165. številka. Ljnbljana, v petek 23. julija 1897 XXX. leto. lakaj« Vfftk dan svetor, izimši nedelj« in praanike ter velja po po&t i prejeman ca avatro-ogerske -letele n vee leto 15 gld., ta pol leta 8 pM„ za Q peteršilja. Živa meja loči hišo od ceste. Mož je del na ribji lov, in žena sedi sedaj pred stanom, popravlja pentlje velike rujave mreže, viseče kakor velika pajčevina na zidu. Trinajstletno dekletce sedi pri vrtnem vboda na slamnatem stolcu, *MiCnjenem na Bteno; popravlja perilo, žalostno perilo, ki je bilo že večkrat zakrpano. Drago dekletce, okrog jednega leta mlajše, pa pestoje v svojih rokah prav malo dete, ki še ne zna hoditi in Še ne govoriti. Dva dečka, stan dve leti in tri leta, se- sbod, ako ne bo napeljava! vode na klerikalni strankarski mlin. Na „SlovenČPvs" insnlt« ne bomo odgovarjali. Ljudje, kateri so že uešttvilaokrat dokazali, da so pripravljeni svoj nared prodati, če to klerikalizma kaj koristi) nas sploh ne morejo raržaliti, Zabelpžtti hočemo le, da grozi „Slovenac", da se vseslovenski shed izjalovil da preprečijo klerikalci shed, če se ga udeleži narodna srranka, oziroma, in to je glavno, če ne bo imel klerikalnega značaja. Ta »Slovenci«? va" odkritoRrSnost, je pač vse hvale vredna, in priporočamo jo zlasti zunajkranj skim Slovencem v rtsnu premišljevanja. Da pa ne zaost&nemo za »Slovencem", naj povemo tudi mi svoje mnenje v tem czira, da bo jasnott na vse straši. Vseslovenski narodni shod ie p tr»b?n, in bo narodu k(r!st«n Ramo če se ga udeh^u vse obstoječe stranki« Zahteva, naj se izključi naredna stranka, je neemca iu smešna, saj bi bilo 8 tem izključeno vsa pesvetno razumništvo, vsa meščanstvo kranjsko in izključeni bi bili prav najboljfti in najeroiktnejši krogi kmetakega prebivalstva. Tak shed bi bil le polovičarski shod. in bi ne im..l nobenega uspeha, zategadelj pa tega .SlovenČeverr" predloga ne srna tiauo rtsuim, air;pa& is za ne**.ur.«.. kapi maau ne sramnc&t. Drugo pa je z 1aaČoha. Kad^r začne »Slo-venec" ubirati strme svojih načel, tedkj ve vsakdo, za kaj fe gra. jSlovanoo* hoče vseslovenski shod izkoristiti za svojo straako. M*j vrstami se čita, da mora biti naloga vseslovenskega shoda, proklamirati klerikalna načela ?a vseakveneka, sicer da shed* ni treba. To ni debeo znamenje, in ker so stvar vzeli v roke !rž^ ■ n. poslanci, jih resno svarimo, naj ee ne odajo „Slovtnčevim" zahtevam Vseslovenski shed se posreči eam-j, Se f& h ključi vse, kar strank« loči. Shod mira biri naroden, crnojen mora biti na naredna vprašanja, izključeno pa more biti vs-s, kar nas razdvaja, Shed, kateri naj ima nrmeu, proglašati klerskalizem kot točko vseslovenskega programa, tak shod se ne posreči, tak shod >•»• ne ore imeti uspeha na nobeno stran, tacega shoda ni tr ba. Povedih smo to naravnost, da ne bo dvomov. Klerikalizmu so mi ne cdamo. Pripravljeni smo, dtlati sa vseslovenski ehod, ako se bo vršil na narodni podlag', in pripravljeni smo, držati se njegovih sklepov, če bo v reanici vseslovenski shod, ako pa naj bo tak, kakor ga zahteva „Slovenec", potem je najboljše, če se o stvari več ne govori. Odgovorni za naš naredni poloiaj pismo mi, odgovorna je klerikalna stranka. Ta je h'- v uski delegaciji pritisnila svoj pečat, ena igra odločilno vlogo v njej, ona je zategadelj tudi odgovorna za vse, kar se zg di in se ne zgodi, tudi ca položaj na PrimcraVeua in za odpravo celjske gimnazije. Sfovsnaka del*g*c>ja ima svobodne rok", in uravnava lahko svojo taktike, knkor jej kaže, mi jo sodimo in jo bomo ur.dih po njenih n?pehih, a če lahko izhaja brez vseslovenskega shod«, je nam tali prav. V I JittplJtUkK 23. julija. V ogerski zbornici divja boj mej večino in opozicijo radi zakena o sladkornih premijah ue-izpremen-eu dalje. Vender je skušal predsednik Szila^vi doseči z voditelji opozicijonalnih strenk neko premirje, ker je znano, da se vrši - b ■•;.. kcija le r&di § Iti. *peljalnega zakona, ki odteza tiskovne žalitve porotam. Pogajanja p* eo bi a brezvs^ e?na. — Radi predloga naimaterskegi predsednika, naj .-e dnevna zasedanj i zbornice podaljšajo bđ za jedno nrc, se je vršila v parlamentu rezka in dolgotrajna debata, tekom katere sta zlasti osorno napadala vlado K o s s u t. h in grof A p p o u y i. Zveza mej Nemčijo in Avstrijo je v veliki nevarnesti. Tako poročajo nekateri pruski časopisi, I bralni in nacijonalni avstrijski jira pa pritrjujejo. Vzrok tej nevitrncsti pa je prvič — zares velikanski vzrok! — jezikovna naredba za Češko in Moravske, drugič pa — nečuveno! — praški polioijstl, ki so branili v IL-bu razsajati zbranim Schonerer-jancem. Zaren, smešni pa tadi nesramni so ti Prusjaki! Famozna izjava velikonemških profesorjev jim je dokaz, da prijateljstvo mej državama že na vseh krajih poka, in hinavsko javkajo, kolrka nesreča grozi Avstrijski. V resnici se ve se radi takih raalenkostij z^eze ne rušijo, a če bi se, pridobili bi s tem država in pa še posebno Slovani. Kratko zasedanje srbske sfcupšjna se završi že 24. t m. Za is i dan ho povabljeni poslanci na dvor k dinejn. Potem odprtuje kralj v sprem- dita na tleh, držita glavici tesno vkup, da se jima dotikata neska, in kcpljcta s svojimi nerodnimi ročicami po pesku, katerega si mečeta polne pesti v obraz. Nihče ne : i■ ht.sedi-; Ia otrok, katerega skuša dekletce nspati, kriči neprenehema s svojim Čistim, slabim glaskcm. Na oknu epi mačka; dišeče levkoje tvorijo na vznožju zidu lep ronde! belih cvetlic, nad katerim brenči trop muh. Dekletce, ki šiva pri vhodu na vratih, naje-denkrat zakliče: ,Mami!' Mati ii odgovori: »Kaj hočeš?" „Že zopet je tu 1" Od zjutraj sem ss Že vznemirjeni, ker lazi okrog hiše mož, star mož, pedoben beraču. Zapazili so ga, ko so opremili k čolnu očeta, ko je del na morje. Sedel je pri jarku, naravnost nssprcti vratom. Ko so se vračali od brega, so ga zopet našli, ko je strmel ravno v njihov dom. Bolan in zelo reven je bil videti, in že jedno aro ss ni premaknil; ko je pa zapazil, da ga gledajo kakor hudodelca, js vstal in odšepal. Toda sko-:••-> so ga videli vračati Ee počasnih in trudnih kerakov; to pet jo tedd 6e bližje, kakor da bi jih opazoval. Mati in hči sta se bali, posebno mati, ki je bila boječa že cd narave, in mož nj^nfie ja megel vrniti Še le o mraka. Njen mož se je zval Loveujne, njo so imeno-vali Martin, in tako so kretiii vse za Martin Levenjne. To je izviralo od tod. Ona se je prvič poročila z mornarjem Martinom, ki je odjadral vsako poletje na daljši lov. Ko sta bila dve leti porečens, sta dobila dekletce; ko pa je bila zopet blsgoslo\lična, izginil je njen mož in njegov tiojadrnik „Sestri". Nihče ni izvedel ničesar o njem, noben njegovih mornarjev se ni vrnil domov, in moztio in blago so smatL&li izginolim. Žena Mi rti n je čakala deset mesecev svojega moža in zelo težko je vzgajal* svoja otroka. Potem pa je hotel njeno roko, k«r ie bJa dobra žena, mornar iz okolice, nanarač Lavetcjue, ki je bil takrat sam vdovec ter je imel joduega dečka. Ia vzela ga je, in mn povila v treh letih So dva orrok.i. Živeli so revno in ttzkc. Kruh \e bi! drag in tneso skoraj cepoznano v tej hiši. Setn tar tja, po zimi, v viharnih meseeih so naredili celo dolg pri peku. Otrcci pa so se pri Uro prp.v do^ro pečntili. Ljudje 80 govorili o njih: „Pridni ljudje 80. krasneje. Občinstva se je pri popoladanski ljudski veselici, to je bazarja ia koncerta, zbralo do 700 oeeb. A tndi dejanski uspeh ta slavnosti je vreden, da ie zabeleži. Navzlic velikim stroškom znaš« čisti dohodek, namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda 47 gld. No, litijske Slovenke pokazale so pa še posebej svoje navdušenje za prepotrebno našo dražbo sv. Cirila in Metoda. Da dobi diužba prilikom ts veselice lep dar, in da se lepše spolni navedena zadaha BSlivcaa, nabralo in zložile so te navedenema čistemu dohodka toliko, da ss je poslal dinžbi cel etotak, kar je gotovo »Slavca" v Čast in veselje, določivši ob jednem, da bode novim pokroviteljem tukajšnjo „Slovensko bralno društvo*. — Dičneron Slaven" pa, kateri je vse to provzročil, ter se nam omilil s krasnim svojim petjem, priknpljivim kretanjem in vzornim nastopom, kar je pač posebna za sloga gg. predsednika in društvenega pevovodje, kličemo srčno hvaležni: .Slava!" Oneniti moramo tndi si novomeško godbo, katera je pod vodstvom (zbornega svojega kapelnika, g. Poula, svirala iz vrstno in d umorno Glede slavnostnega sprejema noramo prvi popis slavnosti popraviti toliko, da je čislane goste pred uhodom v Litijo nagovorila dra-žestna gonpica Malči Hatterjeva. — (Klub slovenskih bi cikli« to v »Kamnik in okolica") naznanja svojim članom, da bode v nedeljo dne 1. avgosta t. I. ob 1 /a2. tiri po-polodne na poŠti v Domžalah izvanredni ob Č n i zbor. Vz pored : Volitev podpredsednika, razgovor radi pristopa k „Z4vezi slov. kolesarjev", razgovor radi nakupa akcij ljubljanskega dirkališča in razgovor radi udeležbe, povodom blagoslovljenja »Narodnega doma" v Cel ji. — (Požari) V vodiški občini je ogenj upe-pelil kozolec in skedenj Franca Zamana po domače Trampu5a. Skoda znaša 300 gld, Z«žgal je Gletai sin pogorelčev. — V Kianjca je ue&naa požtgalec užgal skedenj posestnika Janesa Pogačarja. Ogenj je uničil skedenj, hlev, drvarnico in svinjak ter mnogo pridelkov in orodja. Škoda znaša 2600 gld. — (Pošta v Žerovnici ) C. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazem z dne 19 junija 1897. dovolilo ustanovitev poštnega urada v Žirovnici na Gorenjskem, kateri bo v zvezi s tamošnjo želez nično pootajico, h kateri bo hodil poštni sel vsaki dan sedemkrat. — (Iz Bohinjske Bistrice) se nam piše: Dne 12 t. na. odgnali so iz Bistrice živino na planino Vogel. M^j drugimi nepotrebnimi epremljevalci bil je tudi devetletni deček, jedini otrok posestnika Janeza Mencingsrja, p. d. Kmet, ki je prav proti volji roditeljev šel z dona. Popoludne iBtega dne pogrešili so na planini omenjenega dečka. Vse klicanje in iskanje je bilo zaman. Drug« dan in ves pretekli teden do 19 f- r». se je isknnje nadaljevalo. Velika množica Bistriških možakov obhodila je v£e pogorje — pa o dečku ni do danes no duha ne .-jiuha. — Dne 21 t. ra. zvečer nastala je tukaj grozovita nevihta. Mej groznim nalivom in točo grmelo in treskalo je s tako silo, da je vsakdo s strahom pričakoval najhujšega. I •. res, proti 9. uri zvečer vdarila je strela v hišo posestnika Janeza Sadje, p. d. Bonjar) švignila je po slemenu na vna-nji oboj pročelja, od tod na podstrešje, in na dveh krajih vdrla v sobo, kjer ne bili zbrani douiuči. Od silnega puha bili so vsi omamljeni, vender so se kmalu zavedli. Na strehi se je hkrati pokazal ogenj in le našim vrlim gasilcem, ki so bili takoj na mestu, gre hvala, da se ogenj ui raznetil, in spravil v nevarnost okoli stoječih hiš in vse spodnje vasi. — (S Krškega) Be nam poroča: 21. t. m. ob Vali. ari zvečer vsipalo bs je po tukajšnjem okraja precej toče. Kolikor se je do sedaj paizve-delo, je zelje, tnršica in pesa okoli L^ikovca zelo poškodovana. Trpeli so pa tudi močno vinogradi. Kakor se sodi, js toča zopet po najboljših legah do polovic? pridelka vzela. Županstvo je odredilo, da se bode Škoda takoj cenila. — (Volilni shod na Štajerskem) Poslanec i k", r priredi volilni shrd v Kozjem dne 25. t. Kalcbbrennerjs. — (Odbor podpornega draštva za slovenske visokošolce v Gradoi) razpošilja in bode še razpošiljal pravila tega društva, in uljudno prosi, zaj blagovolijo ceajeni podpiralci in prijatelji nadih visokošolcev doposlana pravila smatrati kot prošnje za podporno in se prav številno odzvati, da bode zamogel odbor v jeseni, ko dohajajo naši dijaki na oniverzo in tehniko, vsaj v nekoliki meri vstreči mnogim prošnjam naših ubogih, pa pzidnb visokošolcev. Osobito naj društva ne pozabijo oni gospodje, ki bo kdaj v Bili in bedi sami uživali dobrote kake Ppdpiralne zaloge. Prispevki naj se pošiljajo blaga j-liku, g. Fr. Žetezinger-ju, c. kr. gimn. prof, Zin-»endotfgaBS*, 32 L, Graz. — (Iz Celovca l se nam piše z dne 21. t. m.: ono je, da se vrši letošnji ob'ni zbor nemškega j in avstrijskega planinskega drnStva v Celovca, ker j bode tudi cb jednnm letos praznovala tukajšnja sekcija planinskega društva svojo 25letnico, in sicer dns 5., 6., 7., ia eventuvalno 8. avgusta. Ob sebi se raznme, da bode ob tej priliki prišlo lepo število turistov tudi iz »rajba", ki bodo prišli milovat in tolažit res »hudo stiskane" avstrijske nemške brate. Ze sedaj se delajo velikanske priprave za ta poset, približno take, kakoršna bo bile pred 12 leti pri deželni razstavi. Posebno s<> ograja in zida lesene baraka na Benediktinskem trgu, kjer se ima vršiti velika ljudska veselic* dne 8. avgusta, ki bode trajala od 2. ure popotudne do 12. ure ponoči. Kakor se čaje, povabiti hočejo v sodelovanje pri t«j slavnosti vojaško godbo pešpolka kralj Belgijcev št. 27 iz Ljubljane, da bode tudi v ten ozira imela slav-nos t bolj „nemškt" sna čaj 1 — (Korcške novioe.) V B-sljaku je dne 4. t. m. vslad neprevidnosti nstrelil neki mesarski vajenec lOletoo Šolarico in jo smrtnonevarno ranil. — Ogenj je npepelil dne 6. t. m. gospodarsko poslopje in ftanovanje Frana Schaase v Hlačah, občina Dropole. Stoda iznaša 8000 gll, zavarovan pa jo bil le za malo svoto. — Dne 10. julija je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Janesa Franka v Jadovcah, občina Grafenštajn. Škode je približno 0000 gold., zavarovan je bil le za 4000 gl. — Posestuici Neži Hartmann na Fari, občina Prevalje, je dni 14. t. m. m kdo zažgal njeno gospodarsko poslopje, katero je ognnj popolnoma usičil, še celo dve kravi sta zgoreii Skoda se ceni na 1715 gld., zavarovana je bila za 1500 gl — Neznosna, uprav trop»čna vročina, ki vlada tudi na Koroškem Že Bkoro tri tedie, je vzrok, dn je jeden mož v mehki dolini postal blazen, drugega pa so komaj rešili, ko je hotel skočiti v vodo, pri tretji osebi pa zdravja toliko napreduje, da bode v kratkem mogel zopet oprav ijati svoje delo. Ljudje pravijo, da take stvašansko vročine ne pomn'jo. — 27ietni bivši urarski po-naočnik Viljem POtahsr, doma iz Vetrinja, se je v Olovcu ustrelil. Poslednji čas je bil potcvalec za tovarno šivalnih strojev. Vzrok samomoru je najbrži „poštenost v služb.". — Andrej Ofeec se je dne 8. t. m. v kober&kem jezera kopal in zafiel mej vodno rastlinje tako globoko, da se ni več živ prikazal na dan. — (Samomor.) Pri postaji Prestraeek je bil v sredo povožen hlapec oudotnegi žrcb'Šča Andrej Vadmal. Mož je bil koj mrtev. Sodi se, da se je namenoma vrgel pod vlak. — (Pol. društvo »Edinost" v Trstu ) Na občnem zbora tega društva je bil izvoljen naslednji odbor: Mate Mandič predsednik, Ivan Balanč, dr. Gastav Gregorin, dr. Otokar Rybaf, Joiip Tur k, Makso Cotič, Josip Kat a lan, Kornelij Goru p, Ante Boedanović in Ivan Fajdiga, odborniki: Fran S u man, Anton M i klavec, Martin Pečar, Miha Hrovatin, Ivan Martelanc, Jokob Perhavc, Ivan Gor ju p, Alojzij Gor j up, Ivan M. Vatovec, namestniki, dr. Joe. A hram in Ivan Prelog pregledoval ca računov. * (LjuMco sinovo) je vrgla skozi okno prodajalka Marija Zeuchliog na Dunaji. Nj*>n 20lotoi Bin je imel namreč ljubavno razmerje z 18letuo tovarniško delavko M»rijo Eoaver. Ker pa !eg* Marija Zsuchling ni trpela, godili so se v hiši, kjer je eUnovala tud« Esiaver, večkrat škandali Ko je izvedela v sredo zvečer zlobna Z •uohliog. da je njen Bin zopet v dragem nadstropju pri ljubici, hitela je gori, jo zgrabila za nog« ter jo vrgla na dvorišče. Dekle se je jako pobilo ter si zlomilo nogo. B^sno mater so zaprli. * (Imenitni zdravniki) ao »tuleči" derviši. Dunajski zdravniki, vračajoči h* ie tesalskih bojišč, poročajo, da j h js sprejel vrhovni derviš, častitljiv, več nego 70 let Htar mož ter jim dovolil, da so prisostvovali, ko je sprejemal svoje pacijente. Bolniki so se morali vleči na trebah in derviš je ko-račil nekaj časa preko njih ter — pljunil na vsakega. In bolniki so bili »zdravi". Književnost. — nPnn6ika*. Mestni obraz. Poljski spisal Stanislav Grudzinski, poslovenil S. P.-ov. V »Slovanski knjižnici", snopič 64.. izišla no« veliča obseca 84 strunij; knjižica stane 18kr. Pisatelj nam slika nasledke slabe odgoje junakinje, L^Ie, hčerke odlične poljske rodbine, katera je radi prevelike za-baveželjnosti končno toli ubožala, da so jej bila vsa posestvu prodana. Udova Dolinčeva je skušala zato pridobiti svojim štirim koketnim hčeram bogatih, če tudi starih ženinov. Spočetka je imela smolo; a slednjič se je posrečilo najmlajši hčerki, Loli, pridobiti si bogatega, lepega doktorja VadviČa, a katerim je že pred leti ljubimkala, katerega je pa ostavila, ko se je prikazal bolehav vitez ter jo poprosil roke. A vitez je umrl, prodno je prišlo do poroke. Pet let potem se je poročila z ideiahutom Vadvičem, kateri je slepo varjel lepim Lsliuem očem, tako da ni opazil elepatstva. Srečen ni bi! niti spočetka; Lalina brezsrčnost ter plitkost duha ga je toli Žalostila, da se je sladnjtč vBled preveliko ljubosumnosti zastrupil; rešili so mu sicer iivljenje^ njegov duh pa je otemnel. — Prevod je dober, a zdi bs nam, da ee je prelagatelj pzeveč tesno držal izvirnika. Tndi smo opazili precejšno število tiskov- nih pomot. Vendar tudi ta zadnji snopič prav toplo priporočamo, kakor sploh vao »Siovantko knjižnico", katera nam podaja za tako malo ceno toliko lepih povesHj. —Ć — „Mittbeilangen des Masealvereines fur Krain". Inha»t: 1 Dati KIii^h von Krtin, von Prof. Ferdinand Seidl. 2. Aas d*m VVeicbielburger Archive, von Konrad črnologar. Kleinsre Mittheilnngen : Die Siegesfeier der Vč-kerschlacbt von Lupzig in Lai-bacb. Literaturbericht Dunaj 23. julija. Glasila obstrnkcijoni-stov pišejo silno strupeno radi kredita za celjsko slovensko gimnazijo, oziroma za provizorne gimnazijske razrede. Dunaj 23. julija. Konferenca protiseniit-skih poslancev je vzprejela resolucijo, s katero se obsoja postopanje nemških nac jonalcev v llebu. Petrograd 23. julija. Uuski car je Srbiji podaril 40.000 Berdanovih pušk, in 25 milijonov patronov. Berolin 23. julija. Wolfov bnreau javlja, da je turška vlada sporočila veleposlanikom, da se zadovolji s tisto mejo proti Tesaliji, katero so nasvetovali vojaški atašeji, Kodanj 23. julija. Javlja se, da je prišel v TromsO golob-pismonoseč, kateri je prinesel vest, da je An dr će dne 15. julija pasiral severni tečaj. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) C. kr. dež. vlada doposlala je zbornici sledeči minister.>ki ukaz z dne 12. februvarja 1897., štev. 4350: ,S priloženim poročilom z dne 18. januvarja t. I, št. 754, ki se ima svoječasno zopet predložiti, prosi trgovska in obrtniška zbornica v Pragi, da bi se izdalo napotilo glcaj se obrtoopravno ravna s priglašenim razširjenj«m obrtne pravice kake stranke, če naj se smatra taka sprememba za odglauitev prejšnjega in objedua priglasitev novega obrta, ali pa naj se le priglašena prememba obrta pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopustilni dekret? Vsled ukaza z dne 27. aprila t. 1. št. 22 911 namerava visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo v namen jednotnega postopanja od strani obrtnih ob* lastev o tej zadevi itdati napotilo, in c kr. deželni vladi se je naročilo, da naj izve tamošnje mnenje in naj o predmetu poroča. Častita zbornica se toraj elužbenouljndno prosi, da naj se čim preje izreče o principijalni uredbi lega vprašanja. Pri tem bo posebno paziti na slučaje, kjer se su?e razširjenje obrta v pojmornem obsegu prvotno z nekako omejitvijo priglašenega, obrta, kakor na pr. razširjenje trgovskega obrta na določene, prvotno ne priglašene predmete, razširjenje gostilničarskega in krč-marskega obrta na posamezne, prvotno ne priglašene pravice po § IG. obrt. r. in slednjič na na-nasprotne slučaje, v katerih obstoji prememba v zmanjšanju obrtnega obsega. (Dalje prih.) 1 Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I 1 iKu kraljica matere Natalije v Karlove vari. čaja ee, da porabi kralj počitnice v to, da Bi dobi — vender jedenkrat! — primerao dražico. Rasija. Is Peterbarga javlja brzojav velike l =tobne izpremeae v diplomatskem zbora, mej dru-. iru, da je carigradski poslanik Nelidov pre i eščen v Rim, stokholmski Sinovjev v Carigrad, * ravnatelj azijskega odseka, Gubastor, na Ca-i.nje. Poslanik Nelidov si je pridobil velikih zaslug v Carigrada, ker j« znal v Gildiz Kiosku pribaviti ruskemu uplivu uvažanja in ugleda. Uvii tega je o ml j ivo, da evropsko časopisje išče vzrokov onemu premtščenju. Možno je, da iuski premier, grof Ma-rtviev ne smatra Nelidova sposobnim, da bi zastopal v Carigradu ono konservativno politiko, o kateri sta se sporazumela vladarja Avstro Ogerske in Rusije prigodom srojega sestanka v Petarbnrgu. Možno jo, da smatrajo za to misijo Sposobnejšim mlajšega Sinovjeva, ki je prišel iz šole Gjrčakov-leva in je bil eouradnik Ignatieva. Glede pogajanj s Turčijo prinašajo časopisi J.-zojavke, ki si ugovarjajo. Jadni poročajo, da se jo Turčija povtem udala, drugi pa, da so seje pretrgane do cela. Sedaj pričakujejo poslaniki še pis-rreno izjavo. Sultan hoče ba,*'- izvoliti nove zaupnike, ki naj sklepi ji nrr. — Na Kreti s* nadaljujejo boji mej mohamedanci in kiistijani. V soboto bo Turki v Kaneji zopet napadli kristjane, jih 7 ubili, 3 ranili in 1 oehpili. V torek pa so Turki napadli rusko transportno koleno, ki je pelja'a kristjanom živež. Vojaki pa so Turks s puškinimi kopiti zavrnili. Vznemirjenje je na otoku veliko. V Bruslji je belgijska zbornica sklenila, da se naj rszjravija o predlogi gVde odprave vojaških lu.dcraestnikriV. Vlada pa navzlic splošni opozic >i noče umakniti svojega predloga o reorganizaciji meščanke brambe. Vidi ss torej, da zadnji govor kralja deputaciji generala Brialmonta ni ostal brez v--peha. Le eksekutiva in legislativa nista složni, kako bi se letili istega vprašanja. Dopisi, Z Dolen j^kega, 15. jul ja. (»S t i č i n a — zopet ciateruijauocj!") (Koaec.) Naku-[oia i bedo torej zemljišč*, kapih Fo iranspergovo, ki bi redilo kdaj lahko več dobrih kmetov in njih familije, kupili od kmetov in lezli naprej in poscah «.-. tMiai i\**-t h) izjrml dale': okolo, la kmečki proletarijat si bo žulil dlan *a samostansko kasto. In v imenu Boga, vere bed) kupovali in v :no naše ljudstvo bo prodajalo „gospodom" prav po ceni; od teh predaj pa ne bo iik.fi v vinu, impak v slabem šnopsn. V zatiškem okraju so izborni kmetje, cd njih se lahko učijo drugi. Ne OiCiiEu misliti, da je kaj tega dobrega kmetijska iz Lekdajne estercijenške šjle, saj je preteklo že bLcraj slo let od tistih čaiov, koso zapustili samo-r Da Dolenjskem. J .-dino, kar poznam, je to, da ;e ljudstvo v zatiskem okraju prebrisano in to vhled podedovan a lastoistij praočetov. Ali tega danes m treba več in preveč a£»ne. Z .kaj gnati te drbre kmetije v proletarijat! Zakaj naj 30—50 menihov dobro živi, 50 kmetij m 50 famiiij pa izgine! — Pa vzemimo, da imamo jedno velepo- Mvo več na Dolenjskem, (vsaj ee je trebanjsko parcelovalo). kako korist ima ljudstvo od teh polje-delcev? Sami ne delajo, najemajo in — fratri so •ti. Kdor gre v samostan za fratra, runaj samostana ni za delo. — Proletarci bodo kaj zaslužili! Mi rtbiti ženske, moški zd*-š:iega veka ne delajo Marin je prav pridna delavka, m mornar Lć;eeqia nima paraa. Dekletce, ki je sedelo na vrtnih vrat h, je začelo iznova: ,Morda aae pc.-a. morda je b-jrač iz Kprevilleja ali iz Auzeboica". Toda mati se ni d>la premotiti: „Na, ne, iz vestno ne prihaja iz naših krajev." Ker se nikakor ni ganil, in vziržema gledal v hišo, se je razjezila Mirtin, in ker jo je naredila b jj*.zen pogumnejlo, pograbila je lopato ter nI i prod vrata« ,,Kaj pa hočete vendar tu", je zakričala po-t-pulu v obraz. S bripavim glasom ji je odgovoril: »Sveži zrak ■za/ na?m tu; ga Vam li jemljem?■ Ona mu odvrao: ,Zakaj sed:te ravno tu pred n:ojo IiiSo kakor cgleduh?* Mirno je dejal: »Saj nikomur ne prizadrnim i..č hudega; mar ni dovoljeno pri potu sedeti?" Ker ma ni mogla nato ničesar odgovoriti, je S a zopet v svojo hišo. — Dan je počasi rasel, in proti poldnevu jo izginil rco!; toda ckoli pete ure je šel zop-l mimo. Vendar ga niso videli več ta večer. O mraku sa je tudi dahovna — zastonj. Torej ubogo pobožno ženstvo se bo izkoriščalo v deln samostana. Pa ostali kmeti bodo pridobili 1 Kaj neki? Več, kakor zdaj ti izgledni poljedelci iz zemlje dobivajo, skoraj ni mogoča, in kaj uči delo z mašinami na vrlikem posestvu gospodarja malega poseatva; na malem pessatvu ni mašina nii vredna! In kar premore bogat veleposestnik, tega nt zmaga mali, ubogi kmet. če more kdo dosti ljudi) plačati, more potem lahko delati, če more kdo imeti dosti dobrih travnikov, mu je lahko dobro rediti dosti živine, 8 tem se dosti gnoja pridobi, in pesa, krompir, žita, detelje uspevajo potam lahko dobro. Gospodarstvo bo to bogatega veleposestnika, ki ima vsako leto deficit, in ki pokrije ta dtfnit iz družili dohodkov, sam pa čita v senci svoje knjige, ali se drugače kako kratkočasi; taka gospodarstva so zmiraj za nič v narodno gospodarskem ozira, potrata časa in denarja. C s'ercijenci so menda bogati ljudje, ali njih bogatstvo ni brezmejno, in prihaja iz daril. — Tadi iz okolica bodo vieli darila. V sodnih okrajih okolo Zitičine bodi znali kmečki ljudje v bodoče redno testamente in kodicile delati, to bo petli', ali škoda za deaar, ki ne bo produktiven, ki ne bo koristil večji družbi, nego pojde za luksu-rijozno „maste;vviitfchaft" Ciatercijencer in za zabelo v meniško kuhinjo. Sicer bo nekaj revežav do bilo v velikih skledah ri četa in fižola, in nekaj bo že zaleglo tem želodcem, ali narodu bo ta ričet drag, kakor fazani. Pa glede tega ni dobro, če se ljudje n&vadijo beračiti; dobrota je sirota tudi v tem oziru, da Btvarja lenobnaže, in v zdajšnjem času in v bodoče bode moralo vse delati. Berači n smo Siovenci vredni pipe tobaka. Vse bo redno razdeljeno, delati bo treba vsakemu, in komunistov samo v uživanju Že naš Čas ne strpi več, kaj li .v te bodoči! I a taki komunisti so dandanes Cistercijenc;. Na Kranjakem je možno zdaj tudi več t' ga komunizma spraviti v deželo. Mreža samostanov in dru;ih verskih osrečevateljev ljudstva se xazteza zmiraj več čez njo; skoraj bo zmanjkalo prostora za narod, ki hoče delati, z delom ai živ-Ijenjo ohraniti; kmečki proletarijat se bo množil in pobožno lenuštvo in vse protinaravno življenja teh revežev se bo nastanilo, in še ono, ki spremlja pretirano versko življenje. Le fta v Kostanjevico in v H 'okrajno 8 samostani, potem imate lep In kol ! Ah, ljudje, ob sami božji besedi ša nobeden ni sit pustal, in le pošteno zakonsko, familijarno življenje je bilo dozdaj glavna podlaga tudi sioven. dražbi! — To je naše mnenje ob prihodu Cister-cijencav na Dolenjsko, in zato ne moremo prostiti blagoslova za njihovo delo. — Posebno pa ne, kar zadeva prostost! — »H li so Cntercijenci dobrotniki Slovenstva v prejšnjih časih", piše »Slo venec". Sluge smo bili nemškemu favdilizmn Slo venci v prošlosti. Pisal n«m gori, da se je fevdalnemu kmetu in rokodelcu boljši godilo, nego rim-lianskim sužnjem. To velja samo za Nemce, za Slovence pa ne. (S narodnosti ne jemljemo ni5 v poštev, moramo preklinjati ta fevdalni 8'stem, ker Slovenstvo je trpelo hudo tudi fizično pod njim, tako, da js upravičeno, če obžaluje zlajšni Slovan, du so zapustili naši pradedi Azijo. Zakaj nismo cstali v Aziji, rečemo lahko danes! Deaimoval nas je nemški f vializem in trpinčil, držal nas nazaj v razvojn in hierarhija katoliške cerkve je dala svoj blagoslov! Brez kulture bo nas nemški greh ter nemški škofi in menihi privlekli v niša stoletje ; ns moremo jim biti torej prav nič hvaležni! Pošten slovenski človek skrči pest, ko misli na prošlost! — Povejmo, kaj je bil „windischer Hand" in odkritosrčno govorimo: Suženstvo je zgodovina Slo venstva v preišnjem zgodovinskem čaan. To, kar smo dosegli, nas niso učili nemški škcfi ali greii, še manj pa men,hi, izerpili so ti temveč velikemu nekdanjemu narodu, lepo nadarjenemu in prvotno v zadiugah organiziranemu poljedelcu, Slovencu, najboljšo kri; kar jc še naroda, ja slabotno drevce, vrail Le* /eeh slov. krajev, kjer sta imela dva naših prav.h dobrotnikov: Jurčič in Tomšič svoj rojstni kraj! Ta dva eta klicala narod naš iz fevdalne tmine na svi tel dan kulturnega življenja. Žal, da tako pozno! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. julija. — (Spričevalo slovenskim poslancem.) Brez komentara beležimo, kar je pisal »Slovenec" v y i nočni svoji številki: »Dolgo, dolgo smo čakali, pa venđer dočakali smo, da so padle tndi največjim optimistom in rojenim posredovalcem luskine raz očij. Tudi ti sedaj spre vidijo, da je delala vlada na vae kriplje na to, da bi celjska nižja gimnazija začela hirati, in da bi konečno popolnoma poginila. »Si:var (slov. celjsko gimnazijo) hočejo uničiti," tako sa glasi brzojavka veljavnega slovenskega politika iz Gradca. O, da bi bili naši v o Ije ia mero-dajni krogi vender to že prej sprevideli, nikdar bi ne bilo prišlo tako daleč! Zbali bo se v optimizmu, verovali tolažilnim besedam g. ministra Gautscha, v zadnjih mesecih se menda sploh niso več za stvar brigali, ker so mislili, da je vse v najlepšem rada. la vendar si je naš celjski zavod od vlade že od tistega trenotka popolnoma ignoriral, ko je bil kredit odklonjen; že dna b. januvarja je bila osoda tega zavoda določena. Ko bi se bili hoteli nafti uplivni možje le malo brigati, zvedeli bi bili vse, kako životari ta zavod, ki je od vlade v gmotnem ozira popolnoma zapuščen. Vender vlada je bila tiha, msrodajni krogi so bili menda tudi tihi, ia tako so se razvila prve kali hiranja v tem zavodu." — (Nepreviden voznik.) Valentin Cirman, mesar v St. Vidn nad Ljubljano, pripeljal je včeraj popoludne tako naglo in neprevidno po Št. Paterski cesti, da )e pri L^včevi hiši z ojem podrl na tla kuharico Rozalijo Bakšek, katera se je pri padcu telesno poškodovala. Na to vdaril je Cirman po konjih in ji zavil na Riseljevo cesto. Neki nadpo-ročn'k je na kolesu dirjal za njim in ga vstavil ter izročil policijskemu stražnika. — (O stoletnici Vodnikovih »Lublanskih Novi/, ' ) Ta spis g. Ivana Vrhovnika se dobiva pri g. Ivanu Bonaču. Iz ved stane 1 K. Ves dohodek ja gospod pisatelj namenil družbi sr. Cirila in Metoda. — (Iz Litije) so nam pifte: Ridko narodno svečanost, spojeno s krasno veselico, imeli smo dne 18. t. m. v L tiji. Izlet, katerega je priredilo vrlo pevsko drnštvo »Slavec", ni bil posvečen le zabavi, temveč v prvi vrati bodrenju naroda. Zadača, katero si stavlja .Slavec", da obiskuje razne kraje naše mile domovine v svrho, da se narod bodi in navdušuje za narodno delo, in di se pri teh prilikah tadi dejanski kaj stori zi blagor naroda, ta zadača je prekrasna in vzorna- Izlet v Litijo in Šmartno je eminentno dokazal važnost, pomenljivost in tadi uspeh te zadače. Delovalo s a je navdafieno za to slavno:-'. Zlasti so 8a litijske Slovenke z vso silo goreče svoje narodne ljabezni poprijele dela, ter provzročile, da se je ta svečanost izvršila kar najt Meteororogično poročilo. Vidina na 1 morjem 306*9 no. Stanje |Caa opa- haru-aovanja [metra Temperatura v -C Vetrovi Nebo Mokrica v mm. v 24 arah 22. 2:j. 9, zvečer J 734*6 17 6 ar. azah. oblačno 7. zjutraj 737*0 | 14*7 i hrezvetr. oblačno 2. popol. 7L'69 21") ar. vzhod oblačno o-o Srednja včprajftnja t*»mperatura 18-7", za 1*2« pod normalom. Zvečer bliskim jo. U-u-najcka borza dne 23 -lilija 1897. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska rotita 4...... Ogerska zlata renta 4J,„....... Ogeraka kronska ronta 4" „ ..... avatro-ogerske bančna delnice ... Kreditne delnice......... London vista........... Nem i ki dri. bankovci »a !>■ nuurk . , SO mark............ 10 frankov........... Italijanski banko vn:......, . C. kr. cekini....... Dt«; 22. julija 185)7. *•/, državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. IH64 po 100 gld.. . Dunava rt*g. srečke 5°,0 po loO gla. . . Zemlj. obč. avstr. 4' ,° 0 slati sast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......., , Budolfove srečke po tO gld...... Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld.. Tramwav-drust. volj. 170 gid. a. v. , . Papirnati ruhelj......... V soboto, dne 24. julija 32.a. čast vsom. Anam. v hotelu „Pri slann" vojaški koncert. Po svršetku koncerta plesni venček. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. Za prav mnojzobrojen obisk prosi z velespoStovanjem (1078) I v* Mayr, 102 nI d. 15 kr. 109 25 123 % 98 101 a 25 | 122 o 70 • 100 0 10 348 9 — T if 50 | uy 50 0 r>H * 70 V 11 ■ 73' 1 't k' 52 45 • 45 ■ f> • 64 • 159 1 S1 1 gld. — 1U8 ■ n 50 • 99 9 70 n 200 | — a 22 v 25 ■ ss t* 25 ■ i«;t Bj 90 ■ 4.18 aj — ■ 1 • 26" Išče se (1047—3) postranski pisarski zaslužek za nekaj prostih popolndanskih ur. Pisava lepa. Naslov v upravnistvu „Slovenska ga Naroda". Teodorja Gunkel-a cesarja Franc Jožefa toplice v Laškem. , Vroče tkerme. Prijetno poletno bivališče. Kopelji v Savinji. Potresa doslej še ni bilo tam. Resna ženitna ponudba. Samostalan trgovec, kateri ima Se 2 drugi koncesiji, v dobrih razmerah, star 25 let. želi se poročiti s pošteno gospodičino s 19—25 leti, katera zna poleg slovenskega še nekaj drngih jezikov in ima vsaj 5c0 gld. premoženja ter je voljna pomagati pri gospodarstvu. Tajnost zagotnvljena. Ri>sne ponudbe s fotografijo se prosi pod T. 8- X«. 71 LJubljana poste restante. 11074—1) Prodaja posestev. V konkurzno maso JNtltoIm •leriiinit-ft spadajoči hiši v Domžalah: »t. lOl s velikim «ilvoriM4*eni nasproti želez oiiki postaji in št. z vrtom v sredi trga, obe biši skoro novi in za vsaki obrt pripravni, ter dve njivi (stavbenski prostori) produ jo ne takoj j»«>'krtmiku konkurzne mase. Dr. Karol Ali az hi zli advokat v Ljubljani. (10f>6—4) -o ►o 'S D Oh 00 > t? < u O) --. a o 'a? 'S o d p '3 > >I '.K X >: >: >: >: >: Doering-ovo milo ...... s m m .♦. ■>: I £ I ■>* >' >: >;• Od |. 1897 zoppt po dodnji dragocenih tvarin zboljSano, tako da se vsom damam in materam ne mote dosti nujno priporočiti, naj poskusijo. .*>. .*. . >: >: >: >: I i Ž v v »; *: >; Varčno v porabi Izborno v kvaliteti. Povsod se dobi po 30 kr. O lj«k, Oslova«, SVar aona-'aa*a, I..tn'no, Dm|; čaa Selithal t Solnovrad, Aaa Klala-Reitllng v Btcvcr, Lino, HmiIpj»•vii-n, Pl.euj, Marijina vari, Heh, Prancore vari Karlova vari, Pra«o, Lipako. — Ob 11. uri A0 min. dopoludna oaobnl Tlak« T Trhla, PonUbal, B«l]ak, l'» cvec, I.jiit.no, H-latlial, Dun*f. — Ob 4. url 3 min. pupoln>lne oaobnl Tlak t Trlii, naljak, Oalovso, Kransenafe.ta Ljubno oea NtLa-.hal v Bolnotrrail. Leiul-Oaatain, 7.«L1 ob Jaaeru, Inomo.t ! Braa^ano, Oarlh, (Jmiovo, Parla; <•« Kloin Keifllnc* » Hteyr, Lino, Hadaja-"* Tto«, Placuj, Ma>rijio« vaj», Heb, Kranoovi Taro, Karlore Tare, Pra«o Lipako, MnnaJ Tia Amntoitnn. — Ob A. uri 3!) min. popolilne osobni Tlak ▼ I,fKi'p-Hln«l, (la ob neileljah in praaniklh.) — Ob 7. ari 46 min. jtlvot 0. 0hni vlak t Tjeaca-Rlad. Proga v Bfovo mesto ln v Kočovjo. Ob e. uri 15 min. ajutraj meianl Tlak. — Ob 13. ari (16 min. po* polnđn« matanl vlak. — Ob 6. uri SO min. are^ar maiMl vlak. Prllaođ v r.jubl |ano ii.eusfo.t«. — Ob 7. uri r>6 min. zjutraj oaobnl Tlak ia Le.oo , Hlmla. —Ob 11. nri 2»> jaitrn, liCnd-Onataliia, T^Jnbna, OaloToa, 1.11..-1. Ponlabla — Ob 4. uri A7 min. popoludne oaobni Tlak a Dunaja, ljubi a, Batathala, Unlj»k», O»iovoa, Kranaenafe.te, Pontabla. — Ob 9. nri 6 mu . »Ta- ar oaobni vlak a DunaJa> Tta Amatatten In Ljnhno, la Ll|«kefia, PraRO, KranooTiii TaroT, KarlOTiri tu.-.i v, Ileba, AlarlJlDlli TaroT, Pliuja, K m1..|htIo, I.inoa, 8tayra, Holnovradat 0«lfivoa, Pnntahla>. — Ob 10. uri 35 minut araisor oaobni Tlak u» Le.ce-IUrda (la ub ne iiit*š4*i4ii*4ke in izobraženosti. Praktično znanje za takSpn i-ouk pa hj pridobi v sličnih šolah, na pr. na Dunaj i, kamor jo poprej posije društvo nGospodinjska šolau. Dama, ki bi imela veselje, voditi tak zavod (nastop proti koncu tega leta, plača po dogovoru), izvoli staviti svojo pismeno ponudbo, iz katere bode razvidno nje dosedanje izobraževanja ali službovanje. II a ji*a*me|e «lo I O. a-t gust h t. 1. pri podpisanem V Ljubljani, dne IG. julija 1897. Dr. Danilo Maj ar on (1046—fl) advokat v Ljubljani. za ojačenje mišic pri vožnji na biciklu. Vsak vozač, ki iipčp. trpet i od umorno.sti ali krfa v nogah, naj rabi Velo fluid*', ki gu btoii v vožnji ratrajnega. Dobiva be v LJubljani pri 01. Lenstelrc-n, [ekarnlkn na Resljevi cesti št. 1. {lo*i8 —l) Laea n5 Razglasilo. Podpisano mastno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj naprej v Sn\i m mestu (JiiKioi Ji»*,,*iii ) m« {>'» j< n) t s.. i.i «>i» vsakein Mcjmii /.i* govejo /ii iiHv m ii in iioer : 1. ) vsak prvi ponedeljek vsakega me- seca (ako pade na tak ponedeljek praznik vrši ee sej m prihodnji ponedeljek), tor»j \1 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2. ) januvarja m torek po sv. Antonu; 3. ) aprila v torek prod sv. Jurijem; 4. ) avgusta v torek po sv- -Jerneji; 5. ) oktobra v torek po sv. Luketi; 6. ) decembra prvi torek v adventu. Prvi konjski sejm bode torej dne 2. avgusta 1897 kot prvi ponedeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te Sijme vsestransko pripravno in prostorno novo Nfjmiš«'«- tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim do hodom in posebnim odhodom, kakor tudi poskuse vali.ščem za konje na sej-rnišču samem. Mestno županstvo v Novem mestu dne 10 julija 1KD7. (lOi• i li) Žnpan: IDr. Schegula, Št 26.196. Ustanova (1073—1) Pri podpisanem magistratu izpraznjpno je jeduo m€3«ito rrlisioar; Auer-fevili UlCanov v btnem znesku .">t» ^Icl. ."»O kr. f)o teh ustanov imajo pravico ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pred vsem pa sorodniki ustanovnika in otroci izdelovalcev barok, dokler se sami preživeti ne morejo. Pr< šnje za to Uhtanovno mpsto vložiti je «lo I i. n\ ^iisla h-lov pri mag-stratnem vložnem isapisnika. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljnbliane dne 19. julija 1897*. Št. 459. M, 5. bv. Razpisuje so v stalno namestitev novo ustanovljeno mesto tretjega veroučitelja na javnih mestnih luulskih iblah v Ljubljani z letno plačo 700 stanarino 100 gbi. in zakonitimi starostnimi dokladami. Prošnje jo }o predpisanem potu vlagati