maja — Gizela
lunine mene
6. maja ob 3.27 — prvi krajec
službo dobi
POTREBUJEM DEKLE za delo v kafebaru M. Tel. (068)33-044, Krško. (2717-SL-17)
stanovanja
Mlada mamica išče v Novem mestu garsonjero ali enosobno stanovanje Tel. 58-286. (2735-ST-17)
motorna vozila
R 4, letnik 1979, prodam. Mikec, Mirna peč 131. (P17-12MO)
MOTOR KTM 250 motocros prodam. Dušan Jene, Zavinek 2, Škocjan. (271 l-MV-17)
MOTOR TOMOS M 14 prodam. Jože Berkopec, Podgora 40, Straža. (2707-MV-17)
NSU, dobro ohranjen, registriran do aprila 1988, prodam. Zagorc, Šmarjeta 63/a. (P17-13MO)
AVTOBUS AS 3500, primeren za čebelarje, prodam. Tel. 84-905. (2698-MV-17)
CITROEN GS, letnik 1980, prodam. Jože Mesarko, Slavka Gruma 5, Novo mesto. (2699-MV-17)
VW 1300, letnik 1970, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Vinko Sitar, Zgornje Vodale 7, Tržišče. (2716-NV-17)
GOLF, letnik 1977, brezhiben, prodam. Gašperič, Hrastje 5, Mirna peč. (2708-MV-17)
Z 101 GTL 55/5, letnik 1986, prodam. Tet. 79-328 int. 56 dopoldan, popoldan na telefon 79-519, Simončič, Senovo. (2719-MV-7)
R 18, odlično ohranjen, letnik 1982, prodam. Tel. (068) 71-544. (2726-MV-17)
MZ 250 ETZ, letnik 1984, prodam. Hrib 8 pri Orehku, Novo mesto. (2727-MV-17)
126 P, letnik 1979vugodno prodam. Zalokar. Šmarje 3, Šentjernej. (2728-MV-17)
OPEL KADET, starejši tip, registriran do marca 1988, prodam. Julija Vidmar, Grm 5 Trebnje. (2731-MV-•17)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, ga-ražirano odlično ohranjeno, prevoženih 15.?00km. prodam. Tel. dopoldne in popoldne 52-415. (2738-MV-17) VISO SUPER F./82 prodam. Tel. (068) 79-374 dopodlne. (pol. MV-17) VW 1302 ugodno prodam. Stanko Jevnik, Kočarija 6, 68311 Kostanjevica na Krki. (2741-MV-17)
P 126, letnik 1981, prodam. Jožica Kovačič. Draga 3, Šentrupert, tel. 40-170 popoldne. (2742-MV-17) AVTOMATIČ A 3 ML, zelo dobro ohranjen, kovinsko rjave barve, prodam za 24 SM. Božič, tel. 26-973. (2486-MV-17)
TOMOS avtomatic, star leto in pol, ugodno prodam. Lado Hočevar, Stara
Turizem smo ljudje Slcrvnija
Moja dežela.
kino
BREŽICE: 2. 5. italijanska erotične drama Redovnica iz Monce. 3. in 4. 5. ameriški znanst. fantastični film Noč meteorja. 5. in 6. 5. italijanska drama Ključ.
ČRNOMELJ: 1. in 3. 5. ameriški film Ostermanov vikend. 3. 5. ameriški film Teksaški rendžer. 5. 5. ameri-
ški film Deset zapovedi — I. del. 7. 5. ameriško-italijanski film Osamljeni obupanec.
KRŠKO: 30. 4. film Kje so fantje. 1. 5. ameriški glasbeni film Najstnice. 3. 5. ameriško-italijanski film Pizza. 6. 5. (ob 16. urijrisanke in (ob 18.)domača komedija Žikina dinastija — I. del 7. 5. Žikina dinastija — II. del.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 30. 4. do 3.5. (ob 16., 18. in 20.) ameriški akc. film Top guft. 4. 5. ameriški glasbeni film Ostati živ.
vas 5, Škocjan. Informacije od 15. ure dalje. (2484-MV-17)
R-4 ugodno prodam. Registriran do 12.4. 1988. Tel.51 -638. (P-16-19 MO)
R 4, letnik 1981, prodam. Tel. 25-576, zvečer. (2499-MV-17)
KOMBI ZASTAVO in Z 101 poceni prodam. Gostilna Kos, Kostanjevica, tel. 60-031. (2504-MV-17)
DYANO, letnik 1978, registrirana do marca 1988, prodam. Tel. 84-303. (ček-MV-17)
LADO 1600, letnik 1979, prodam po ugodni ceni. Tel. 25-228 (gostilna pri Marički). (2508-MV-17)
R4, letnik 1982, december, prodam. »Avtoelektrika« Karel Oblak, Potok 5 a_, tel. 84-646. (2509-MV-17)
126 P, letnik 1979 in 1981, prodam. Ragovska 16/22. (2510-MV-17)
Z 750, letnik 1982, registrirano do 1988, prevoženih 35.000 km. prodam. Jože Medja, Gorenja vas 4, Šmarješke Toplice. (251 l-MV-17)
TOMOS 14 M prodam. Tel. 47-514. (2512-MV-17)
OM LOPETO KOMBI diesel, ka-ramobiliran, z B kategorijo, registriran do avgusta, ugodno prodam. Alojz Črne, Dobravica 16, Šentjernej, tel. (068) 42-331. (2519-MV-17)
Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Zupančič, Velika Loka 35, Trebnje. (2517-MV-17)
MZ 250 TS prodam. Tel. 25-862. (2516-MV-17)
JUGO 45, letnik 1985. februar, ugodno prodam. Jože Lojk, Pangrč grm 4. (2515-MV-17)
Z 101, letnik 1978, ter motor za Z 101 z menjalnikom prodam. Belokranjska cesta 54 (Gotna vas). (2514-MV-17)
P 126, letnik 1979, prodam. Zvone Gorerc, Orešje 32, Šmarješke Toplice. (2513-MV-17)
LADO 1600, letnik 1980, prodam za 1,8 M. Tel. 22-608 popoldne. (2526-MV-17)
NSU 1000, registriran do 23. 3. 1987, prodam. Manca Grm, Rdeči kal 6, Dobernič. (2525-MV-17)
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, registrirana do aprila 1988, prodam. Tel. 24-031. Mačkovec 2a, Novo mesto. (P17-17-MO)
R 4 TL, letnik 1983, prevoženih 25.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel. 23-018 ali 20-570. (2527-MV-17)
Z 101, letnik 1984, prodam. Brežina 6 a, Brežice — Javornik, tel. 61-931. (2527-MV-17)
Prodam Z—101, letnik 77, registrirano do aprila 88, ter TOMOS-trobrzinec. Dol. Kamence 10. (P-17-18-MO)
prodam
500 litrov domačega črnega vina in 500 litrov belega prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi Z 750 LE, prevoženih 16.500 km, ali nov JUGO
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Doleniski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanlč.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 3.400 din, na prvi ali zadnji strani 6.800 din, za razpise, licitacije ipd.4.300 din. Mali oglas do deset besed 1.700 din, vsaka nadaljnja beseda 170 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Teleloni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mati oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
45 E. Tel. 56-137 od 18. do 20. ure. (2712-PR-17)
PRODAM prašiča. Martin Šiško, Mirna peč 94. (2706-PR-17) FRANCOSKO POSTELJO ugodno prodam. Tel. 26-762. (2720-PR-17) RABLJENO PEČ za centralno ogrevanje Zrenjanin-tip RFB-8 prodam. Tel. 58-663. (2721-PR-17)
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Joža Košak, Na tratah 3, Novo mesto. (2740-PR-17)
BARVNI TV ISKRA in pralni stroj Obodin prodam. Tel. (068) 72-414. (ček-PR-17)
PRODAM 30 gajb pese, motor APN 4 in termoakumulacijsko peč. Retelj. Gor. Medvedje selo, Trebnje. (2743-PR-17)
KRAVO po izbiri, lahko tudi mlado s teletom, prodam. Dol. Podboršt 5, Mirna peč. (2746-PR-17)
DOBRO KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Perme, Šmarjeta 40. (2748-PR-17)
RABLJENO STREŠNO OPEKO, domač jabolčnik in javvo 350, letnik 1983, prodam. Žefran, Gotna vas 29, Novo mesto. (2479-PR-17) ELEKTRIČNO VRTNO KOSILNICO prodam. Jože Strojin, Mihovi-ca 17, Šentjernej. (2485-PR-17) SEDEŽNO GARNITURO in omaro ter garderobno sobo prodam. Tel. 21-263 po 19. uri. (2482-PR-17)
PRODAM prednje branike in spoj-lerje za jugo ter prednje blatnike za golf in katrco. Saje, Velika Loka pri Trebnjem. (2506-PR-17)
RABLJENO betonsko strešno opeko in nova blatnika za zastavo 101 GTL prodam. Belokranjska cesta 54 (Gotna vas). (25I4-PR-17) AVTOMATSKI STROJ za izdelavo strešne opeke prodam. Anton Mavsar, Dobindol 34, Uršna sela. (2521-PR-17)
KRAVO S TELIČKOM in več ton sena prodam. Tel. (068) 27-307. (2533-PR-17)
globtour ®vžs
mesto
-125, 25-789	*e	katalog	poletje	87
kmetijski stroji
TRAKTOR URSUS C 335, 26 KW. 2400 ur, prodam. Bebar, Podglino, 68297 Šentjanž. (2736-KS-17) KULTIVATOR z ježem (širina 160 cm), skoraj nov, prodam. Hvastija, Čilpah 21, 68231 Trebelno. (P 17-16 MO)
TRAKTOR ZETOR 3511. 49 KM. letnik 1973. prodam. Jože Bevc, Mihovica 23, Šentjernej. (2481-KS-17)
MOLZNI VRČ Alfa Laval, komplet, prodam. Tel. (068) 72-453. (2730-KS-17)
ZA KOSILNICO Gorenje Muta prodam koso (130 cm) in pogon za koso. Vse zelo malo rabljeno. Golob, Drejčetova pot 26, Novo mesto. (2700-KS-17)
MOTORNO KOSILNICO . IMT. staro eno leto, prodam. Avsec, Štrit 7, Bučka. (2725-KS-17)
TRAKTOR Pasquali, dobro ohranjen, 30 KM s prikolico, škropilnico in dvobrazdni plug prodam. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica. (2724-KS-17)
TRAKTOR URSUS 355, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Karolina Žveglič, Dobrava 5, Senovo. (P16-5MO)
OBIRALN1K za koruzo Zmaj 2-K, dvoredni, vrtavkasti obračalnik Pajk VO-4, ličkalnik in klinasto brano (štiridelno) prodam. Judež, Prapreče 2, 68310 Šentjernej. (2715-KS-17)
NOVO BOČNO traktorsko kosilnico ursus C 355 prodam. Tel. 82-909 zvečer. (pot-KS-17)
PRODAM silokombajn. Blažič, Ži-hovo selo, Otočec. (2524-KS-17) ZETOR 5211, letnik 1986,40 delovnih ur, prodam. Vrtin, Dobliče 35, Črnomelj, tel. 52-647. (2522-KS-17) KOSILNICO gorenje muta, 8 KM, skoraj novo, prodam. Golob, Veliki Slatnik 15. (2518-KS-17)
ŽELEZNI PLUG (za živinsko vprego), dvoje rabljenih vhodnih vrat (zelo dobro ohranjenih) in 80-Iitrski električni bojler prodam. Naslov v upravi lista (2500-KS-17)
PRODAM veliko nemško samona-kladalko znamke landberg luksor. V račun vzamem mlado kravo. Vinko Štih, Šutna 18,68312 Podbočje. (2503-KS-17)
TRAKTOR univerzal, letnik 1974, prodam. Jože Kuplenik, Šmarješke Toplice 25. (2520-KS-17) TRAKTORSKE GRABLJE TV in starejšo hišo prodam. Košiček, Žužemberk 203. (2505-KS-17)
KOSILNICO BCS prodam. Maline 18, Semič. (2507-KS-17)
kupim
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta 8 KS kupim. Franc Radej, Krško. tel. (068)71-065. (2714-KU-17) GARSONJERO v Trebnjem ku-"1 pim. Ponudbe pod šifro »TAKOJ«. (2729-KU-17)
KOSILNICO BCS Olimpijo, Bert-olini ali podobno kupim. Tolar, Spodnje gorje 204. 64247 Zgornje Gorje. (P16-KU-17)
posest
DOMAČIJO v Brezovici pri Osilnici. občina Kočevje, prodam. Tel. (061)852-043. (pol.Po-17)
V BLIŽINI ČRNOMLJA, na Tanči gori, prodam najboljšemu ponudniku gradbeno parcelo na sončni legi (19 a) z obstoječim objektom, njivo (49 a) in 1,92 ha gozda. Marija Kodrič. C.4.juli-ja 60. Krško. (2718-PO-17)
VINOGRAD s hramom in kolose^ kom v Hrvaški gori pri Šentjerneju prodam. Jože Pirnar, Dol. Prekopa
50, Kostanjevica. (2724-PO-17) NJIVE, TRAVNIKE IN GOZDOVE v bližini Birčne vasi prodam. Tel. (061)263-993. Štefan Knafelc, Tržaška 75, Ljubljana. (2283-PO-15)
MANJŠO HIŠO prodam ali zamenjam za vikend z doplačilom in Z 101, obnovljeno, prodam. Šiler, Golo-binjek, Mirna peč. (2502-PO-17) STANOVANJSKO HIŠO z nekaj zemlje v bližini Novega mesta (pod Regrškimi košenicami) prodam, ali zamenjam za stanovanje. Šifra »UGODNO«. (2480-PO-17)
razno
UPOKOJENEC išče upokojenko, da bi mu gospodinila. Ponudbe pod šifro »DOLENJSKA«. (P15-11MO)
V NAJEM ODDAM njivo v Jurki vasi (17 a). Barbič, Straža 41. (2501-RA-17)
Sem 70-letni vdovec, upokojenec, neodvisen, ne pijem, ne kadim, sem zelo mirnega značaja, z dvosobnim stanovanjem in prihrankom. Želim spoznati žensko enakih lastnosti. Samo resne ponudbe pod šifro »SLOGA«. (P17-4MO)
preklici
FRANC TURK iz Dolenjskih Toplic 124 prepovedujem obračanje in parkiranje vozil na moji parceli v Straški gori. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (2705-PK-17)
čestitke
Dragi mami in stari mami ANGELI SIMONČIČ iz Gradenja želijo za 80. rojstni dan vse najboljše ter obilo zdravja vsi, ki jo imajo radi. (2744-ČS-17)
obvestila
Vse stranke, ki so naročile piščance pri Novaku, Beli grič, Mokronog, obveščamo, da jih bodo dajali 9. maja (bele), rjave nesnice pa zaradi nastalih težav 29. maja. Beli, pet tednov stari, pa se bojo lahko še dobili 16. maja. (2745-OB-17)
SPREJEMAMO NAROČILA za kilogramske piščance (bele) in gra-haste, rjave nesnice, stare 8 tednov. Se priporočamo! Gerzetič, Šmarjeta 30. (2739-OB-17)
JARKICE HISEX, stare 6 tednov, bomo prodajali vsak dan ob 1. maja dalje. Štane Prevolšek, Čatež, 68212 Velika Loka. (2523-OB-17)
ANSAMBEL JERKO IGRA na veselici v Zburah 2. maja 1987 ob 20. uri. Tropine vabijo. (2642-OB-17)
ČE VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE teče ali vam ta zunaj rosi oz. ledeni, pokličite na tel. (062)34-367! (2301-OB-l 5)
TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav. Tel. (061)321-637 do 10. ure. (1261-OB-9)
GOSPODINJE!
Za specializirano popravilo in generalno menjavo stare izolacije na vseh vrstah zamrzovalnih skrinj in omar (ki točijo, ledenijo, rosijo) se vam priporoča VIKTOR PAJEK, servis za izolacije, Ptujska c. 89, Maribor, tel. 062/413-606. Dve leti garancije!
BRIGADA ZA KUTINO
KOČEVJE — Mladinska delovna brigada iz kočevske občine, ki jo bo sestavljalo 40 mladincev in mladink, bo letos sodelovala na zvezni delovni akciji »Kutina 87«. Za brigado, ki bo nosila ime »Kočevski zbor«, že zbirajo brigadirje. V okviru zbiranja prijav za brigado je bilo več razgovorov, predavanj in razprav o mladinskem prostovoljnem delu.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občin« ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Z datumom 30. april je izšla 9. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
obCina Črnomelj
Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1987 Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1986 Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški in porastom osebnih dohodkov
OBČINA METLIKA
Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Metlika
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1986
Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1987 OBČINA NOVO MESTO
Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1987 Pravilnik o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarjeta Sklepi o odpovedi pravice do povrnitve združenih sredstev, ki jih je sprejela skupščina Območne SIS za ptt Odlok o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja lipe
Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1986
OBČINA RIBNICA
Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Ribnica
OBČINA TREBNJE
Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve
PROSTORSKA STISKA ČRNOMALJSKE ŠOLE
ČRNOMELJ — Glede na to, da imajo v črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca veliko prostorsko stisko, so začeli razmišljati o tem, da bi s spremembo šolskega okoliša zmanjšali število učencev. Najprej so predlagali, naj bi se učenci iz Petrove vasi vozili v šolo v Semič, s čimer bi se število oddelkov v že tako utesnjeni semiški šoli še povečalo, medtem ko se v Črnomlju ne bi zmanjšalo. Drugi predlogpa
je, naj bi se otroci iz Kanižarice in Jerneje vasi vozili namesto v Črnomelj v Dragatuš. S tem bi bila v Črnomlju 2 oddelka manj, v Dragatušu pa se število oddelkov ne bi povečalo. Vendar se s tem ne strinjajo starši otrok, ki bi se morali preusmeriti v drugo šolo. Zato so v občinski skupščini ustanovili medzborovsko komisijo, v kateri so predstavniki vseh treh zborov in skupščine izobraževalne skupnosti, ki bodo odločili o tem, kako naj rešijo prostorsko stisko osnovne šole Mirana Jarca.
ZAHVALA
Za vedno meje zapustila draga žena
STANA BRUNER
z Male Loke 9
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, posebno še sosedom Bajukovim, Žafranovim, Raj-narjevim ter Francki Vilfanovi za poslovilne besedeJskrena hvala pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Mož Ludvik
ZAHVALA
18. aprila nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš oče, brat, stric,
dedek
JOŽE NOVAK
iz Gor. Laknica pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh dneh sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče in za maše. Posebno zahvalo smo dolžni vsem tistim, ki so nam v teh dneh nesebično pomagali. Zahvaljujemo se dr. Stanislavu Zajcu, višji medicinski sestri Zdenki Kučičevi za obiske na domu in lajšanje bolečin. Hvala Emona-Dolenjki iz Novega mesta in zaposlenim Dolenjke v Trebnjem, Litostroju-TOZD IVET Ljubljana, DU Mokronog za vence in spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala tudi vsem cerkvenim pevcem za občuteno petje in g. župniku za tako lepo opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
LjubiI si zemljo, ljubiI si nas.
a brez slovesa odšel si od nas!
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC CIMERMANČIČ
iz Šentjošta 5
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Krka, pevcem iz Stopič za zapete žalostinke in gospodu župniku iz Stopič za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, dedek in pradedek
KAREL ZUPANČIČ
Verdun 6 pri Uršnih selih
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo za hitro pomoč sosedu Jožetu Kralju, in zdravniškemu osebju internega oddelka bolnice, sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam stali ob strani, kakorkoli pomagali, darovali cvetje ter pokojnika tako številno spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala OOS in sodelavcem GG Crmošnjice, OOS in sodelavcem Bora iz Dolenjskih Toplic, Zvezi borcev Uršna sela, Gasilskemu društvu Dobindol, sovaščanom Francu Murnu, Janezu Seleniku in Francu Grilu za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin France in Jože združino, vnuk Franci z družino inostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 59. letu starosti in po hudi bolezni nas je zapustil dragi brat
LOJZE RATKOVIČ
iz Kostanjevice na Krki
Najlepše se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Krško, ki mu je lajšalo zadnje trenutke življenja, župniku za lepo opravljeni obred, vsem znancem in prijateljem za podarjeno cvetje ter izrečeno sožalje.
Žalujoči: sestra Mici, brat Peter in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, brata, starega očeta in strica
ALOJZA ŠTUKLJA
iz Kota pri Semiču 9
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekh sožalje, darovali vence in cvetje. Beltu, Pekarni Črnomelj, Zdravstvenemu informativnemu centru Ljubljana, sosedom Darinki Vidmar, Jožici Bukovec, Olgi Plut in gospodu kaplanu za opravljeni obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, stali ob strani in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Tone, Lojze, Ivan, hčerki Marija in Milka z družinami Kot pri Semiču, 14. 4. 1987
30 tik '
%,. ;    7
ZAHVALA
V 69. letu starosti se je po kratki in nenadni bolezni za vedno poslovil od nas naš dragi in skrbni mož, oče, dedek, brat in stric
VIKTOR
RABZELJ
iz Krmelja 107
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Metalne Krmelj, Jutranjke-tozd Motiv, Trima Trebnje, Osnovne šole Krmelj, govornikoma za poslovilne besede, nosilcem praporov, godbi iz Sevnice, GD Krmelj in ostalim gasilskim društvom za častno stražo, spremstvo pri sprevodu in vsestransko pomoč ter župniku za opravljeni obred in tolažilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, babica, sestra in teta
MARIJA MIKETIČ
Ločka cesta 28, Črnomelj
Najlepše se zahvaljujemo sosedom Poljšakovim, Macerletovim, Lamutovim in Baričevim za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane cvetje, vence in izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj, DO Planina Črnomelj in tov. Pečariču,godbi napihala, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: sin Vinko, Janez in hčerka Tončka z družinami, brat in ostalo sorodstvo
m
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN
PLANTAN
iz Hrušice 32
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo DO Novoteks, DO 1MV, Društvu invalidov Novoteks, Moškemu pevskemu zboru Ruperč vrh, govorniku' za ganljive besede slovesa, 2. b razredu SŠGT in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Angelca, hči Angelca, hči Marija z družino, sin Martin z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
20. aprila nas je v 81. letu nenadoma zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA JAKOBČIČ
Juranova mama iz Fučkovcev 6
pri Adlešičih
Prisrčna hvala dobrim sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem in poznanim za darovano cvetje, vence in izrečeno sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste pokojno med boleznijo obiskovali, še posebej osebju ZD Črnomelj. DO GOK Črnomelj, DO TAM Maribor, govorniku Jožetu Črniču za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojno v takem številu spremili k večnemu počitku. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred ter pevkam iz Adlešič za ganljivo zapete pesmi. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, a v zahvali niste imenovani, še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Tiho nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, pra stara mama, teta in svakinja
ANGELA
DOLENŠEK
rojena Lindič,
Žagarjeva mama iz Lakenca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjene vence, šopke, izrečeno sožalje in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, ki soji pomagali inji lajšali bolečine, mokronoškim pevcem zaganljivežalostinke.domačemug.župniku ter g. proštu in g. diakonu iz Novega mesta za lepo opravljeni obred in izrečene globoke poslovilne misli. Najlepša hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerke Marta, Eli, Mici, sinova Marjan, Stanko združina-mi in drugo sorodstvo
Sp. Laknice, Novo mesto, Šmarjeta, Ljubljana, Telče, Celje
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustila naša dobra in skrbna žena, mama, stara mama, sestra in teta
AMALIJA
KOCJAN
Jelševnik 14, Črnomelj
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, sosedom za pomoč in osebju Zdravstvenega doma Črnomelj za zdravljenje. Posebna zahvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sosedi Mariji Brula za poslovilne besede, pevkam za žalostinke in duhovniku za obisk v času bolezni ter lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
V tvojem domu je praznina, v mojem srcu bolečina.
Le tiha, hladna je gomila, kjer že leto dni počivaš ti.
V SPOMIN
26. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
FRANC
MOVERN
iz Vavpčje vasi 25, Semič
Vsem, ki ga imate v lepem spominu in s cvetjem krasite njegov grob, iskrena hvala.
A
ZAHVALA
V 78. letu starosti je dotrpela naša dobra mama, stara mama in prababica
TEREZIJA
LJUBEŠEK
iz Skrovnika 13
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, znancem in vsem ostalim, ki ste nam pomagali. Posebno zahvalo dolgujemo Lojzki Janežič, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, DO Treles Trebnje, DO Žaga Boštanj, Društvu upokojencev Tržišče za spremstvo s praporom in vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi domači
Z A H VALA
V 78. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama. stara mama, sestra in teta
MARIJA GORENC
iz Mirne vasi 7 pri Trebelnem
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, darovali vence ter spremili pokojno mamo v tako velikem številu v njen zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni družini Blažič in Marku Kocijanu za vsestransko pomoč, internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred, OŠ Hoče, Avtu Kočevje, Krki-tozd Zdravilišča in sodelavcem izTrškegoreza darovane vence. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, Mici, Pepca, Ani, Jože, Milka, Tončka z družinami, sin Tone ter ostalo sorodstvo
Ne jojakte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.
Spomnite, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete
FRANČIŠKE JERELE
iz Hrastja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom za vso pomoč, darovane vence, šopke, izraze sožalja ter za številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju iz Brežic za dolgoletno zdravljenje, duhovniku in patroma za lepo opravljeni pogrebni obred ter vsem tistim, ki ste karkoli dobrega storili v času njene bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Poldi in hčerka Nada z družinama
I
*
5
j
%
I
|
C
Ji
\
8
,
MS«
TONE ZUPANČIČ
»Če hočeš imeli red v hiši in okoli nje, moraš^ stalno pospravljati in čistiti. Ce to zanemariš, ne boškmalu nadoknadi!,« pravi Tone Zupančič. »In mi kot družba smo tako v hiši kot tudi zunaj nje precej zanemarili.« Zupančič, eden od letošnjih nagrajencev OF v metliški občini, vsekakor ni med tistimi, ki v naši družbi vidijo vse rožnato in lepo. poleg tega pa ima, kot pravi, še to »napako«, da vse, kar ima na srcu, tudi pove, neolepšano, včasih še ostreje in bolj naravnost, kot misli. Ampak ne za vogali in po gostilnah, ampak tam, kjer naj bi ta kritika, opozarjanje na napake, stranpoti, izmikanje odgovornosti, njegovi predlogi in pobude kaj zaleglo. V zadnjih letih, ko se je kot upokojeni direktor kooperacije v KGP Kočevje vrni! v rodno Dragom/jo vas, je član raznih občinskih družbenopolitičnih organov in delegat svoje krajevne skupnosti. Ne samo, da se ne zgodi, dane bi prišel na kakšen sestanek, marveč je tudi eden najbolj zagretih in prizadetih razpra-vljalcev, gotovo pa se vedno oglasi in pove, kaj misli, ko beseda teče o kmetijski politiki, težavah v kmetijstvu, o splošni nemarščini, nedelu, izmikanju odgovornosti in iskanju privilegijev.
»Jasno mi je, da danes ne moremo živeti in delati tako kol med vojno, ko je bila potrebna železna disciplina, ko smo šli le z bombo ali puško nad bunker. Trdno pa sem prepričan, da st lahko s poštenim in zavzetim delom, z znanjem in dosledno odgovornostjo vseh izkopljemo iz sedanjega težkega stanja. Ce bi bi!č razmere med vojno med nami partizani take. kot so sedaj
S
v naši družbi, še danes ne bi bili svobodni. Pa danes ni treba nikomur tvegati življenja, žal pa se niti partijcem ni treba izkazovati z delom, marsikdo dobro živi prav zato, ker je član Zveze komunistov. Če ne bomo najprej tukaj naredili reda. ga ne bomo nikjer!«
Pa ne z besedami, ampak z delom in osebnim zgledom vseh odgovornih. Po delu, zgledu, ne pa po besedah ljudje Zupančiča tudi poznajo. In samo delo je njegova prava izkaznica. »Pred vsakega, s katerim sem bil bodisi v partizanih ali s katerim sem po vojni dela! najprej na Štajerskem, kamor je šla naša družina takoj po vojni kot kolonisti in kjer sem bil zadružnik in traktorist, ali v Kočevju, kjer sem delal 18 let, se upam postaviti z mirno vestjo in s čistim obrazom. saj mi nihče ne more očitati nedela ali nepoštenosti. Mislim, da me kot takega poznajo tudi v Dragomlji vasi, krajevni skupnosti Suhor in v metliški občini.«
V partizane je šel kot kmečki fant s sedemnajstimi leti, pri devetnajstih so ga sprejeli v partijo v nekem grmovju pri Dobličah. »Nikoli ne bom pozabil 26. junija 1944. tadatumjezame kot rojstni dan. Takrat članov partije niso novačili, sprejeta je bila samo četrtina kandidatov, samo tisti, ki so se najbolj izkazali v borbi in sicer. Zame je bita to največja čast v življenju.« Kot partizan je bil v Beli krajini dvakrat ranjen, v borbi z belimi in Nemci, ima dva reda za hrabrost. Bil je mitraljezec, v Ljubljano je vkorakal 9. maja 1945. Po vojni in zdravljenju so ga na njegovo željo demobilizirali, za šiurŠTje šeH^Lkolanist na Štajersko, bil zadružni traktorist, če je bilo treba, je oral tudi pri lunini svečavi. In je bilo treba. Ko se je po upokojitvi preselil iz Kočevja v Dragomljo vas, je tudi tam takoj »zagrabil« . Gasilecje več kot 40 let, gasilci pa so v Dragomlji vasi povsod zraven in povsod prvi. Ko je bil Zupančič predsednik gasilskega društva, so zgradili nov dom. » Govorimo ne veliko, raje delamo. Kjer je veliko besed, je malo dejanj.«
Tisti dan je že od jutra z motorko žagal drva. » Včeraj so mi jih pripeljali iz Kočevja. Enajst let sem že v pokoju, pa mi jih vsako leto pripeljejo za tako ceno kot za ostale delavce KGP.« Ko je slišal, da bo dobil občinsko priznanje O F, je vžgal motorko in reke! nekaj takega kot: »Tudi brez tega bi šlo.«
A. BARTELJ
4
4
4
I
4
4
4
4
t
I
P
0
P
B
Kmetje sami vabijo medvede
Izzivajo hudo nesrečo
SODRAŽICA — »Medved je' lepa in redka zver v Evropi, zato smo srečni, da ga imamo v naših revirjih. Manj razveseljivo pa je, da se medvedje zadržujejo v neposredni okolici vasi in da zahajajo celo v nekatera naselja. Lani smo plačali v naši lovski družini 400.000 din za škode po medvedih. Znano je, daje medved davil ovce na Travni gori, ubil kozo v Zamostecu in še druge domače živali na našem območju, drugod pa tudi prašiče. Vendar to ni
najhujše. Obstaja upravičena domneva, da se bo medved slej ko prej lotil človeka,« pravi gospodar lovske družine Sodražica Ivan Gradič.
Najbolj žalostno je, da medvede vabijo k vasem ljudje, predvsem kmetje. Člani lovske družine Sodražica ocenjujejo, da na območju Krajevne skupnosti Sodražica zakoljejo kmetje doma najmanj 100 glav goveje živine. Drobovino in kosti zakopljejo v neposredni bližini hiš ali v okolici vasi. Tako privabijo medveda, kije mesojeda žival. In ko se medved navadi na meso pa še na bližino vasi, so ogroženi tudi ljudje. V nedeljo, 15. marca, so dopoldne, ko so šle od maše^ na glavni cesti med Sodražico in Žimaricami ženske naletele na medvedko z dvema mladičema. Na srečo so medvedjo družino opazile že na daleč in so se ustavile, medvedka pa je z mladičema odšla preko smetišča (in se tam tudi porezala na steklu, kot so ugotovili lovci, ki so šli za sledjo medvedov).
»Ko bo prišlo do nesreče, bomo raziskali, kdo je odmetaval drobovino in je kriv nesreče,« pravi Gradič in dodaja, da bo takrat sklad za škode pri Zvezi lovskih družin premajhen, da bo pokril škodni zahtevek. O tem je lovska družina že obvestila občinsko skupščino Ribnica in tudi predlagala, naj ona naprej obvesti krajane, a še ni dobila odgovora.
J. PRIMC
VELIKO ZANIMANJE ZA GLAS MLADIH
ČRNOMELJ — V Črnomij usože izbrali 15 mladih izdajalcev, ki bodo nastopili na letošnji zabavnoglasbeni prireditvi »Glas mladih Bele krajine 87«, ki bo sicer šele 22. maja. Znano je tudi že, da bo gost večera ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga. ki bo predstavil svojo novo kaset ">3. maja pa bo v Črnomlju še Glas mladih Slovenije, na katerem bodo nastopili mladi pevci in ansambli iz vseSlovenijeznovimi, še neobjavljenimi skladbami. Za to prireditev je doslej prišlo okrog 15 prijav, na občinski konferenci ZSMS Črnomelj, organizatorici Glasu mladih, pa gotovo ne bodo imeli lahkega dela, ko se bodo morali odločiti, kdo se bo pomeril na prireditvi, za katero je zlasti med mladimi že vrsto let veliko zanimanja.
Živali
62 let skup v dobrem in slabem
Julijana in Jurij Kure iz Radencev pri Starem trgu sta se poročila leta 1925 — Neverjeten spomin — Jurij še vedno skrbi za živino
RADENCI PRI STAREM TRGU — Januarja je minilo 62 let, kar sta si obljubila zvestobo Julijana in Jurij Kure iz Spodnjih Radencev pri Starem trgu. Veliko sta pretrpela, da sta lahko z delom v tem odročnem kraju spravila h kruhu 7otrok. Kljub starosti — Julijana jih šteje 81. Jurij pa 86 —se z neverjetno natančnostjo ..pominjata dogodkov iz njunega skupnega življenja, nerada pripovedujeta o njih, kajti nemalokrat jima ob žalostnih spominih privrejo solze iz oči.
Julijana je prišla h Kuretovim iz .Srednjih Radencev. Rodila je 9 otrok, prvega leta 1925, zadnjega 1951. »Prvi in zadnji sta kmalu umrla, ostali pa so se raztepli po svetu. Dva sta odšla celo v Avstralijo. Na domačiji je ostal le sin. a še ta je že vrsto let na začasnem delu v Nemčiji«, pove Julijana, ki ji ni bilo lahko .krbeti za otroke, zlasti še potem, ko je Jurij leta 1930 odšel s trebuhom za kruhom v Urugvaj. »Moj brat mu je plačal pot v tujino, toda gospodarska kriza je bila tudi tam, tako da se ni dalo zaslužiti. Po dveh letih in pol ■e je zato mož vrnil, zaslužil pa ni niti za vozno karto, tako da mu jo je kupil moj drugi brat.« pripoveduje Julijana.
Jurij seje torej moral sprijazniti s tem, da bo moral zaslužiti kruh, kakršen pač bo. doma. Kmeti ja jebi-la sicer velika, merila je k.tr 32 hek •
9 Ljubše mi je, da se svei sprašuje, zakaj spomenika nimam, kakor zakaj ga imam. (Kato)
tarjev. vendar so lahko obdelovali le osmino te zemlje. Zato je bil Jurij tudi lesni manipulant, sodar, delal je apnenice in žgal apno, nekaj je zaslužil tudi s furanjem.
cesta je preslaba,« pravi. Čeprav se še vedno spominjata vseh datumov o pomembnejših dogodkih in ju spomin še niti malo ni zapustil, pajimaje veliko težje, ko morata prešteti vnuke in pravnuke. »Vnukov je 21, pravnukov pa imava 11 ali kakšnega več. Vsekakor velika družina,« pravita.
M. BEZEK-JAKŠE
Stane Vraničar iz Gotne vasi edini obrtnik — preparator živali na Dolenjskem
GOTNA VAS — Morda se bo komu zdelo neverjetno, da je Stane Vraničar, preparator živali iz Gotne vasi pri Novem mestu, med tisoči primerkov ptic in drugih gozdnih prebivalcev nagačil tudi pravega afriškega leva, in ljubko opico.« Ljudje ohranjajo spomine na svoja potovanja tudi na tak način. Nemalo je primerov, ko prineso k meni v delavnico tudi drobne prebivalce iz njihovih kletk. Kanajrček in papiga skobčevka nagatena res nista več tisto, kar sta bila pred tem. ko sta čivkala v kletkah, vendar poizkušam narediti vse, da ostane podoba čimbolj verna,« pove Stane in pokaže zbirko živali, ki že preparirane in nagatene čakajo na svoje lastnike. Zato so stene njegove delavnice oki-nčane z desetinami primerkov vseh vrst kraguljev, sov, divjih rac, fazanov, na tleh pa stoje jazbeci, medvedje, divji prašiči, lisice, srne in celo ris je med njimi.
Stane Vraničar je vso skrivnost gatenja živali spoznal šele v zrelih letih pri tastu Vojku Kvasu v Črnomlju, ki mujebiloprepariranježivali le hobi. Danes, po petnajstih letih, pa je na Dolenjskem edini, ki se s to rečjo ukvarja poklicno. Pravo pre-
• Prva polovica življenja mineva, ko si kvariš zdravje, druga pa, ko ga popravljaš. (Leonard)
• Nekoristno življenje je zgodnja smrt. (Goethe)
• Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno. (Seneka)
• Živijo samo tisti, ki se borijo. (Hugo)
§	,	j*	*
-A" ' '
*■#
T.--
...
DOBIMO SE PRI MIKLAVŽU!
Srečanje ob 35. obletnici ustanovitve taborniške organizacije v Novem mestu bo v soboto, 16. maja 1987 na Gorjancih. Odred gorjanskih tabornikov vabi vse-svoje nekdanje člane ter vse ljubitelje narave in taborništva na zbor, ki bo ob 1.1. uri dopoldne na travniku pri Miklavžu.
Po slavnostnem delu bomo spored nadaljevali s tekmovanji v taborniških veščinah, z drd-žabnimi igrami in obujanjem spominov — prostora bo po košenicah dovoljbZa menažo bo poskrbljeno. Dan bomo sklenili zvečer — tam ob ognju našem...
Kdor želi prespati v propagandnem taboru ali enem izmed planinskih domov, naj si do 8. maja zagotovi ležišče z dopisnico na naslov: Frenk Guštin, Skalickijeva 6, 68000 NOVO MESTO (telefon: 24-748).
KNJIGA O MAGNEZIJU
LJUBLJANA — Včeraj so predstavili v okrogli dvorani časopisne hiše Delo knjigo prof. dr. Dražigosta Pokorna Magnezij v vsakodnevni prehrani. Avtorje kot strokovnjak dodal s tem delom pomembna novaspoznanja o ohranjanju zdravja. Na javni predstavitvi knjige je sodelovalo Zdravilišče Rogaška Slatina.
paratorstvo je še vedno skrivnost, ki jo vsak preparator čuva zase.
Vsak dopoldan preživi v svoji delavnici in »oživlja« mrtve ptice in druge živali. Ubite živali se mora lotiti takoj, ko mu jo prineso. Iz nje mora odstraniti vse drobovje in meso, zatem pa s posebnim preparatom prepreči, da bi žival še naprej razpadala. Na nadaljnje postopke lahko žival počaka vskrinji. Kojena vrsti, jo Stane najprej opremi s kovinskimi žicami, ki zamenjajo nekdanje kosti. Preparirano kožo ali meh potem skrbno napolni z vato in lesno volno. Na koncu se loti še glave, pritrdi preparirano žival na primeren podstavek in jo dokončno uredi. »Novi preparati, kijih dobim le v Nemčiji, jamčijo, da lahko takšna žival zdrži tudi do sto let. Tega sicer še nisem utegnil preizkusiti,
bodo pa rodovi, ki prihajajo za nami,« hudomušno pristavi preparator
Stane'	J.	PAVLIN
V NJEGOVIH ROKAH SPET »ŽIVE« — Stane Vraničar slovi po vsej Dolenjski, živali pa mu prinašajo v nagatenje tudi iz drugih krajev.
TABORNIŠKI PRAPOR V STRAŽI
Trideset let že dela v Straži taborniška organizacija, ki je svoj jubilej in praznik OF počastila v soboto. 25. aprila, s celodnevno zanimivo predstavitvijo dejavnosti. Člani Odreda zelene Krke so postavili v križišču za avtobusno postajo propagandni tabor, dopoldne pa so priredili priljubljeno igro Ilegalec. Čez dan so se pomerili v raznih tekmovanjih in pokazali vrsto taborniških spretnosti.
Zvečer je na tabornem prostoru zagorel pagodni ogenj, ob njem pa je članom odreda in številnim St-ražanom spregovoril o prehojeni poti in ciljih domačih tabornikov starešina odreda Franci Šali. Janja Bukovec je nato v imenu delavcev Novolesa razvila odredovo zastavo, načelnik Samo Šenica pa jo je prevzel in obljubil, da bodo taborniki v Straži zvesto nadaljevali začeto pot. Predsednik krajevne organizacije SZDL Aleš Kulovec je čestital prizadevnim tabornikom za dosežene uspehe in povedal, da bodo za dolgoletno vzgojno delo med mladino 23. maja dobili letošnje krajevno priznanje O F. Članom odreda sta zatem čestitala še predstavnika novomeških tabornikov in Zveze tabornikov Slovenije. Domačini so se nato pošteno nasmejali duhovitim nastopom članov odreda, ki so ob tabornem ognju sklenili slavje s prikupnim sporedom.
Tg.
r
POHORJE EKSPRES — Ta ansambel bo nastopil 10. majav Sevnici, 16. maja v Novem mestu in 17. maja v Metliki. Skupina v sestavi Renata Leich, Zdrav ko Patty, Samo Kovačič, Janko Zorko, Mitja Novak in Boris Gabor igra country glasbo, ki jo želi približati slovenskemu ušesu z dodajanjem slovenskih besedil k originalni glasbi. Ansambel ima nekaj skladb na kaseti, nastopa na televiziji in igra v živo na zabavan, kjer poskrbi za različne okuse s potujočo »Diskoteko Ježek«.
itifisčEC *
Ta teden je žreb izmed oblikovalcev naše in vaše lestvice izbral dva nagrajenca. JERNEJ ZORAN iz Trdinove ul. v Novem mestu prejme kvalitetno kaseto s posnetki lestvice, SUZANA POZNIČ iz Velikega kamna pri Koprivnici (Brestanica) bo lahko brezplačno dala popraviti ali nastaviti osebno ali kuhinjsko tehtnico v Servisu JANEZA RAVBARJA v Novem mestu. Vabimo vas, da pridno glasujete tudi v bodoče in oblikujete lestvico, ki je tokrat taka:
1. Everything I own — BOY GEORGE
2. Call me — SPAGNA
3. Stand by me — B. KING
4. Trough baricades — SPANDAU BALLET
5. Running family — LEVEL 42
6. Caravan of love — HOUSE MARTINS
7. The miracle of love — EURYTHMIC
8. I knew jou were waiting — FRANKLIN & MICHAEL
9. You sexy thing — NOT CHOCOLATE
10. You give love a bad name — BON VOVI (novost)
Predloge pošiljajte na naslov: KRKA — ZDRAVILIŠČA, Diskoteka Otočec. 68222 Otočec, s pripisom TOP LESTVICA.
Julijana in Jurij Kure
Avgusta leta 1942 so ga odpeljali v taborišče, ko pa se je naslednje leto vrnil domov, je takoj odšel v partizane, kjer je bil tudi ranjen. Februarja 1945 je v Kanižarici naredil tečaj za veterinarskega bolničarja in najprej v Grosupljem, nato pa v Črnomlju upravljal živinsko bolnico. »Mnogo sem pretrpel med vojno. Nikoli ne bom pozabil, kako sem šel sredi zime skoraj bos iz Črnomlja v Metliko. Podplati so se namreč d rža-li čevljev le še na majhnem delčku. Bilo bi skoraj vseeno, če jih sploh ne bi imel. Ni čudno, da medanes noge ne držijo več kot bi me morale.« Drugače pa sta oba z Julijano, ki le nekoliko slabše sliši, zelo dobrega zdravja. Jurij bere brez naočnikov, še vedno sam poskrbi za 4 glave živine v hlevu, do lani sc je vozil cel'' z mon :dom. -?a biseše.ni me strah, le
Veliko znanja v malih glavah
Regijsko srečanje mladih tehnikov Slovenije —Najboljši so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo 23. maja v Krškem
OTOČEC — Na osnovni šoli Gubčeve brigade NOV je bilo v četrtek 10. občinsko in 5. regijsko srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki se ga je udeležilo 140 pionirjev iz domala vseh dolenjskih osnovnih šol. Po besedah predstavnika ZOTK Nika Padevskega Dolenjska in Posavje precej zaostajata pri vzgoji mladih tehnikov po šolah. Manjka ustreznih kadrov, ni dovolj opremljenih delavnic, seveda pa primanjkuje tudi denarja za razvijanje te dejavnosti. Veliko slabosti je čutiti tudi v Organizacijah za tehnično kulturo, kamor se v prostem času uključujejo mladi nadobudneži s tehničnem znanjem. "Mentorje je težko dobiti, saj niso več pripravljeni brezplačno delati. Kljub takšnim razmeram pa je bilo čutiti, da so se mladi za to tradicionalno srečanje in tekmovanje
dobro pripravili. Nastopilisovšestih področjih: raziskovalnih nalogah, elektronskih napravah in uporabi računalniških programov, v modelarstvu, radiogonometriji in novih dejavnosti. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo že prej narejenih izdelkov, kjersosessvojimi ustvarjanji na tehničnem področju izkazali tudi otroci VVO. Na koncu poročila zapišimo, da gre okarati Črnomaljce. Metličane in Ribničane, ker letos svojih tekmovalcev niso poslali v Otočec.
Najboljši so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo letos 23. maja v Krškem. Tja potujejo: ladijski modeli M-Čl: 1. Roman Hočevar,OŠ »Gubčeve brigade NOV« Otočec; 2. Marjan Kastelic, OŠ Louis Adamič, Grosuplje. Avtomobili na električni pogon; 1. Janez Zaletel OŠ 15. divizije
Grm; 2. Andrej Gornik,OŠŠkocjan. Amaterska radiogonometrija: 1. Davorin Peterlin OŠ XII. SNOUB, Bišljin; 2. Slavko Jakoš, OŠ 7. korpusa, Žužemberk. Jadralni modeli Al: 1. Danijel Terlep, 2. Roman Makše. oba iz OŠ XII. SNOUB. Bršljin. Zmaji deltoidi: 1. Janez Horvat, OS 29. oktober, Šmarjeta, 2. Toni Ceglar, OŠ Veliki Gaber. Mikroračunalniški programi: 1. OŠ Zbor odposlancev Kočevje. Dobro jutro, elektronika: 1. OŠ Louis Adamič, Grosuplje. Modelarske rakete: 1. Rok Žunič, OŠ 15. divizije. Grm. Spoznavanje proizvodnega procesa. Fischer UT 1: 1. Marko Istenič, OŠ XII. SNOUB Bršljin; 2. Henrik Lavrič. OŠ Martina Kotarja, Šentjernej. Klip-klap: 1. OŠ XII SNOUB, Bršljin.
J. PAVLIN
MLADI MOJSTRIZASTROJI — V sodobno opremljeni šolski delavnici na Otočcu so se mladi tehniki preizkusili, kaj zmorejo narediti z
orodji klip-klap. (Foto: J. P.)