The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki volume xix. — leto xix. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) . JULY 20, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 170 liE DAN" povedal toTonsendovcem, da ma povzroča NOVO KRIZO I Konvencija je sprejela njegove opazke o penzijskem načrtu s sovražnim kričanjem, dočim je aplavdirala, ko je kritiziral kapitalistični sistem. p •. bo protestirala pri 'Si narodov proti suspendiranju ustave v tem J^^stu, l[i gg nahaja pod 'Smim nadzorstvom. PARI2 ~.. .. , vjjde — Akcija nacijske (Dan ^ P^°stern mestu Danskem P®ndir'^^' ^ je bila sus- prostega stvoin T ■ ^ "ahaja pod nazor-Vzrojiti ^^3-rodov, obeta po- dov krizo v Ligi naro- tako-j '^^'^coska vlada se bo Brita z vlado Velike stiti f ne namerava pu- brž vf vnemar in bo naj-dov pri Ligi naro- V Dau2° ^ ®^®Pendiranju ustave nju y. kar pomeni po trme-koj-aif^, predstavnikov prvi žiga \ Smeri priključitve Dan- Gr, DANa, l^^cijski Nemčiji. G. Dr. Arthur Karl t)an2i''' ^^^'^Gdnik senata v ciji^ • ga kontrolirajo na-iried J odredbo, ki določa ličnih razpust vseh poli-jejo '^^^^nizacij, ki nasprotu-tatija prepoved kritizi- ziroijj ^^^^"^Uskih odlokov z o-'"ovani^^ '^^šitve svobode zbo-iHegggj^^' Sovora in tiska in tri-Protektivni zapor" za da "q " 7 " UatniKih -se- amslfa, žave D interese proste dr-datni ' Z drugimi bese- §el iigj. "^^iserjev dekret je vr-'^'Jsko in proglasil na- it)Q ' ^a.turo. Prihodnji ko-^itvi k proglas o priklju-_^%čiji, ako Franciji in bo ^ ^^^'^icam Lige narodov pelo tega preprečiti. Sloven I . " ®Ki duhovnik povozil del državna prometna in zbežal dnevnik "Press" Ui^avna prometna Policijg Zahtevo clevelandske Clevg^^'^^irala in privedla v ^'fila . župnika cerkve Sv. "and Metoda v Lorainu, O., ki je obdolžen. dt 'ob 9:40 Bulkley na SWaZ, 9:40 in ij. .j* W, 54th St., povo-^oh%a t);' mestu 61-letnega to%,, k ki la 3: obiiQ ^Serja, prodajalca av-deigg.^ 'z Marshfielda, Ore. Townsendovi . Sger ^•' pa zbežal. Vodo i?- iti čez cesto pri tem zadet in na pred očmi njegove drugih Townsen- la ^Satov. Slajeta so pri-V Lorainu. ^Sovq jj """'u V Lorainu. Nje-^'iciji številko so dali ki so bili priča h '4% V soboto popoldne je nastopil na govorniški tribuni Townsen-dove konvencije socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas, ki se je edini odzval na povabilo, ki je vključevalo tudi Roosevelta in Landona. Thomas je začel svoj govor z opozorilom na ogromen napis v ozadju dvorane: "Townsendov cilj: vežbanje za mladino—delo za odrasle—varnost za stara leta," ter dejal: "To je imeniten cilj in jaz ga prisrčno odobravam. Socialistična stranka ga zasleduje že mnogo let. Toda kako mislite priti do tega cilja?" Nato je Thomas hotel vedeti, kako misli spra viti Gerald Smith, Huey Longov naslednik v Louisiani, Lemkejevo ime na glasovnico v omenjeni državi, ki je na slabem glasu, da je v nji za manjšinske stranke sko-ro nemogoče priti na glasovnico. ."Če LaFollette ni mogel priti na glasovnico v tej državi 1. 1924," je vprašal Thomas, "kako bo Smith spravil na glasovnico v svoji državi Lemkeja v letu 1936? In volilni zakon države Louisiane prepoveduje vpisovanje kandidatov na glasovnice in vse take glasovnice so razveljavljene. Ce so Rev. Dmitk in vsi ti iz^-žair,. kjer je manjšinam težko priti na glasovnico, za demokracijo, zakaj ne gledajo, da bi najprej dobili demokracijo v državah, katere reprezeutirajo ? Jaz vas svečano opozarjam, da pod sedanjo ustavo, kakor jo tolmači zvezno vrhovno sodišče, absolutno ne morete doseči svojega cilja ustavnim potom. Sodišča že dve leti brcajo celo newdealske-ga kužka ter proglase osem izmed deset (newdealskih) zakonov za neustavne! Kar bi vi morali storiti, je pomagati nam, da se sprejme ustavni dodatek farmarskih in delavskih pravic, ki bi nam omogočil sprejetje zakonov za socialno zaščito." Na te besede je konvencija zmerno zaploskala. Več navdušenja je izzval z besedami, du je ta dežela tako bogata, da je revščina nepotrebna in neoprost-Ijiva. Ko pa je dejal, da bi kapitalisti lahko plačali mnogo večjo starostno pokojnino kot doslej in da so socialisti za večjo pokojnino, pa je bila konvencija že kar navdušena zanj. Toda to navdušenje je v hipu Townsendovega načrta pokazal, da mu kričanje preseda in je dejal: "Oni dan ste pozdravljali fathra Coughlina, ko je nastopil pred vami, in vendar ne vem, da bi bil on kdaj preklical svojo izjavo, da je ta (Townsendov) načrt ekonomska blaznost. Zakaj ga niste vprašali oni dan, Roosevelt se zanima \ za švedsko zadružno gospodarstvo WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt se zadnje čase bolj in bolj zanima za gospodarske razmere na švedskem, ki sloni v glavnem na zadružni gospodarski podlagi in je bila zato Švedska zmožna z lahkoto pre-vedriti silno gospodarsko krizo, ki v temeljih pifetresa svetovni kapitalistični g<)spodarski u-stroj. Roosevelt je poslal na Švedsko posebno komisijo, ka- kaj si zdaj misli o Townsendo- poverjena naloga, da vem načrtu ? In ne pozabite vprašati tudi Lemkeja!" "Vi lahko dosežete izobilje," (Dalje no. 2. str.) natančno prouči švedsko gospo darstvo in mu o tem obširno poroča, poleg tega pa se nahaja na Švedskem še nekaj neuradnih Rooseveltovih gotpoda r s k i h UITI CD ir\/p k' I F č r- F strokovnjakov, da bo dobil čim HITLERJEVE K L E S C E ^^^jšo sliko o načinu gospo- DOBIVAJO NOVE ZOBE šarjenja na švedskem. In ko se BERLIN. — Nacijska vlada i je pred dnevi ogIa$il pri njem je izdala novo odredbo proti kri- j pred odhodom v Evropo znani tikom Hitlerjevega režima, ki'^^^wyorski finančnik Bernard M. določa najmanjšo kazen dvehjBaruch, je naročil še temu, naj let zapora za vsako osebo, ki s | preštudira švedskej gospodarske svojim delovanjem "moti notra-1 razmere in mu po povratku spoli ji mir" dežele. Odredba je na-! roči, kaj bo pronašel. perjena predvsem proti pod- j Švedsko gospodarstvo sloni zemskim agitatorjem, ki spod- danes v glavnem na zadružni kopava jo tla Hitlerjevemu režimu z nacizmu nasprotno propagando, torej proti socialistom, komunistom in sploh vsem pro-ti-nacijem. Odredba dokazuje, da je v Nemčiji nedvomno še močno podzemsko gibanje, ki dela Hitlerju in njegovim naci-jem resne skrbi. Da bi ta od-redba. .gihajoje zatiUa, je sei/er da dvomljivo, saj ga ni mogla niti krvnikova sekira. RUSI IN DARDANELE MONTREAUX, Švica,—Dar-danelski dogovor, ki so ga podpisali zastopniki devetih držav brez Italije, ki ni bila udeležena konferenci, ki podlagi. Zadružna podjetja so predvsem odgovorila za splošno znižanje cen in višji življenski standard, ki ga je švedsko ljudstvo doseglo z njihovo pomočjo. Roosevelt je nekc^ napravil o-pazko, da je čis-^i y^ultat tega švedskega zadn&Re^ gibanja, ki je bilo na Vi.fj^ črti uspešno, 'Ja:aljev&ka, -nr-'j.riMsti'^- na vlada in kapitalibcični sistem, ki eksistirajo drug poleg drugega". Zdi se, da je to zelo blizu njegovemu okusu. Nov grob V nedeljo ob šestih zjutraj je po kratki in mučni bolezni umrl na konrerenci, ki dovoljuje | Joseph Zabukovec, po domače Turčiji ponovno utrditev Darda- iGerm, stanujoč na 15634 Holmes nelske ožine, daje tudi ruski vojni mornarici neomejeno prostost prehoda skozi orhenjeno o-žino v mirnem času, dočim veljajo za bojne ladje drugih držav omejitve. V slučaju vojne pa bodo ruske bojne ladje smele voziti skozi Dardanelsko ožino le, ako bo to v skladu z zahtevami Lige narodov ali določbami rusko-turške medsebojne obrambe pogodbe. DOSEGLI VIŠINO SOČ ČEVLJEV MOSKVA. — Sovjetski znanstveni krogi sporočajo, da so spustili v zrak z instrumenti o-premljen radio balon, ki je dosegel rekordno višino okrog 154 tisoč čevljev. Temperatura v zmrznilo, ko je Ihomas izjavi , znaša okrog 54 stopinj da je nemogoče preskrbeti $200 mesečne pokojnine z dvaodstot- '^^evelandska policija> nim transakcijskim davkom, ka- je Sla je izjavil, da je avto ter se Nil ustavil ' '^estu nesreče, a se v.^^to ^^"^^^trašil, zlezel nazaj . kf odpeljal domov, čakala državna po-Po ci- o tem ohvešče- ^^|a.ndski policiji, slu- 'zročen v roke poli- ^tnon. ^^"SGkutorjL Dana ^ danes. ultu ra Sl.AVCKl »a seja staršev žv pevskega zbora qu p® bo vršila v torek F'od ^ navadnih pro-bodo šestmeseč-ste, da se se-- Tajnica. kor določa Townsendov načrt katerega je v pogledu zdravljenja ekonomskih bolezni dežele primerjaj z zdravljenjem jetič-nega bolnika s kapljicami proti kašlju. Tedaj se je konvencija zopet dvignila in zagrmela, toda ne od navdušenja, temveč iz protesta. Dr. Townsend je tedaj samo stopil pred mikrofon ter opozarjal konvencijo, naj utihne ter se dostojno obnaša napram svojemu gostu. Thomas je nato smehljaje izjavil, da mu ugaja, da konvencija s kričanjem Fahrenheita pod ničlo. AVSTRIJSKO - NEMŠKI PAKT DUNAJ. — V Berlin je odpotovala mešana avstrijska vojaška in ekonomska komisija, ki bo izdelala praktične podrobnosti novega avstrijsko-nemške-ga dogovora. 750,000 posetnikov Včeraj je prišlo gledat Veli-kojezersko razstavo v Clevelan-du nadaljnih 43,480 posetnikov iz Clevelanda in od drugod. To pomeni, da bo število posetni- Ave. in 51 let star. Tukaj zapu šča žalujočo soprogo Antonijo, sina Jožefa, tri bratrance, tri sestrične in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Ilova-gora, fara Dobropolje na Dolenjskem, kjer zapušča štiri brate in tri sestre ter mnogo sorodnikov. V Ameriko je prišel pred 28 leti. Od leta 1911 do leta 1914 je bil zaposlen pri Jože Želetu, kjer je veliko slovenskih ženinov in nevest odpeljal k poroki, 154 TI- kakor tudi zdaj že odraslih Slovencev in Slovenk h krstu in tudi na pokopališče. Takrat smo vozili še s konji in kočijami. Pokojni Jože je bil eden najboljših voznikov, kar smo jih imeli, bil je ponosen ra lepo in najboljšo opremo. Bil je tudi prepričan, da je biti član podpornih društev največja tolažba in podpora za vse slučaje, vsled česar je postal član treh društev, katerih se je vzlic slabim časom držal. Bil je član društva Sv. Vida, št. 25 K. S. K. J., društva "Lunder Adamič" št. 20, SSPZ, dr. Macabees št. 1288, delničar Slov. Doma na Holmes Ave., Slov. Narodnega Doma na St. Clair Ave. in Narodnega doma v Maple Heights. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in na Calvary pokopališče pod o-skrbo Jos. Žele in Sinovi. Norman Thomas sodi, da bo Roosevelt porazil Landona CHARLOTTESVILLE, Va.— Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika Združenih držav, je tu izjavil v petek, da je Roosevelt "brez vprašanja bolj napreden in se bolj zavede človeških potreb svojega časa kot Landon ali ljudje in sile, ki so postavile tega izumetničenega kandidata" in da utegne Roosevelt poraziti Landona. Dodal pa je; "Kar sem rekel o Rooseveltu, seveda gotovo ne morem reči o takih njegovih družabnikih kot so podpredsednik Garner, arkansaški senator Robinson in zvezni poštni mojster Farley." Thomas je govoril na disku-zijskem sestanku na viržinski univerzi. Na Rooseveltu pa je pokazal tudi več pogrešk, ki so: Mlačnost v boju za sprejetje predloge, ki je predvidevala strožjo zvezno kontrolo živilske in medicinske industrije in Wag-nerjeve predloge za zvezno gradnjo stanovanj, ki sta bili obe poraženi. Način, kako se predsednik in njegova stranka izogibajo vprašanju amendira-nja ustave. Administracija preds. Roosevelta bi se bila morala lotiti odprave brezposelnosti in obenem slumov z obširnim zveznim programom v področju gradnje cenenih stanovanj, česar pa ni storila. Najbolj resna je pa pogreška, ki se očituje "v molku n bičanju, nočnemu jezdarjenju in terorizmu v Floridi, Arkansasu in drugod, za kar so odgovorni njegovi lastni pristaši." Španija v plamenih vojaške revolucije Maroški rebeli so včeraj zanesli revolucijo v Španijo. Ena bojna ladja se je pridružila upornikom. Španska vlada je dobila novega načelnika. Vlada je izdala poziv na pristaše Ljudske fronte, da vzamejo orožje v roke in branijo republiko pred fašisti. ZADNJE VESTI *-- LONDON (danes). — Exchange Telegraph poroča danes, da je Madrid že padel v roke u-poiiiikov. Druga poročila javlja- PRI LANDONOVIH GOSPODARI MAMA WASHINGTON. — Mrs. Ber-jo, da* je bila danes zaprta vsa tha Wetherton, kansaška repu- špansko - francoska meja. Vlada je mobilizirala delavske armade in jih oborožila, da zatre fašistično vojaško revolto. Boj se bije na kopnem, na morju in v zraku, Ameriško posianišt\'o v Madridu je pozvalo ameriške državljane, naj se zatečejo v njegove prostore. * * * PARIZ, dne 20. jul. — Poročila, ki so proniknila skozi strogo cenzuro, ki je bila proglašena v Španiji, javljajo, da vojaški uporniki še vedno kontrolirajo španski del Maroka in da so se rebelne čete izkrcale na španski celini ter zasedle velik del južne Španije. Poroča se tudi, da je vlada novega premi-jerja Jose Girala, bivšega mornariškega ministra, začela obo-roževati civiliste, pristaše Ljudske fronte, da z njihovo pomočjo zatre vstajo maroških čet. Časopisna agencija Havas pa blikanka, ki je bila pomožna budžetna ravnateljica v Kansa-su pod demokratsko in republikansko upravo in prvih šest mesecev po Landonovem prihodu v governerski urad, zdaj je pa posebna pomočnica notranjega davčnega komisarja Helveringa, demokrata iz Kansasa, pravi, da Landon še od daleč ne ve toliko o ekonomiji, kakor ve Mrs. Landon, ki je pravi gospodar v Lan-donovi hiši. Landon se bo moral šele učiti od nje. Mrs. Landon je menda zelo varčen gospodar. Pokojna Mrs. Serschen V soboto ob 1:30 zjutraj je preminula Antonia Serschen, ki se je nahajala skoro 3 leta v bolniški postelji. Stara je bila 61 let. Poprej se je pisala Tratar. Doma je bila iz vasi Mokronog, fara sv. Trojice, okraj Mokro- kov kmalu znašalo 750 tisoč, izraža svoje neodobravanje nje- kajti s tem jih je prišlo dpzdaj govih besed. "To je demokraci ja," je dejal. "Vi odkritosrčno odgovarjate meni, jaa pa vam. Upam samo, da vi mislite takisto resno kot jaz." Vendar pa je enkrat tekom kritiziranja že 720.210. Seja direktorija Nocoj se bo vršila seja direk-torija "Enakopravnosti" in direktorje se opozarja, da se seje gotovo udeleže. — Tajnik. Coughlinovci proti Roose-veltovceni Unija za socialno pravičnost, ki je Coughlinovo politično o-rodje, je dala vedeti, da tekom letošnje volilne kampanje ne bo podpirala absolutno nobenega kandidata, ki zagovarja Roosevelta in njegovo administracijo. Smrtna kosa Po kratki in mučni bolezni je preminul v Lake County bolnišnici v Painesvillu poznani John Petkovšek, star 58 let in stanujoč na farmi na Route 86 v Painesville. Prejšnja leta je družina živela v okolici St. Clair Ave. in Addison Rd., zadnjih štirinajst let pa na farmi, kamor je mnogo prijateljev zahajalo za zabavo in oddih. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in 9 otrok in sicer na domu v Painesvillu Adolpha, Andrewa, Rose, Helen in Shirley-Mae, v Clevelandu pa Jennie Franka, Johna in Josephine omoženo Stadler, brata Lovrenca ter več drugih sorodnikov. Doma je bil iiz Unca pri Rakeku na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 38 let ter je bil član društva Jugoslav Camp št. 293 W. O. W. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Townsend ostane v kontroli Demokratizacije Townsendo-ve organizacije za starostno pokojnino, ki se zdaj imenuje National Recovery Plan, Inc., ne bo in dr. Townsend ostane najvišja in odločujoča oblast v tej organizaciji, kakor je bil doslej. Tako je sklenila konvencija townsendovcev v soboto, ko je dr. Townsend izrazil pomisleke proti nameravani demokratizaciji vodstva gibanja, češ, da se boji, da bi potem prišel v vodstvo razkol in bi se gibanje razcepilo in uničilo. Nova Adamičeva knjiga New York Times poroča, da bo v kratkem izšla nova Adamičeva knjiga, ki se bo imenovala "Cradle of Fire" (Zibelka ognja). Izdala jo bo založba Harpers v New Yorku in izšla bo 17. septembra. poroča iz Gibraltarja, da so se,'^®^" ^ Ameriko je dospela leta španska mesta severno od Gi.j 1902 Pokojna je poznana mno-braltarja že vsa predala uporni- trgovini in restavraciji, I ki jo je vodila družina, najprej GIBRALTAR, 20. jul. — U- grocerijsko trgovino 12. let v maroške čete so sinoči Newburghu, za tem pa 16 let ho- porne preplule Gibraltarsko morsko ožino ter poplavile južne prede-1 le španskega polotoka. Mesti La Linea in Algericas sta prvi padli upornikom v roke. V La Lineji je prišlo do krvavih pouličnih bojev med upornimi Ma-ročani in levičarskim prebiva lstvom, v katerih je padlo najmanj 50 ljudi, dočim jih je bilo nad sto ranjenih. Uporno vojaštvo je zatrlo odpor domačega civilnega prebivalstva z ognjem iz strojnih pušk. Upornikom se je pridružila ena španska bojna ladja, ki je spremila z uporniki naložen tovorni parnik iz Maroka preko tel v Coll., katerega sedaj vodi družina Jos. Plevnik. Do leta 1930 je vodila uspešno hotel in restavracijo, dokler ni posegla bolezen v družino. Umrl je naj-prvo sin star 20 let, potem soprog Anton, ki je umrl I. 1934. Tukaj zapušča sina Adolfa, in vnukinji Eileen in Lenore, dalje zapušča v stari domovini enega brata in 3 sestre, brata Antona Trater v Milwaukee in sestro Mrs. Felicijan v New Yorku, ki je dospela v družbi soproga in sina v nedeljo v Cleveland ter ostane do pogreba. Bila je članica društva Sv. Lawrenca, št. 65 KSKJ in pevskega društva Zvon morske ožine na špansko stran. |ki se je ustanovil v prostorih nje-Ne ve se še, ali se je vojaška | ne trgovine na E. 81 St. Po-posadka v Algericasu pridružila i greb se bo vršil v torek ob 8:30 upornikom ali se jim je upira-i zjutraj iz pogrebnega zavoda A. la, ker so bile vse komunikacij- j Grdina in Sinovi v cerkev Mari-ske vezi pretrgane, toda zname-'je Vnebovzetje na Holmes Ave nja kažejo, da so bili rebeli si-I noči v popolni posesti mesta. 'Kegljanje strojnih pušk, ki so kosile upornikom sovražno prebivalstvo v La Lineji, se je slišalo v Gibraltar (angleška kronska kolonija), kamor so pribe-žale trume beguncev. Nemiri so izbruhnili tudi v in potem na Calvary pokopališče, kjer bo položena poleg soproga in sina k večnemu počitku. Smrtna kosa V mestni bolnišnici je preminula Josephine Salekar, roj. Lube, po domače Hočevarjeva, v drugih španskih mestih, kakor! starosti 73 let. Stanovala je na v Sevilli in Barceloni. Uporniki j 16201 Parkgrove Ave. Pokojni-so se polastili radijske oddajne i ca je bila doma iz vasi Pišerce, postaje v Sevilli in razširjali po fara Smihel na Dolenjskem, od-zraku vesti o uspehih uporni-j koder je prišla v Ameriko leta kov, izjavljajoč, da je "nova 11892. Tukaj zapušča hčer Agnes vlada prav tako zanič kot sta-j por. Laušin, in sina Frank Mara" in da bodo usmrtili vojnega I račiča, v Columbusu pa hčer ministra Miajo čim jim pride v! Frances, v Kansas City hčer Jo-roke. isephine in v Rockwoodu, Pa., Revoltaje dobila razmah po hčer Mary. Soprog je preminul uporu vojaškega garnizona v ^ leta 1901. Pogreb se bo vršil v Melvilli v petek, o katerem je j torek zjutraj ob 10. uri iz pobilo poročano, da ga je vlada I grebnega zavoda August F. Sve-zatrla. Sledila je splošna voja-ltek na 478 E. 1Ž2 tS., potem pa (Dalje na 2. str.) na Highland Park pokopališče. STRAN 2.^ BNAKOPRAVNOOT 20. julija, _ I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI •ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 U 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 Ht 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4-50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države Ml 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. CARDENAS USTVARJA MEHIKI LEPŠO BODOČNOST Lazato Cardenas, prav nič podoben ostalim mehiškim generalom, je še pred štirimi leti v governerski palači države Michoacan sanjal o dnevu, ko bo kot predsednik republike začel izvajati drastične politične, gospodarske in socialne reforme; danes isti Cardenas te reforme z brezobzirno odločnostjo izvaja navzlic krvavemu odporu, ki ga vodijo proti njemu klerikalni fanatiki. In če bo dovolj dolgo živel, bo videl kot posledico teh reform močnejšo, vplivnejšo in srečnejšo Mehiko, ka^or je bila doslej. Cardenas je polnokrven mehiški Indijanec. Je skromen in pogostoma v pogovoru oklevajoč, toda v akciji nagel, drzen in brezobziren. Na oči je videti sa-njav idealist, v resnici pa vlada deželo in izvaja svoje veforme z železno odločnostjo. Tako ga opisuje neki ameriški časnikar, ki sodi, da bodo njegove reforme skoro gotovo uveljavljene in da utegne Cardenas postati prvi proletarski diktator na ameriškem kontinentu, o čemer bodo odločali prihodnji meseci notranje krize, ki je vrgla deželo v krvavo vznemirjenje. Če se Cardenasu posrečijo njegovi obsežni načrti, pravi omenjeni časnikar, tedaj bodo Združene države nekega dne v bližnji bodočnosti ugledale na svoji južni meji krepkega soseda, ki ne bo več pripravljen prenašati muhe svoje sevei-ne sosede. Cardenasov program predvsem določa izboljšanje zdravstvenih razmer v mehiških vaseh, ki šb bile doslej večinoma brez vsakih zdravniških ustanov in pomoči. Na deželo in v džungle Yucata-na, kjer prebivajo ostanki nekdaj mogočnega plemena Maya, je poslal na stotine zdravnikov in zdravniških strežnic, ki poučujejo zaostale prebivalce teh doslej izoliranih k,ajev o fundamentalnih principih zdravljenja in higijene in vplivajo na mladino, da študira zdravilstvo in zdravniško strežništvo. V Mehiki je še nad 500 mest z nad dva tisoč prebivalci, kjer ni nobenega zdravnika. Drugi del njegovega programa predvideva razdelitev zemlje med kmeti. Zadnje leto je bilo razdeljene 11 milijonov ak-rov državne in veleposestniške zemlje med tri sto tisoč kmečkih družin. Njegov zadevni program zaenkrat določa odvzem in razdelitev veleposestniške zemlje, ki že več let ni bilo obdelovana. Tretji del Cardenasovega programa določa podelitev volilne pravice ženskam. To je dokaj radikalna reforma za deželo, v kateri vlada pre|^)ričanje, da mora žena korakati za oslom, na katerem se leno ziblje njen mož. Četrta točka programa je boj proti nepismenosti in ignoranci mehiškega podeželskega prebivalstva. Haš zaradi ogromne nepismenosti in ignorance je bila doslej vsaka mehiška vlada manjšinska, kajti tako zaostalo ljudstvo pač ne more na demokratičen način sodelovati pri upravljanju države. V takih razmerah je to nemogoče. In Cardenas hoče te razmere odpraviti. Zato je naletel na silno opozicijo klerikalnih krogov, katerim je ljubša nepismena in ignorantna masa, ker se zavedajo, da je tako maso lahko držati na povodcih in izkoriščati. Toda Cai-denas je odločen (Dalje v 6. koloni) Dva sovražnika Oborožena siki sovjetov in Japoncev v — japonski luči v A^^ladivostoku in ki bi mogli v! čajno po poslih v najožji bliži-j nekaj urah napasti najbolj ob-1 ni, je bila takoj na licu mesta. I čutijive dele japonskega otočja Rešiti se je dalo le eno dekli-I ter se nato vrniti v Vladivo- co, — a oba zgoraj imenovana I stok. sta postala žrtvi strele. Druga --I Od 1. 1932 dalje so Sovjeti strela je udarila v Breznikov Japonsko vojno ministrstvo žrtovali za zgradbo utrdb in trd- vinograd na Kogu, ki pa ni naje pred kratkim izdalo knjigo z njav na rusko-mandžurski meji pravila druge škode, kakor da naslovom: "Spomini na rusko-^ več kakor poldrugo milijardo je poškodovala nekaj trt in raz-japonsko vojsko. Kakšni name- rubljev. Te utrdbe so povečini rvala zemljo. — Vedna neurja ni so usojeni japonskemu naro- ^ majhni, toda zelo močni forti, meseca maja in junija bodo du." Na platnicah je slika dra- obsegajo vsak po 50-100 b.; vzrok slabe vinske letine. Rav-matičnega modernega boja med Razvrščeni so v tri ali štiri vr-' notako bodo trpele vse druge tanki in letali. Knjiga obrav- in je vseh skupaj nekako zemljiščne kulture v celi Prle-nava moralično vrednost rusko- goOO. Z vojaškega stališča so kiji. japonske vojske za japonski na- tg verige utrdb velike važnosti . ,, rod ter obojestransko moč obeh le za obrambo, ampak tudi obsojena požiga -a sovražnikov pred 30 leti in da- ^a napad, ker služijo za mogo- Pred malim senatom okrož-nes. Z vidika vojaškega po- j operacijsko bazo. Končno nega sodišča se je zagovarjala veljstva popisuje knjiga današ- jg treba omeniti, da so Sovjeti 48 letna delavka Kregar Neža, nje mednarodno stanje Japon-.^udi Vladivostok vedno močneje ker je iz maščevalnosti zažgala ske ter primerja današnje sile utrjevali. Sedaj imajo tam 60 dne 27. maja t. 1. listnjak po ŠKRAT Japonske in Rusije. Japonsko-mandžurski proto- podmornic. ' sestniku Kune ju Alojziju in je Pijanec kolovrati domov. Med potjo se zaleti v nekega gospoda in izkupi zvenečno zaušnico. "Čudno," zamomlja pijanec. "Kaj sem mar že doma?" "Koliko piva pa stočite ponavadi na teden?", vpraša gost Tako se glasi japonsko vo- zaradi tega zgorelo njemu vse i krčmarja. kol je prestavil japonsko prvo jaško poročilo, katero so ja- gospodarsko poslopje, vredno obi'ambrto črto na mejo Sovjet-' ponski uradni vojaški krogi iz- 90,000 Din. Požar se je razši-ske Rusije. Onstran te meje'dali v knjigi za propagando med ril tudi na gospodarsko poslopje stoji silno oborožena rdeča ar-'japonskim ljudstvom. To poro- posestnika Uršiča Franca, ki je mada Daljnega vzhoda nasproti; čilo utegne biti z ozirom na ru- tudi pogorelo in trpi Uršič ško-japonskim četam. Od rusko-j sko silo vec ali manj natančno, ^ de 60,000 Din. Pogorelo je pa japonske vojske se je ruska dr-• v kolikor so seveda Japoncem tudi gospodarsko poslopje pozavna oblika docela spremenila.'znane vse sovjetske vojaške | sestniku Marenčiču Martinu v toda napadalna politika Rusije skrivnosti, ali pa v kolikor Ja- vrednosti 50,000 Din. Kregar-na Daljnem vzhodu je ostala ne' ponci v svojem propagandnem jeva je bila zaradi tega obsoje- spremenjena. Kitajcem polo-' stremljenju ne pretiravajo.^ na na 10 let robije in trajno iz-' moža in potem šele ženo. žaj še ni jasen. Ne pomislijo, j Manj zanesljivo utegne biti ja- gubo častnih pravic. da so Japonci njihovo deželo re- ponsko poročilo o stanju japon--- šili, da ni postala ali da ne bo skih čet v Mandžuriji, kar pa je ------ ^ ^ postala evropsko-ameriška ko-' z vojaškega stališča razumljivo.; Thomas povedal townsen-; moža naj ustvari, lonija. Kitajci še verjamejo v' Po japonskem poročilu znaša dovcem, da je njihov načrt. "Kakor nanese: pet do šest sodov." "Dvakrat toliko bi lahko sto-čili." "Kako neki?" "Ce bi vsak krat do vrha na-točili." — Župnik vpraša cerkovnika, zakaj je Bog najprej ustvaril Zato, gospod župnik, odgovori cerkovnik, ker bi mu bila žena neprestano govorila, kakš- nepremagljivost Evrope in A-j vojaška moč japonske armade merike ter sovražijo Japonce, v Mandžuriji le šestino tega, Kitajska je še vedno zapeljiva'kar imajo Rusi na Daljnem vaba za napadalne namene ev- vnhodu. Japonsko poročilo pra-ropskega zahoda. jalov (Dalje iz 1. str.) "Trakuljo imate. Boj ji morate napovedati!" "To ni mogoče, gospod zdrav- vi: Če pomislimo, da imajo Sovjeti na Daljnem vzhodu tako Anglija in Združene države a- ^ silo. ki je tako močna, meriške, ki sta med rusko-ja- vsa stoječa japonska ar- ponsko vojno Japonsko moralič- ne glede na ogromno vo- no in gmotno podprli, sedaj dvi , silo in 3000 letal, ki so^kor se jo zdaj izplačuje v kateri-' " ganje japonske države pisano razpolago še v zahoc^-^, državi. Toda vi morate za-' ® ^ ^ gledata. S tem se je mednarod je nadaljeval, "toda socialistič-. nik; jaz sem predsednik društ-na stranka ne verjame, da se daj va za varstvo živali! . . ." to doseči na način, ki se vam jej - priljubil. In mi smo pijonirji ŠPANIJA V PLAMENIH v boju za starostno pokojnino. | VOJAŠKE REVOLUCIJE Mi smo za večjo pokojnino, ka-[ (Dalje iz 1. str.) v španskem delu Maroka. Predsednik vlade Zdru- ni šal. data, b tem se je meanaroa-^ Rusiji, i„ če pomislimk, ffiCjeti z zahtevo; 'Plačajte delavJ T'""' "T'"'"" T"' položaj Jai>o„ske zeloposlab-,^^^^^^ hoče svoje vojaSk.Lyi'e kolikor zaslužijo!'. Jaz ne'"™" f""" — .,u.. moral napraviti prostor Marti- da morete ----- Japonska politika pa sku- Daljnem vzhodu še vedno ša doseči pomirjen je. Njeno na-: vse to za nas Japon- čelo je; živeti hi tudi drugim razumljiv dokaz, da je vse pustiti živeti. Če bi se pa ka- oboroževanje naperjeno proti tera dežela predrznila oviraU Japonce v izvrševanju njihovih izdatki ia. oboroževa- namenov, katere morajo izvršiti ^ zadnjih letih takole na- v vzhodni Aziji, so Japonci pii- ; 1931 so Sovjeti izdali pravljeni te ovire premagati z oboroževanje 1.4 milijarde vsemi sredstvi, ki so na razpo- j 1932 tudi samo še lago. Zato mora japonski na- niilijaide rubljev. Toda 1-rod biti strnjen kakor en mož ruski vojaški prora- in biti odločen premagati vse dvignil že na 1.6 milijarde težave. j rubljev, 1. 1934 na 1.8 milijarde Socialistična sovjetska repub-^ rubljev ter je 1. 1935 dosegel lika je svoje oboroževanje vedno g g milijarde rubljev in 1. 1936 bolj množila, odkar je bilo od-'^^j^ 14.8 milijarde rubljev. stranjeno rusko carstvo. To na- koncu primerja japonsko raščanje ruskega oboroževanja p^j-o^jio mirovno stanje ruske sledi iz ttehle številk: Pred prvo japonske armade. verjamem, prisiliti kapitalistični sistem, da vam bo petletko 1. 1927 so Sovjeti imeli 70 pehotnih divizij, 10 konje- Iluska mirovna armada šteje rednih čet 750,000 mož, milice niških divizij, 1200 letal in 180 300,000 mož. policijskih čet tankov. L. 1932. torej ob kon- Qpu lyo tisoč mož, transporten prve petletke, so imeli So- 90,000 mož, kar znaša tem mestu skušali iz-Bojne ladje so včeraj vjeti 75 pehotnih divizij, 13 ko- g^upaj 1,600.000 mož. Poleg' Povečalo zveznega dolga. "Za-1 bombardirale rebelne pozicije v njeniških divizij, 2200 letal in tega imajo Rusi 4000 letal, 40001 kaj Coughlin ne govori bolj Ceuti in Meliili na afriški stra-1500 tankov. Na koncu 1. 1935, tankov, 15 velikih oddelkov mo-j konstruktivno?" je dejal. I ni. Španski delavci, ki podpi-torej sredi druge petletko, pa toriziranih čet, in 50 manjših Thomas je tudi izjavil, da se so Sovjeti imeli 85 pehotnih di- odddkov motoriziranih čet ter|gc(fori, da ie bil eden izmed'ustavili polk upornega faktorjev, ki so Coughlina C vrnili od T)—H" ----iz Algencasa proti Sevilli. VIZIJ, JO konjeniških divizij, oklepnih avtomobilov. ■1000 letal in 4000 tankov. So-j japonska armada pa po tej vjetska armada šteje sedaj vse- japonski uradni statistiki šteje ga skupaj 1,600,000 mož. Na' ^ niiru le lE divizij, kar znaša razpolago so ji mogočna letal- 250,000 mož, 1000 letal in dva ska brodovja. motorizirani ar- ^^ora tankov. madni zbori ter zvrhana množi-j ----- na znanstvenih vojnih sredstev, j Nekako polovica armade je so-j stavljena iz pristnih komunistov. Ko se je meseca septembra 1. 1031 začela razvijati nova ja- 5. uri je v župnijah Sv. Bolfenk ponska politika v Mandžuriji, je Središču in Sv. Miklavž pri Or- verjamem v tako intervencijo z Sovjetska zveza imela ob mand- možu razsajalo grozno nturie % i nobenim izgovorom" ter dodal ' Tangiera v Afriki poroča-žuraki meji le štiri pehotne divi-' gromom in strelo. V Vrablov-, videl da bi se Lemke J®' bombe, s katerimi so Iz stare domovine Stic:ta ubila H )>ri.štp''' nanjo ])olitiko itd., t^-r poudarja z f njem predsednika republike dr. I^oiio^ je mir \' Evropi še vedno mogoče o]"'"'^ HIŠE ZA KOLONIZATORJE Addis Aliebo sta odpotovala lijauska gradbena inženirja, da prjp' načrte za zgradbo ()0() hiš s 4000 prosto'"" l)odo namenjeni italijanskim uradni'"®'^ Abesiniji. Večina teli hiš se ho gn"" Pi P( Ij' ni pi vs bi n( ir m m G k: S' st st g( bi Č( ki G pi t( pi ki & S( V; bi Z p: Vi P' k. 2: čl Ij S' t( d ji n v 3« P nezu Barrio-u, katerega je vče- , raj nadomestil bivši mornariški dal več po 60 letu kot pred sest-' desetim letom. Injazneven^}^,^^^^^^ mem, da lahko dobite po $200 na mesec iz 2% transakcijskegaj^^;.^^ davka. Kdo pa bo plačeval ta priskočijo davek? Ce bom moral plačati, ^ tadavek na vse transakcije.'^.j^ bom imel kmalu več d^ka kot razdelila o- obleke na hrbtu:" In ce se bil prebivalstvo. ^celo izvajati Townsendpv na-j^. pripravljeno braniti repub-crt, je svaril Thomas, bi vi^dnost $200 hipoma znizala y Barceloni je vlada dala are-na današnjo vrednost $20. to je, da bi imelo dve sto dolarjev ko- podpiratelja diktature majdanasnjyakupnovrednostp^^^^j^^g^p^..^^jg vajseti o arjev. Vlada izjavlja, da ima popolno O Coughlinu je rekel, da ne kontrolo nad Barcelono, verjame, da bo kampanja oseb-j V pristaniškem mestu Cadi-nega sovraštva pomagala Ame- zu je prišlo do boja med vladi riki. Tudi je hotel vedeti, za-'zvestimi četami in uporniki, ki kaj Coughlin ne pove, kako bi so se on financiral relif, ne da bi se krcati Addis Abebi, ostale pa (lomlarju, Ju iu Džinii. To delo nameravajo v štirih letih. Dotlej hodo italijanski uradniki v Abesiniji bivali večji dol tori in v barakah. Mussolini je obeiU'l nirjpma iiaročil, iiaj slog no vili Jai.i'J'® (lita značaju dežele, v o.stalen pa naj urejene na moderen način. ŽENSKA SKUŠA PREPLAVATI KI BELT Kakor poročajo iz Kodanja, jo I'tj sila "JT-letna KI za Kragh l>replavati j v Belt. Oi) pol 10. dopoldne je šla ]iri 1; ju \' \'odo, okrog polnoči se je obrežji'i ( Kunena približala že na ') km, ob •>■ pa je morala zavoljo krčev svoj pos^^ sta\ it i. Plavala je torej 17 in pol i. lan SKO leto je napravila podoben po-se ji je ustavilo po Ki in pol ure ph'^j/ (Dalje iz l.lcolone) svoje reforme izvesti in opozicijo N' lezno roko zatreti. Njemu se gre 2^^ J stranski in čim hitrejši napredek ^J ke in njenega ljudstva in pri tem | pi metanja polen pod noge. J Med preprostim kmečkim je čedalje bolj priljubljen. Kmečko Q bivalstvo v državi Michoacan, kjer J^j pred štirimi leti governer, je zelo j šeno zanj; "On je bil dober govei'^ pravijo. "In zdaj je dober On je vseskozi pošten in iskren, samo to; on je tudi eden izmed Ko je bil Cardenas še govern®'''! svojo plačo sam znižal za polovi^^ od sto tisoč pesov, ki so mu bili do^# ni za stroške, je vrnil državni bl:^^ 93 tisoč i)esov. In mehiški kmet P'i "Kaj takega nihče pred njim ni Pa naj reče kdo, da ni dober in P^-J predsednik!" In ko so pred kratki'i^ J ni mehiškega kongresa zahtevali i plačo, je njihovo zahtevo na kratka J bil. S tem se je revnemu kmečkemu ) j stvu in delavcem le še bolj pnktip' Tak jo Cardenas, ])redsednik 'O ške re])ublike, iz katerega hoče 1^'^''J na pi opaganda v Ameriki na vsak napraviti — krviželjno zverino! ^ ];i klerikalci so bili vodno in povsod kdor ne trobi v njihov rog in ne y tilnika pred njimi, tega je treba P {,f siti za krviželjno zverino, -katero J*" ba uničiti! Znana stai'u muzika, f liK"' naglo izgublja Hvoju privlačncnt, je še ima, tudi med preprostimi mi kmeti. 20. julija, 1936. EKAi^OPEAVNOST BTRAR 8. Literarni pomen Maksima Gorkeg a Maksimom Gorkim je za-I občestvo živih eden naj-onienabnejših sodobnih pisate-Poudarjamo: sodob-sleherna doba ima ^ ® je, ki so značilni pred-njenih gi- ne ' ^^Po^edovalci nje- ""azpoioženosti, njenih sanj nori literatura ima Sl°r° pisatelje - u-^ ' ®r kakor je bil Maksim Gorki '^^nialna tvornost Puš-Eolia umetnost Go- s(.g ' epična sila Tol- stnia,' prodornost Do- Tkr. ^"netniška drobnoris-čem , P'^ekasajo v marsi-Maksima Gor-Gorlf" - doba, v kateri je sta mogli dati samo teratiiv.-^ predstavljal v li sta 1------ ^ take gende in pravljice je značilno dvoje: čuvstvo večnega stremljenja po svobodi, združeno s protestom zoper gnilo življenje v katerem "ni ne zraka, ne prostora in ne ničesar, kar potrebuje človek," z druge strani pa iskanje originalnih, čisto po svoje živečih ljudi, ki jim je skupen prezir do vseh, kateri "služijo rublju." Samo človek iz nižine, samouk, ki mu ni nobena šola vsiljevala tradicionalnih form mišljenja, mož, ki se je sam klatil po ruskih cestah in stepah in opravljal tudi najnižja dela, je mogel tako globoko prodreti na dno ruske družbe in odkriti tipe, ki bodo imeli v poznejši revoluciji znatno vlogo. Gorkega zgodnje povesti, družbena | ki so v marsičem vzor dobro napisane proze, so čitali kakor oznanenje novega sveta vsi, ki pisatelia kor i K- značaja, ka- so pod kakršnimkoli pritiskom gov , pokojni Gorkij. Nje-, sanjarili o široki svobodi in Se jg v literarni talent, ki drugačnem, "nekonvencional-vih . ^^"^ovito zaiskril že v pr- nem" človeku. bah „ * bil ves v služ-plasti ruske družbe. ' ših romanih ("Mestece Oku-' rov," "življenje Matveja Ko-žemjakina," "Otroška leta," "Med ljudmi") se čedalje jasneje kaže pisateljev protest zoper obstoječe razmere v Rusiji: njih dejanje dviga kvas revolucionarne tendence. Po oktoberski revoluciji 1. 1917 je Gorkij za nekaj časa u-tihnil. Doba "besov," ki je str- 26. julija, nedelja, — la tudi nešteto nedolžnih živ- društvo Ijenj, perioda državljanskih i Društveni JUUJ Pevsko izlet na f r. Kauškove taiu.c na While rd. vojn in lakote ni prijala niti' 26. julija nedelja — piknik S N. Gorkemu. Sicer pa ga je slabo Doma in Klub Društev SND, zdravje zadrževalo v Italiji,: na Pintarjevi farmi. kjer je imel na otoku Capriju 26. julija, nedelja — Piknik dru-svojo znamenito vilo. L. 19231 štva "Washington" št. 32. Z. je spisal knjigo "Moje univer-! S. Z. na Stuškovi farmi, ze," avtobiografično delo, ki ga|26. julija, nedelja — Piknik dr. je pričel že z "Otroškimi leti" Velebit št. 544 SNPJ na Zor- Se sanjaril in z njimi ^ njimi je pripravljal Ptenstro^ , ; J- i---i-----J— Voi^gj. ^^uzbe. Po zmagi re-^ Rusiji bolj kega Q pisatelja od Gor-^^^oščen največje i Sa lahko da lju: kakšnemu pisate- sveta • ^"^^storu, ki je šestina ^^fatiir^^ postal pravi kralj li-diteij °^oževan vzornik, vo-ja, Učitelj vsega naraščaje dejstva in se Več vih ^|i^°^ske naklade ^^ktivji^^w. ^ že same najob-Pular^^^/ ^okaz neizmerne po-Gorkega. «J ^elo in publicistič- ni v f'^^ksimaT Gorkega se vrednočenje. njego- V celoti še nepre- Že v "Konovalovu," ki je spisan ob koncu devetdesetih let, zaznavamo novo plast v delu M. Gorkega: socialni realizem. Tej usmerjenosti je dala revolucija 1. 1905 dokončno obeležje. Poslej vidimo v spisih Gorkega čedalje ostrejšo razčlembo ruske družbe, nje kritiko in slike njenega notranjega razkroja. Roman "Foma Gordejev" je e-den izmed daleč vidnih mejnikov te razvojne plasti. V njem se bavi, Gorkij z življenjem naj-debelejšega sloja ruskega meščanstva: trgovec (kupci). "Foma Gordejev" je nekak prolog poznejšim porevolucijskim spisom, kakor so "Delo Artamo-novih," "Egor Bulyčov" i. dr. Gorkega socialni realizem je dost gel najvišji predrevolucijski razpon v velikem romanu "Mati" (1906-1907). Snov za ta spis mu je dala sormovska delavska vstaja v 1. 1901-1902; Pavel Vlasov, glavni junak tega popularnega romana, je posnet po enem izmed voditeljev te vstaje, delavcu Petru Zalomovu. Roman kaže, da je Gorkij tu ) ^meijan rujaj i že podobno proučeval gradivo ^^alov'1 (1894), "Kon-'in zajemal iz svežega toka pod- vgg "Malva" (1897) I talnega in javnega življenja ru- ^ Povesti in črtice, le-' skega proletarijata. V pozne j- , V - 'O ■ 1'izvojnih plasti. Pr-ka Označuje ruska kriti-^^^oiucionarni roman-• sodijo poleg prvih "Starka Čudra" 1892, i'i « Sokolu 1895, "Pesem •'j ig' , i- dr.) tudi po-^ kakor jj ®®jaškega življenja, |f' '1893) ^' "Emeljan Piljaj" Mkaš' ^^Dollar" najel prostor v hotelu za konja V$'' ti *• sedaj vodi kampanjo, »"'■ -.....- 0'jšalo položaj ve- bi bilo več t-e*!! '^''larsk' ^ i^'i'uzil "Sre- .cirkulaciji. > sili,; , v cjJ'.J'' dospel i/, Dallas, ' ""''-la Sherman »J'1- prostor konj (Detstvo) in nadaljeval s knjigo "Med ljudmi" (V ljudjah). Novo plast v delu Gorkega tvorijo spisi: "Delo Artamonovih" (1925), "Življenje Klima Sam-gina" (1927-1931) in dramatika trilogija "Egor Bulyčov in drugi" (1932-1933). Ti spisi so nastali pod vplivom druge, zrelejše faze ruske revolucije in kažejo z njenega zrelišča razvoj ruske družbe v zadnjih štiridesetih letih. Znameniti so njegovi članki "Moji sodobniki." \ To je delo Gorkega v najpo-glavitnejših obrisih. Delo pisatelja, ki je imel aktivno vlogo v ruskem revolucionarnem gibanju in je temu gibanju podredil svoj nenavadni pisateljski talent. Odločitev o tem, kaj je važnejše: da je Gorkij ostal samo nezainteresiran umetnik (kar verjetno sploh ni ustrezalo njegovemu osebnemu značaju in je torej nemogoča zahteva), ali pa da se je postavil v službo idej, ki jih je spoznal za zveličavne — ta odločitev je seveda zadeva svetovnega nazora. Preobilna in enostranska tendenčnost v delu njegovih spisov je gotovo posledica dejstva, da ga je socialistična "ec-clesia militans" štela med svoje bojevnike: ostal pa bo ne le ruski, marveč tudi svetovni klasik proletarske razredne literature. Izven njenega kroga bo delo M. Gorkega predstavljalo rusko književnost prve četrtine 20 stol. z vsemi njenimi viharji in spremembami; ne glede na svojo idejno vsebino, je to delo velik donesek-k obči in umetniški kulturi in značilen proizvod svojega zgodovinskega časa. Z Gorkim je umrl pisatelj, ki se je izšolal samo v življenju in je ostal do zadnjega diha v službi življenja, ki zanj velja izrek starega hrvatskega pesnika, da "stalna na tom svijetu samo m jena jest." Iz stare domovine JU. v silobranu smrt Dne 17. maja se je dogodil na cesti pri Ormožu zločin. V prsi z nožem zadoben je obležal mrtev Anton Gomboc. Zabodel ga je 30 letni mlinarski pomočnik Matija Gottwein, ki se je peljal s kolesom po ccsti ter ga je Gomboc sunil z vozila. Gottwein je pred malim senatom doprinesel dokaz, da je ravnal v silobranu ter je bil obsojen na leto dni strogega zapora. Modras ga je pičil na travniku Strmi obronki od Kamnicc; proti Selnici so prava domovina modrasov. V bližini Selnice na takem mestu se je dogodila nesreča. Pri sušenju s(!n \ n,-) travniku je pičil modras 33 letnega delavca Martina Ha.scbahu v novo. Prepeljali so ga v bolnišnico. .Zanonctcn umor Sodna komisija je pri razte-: lesen ju trupla pokojnega po-' sestnika Karla Verbošta v Plo-srebrnih dolarjev v.deršnici ugotovila, da je postal I Verbošt'žrtev zločina. Z udarcem na glavo mu je neznani morilec razbil sence. Na prsih so poznajo podplutbe, kakor da bi mu kdo klečal na prsih. Neko osebo 80 osumili, da jo v zvoZi novih prostorih, Bradley Rd. AUGUST 2. avsiKsta, nedelja — Piknik United Hunting and Game Preserve Club na Stuškovi farmi. 2. avgusta, nedelja — Sloven.,ki Socijalistični klub št. 27, in Soc "Zarja", piknik na Močil-nikarjevih farmah. 2. ai'gusta, nedelja — Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi 9. avgusta, nedelja. — Piknik priredi pevsko društvo "Jadran" na Stuškovi f i,rmi. 9. avgusta nedelja — Piknik priredi St. Clair Rifle and Hunting Club na svojih prostorih v Mentor, Ohio. 16. avgusta, nedelja — Piknik priredi drušfi^o "Brooklynski Slovenci", št. 48 SDZ pri Zor-nu na 4388 Bradley Rd. 16. aiigusta, nedelja. — Piknik Slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi. 16. avgusta, nedelja — Piknik društva "Cerkniško Jezero", št. 59, SDZ na Stuškovi farmi. 16, avgusta, nedelja, — Piknik Kluba Collinwoodskili Groce-ristov in Mesarjev na Pintarjevi farmi. 16, avgusta Hede% - Piknik Slovenske Šole 6. Doma na Močilnikarjevi farili SEPTEMBER 6. septembra, nedelja — Piknik pcv. zbora "Delavec" na Zor-novi farmi, Bradley Rd. 6. septembra, nedelja — 25-let-nico obstanka praznuje društvo "Zavedni Sosedje" št. 158 SNPJ z veselico in programom v Slov. Društ. Domu na Rechor Ave. 6. septembra, nedelja. — Srbski kulturni vrt, proslava za spomenik Njegosha in koncert v avditoriju S. N. Doma. 8. septembra, torek, — Pri-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avdi toriju SND. .septembra, nedelja -- Vinsko Tigatev, priredi zbor "Cvet" v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. ;i6, sejHximbra, sobota — Dru- Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. štvo "Comrades" št. 566 S. N. P. J. ples v avditoriju S. N. D. 27. septembra nedelja — Društ. St. Clair Grove, WC. Prireditev v Avditoriju SND. OKTOBER 3. oktobra, sobota — Zensk'x. Zveza št. 50 Plesna veselica v Avditoriju SND. 4, oktobra, nedelja — 2r,4etnica društva "Vipavski Raj", štev. 312 v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 4, oktobra, nedelja — Dram dr. "Ivan Cankav", P^redstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 10. oktobra, sobota — Klub 0-Pal, Pler,na veselica v Avditoriju SND. 10. oktobra, sobota — Emanon Club ples v S. D. D., na Waterloo Rd. 11, oktobra, nedelja — "Anton Verovšek", igra v SDD, Waterloo Road. 11. oktobra, nedelja — Društvo "Abraševič", predstava v avditoriju S. N. D. na St. Clair Ave. 16. oktobra, petek — 23rd Ward Democratic club, ples v avditoriju S. N. D. 17, oktobra sobota — Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ 30-letnico v Avditoriju SND. 17. oktobra, sobota — Hippler Guards WC ples v SDD na Waterloo Rd. 18. oktobra, nedelja — Skupna društva SSPZ. Prireditev v Auditoriju SND. 24. oktobra, sobota — Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 S. D. Z. Ples v Auditoriju SND. 24, oktobra, sobota — Progressive ples v SDD, Waterloo Rd. 35, oktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v avditoriju SND. na St. Clair Ave. 31, oktobra, sobota — Društvo "Vodnikov Venec" 147 SNPJ Plesna veselica v Avditoriju SND, 31, oktobra sobotii. — Slov. Ženska Zveza št. 18 — ples v S. D. D. Waterloo Rd. NOVEMBER 1. novembra, nedelja — Radnič-ka Organizacija, Predstava v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 7, novembra, sobota — Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ples v S. D. D., Waterloo Rd. 8. noveiubra, nedelja — Sam. Pev. Zbor "Zarja" opera v S. N. Domu. 8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd. 8, novembra, nedeljti — Koncert pevskega zbora "Cvet" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. J4. novembra, nedelja — Dru- štvo "Slovenec" št. 1 SDŽ — 20. decembra, nedelja — Pro- Prireditev v S. N. D 14. novembra, sobota — Washington No. 32 JZZ. ples v S. D. D., Waterloo Rd. 15, novembra, nedelja — 20-letnica Dr. Collinwood Hive v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Collinwood Hive—Macc. ples v S. D., na Waterloo Rd. 15. novembra, nedelja — Blaue svetni Klub SND. Božičnica Slov. Mlad. Šole v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 25. decembra, petek — Socijalistični club št. 49 ples v S. D. D., Waterloo Rd. 31. decembra, četrtek — Proslava 10-letnice otvoritve SDD, Waterloo Rd. i i: 19 3 7 ' i JANUARY 1937 Donau, koncert v avditoriju i. . . . c-i . i-, TV nnvna 1- januarja— 10-letmca Slov. L\ Doma. 2. januarja, sobota — Društvo "Napredne Slovenke" 137 S. N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju SND. N. Doma. 31. novembra, sobota — Društ. "Geo Washington" 180 JSKJ Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. ! 31. novembra, sobota — Twelve i f, . - , . S-pades Club - ples v S. D. D.'"''T'- " P'«« P"" na Waterloo Rd. : mter-Lodge Liga v Slo- 32. novembra, nedelja - Kon-i Narodnem Domu, cert društva "Zvon" v S. N.: _ . Domu na E. 80 St. ^ »^^elja - Obletm- 22. ..ovembra, nedelja Društ-1 ** vo Sv. Ana št. 4 SDZ. Prosla- j v^^onju SND 130. januarja, sobota. — Društvo I "Cleveland", št. 126, S. N. P. va 25-lotnice v Avditoriju S. N. D. 33. novembra, nedelja — Slov. Ženska Zveza št. 41 ples v S. D. D., Waterloo Rd. 25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road' J, obletnica, ples v S. N. D., na St. Clair Ave. 31. januarja, nedelja — "Carni-ola Tent" 1288 Maccabees, — Proslava 25-letnice v avditoriju Slov. Nar. Doma. FEBRUAB . novembra, sreda — Prosti c t i • , . ni=e Tv,4.„„ T ,• februarja, sobota — Društvo ples priredi Inter-Lodge liga v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. 26. novembra, četrtek — Soc. Pevski zbor "Zarja", Koncert v Avditoriju SND. 28. novembra, sobota — "Car-niola Tent" 1288 The Maccabees, Plesna veselica v Avdi-triju SND. 29. novembra, nedelja — Dram. društvo "Ivan Cankar, Predstava v avditoriju S. N. D. 29. novembra, nedelja — Waterloo Grove W. C. prireditev in ples v SDD. Waterloo Rd. DECEJVIBEE 5. decembra, sobota — International Workers Union Lokal 32, ples v avditoriju S. N. D. 6. decembra, nedelja — Društvo "Pioneers", HBZ, ples v avditoriju SND. 6. decembra, nedelja — "Pioneers HBZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. 6. decembra, nedelja — Oreški Club, prireditev in ples v SDD Waterloo Rd. 13. decembra, nedelja — Verovšek igra v S. D. D. Waterloo 20. decembra, nedelja — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. D., Waterloo Rd. Kidneys Must Clean Out Acids The only way your body can olran out AcJds and poisonous wastes from your blood is ihni 9 million tiny. iIpUchIo Kidney tubes or Jlltera, but beware of cheHP, drastic, irrilailng drug«. If functional Kid my or Bladdi-r diyord<»rs ma Lr ymi KufTcr from (letting Up Nights, Nervoun-lu'ss. Leg I'ajn.s, HHcUachc, CIrcl<"8 Under DixxinuMM, Uhcujuatlc Tains, Acidity. Burning. Smarting nr Itching, don'i take chaiU'cH. (lOt the Doctor's guaranteed nr'y; riplion called Cyatt'x (Sin.s-Tfx). Work« la.^t, ^al«* and 8nr»'. In 48 hours It mupt bring n-'W vitality, nnd Iw puaranCeod lo H\ you uj> in ono week rr monry baclt on return of empty package. CyHit t costs only i)o a dny at 'druggists and the guarantee protects you. "France Prešeren" 17 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 7. februarja nedelja — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. 21. februarja, nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 28. februarja, nedelja — Dramsko društvo "Abraševič", — predstava v avditoriju SND. MARC 28. marca nedelja — Prosvetni ni klub SND Mladinska predstava v Avditoriju SND. APRIL 7. aprila nedelja — Dramsko dr. "Ivan Cankar", predstava v avditoriju SND. Vstavite se v gostilni "Ljub" Ijana" na Veliki jezerski razstavi. ' Kraft pimento The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn witli bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. IJI Picdno j.> prišel v hotel s ko-jc hotel pripravil zn koso pi'jpravili ovsu ui ^lunic. mu ' %- X'.. -> E,4JOY COMFORT ... HEALTH ... HAPPINESS AND RECREATION AT THE PLAYGROUND OF THE GREAT LAKES -JUNE 13 to SEPT. 7-.GLAMOROUS DAYS AND NIGHTS AWAIT YOU. ENDLESS ENJOY-MENV FOR YOUNG AND OLD Frolic o.i the "World's Finest Bathing Bcach". . . rest in perfect surroundings and piTc air at the Hotel Breakers, one thousand outside rooms, the largest hotel on the Great Lakes . . . thrill to the joys of our modern Midway and Amuse menf Circle. There it also fishing, golf, tennis, speed boats, airplanes, and inauy other sports available. Moderately priced appetizing meals as formal or informal as you desire, even to picnic grounds. Above all, you will marvel at the scenic beauty of this glorious wooded peninsula. Cedar Point on Lake Eric is easily reached by auto . . rail, intcrurban. bus or steamer lo Sandusky. Ohio . . ride across Sandusky Bay. Ohio Route 2. U. S. Route 6 . . by . then the delightful 20-niinute boat AUTO TOUKISTS . . . Cedar Point is only a little more than one hour's drive from the Cleveland Great Lakes Exposition. Plan your trip lo include a delightful stay at Cedar Point. Ideal for a day, a week-end. or your entire vacation. Parking space for over 6,000 cars. Ample garage facilities. MAIL THIS SPECIAL COUPON AT ONCE TO JIKi;. A. BOtCKXINC; (JOMI'^NV, JjANDUSKV, OHIO Please send mc, without obligation, your new folder on Cc^*r Po\nt-on-Lake Erie. Address........................................................................ STRAIN 4. ENAKOPRA\rNOST Carica Katarina Zgodovinski roman — Carica, zapeljan sem bil! — vzklikne Pugačev in žalostno razširi roki, potem pa nadalju-: je: — Velika carica, jaz nisem bil slepar, bil sem osleparjen. — Nekega dne mi je prišepe-tal oni človek, ne, ne, to ni bil človek, to je bil vrag, ki mi je zašepetal: — Pugačev, ti si podoben Romanovim! Izdajaj se za carja, za moža carice Katarine — Kar pa se je potem zgodilo, itak veš, velika carica! Tega mi ni treba pripovedovati! — — Povej mi ime človeka, ki te je zapeljal, — mu zakliče carica. — Ali ta človek sodeloval v borbi ? — Ta človek? — reče prezirljivo Pugačev. — Ne, ta človek ni sodeloval v borbi. Medtem ko smo mi prelivali svojo kri, je sedel ta lopov pri tebi, carica, — za tvojo mizo! Katarina se opoteče. Njen obraz je strašno preble-dal. — Pri meni? — Za mojo mizo? To je vendar nemogoče! Pugačev, ti lažeš! Upornik, ti la-žeš! — Čez tri ure bom mrtev, — odvrne kozak, — ne lažem. Katarina, meni je vseeno, če mi verjameš ali pa ne. — Pugačev, povej mi ime tega zapeljivca in prisegam ti, da ne bo ušel strašni kazni. —Če bodo tebe mučili na kolesu, bo tudi ta lopov končal i-ste smrti, — čeprav bi bil to človek, ki ga med vsemi najbolj ljubim! S svojimi nogami bom hodila po njem, srce mu bom iztrgala iz prsi! — Povej mi ime! — Oh, to ime ti je bilo vedno drago, — mar nisi nikdar dvomila o-- Pugačev naenkrat umolkne. Zdelo se je, kakor da bi se premislil. Na njegovem obrazu se je posvetil žarek upanja. — Carica, — nadaljuje Pugačev, — vedno si bila modra gospa in gotovo nisi nikdar ničesar storila zastonj. — Nočem bili slabši trgovec od tebe! — Storil ti bom veliko uslugo osvobodil te bom najnevarnejšega sovražnika. Najnevarnejši sovražnik pa je oni, ki ga ne poznamo, mar ne? Najhujši je oni, proti kateremu se ne moremo boriti. Odkritega sovražnika se ne boji človek tako, kakor strupene kače, ki se skriva in o kateri mislimo, da je splih ni v naši bližini! Ti pa si darovala sovražniku svoje srce, obsipala si ga s častmi in z bogastvom. — Carica, mar še vedno ne veš, koga imam v mislih ? Katarina je stala, kakor da bi bila iz marmorja. Prsi so se ji hitro dvigale pod plaščem. Koga je mislil ta strašni človek? Katarina je darovala svoje srce samo dvema. Kateri iz-me njiju je bil Pugačev sokrivec, duša upora? Če bi Pugačev spregovoril ime Orlov, bi carica zavriskala od veselja. Tedaj bi nasposled vendar našla orožje, ki ga je že toliko časa zaman iskala, da bi u-ničila osovraženega nasprotnika. Če pa bi Pugačev spregovoril Potemkinovo ime, tedaj bi bila carica najnesrečnejša žena na svetu. Tedaj bi ji počilo srce. Da bi bil on, ki ga je zares nežno in iskreno ljubila ter ga oboževala bolj kakor Boga, izdajale? — Toda ne, ne! To ni mogel biti Potemkin. Mar ni bil Potemkin zmagovalec? Mar ni ta mladi vojskovodja potolkel Pugačeva pri Moskvi? Mar ji ni ravno Potem-kan rešil carsko krono? Toda tudi to bi mogla biti laž! Vse to bi bilo lahko pretvarjanje, komedija in laž. Katarina je čutila, kako ji polagoma gine vera v ljudi. — Ha, Pugačev! — reče carica. — Pokazala ti bom, da je tudi carica Katarina hvaležna! — Ce me boš zares rešil nevarnega sovražnika s tem, da mi boš povedal njegovo ime. Ti sicer ne bom poklonila življenja, pač pa ti bom olajšala zadnjo uro. Ne bom te mučila na kolesu! Tvoja smrt bo hitra in lahka! — Razen tega pa ti bom darovala še tri mesece, da boš lahko sklenil svoje račune z Bogom. Pomisli, kako dolgi so trije meseci za človeka, ki je obsojen na smrt! — Povej mi torej ime svojega sokrivca! — Pugačev, povej mi vse, priznaj mi vse! Pred vsem pa mi povej njegovo ime! Pugačev je počasi vstal in za-klical z mogočnim glasom: — Grof Gregor Orlov! — Carica vzklikne od demonskega veselja. Pugačeve besede so strašno vplivale na carico. Ce bi ne bil grof Panin priskočil, bi se bila Katarina zgrudila na tla. Preden se je carica zopet u-mirila je minilo nekaj minut. Z roko se je prijela za čelo, kakor da bi se hotela prepričati ali so bilo to samo sanje ali pa je bila resnica. Potem pa se je obrnila h grofu Paninu. — Slišal sem, Veličanstvo, — odvrne Panin, — in mislim da je Pugačevo priznanje za vas in za vso državo velika sreča! — Grof Orlov je vedno uničeval I srečo Rusije! — Skrajni čas je že, da smo našli sredstvo, s katerim ga bomo odstranili iz vlade! —Dobro torej! — vzklikne carica. — Grof, mi li lahko poveste, kako naj proti njemu postopamo? Grof Panin, svetujte mi! . . . — Veličanstvo, najprej je potrebno, da sestavimo zapisnik! Veličanstvo, če mi dovolite, bom poklical ravnatelja jetnišnice, častnika, vojaka na straži in jet-niškega paznika, ki bodo podpisali zapisnik. To bo meč moje carice, ki bo padel na Orlov vrat in mu odrezal glavo. Katarina nekaj časa premišljuje, potem pa reče: — Prav! Grof Panin, pripeljite priče! — Grof Panin odhiti, da bi izvršil caričino nalogo. Katarina je medtem razburjeno hodila po celici. Naposled, naposled je bila na cilju! Sedaj je mogla odstraniti človeka, edinega, ki bi mogel postati njej in državi nevaren. Dokler bo Orlov živel, bo Katarina trepetala, — ko pa bo ta tiran mrtev — tedaj bo šele Katarina prava in resnična vladarica Rusije. Zares, čudna so pota božje previdnosti! Par ur pred svojo smrtjo ji je Pugačev izdal tajnost in ji dal orožje, s katerim bo lahko uničila Orlova. Nekdanja strastna ljubezen se je spremenila v sovraštvo, ki ni poznalo meja. Katarina je želela, da bi videla Orlova mrtvega pred seboj. Orlova smrt bi pomenila zanjo novo življenje. Carica zasliši neke korake. Grof Panin se je vračal in vodil s seboj ravnatelja, častnika, starega paznika in vojake. Vojaka sta nesla majhno mizico, na kateri se je nahajal papir, črnilo in pero. Stari paznik pa je nesel nekaj stolov. Katarina ni zakrila svojega obraza pred ljudmi, ki so prišli. Sprejela jih je s prijaznim smehljajem. Carica prijazno odzdravi po- nižnim pozdravom prišlecev ter reče: — Gospoda moja, poslušajte me. — Priče boste pri strašnem odkritju. — Naredili bomo zapisnik o Pugačevem priznanju in vi ga boste podpisali. Obenem pa mi boste prisegli, da ne boste nikdar nikomur povedali, kar boste nocoj slišali. — Vsakega bom bogato nagradila. Strašno pa bom kaznovala onega, ki bi prelomil svojo prisego in samo z eno besedico omenil, kar je nocoj slišal. — Grof Panin, sedaj pa bodite tako dobri in začnite! Paznik, rešite Pugačeva okovov, naj govori kot svoboden človek! Čez nekaj trenutkov so zgr-meli okovi s Pugačevih rok in nog. Po dolgem času, odkar ga je Potemkin ujel in okoval, je Pugačev zopet lahko uporabljal svoje noge. Nesigurnih korakov, oslabljen po težkih okovih, je stopal Pugačev, naslonjen na starega paznika k mizi. Sedaj je začelo zasliševanje, ki ga je grof Panin zelo spretno vodil. Pugačev je na vsako vprašanje odgovarjal jasno in razločno. Nihče ni dvomil o resničnosti njegovih besed. Vsi so bili prepričani, da je Orlov vsejal v njegovo srce seme zločina, da mu je pokazal pot, po kateri naj bi šel, da bi Katarino vrgel s prestola in si nadel na svojo glavo carsko krono. Povedal je tudi, da je Orlov govoril o verižici, ki je bila zakopana pod hrastom. Pugačev je povedal vse, kar mu je Orlov pripovedoval in kako ga je nagovarjal, naj razvije zastavo upora. Zaslišavnje je trajalo več kakor eno uro. Potem pa reče grof Panin s svečanim glasom: — Jemilijan Pugačev, pozivam vas, da poveste, radi česa ste to priznal, kaj vas je vodilo pri tem? Morda sovražite grofa Gregorja Orlova in ste mu podtaknili dejanje, ki ga ni storil? — Ne — odvrne kozak. — Jaz sovražim grofa Orlova, toda samo zato, ker me je uničil! — Tedaj podpišite zapisnik! Pugačev prime pero in napravi namesto podpisa samo tri križe, ker ni znal pisati. Ravnatelj Petropavlovske trdnjave in častnika pa sta s svojima podpisoma potrdila, da je križe napravil Pugačev sam. Katarina se škodoželjno nasmehne in zašepeče grofu Paninu: — Rusija bi pa dobila zares prekrasnega carja, če bi se bilo temu divjaku posrečilo prodreti do Petrograda in uničiti moje čete. Rusija bi bila potem pač e-dina zemlja, ki bi ji vladal car, ki ne zna niti pisati. Navzoči podpišejo zapisnik. Carica sede na stol in reče: — Pugačevo usmrčenje naj se odgodi na tri mesece. Tako se glasi moja odredba. — Naj ne umre na kolesu, želim, da mu krvnik z enim samim udarcem s sekiro odseka glavo. Razen tega pa mu dajem še tri mesece življenja, toda v boljšem prostoru, kakor je ta celica. — To je moja carska volja in milost temu grešniku, ki se kesa! Pugačev se obrne in ne reče niti besede. — Kar pa se vas tiče, gospoda moja, — nadaljuje carica, — vam bom takoj dokazala svojo hvaležnost. — Vam, general, dajem dedno plemstvo, — reče carica ravnatelju jetnišnice. — Vi pa, poročnik, boste jutri povišani v majorja. — Jetniški paznik dobi tri tisoč rubljev nagrade, vsak vojak pa postane podčastnik in dobi pet sto rubljev v dar. — Zanašam se na Vas in u-pam, da boste molčali kot grob in da me nihče ne bo razočaral! — Oh, Veličanstvo! — vzklikne ravnatelj Petropavpovske trdnjave in poklekne pred carico, — kako naj se vam zahvalim za toliko milosti. Zagotavljam vam, da bomo molčali. Vsaxogar bom kaznoval s smrtjo, kdor bi črh-nil tudi eno samo besedico! Mlademu poročniku se ni niti sanjalo, da bo nocoj doživel tako srečo in takšno presenečenje, tudi on je pokleknil pred carico in poljubil rob njene obleke. Jetniški paznik in oba vojaka nista vedela, kaj naj bi rekla.' Mishli so, da sanjajo. Tudi njih se je enkrat dotaknila vila sreče s svojo cvetočo vejico, tudi njih se je enkrat spomnila vila iz pravljičnega carstva. j — Vam pa, dragi moj Panin, — reče carica in se obrne sme-1 hljaje se k svojemu ministru, — ■ Vam ne morem pokloniti niče-, sar drugega, kakor zatrdilo, da Vam bom vedno zvesto zaupa-1 la. Vi ste moj prvi minister, vaša prsa dičijo vsa odlikovanja, ki jih morem podeliti, — ne morem vas nagraditi kakor ostale smrtnike! — Veličanstvo! — odvrne grof Panin jasno in mirno, ta noč me je dovolj nagradila. — Veličanstvo, znano vam je, da je ^ po mojem mišljenju v osebi grofa Orlova največja nevarnost za Rusijo, — sedaj vem, da Vaše Veličanstvo ne bo več oklevalo in bo nemudoma odstranila tega i zločinca. Če se bo to izvršilo, bom dovolj poplačan za svoj trud! Carica se nasmehne; vedela je, da je bil grof Panin vedno ^ Orlov sovražnik in da bo trium-1 firal, če bo Orlova zadela zaslu-1 žena kazen. j Katarina in njen minister se odpeljeta zopet v isti kočiji v zimsko palačo, s katero sta po-: prej prispela. j Ko se je poslovila od grofa Panina, pohiti po stopnicah. Ni- j ti ni odložila svojega kožuha, —■; ki ga je oblekla v kočiji mesto meniške kute; — nato pa pohiti v Potemki^l^Ksobo. I — Ali si»: — vpraša šepeta je telesnega zdravnika Rubena, ki ji je prihitel naproti. — Spi, — odvrne stari zdravnik. — Toda zelo nemirno spi. Ima vročino. V spanju pa neprestano izgovarja neko ime. — Neko ime? — vzklikne Ka- j tarina in ostro pogleda svojega zdravnika. [ Abraham Ruben prebledi. Vedel je, da je storil neumnost. — ^ Dremal je, ko je stopila carica nepričakovano v sobo. Te bese-[de so mu ušle. Toda hitro zbere' prisotnost duha in odvrne: i — Veličanstvo! Knez Potem-' kin vedno ponavlja ime Vašega Veličanstva! ' To je bila morda prva laž, ki se je je poslužil stari zdravnik. Potemkin seveda ni šepetal Katarininega imena. Ustnice so mu neprestano ponavljale neko, dfugo ime, a to je bilo: Elizabe- j ta! ; (Dalje prihodnjič) i 20- Vstavite se v gostilni "Ljub-; Ijana" na Veliki jezerski razstavi. OLD PEOPLE find way to keep bre^ wholesome Halitosis (bad breath) quickly yield« to Listerine, safe antiseptic and deodorant 'I Eirtiw becaufo of itomnch dimturbmncem, food fermentation, or tho wearing of (alme teeth, old people frequently hftve halitoiJa (bad broath), Ko wonder other# consider them a nuioance! But now Srieace haa found that the regular ume of Liaterine will oft«n overcome o& ngivw mouth odora due to the fermentation of tiny bita of food on mouth, teeth, or dental plato Kurfacea, Thta wafe antiseptic quick deodorant worka quickly. It clew*®** mouth, teeth, and ^m aurface#. Halt# fermentation and putrefaction, a major caueo of odors, and thvn counteracts the odora themielvea. Try uaing Liaterine every two or three daya. See how much more wholeeome it Wve, your mouth. How it awoetoM your breath. Lambert PharmacaJ Co., St. WuW, Mo. Don't offend others-Check halitosis with USTENNE NAZNANILO in ZAHVALA Tužnega srca in v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je v angelski dobi življenja preselila med krilatce naša nadvse ljubljena hčerka ter sestrica pia^mfe Blaga hčerka, ki je za vedno zatisnila svoja mila očesa je bila rojena dne 4. maja 1925 v Clevelandu. Bila je učenka 5. razreda farne šole sv. Vida, Zadela jo je nenavadna in nepričakovana smrt dne 12. junija ob 2. uri popoldne, ko je z svojo tovarišico našla smrt pri kopanju v St. Clairskem kopališču. Ranjka je bila pridna učenka in dobra hčerka tako, da jo bomo pogrešali in nikoli pozabili. Ranjka je bila pokopana po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida dne 16. junija na Calvary pokopališču, z sveto mašo, ki jo je daroval Rev. Max Sodja za pokojno in za njeno pokojno prijateljico. Ranjka je bila članica mladinskega pevskega zbora Slavčki. Poleg žalujočih staršev zapušča tukaj dve sestri in v stari domovini več bližnjih sorodnikov. V dolžnost si štejemo, da se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice na krsto ranjke, ko je ležala na mrtva-^ škem odru. Zahvaljujemo se sledečim: krstni botri Mr. in Mrs. Kunčič, teti Josephine Antončič, birmanski teti Agnes Prešeren, bratrancu in sestrični John, Ann, Sophie in Joe Prešeren, ter bratrancu Joh#, Joe in Frank Kranjc, Mr. in Mrs. William Doolittle, družini Frank Zun, družini Jim Koss, družini Hren, družini Strah, Mr. in Mrs. Anton Bostiančic, družini Louis 0'Black in Jerry, družini Mr, in Mrs. Paul, družini Steve Sirey, Julia in Andy Paul, Miss Josephine Zajc, Miss Margaret Grdanc, John Traub, Mr. in Mrs, Joseph Vesa, Dave in Gene Logue in Mr, in Mrs. McGonigel, Mr, in Mrs, Sidney Mailes, Mr. in Mrs. Tony De Blasio, Mr. Leo Pucel, družini Matthew Metz, družini Pittman in Betty, Miller Bros. Shoe Store, družini John Stefe, Miss Frances Zakrajsek, Miss Anna Straus, dekletam od Stanley Feil Co., pevskemu zboru Slavčki in^ posameznim deklicam Slavčkov Peternel, Kern, Doles, Hrastar, Bran-cel j, Prpar, Bambič, Murgel, Sivec, Miller, Trebeč, Telic, Hočevar, Gač-nik, Mauric, Kuhar, Rudolph, Godnjavec, Prime, Zdesar, Hren, Jerman ter od šole sv. Vida za darovani venec, imena so: Sister Mary Flavian, Sophie Strauss, Angela Hegler, Vida Gerbec, Anne Cimperman, Anna Zajc, Mrs. F. Svegel, Mrs. Cerar, Mrs, Kosec, Mrs. Ponikvar, Mary Klucaric, Jennie Samich, Steve Markolio, Mrs. Helbig, Raymond Novak, Mrs. Orazem, Anthony Cizel, Mary Yertz, Sophie Ivanšek, kakor tudi skupnim darovalcem venca, Leo Demshar, Rose Kosnik, Jennie Velikanje, Agnes Foletic, Mary Miller, Mary Medves, Frankie Martin-cic, Mary Zelko, Mrs. J. Yanchello, Mrs. Diener, L. Tomoletz in otroci, Joseph Slobodnik, Mary Zupančič, Joseph Hočevar, Frankie Race, Anna Routkovach, A. Schaffer in otroci, Joe's Silver Bar. ^ Iskrena hvala gre tudi darovalcem za sv. maše, ki se bodo brale v pokoj duše blage pokojne, in sicer: Mrs. Josephine Antoncic, Mrs. Rose Urbancic, Mr, Louis Perne, Mr. Frank Tolar; Mr. in Mrs. John Zaf" nick, Mr. in Mrs. Jim Koss, Mr. in Mrs. Anton Bostiancic, Mr. in Mrs. John Cebulj, Mr. Jernej Dimnick, ter darovalcem skupno, Joe Grbec, Frank Nosse, Antonia Prosek, M. Makovec, Mary Ybilar, F. Karlin-ger, Simcic, Jožefa Aurei, Ann Gorijance, Dolen, Mrs. George Maru-seck, Antoni Zilivov, Mrs. Jean Sray, E, Zirn, Mrs. A. Peters, Mrs. F. Sober, Mrs. J. Balenesh, Mrs. A. Zele, Mary Yeme, Louis Stefan, Calis Mohorčič in Bias Papesh. Najlepša hvala gre Antoniji l^rzlikar, Sophie Strauss in Agne« Stefe, ki so se trudili in skazale prijateljstvo ranjki. Najlepša hvala pevovodju Louis Šemetu in njegovemu mladinskem^ pevskemu zboru Slavčki za zapete žalostinke pri krsti ranjke in hvala za vrstice, ki jih je priobčil čitateljem. Iskrena hvala naj gre tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, in sicer: Mr. William Doolittle, Mrs. John Kranjc, Mrs. Mary Kuncic, Mr. Louis Perne in Casey Leslie. Hvala Rev. Max Sodji za opravljene molitve v kopališču in za o-pravljene pogrebne obrede. Najlepša hvala tudi sestram sv. Vida in sošolkam, ki so prišle kropit in molit pri ranjki. Posebna hvala Sister Mary Flavian za opravljene molitve. Hvala tudi pogrebnemu zavodu A, Grdina in Sinovi za vso naklonjenost in za krasen in vzorno voden pogreb. Najlepša hvala tudi vsem, ki so bili nam v tolažbo in nam pomaga* li v bridkih urah. Posebno hvalo naj sprejmeta družini Prešeren i** Kranjc. Hyala tudi vsem, ki so prišli ranjko kropit in jo spremili na njeni zadnji pot. Ako je kako ime izpuščeno pomotoma, velja tudi njim. Draga hčerka in ljubljena sestrica, ki si šla od doma ob 1. uri tisti usodni popoldan, vesela in smehljajočega obraza si nas pozdravila-Zadnji mili glas smo slišali, z Bogom mama, z Bogom a ta! Zapustila si svoje starše in sestrice, ki žalujejo za teboj in te ne bodo nikoli pozabili. Obiskovali bomo tvoj grob in sadili cvetlice, katere bomo zalival« z solzami. Dragica, počivaj v miru v hladni zemlji, dokler se ne snidemo skupaj nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANK BLAZNIK, oče; TEREZIJA, mati; ROZI in MARGARET, sestre in več ožjih sorodnikov. Cleveland, Ohio, 20. julija, 1936. i