LETO—YEAR XXII.	T^^SSt^TS!tTfTi
VfcTtfflr Chicago, I1L, torek, 14. septembra (Sept. 14th) 1020. ,il
STE V.—NUMBER 218.
STAVKA ŽELEZNIŠKIH DE LAVCEV NI KONČANA?
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE

Uradaiikl la upravaiftki
tear
l.wc<UI.
• ton
IT
Offlo*
o I
Uwud.l.
S2M7
•v«.
Uvndili
IVlvphvue
ZELEZNlSKI USLUŽBENCI KONCAUSTAVKO?
Velika stavka "insnrgsntov," ki le trajala to* P* ineaeoev, je končala s porazom.
50000 DELAVCEV V CHIKA 8K£M OKROŽJU SE VENE NA DM.O,
ChicaRO. HI- — V«lika sUvka kolodvorskih uslužbencev, premikov in ogiba li&čnih Čuvajev, ki majala od 1. aprila t. 1., je kon-Jana kolikor je soditi po izidu glasovanja v čikaškem okrožju, okrog H000 »tavkarjev je glasovalo da se vrnejo na delo, vseli stttvkarjev je pa čez 50,000. Se-veda je vse odvisno od splošnega izida glasovanja, -ki se vrši po VSA Združenih državah, kjer je okrog 400,000 delavcev prizade-
tih ► INmlovodje železniških družil)
S, niso prejeli uradnega obvestila od zveze kolodvorskih usluž-l,,II(.ev, premikačev in ogibaliftč-„ib čuvajev, da je stavka konča ua i,„la voditelji organizacije so I,a je izjavili pred časnikarskimi poročevalci, da bodo »tavkarji z veliko večino glasovali za konec stavke.
Drugo poročilo se glasi, da se delavci vrnejo na delo "pod najboljšimi pogoji, ki jih je mogoče dohiti." Ako je to res, tedaj izgleda, da je stavka končana s porazom. Natančni pogoji Se niso znani in treba je potekati nekaj dni, da se izve resnica o celi »tvari.
Značilno je, da so velfbUpižki I roti zdaj nehote pri»»ali, da je h irnmlfl do danes. Vež kot
Chicago, 111. — .John Orunau predsednik organizacije kolo dvorskih uslužbencev, premika če v in ogibal iAčnih č\jyajev v Či ka*kem okrožju, je včeraj izja vil, da je večina stavkarjev v či kaškem okrožju glasovala, da se stavka nadaljuje., Dodal pa je, da čikASka organizacija se bo poko rila izidu splošnega glasovanja po vsej Ameriki.
60MPERS POSREDUJE V BR00KLYNSKI STAVKI.
Predsednik A. F. of L. pomaga ffovernerju, Id bi rad končal boj oestnoželesnifltih delavoev.
TODA DELAVCI SE DRŽE BVOJIH POGOJEV,
______ 1
ala do dapet kot sajo naravnost nesramna poroči- Franciji v zahtevi, da ne smejo meseci so po'?oCali. da la o stavcih ftl njlti ovreči- YNI Nemci prfcoatvovatl ndHenl
/aciji, so odborniki organizacije mednarodni konferenci, posebno
hiuvka traji pred tremi ie stavka končana in od takrat so enostavno ignorirali vsako gibanje železniških delavcev. Danes pa naenkrat poročajo, da je stavka sele zdaj končana. S tem priznavajo, da so se lagali takrat, ko mi poročali o koncu štrajka. Iz te-ua naj se delavci nauče, da se ne smejo prav nič zanesti na poročila v kapitalističnih listih, kar se tiče delavskega gibanja.
8TAVKA ŽELEZNIČARJEV V MEHIKI KONČANA Z ZMAGO; DRUGE STAVKE.
M< xico City, Mehika, 13. sept.
Stavka železničarjev na vseto državnih železnicah, ki je trajala mhiki osem ur, je končana s popolno zmago stavkarjev. Začasni predsednik de la Huerta je priznal vse zahteve železničarjev. Slavka v bombažnih predilnicah toliačnih tovarnah in tvomicah za '"vije v Mexico Cityju je tudi končana m popolno zmago dela v-•'•v. Št raj k tekstilnih delavcev v " li državah (Veracruz, Tlazca 1,1 i" 1'ueblo) in splošna stavka m« t škili delavcev v državi Mi-•■lioaeanu ne traja.
1B LET STARA DEKLICA IZOI NILA BREZ SLEDU.
Chicago. 111. — Arma Tothorr, Htnra i k ki je pred kratkim l'r';la iz Nemške Avstrije, jc izgi 11,1,1 hr.-z sledu iz vlaka pennsyl-^nijske proge med Ohiesgo in ^ « Vorkem. Bivala je nekaj časa r»ri sestri in ker se ji v Ohicagu " ''"padlo, je sklenila, da odpo-1 "J* "a/aj v New York k svoji '"'rt Ko j<- vlak prispel v New Amie ni bilo nikjer. Vsled j« soprog njene sestre Fred K 'i idtventil tukajšnjo policijo '^'H/il bojazen, da je prišla v '-k. truoveem z belimi sainjica-" 1 k" J' bila krasot i ca in še mla-111 k it je nevešča angleškega J,/,k » INdieija je takoj obvestila lo.-nta. kjer ustavi vlak. ds '""'".l" h preinkavo.
New York, N. Y. — Sam Gom pers, predsednik Ameriške delav ske federacije, je včeraj (ponde-ljek) konferiral z governorjem Sinithom zaradi izravn^pja spora med Brooklyn Rapkl Transit Co. in njenimi uslužbenci,*, ki so že dva tedna v stavki. Gompers se je odzval na povabilo Smitha, da prisostvuje konferenci, na kateri je bil navzoč tudi predsednik organizacije cestnoželezniških u-sJužbencev. Rezultat konference še ni znan, toda znano je to, da stavkarji stoje trdno v "boju za svoje pogoje.
Stavkovni položaj je nespremenjen. To se pravi, da družba ne more nikamor s pe*4«*o »tavkoka-zov, jk katerimi bi. rada spravila elektr&ne vozove v obrat.
Francija bi rada pridobila Italijo za pakt proti Angliji.
VODILNI IMPERIALIBTI 80 SE PRIČELI KAVBATI.
ti
Pariz, 13. sept. — Tajna kon ferenca francoskega ministrske« predsednika Milleranda in italijanskega ministrskega predsednika Glolittija, ki se je vrftila zadnjo soboto v Aix-les4iainsu blizo italijanske meje, je porodila vse polno govoric in političnih špe-<ulacij, iz katerih se da izluščiti sledeče:
Millerand je zaupal Giolittiju, da je Francija na stališču, da Nemčija ne sme stopiti v li^o narodov dokler ne plača zadnjega feniga vojne odškodnine. Tega stali&ča se bo dri&ula francoska vlada, čeprav bo morala prekini-vse ofkrijelne vezi z Anglijo.
Anglija mera hiti izolirana I To je sklep francoskih imperiali-stov odkar je Millerand prisnal Vranglovo "vlado" na Krimu. Millerand je zdaj na delu, da odcepi oficijelno Italijo od Anglije in jo priveže na Francijo. V ta namen bo francoska vlada dovo ila Italiji, da lahko r«H jadransko vpraAanje na ftvoj način z direktnim pogajanjem z Jugoslavijo ; Francija bo odslej smatrala jadransko v.pr&ftanje m notranjo zadevo Italije. V zameno za to uslugo mora Italija spremeniti svoje stališče napram sovjetski Rusiji in odsloviti sovjetskega poslanika iz Rima. D*)je mora Giolitti obljubiti, da se pridruži
RUDARJI V ANGLIJI SE PRI ' PRAVLJAJD ZA VELIKO
STAVKO.
[ _
^London, 13. sept. — Vlada ni dfela rudarjem nol)enih novih protipogojev do danes in vsa sna menja kažejo, da koncem prihod njega tedna isbruhne velika stavka. Rudarska organiaaeija se pri pravlja za boj in ravno tako se pripravlja vlada. Otibor delavske trozveze je jutri pripravljen kon ferirati /.zastopniki vlade, če mi-sli jlada l^aj ^popustiti
SRBSKE ČETE PO- J RAZILE ALBANCE.
zaključili, da bodo odslej vrata njihovih konferenčnih prostorov zaprta reporterjem velebizni&kih časopisov.	4
KONVENCIJA J. S. K. J.
Včeraj (13. septembra) zjutraj je bila v Chicagu otvorjena enajsta redna konvencija Jugoslovanske katoliške jednote. Konvenci-ia se vrži v Pilsen-Avditoriju na Blue Island Ave. blizo 18. ceste. Navzočih je 74 delegatov in 16 gl. odbornikov.
Na predpoldanski seji je bil izvoljen poverilni odbor in sicer z listki, kar je vzelo precej časa. Konvenciji predseduje Rudolf Pendan. Konvencija zboruje od 8. ure do 12. dopoldan in od 2. do 5:30 popoldan.—Zborovalcem želimo dhilo uspeha.
PROHIBICIJONISTIČNI AGENT JI POTIPALI MILJONARJE
Boston, Mass. — Tukajfini milijonarji so bili v nedeljo zelo razburjeni, ker njihove "moči" niso hoteli vpofttcvati prohiblcijonistič-ni agentje in obiskali njihove dobro založene kleti z raznimi "dobrimiM pijačami. Nekateri zlobni ljudje so prinesli na nos prohibicijonističnim agentom, da so milijonarji Rudolf U Agasziz. predsednik ali ravnatelj več velikih podjetniških družb. Richard L. Whitmsnn, John R. Post. bom-bsžni mc*etsr in Bryce J. Aflsn. predsednik neke pambrodne družbe, dobili na nepoataven na čin precej žganja. Ko so prohibici-jonistieni sgentje obiskali domo vesteh milijonarjev, so nažll v kleteh sode polne najboljiegs žgs nja. ki je bil vredU« »cd brsti nsjmsnj p« 1400 dolarjev sod in od katerega so se morali rsdi sli nersdi milijonarji posloviti, ne ds bi dobili za to ksko odškodnino in poleg tega se bodo morali še zsgovsrjati na sodišču.
pa ne smejo biti na prihodnji conferenei v Ženevi, na kateri se bo razpravljalo o nemški vojni odškodnini.
Francija namerava storiti vse; d« izolira AngHjo. Franeosko-anglcško-italijanska vojna alijan-ca se bliža razsulu in se vsekakor razliije na skalovju nasprotujočih si finančnih in ekonomskih interesov.
V svrho, da zmanjša vpliv An-glije na kontinentu, je Francija pričela organizirati takozvano 'malo entento" na Balkanu, h kateri bi rada priključila še Ogrsko in PoljskA. "Mala ententa" ima tudi služiti za 'sanitarni kordon" napram rdeči Rusiji Anglija je upala, da na drugi strani zabalancira "malo enten-to" s koalicijo Italije, Avstrije. Turčije in Bojgsrske, toda če se Italija pridruži FranHjL, bo o-menjena koalicija zelo slsba.
Pariz. 13. sept. — Millerand je izjavil v intervjuvu, da glavna vprašanja, o katerih je razpravljal z Oiolittijem, so: Poljska naj hitro sklene mir; sovjetska Ku«ija mora ostati izolirana; Reka je pri vat po vprašanje Ita lije in Srbije; utrjenje vojne, ali-janee med Francijo, Anglijo in Italijo.
JANDIDATJE LABOR PABTT Bf>no NEODVISNI" V KALI PORNIJI. •
1 Praneiaro. Tal. — Kandi f<iriDflr*ko-delarnke stran
Kjiliforniji bodo imeli na "voi< i itn« "i»<Hidvkni."
IRCI V CALIFORIfUI BODO BOJKOTIRALI BLAGO IZ ANGLIJE.
OaL — Na jav nem shodn. katerega Je skliesls organizacij« Ireev, je Mla »prejeta rennlneijs. v kateri se sahteva. ds r«i Irei bojkotiraj*	»
'm** .....
Srbske to se ustavila na al-bliski maji in adaj se vršt mirovna diskusija.
i POGAJANJE ZA REKO.
London, 13. sept. — Iz uradnih jugoslovanskih virov se po* roča, da je bila vojaška kampanja Srbov proti Albaniji zelo kratka. Albanci so bili premagani in pognani Čez njihovo vahod-no mejo. Jugoslovanske čete so dobile ukaz iz Belgrada, da se javijo ua meji. To se je zgodili). Albansko ozemlje ni bilo in-vfcdirano.
V severni Albaniji, kjer so na dnevnem redu mnoga aporna vprašanja zaradi črnogorskih krajev, je položaj še vedno slab in boj se nadaljuje zaradi vprašanja meje, katero ima določit4 vrkovni zavezniški svet. Jugoslavija je ponudila Albaniji priliko za mirno poravnanje spora in v Bel gradu upajo, da bo kmalu mk
J Uročila iz Rima v zadnjpgj
nu o revoTUcfji Hrvašo*. "Bol.
njakov In Črnogorcev proti Srbiji so bila izmišljena; ravno tako ie bila i/jnišljena vest, da je Srbija na robu revolucije. Poročevalci teh vrtiti so slabo poučeni o razmerah v Jugoslaviji. Albanske čete, ki so invadirale srbsko ozemlje, so bile dobro založene z orožjem in strelivom, ki so ga Itslijsni na sumljiv način ostavi-II v Valoni, ko so jo izpraznili.
Poročilo se dalje glasi, da je Srbija za neodvisnost Albanije. Jugoslovanski delegatje so bili edhii, ki so na mirovni konferenci zagovarjali neodvisnost Albancev in so bili proti Italijanskemu in grškemu protektoratu. Prebivslstvo v okolišu Skadra je Srbsko. Jugoalovanski delegstje so na mirovni konferenci pred* lagali ,da ae tam uvode plebiscit, toda Italija ni dovolila.
Vlada v Bel gradu je pripravljena skleniti alijaneo z Rumu-nijo in Grško.
PODIVJANA MNOŽICA NI MOGLA ČAKATI RAZSOD BE VlftJEOA PRIZTV-NEGA SODlftČA.
Meridan, Miss — Črnec Wf11 Kclrols je bil pred nedolgim obsojen ns smrt ns vešala, ker je bil obdolžen umors, tods kar je eatr jevsl, da je nedolžen, je vložil pri-ziv ns višje »odlšče, ki mu je do volilo v zadnjem trenutku po novno razpravo. Obešen bi moral bit izadnji petekvTod« podivjana ljudska množica nI bila a tem zadovoljna. Nekaj moških je napsd-In ječo, iz kstere ao vzeli nesrečne Žs, ml peljali v bližnji gozd in gs ustrelili.
Kovinarji v Italiji so obdrželi tovarne.
Kompromisna resolucija, ki ja bila aprajata v Milanu, sahteva, da kapitalisti prisnajo delavako kontrolo nad tovarnami. Vsi drugi dalavci bodo podpirali kovinarja. V Trstu ja razglašeno obsedno stanja.
ŠTORKLJA JE ZASTAVkALA!
Washfagton, D. C. — fttorklja, ki prinaša otroke, je tudi zsstav-kalaf Zdravstveni oddelek, ki registrira porode, tli prejel v sobo-to niti nedeljo niti eiu*gs naznanila o kakem porodu. Dva dni se torej nI nihče narodi! v Washing-tonu, kar se še ni zgodilo v zgodovini masta, Uradniki zdrav-stvenega oddelka radovedno čakajo, kaj prineae tretji dan.
STATISTIČNI PODATKI DRAGINJI.
Ntw Tork, N. T. — Kako zelo so se podražile razne življenske potrebščine ml leta 1914, nam kažejo atatistični podatki, katere |e izdal "National industrisl Con-ferenee Rosrd" za do»»o lun t let. Najbolj se je podražil alsdkor in sicer za odstotkov, krompir za odstotkov, moka za 164 odstotkov, kmh r.s 113 odstokov, stanovanja za	obleka za
1M%, knrjava In razsvetljava za M odstotkov in rsrne druge potrebščine za od«W»tkov. Hamo od marca mdseea pa do julija me-sees 1.1. so se povprečno pmlrsMle življenske potrebščine za p*t od niški listi vedno kričeli. ds eene
rhiesgo m okolica: V sredo neaitalno: nevihte in daievni na livis Južni vetrovi. Temperatura Istatkov. akoravno ao velepodjet zadnjih 24. tirak t najvišja 7». j padajo, padajo
najnižja «3 Wo1nre M4o ob zaide ob 7*3.
Ali so dejavei prejeli toliko «vi-šano plačo f
Milan, Italija, 13. sept. ~ Zastopniki socialistične strauke in Splošne delavske zveae so v plena mi seji v soboto s večer sklenili, da se sa enkrat p<»ča>ka a generalno okupacijo industrij v I-taliji. Industrijalna kriza, ki je nastala vstal grozeče stavke kovinarjev, na katero so tovarnarji v naprej odgovorili s iaporom, je sačasno rešena, 'kar se tiče delavcev. Kaj bodo storili delodsjsl-ei, še ni snano. Vlada je ostala nevtralna, toda gibanje vojaških čet se nadaljuje. Vojaki se vozijo v severno Italijo v tovornih avtomobilih, ker jtti železničarji nočejo voaiii.
Zakljufeik delavskih* zatrt »pultov v Milanu je, da kovinarska organizacija obdrži osvojene tovarne za pos'ku#njo in jih obratuje, da pokaže spodobnost delavcev sa Obratovanje industrije brez gospodarjev. Druge zaaeie-ne tovarpe, k I tte spadajo v ko-vinarsko industrij«. vrnejo lastnikom. Kovinarska organizacija bo imela podporo vaega, strokovno in politično organlsira-uega delavstva v Italiji pri ope-riranju tovarn.
i iNa zborovanju ao bile vroče de-bate; veftkrs< je prišlo do oatrih besednih spopadov. |>ehete so ttaiifo MnajSt ar prodna je
prišlo do sakljuftka. Takoj od sa-četka je bilo videti, da sta med zastopniki dve strujlt prva zs kompromis In nsdaljevanje seds nje taktike, druga pa za takoj šnjo proklamacijo diktature pro letarijkta In sovjetske republike. Zmaigal je kompromis.
Prvo atrujo je vodil soelalistič nI poslanec Daragona, ki se je pml krstkim vrnil iz sovjetske Rusije. On je predložil resolucijo
v	imenu Splošne delavske zveze, ki se med drugim glssi:
"Današnji historični moment zabteva, da prenehajo stsri od-nošaji med kapitalisti In delavci, vsledčcsar je nujno potrebno, da Splošna delavska zveaa In socis-HstiČna stranka prevzameta vodstvo sedanjega industrijalnegs gibanja. Cilj sedanjega boje mora biti. da 'delodsjslci vrnnu-jo princip čass, ki zshteva, da so njihove tovarne In delavnice pod kontrolo delavskJb strokovnih or-
ganfaurijj'
To je blatvo 4compromisa. Na drugi strani je sodslistlčni |io slanee Duoeo predložil rezoluel lo, ki zahteva, da se sedsnje gl bstije kovinsrskih delsveev rar. širi na vse industrije in drug« panoge dela v Italiji in da s« »rok I a mira proletarska revolud ja s HI je m diktature proletarijs ta In sovjetske republike.
Rezoluel jo Dsrsgone *o pmlpi rsli zastopniki velike federselj« tekstilnih delsveev. unije kmet skih težakov in ddsvskih koope rstiv v Bol ogni, Rsvenni, Msnto
vi	in Ferrsri. Dueeojevs rezolu cija je Imela podporo kooperath v Tusksniji, kovinsrskih orgsnl zaclj romarjev in prisUaMall delsveev.
Končno je bi Is sprejeta Dara gonajeva rezoHiaji z ve#ln< 200,000 glaaov; ddblls je «00,000 glasov, Dueeojevs ps 400,000 Vas aastopnlštvo je Imelo 1.004-
000	glasov. Tek<ym debate je skušsl soHs
1	(stični poslsne« Mmliglisnl sbli žatl obe stroji, tods ni ae mu po srsčilo, čeprav je naglašal pote«*-bo sloga v tem vsžnem času. nari je napadel Daragono, da ho-le zlomiti direktivo socialistične stranke; on je na stališču, da I-
g »banje kovinarjev politični značaj in *a rad I te ga je naloga so
VRANGLOVE DETE SO DOCELA PREMA6ANE.
Tako sa glaai rusko porodilo dsa Berlin, modtsm ko v Pariiu kriAs o baronovih tmagsh.
POLJAKI SB TUDI UMIKAJO PRBD NOVO RUBKO OFBN ŽIVO.
Iiondon, 13. sept. — Ia Berlina javljajo, da je tja doSpelo uradno poročilo Iz Moskva o popolnem porazu in uničenju Vran-glovih čet na Krimu. Poročilo se dalje glasi, da so Rusi osvojili utrjene postojanke ob reki Bug na poljski fronti. Nova ruaka »-fenaiva v okolišu Breat-Litovaka se tmpešno rasvija In Poljaki so se umaknili.
Ia Carigrada poročijo, da se vrše siloviti boji bllao Poloha v provineijl Jekaterincalava (severno (hI Krima). Ena boljševi-ška brigada js bila ujets.
'Psris, 13. sept. — Vrsnglove čete ao iavojevale veliko stnsigo za posest Tsvtide. Ia Hebastopola javljajo, ds bo Vrsngal ustsvil prodiranj« na ssdsuji avojl črti, razun št boljševiki privedejo nove čete « pm5ake fronte.
Varšava, 13, sept. — Poljaki generalni štab poroča, ds so polj* ske čete prodrle do kovslsko železnice južnovzhodno od Brest-Litovska. Bojevanje v Oalkdjl ae nadaljuje.
, London, 13. sept. — Is Buks-rešts javljajo, da je rumunska vlada odgovorila v prijateljskem tonu na mirovno ponudbo ruske Movjetske vlade. Odgovor se glasi, ds Rumunljs Želi vpostavlje-nje mirnih ml noša je v z Rusijo in da bo kmalu informlrsls sovjetsko vlado v Moskvi o pogojih za mir.
NASPROTNIKI SUNKI V0-LILNE PRAVIOB NI MORIJO MIROVATI,
Waahinfioa, D. C. — Zagrizenim readkeljonarjen ženska volil* na pravica na da pokoja. Medaj je prišla delegacija najzagrlzenej-ših naaprotnlkov ženske volilne pravice v Tennesse,kateri načelu je Met h VValker z namenom, da prisili državnega tajnika Coll>ya, Is prekliče svojo proklsmaeijo, a katero je uradno potrdil, da Imajo lenske v vseh /Ar. državah volilna pravieo. Nasprotniki trdijo. Is 19. dmlatek k ustavi ni bil pravilno sprejet v zadnjem zakono. tajnem zasedsnju v državi Ten-nessee In pravijo, da InkUi Iz tega naatale konfuzlje, ako državni tajnik ne prekliče omenjene proklamacijo.
VELIKA AVTOMOBILSKA VISOODA..
Nov Tork, M, T, — Ko se je v
nedeljo popoldsn vračal zdravnik fleo II. MeOuire Iz Newburgs v mesto, je v dežnem nalivu Higubll kontrolo nad svojim svtomobllom iu zavozll čres nasip blizo IMdis Ferry in avtomobil je padel 20 čevljev globoko. Posledica js bila, da je bilo sedem oseb, vsi potniki v avtomobilu, na mestu ubitih.
STAVKA GODBENIKOV ? KI NIMATOOlAFni KONČANA, OMosgo, m — Stavka godbenikov v kinematografih je končana, ko ae jc v nedeljo zvečer doaegcl ■porazum med zastopniki godbeni-
kov in lastniki gledslfšč, Oodbc
r^iZ^kTiijniki a^ 40 odstotkov ^^
vsa s kri jo v svoje roke in	^	^ ^ ^
(Dalje ns S. strsni )
Ipeturno Mil. H
■ 11.
PROSVETA
SLOVBNSK* MAftODNE FODPOftJVK JEDNOT1
LASTNINA BU)VKW«UE NARODNE PODPOH« /fPWQT»
b ee
ti Z*dlnJ*n« driav« (liv.n ChJea*o) f« 00 m Ista, m! M« ta $125 «a tri m«M<»; Chicaso |fl.r,o m leto, |t.26 $1 m tri a—««, In u inosemstvo 98.00.

sa vm, kar toa »tik •
"PROSVETA"
A
'THE ENLIGHTENMENT"
tifc^i	j^m^jji H^P^jt
M kr tW
Adv«rtUinc nrtn mi
Natisa«! B«>«f U
CkltMU
Sobacriptiun i Unib-d h »»u $6.t>0, and forslgn
countriea
(mim( Chicago) and Cauada $6 riaa $1.00 par yaar.
faarj
pr. (S*p«*ml
Da tam v «kl«raa)ii b. pr. (Srpt*«ib«r MO)

DELAVSKO GIBANJE V ITALIJI.
Ako 80 najnovejša poročila zanesljiva (znano je, da - na vsa poročila se ni zanesti), tedaj so delavci v Italiji previdno zadržali korak, ki bi bil morda za nje usodepoln.
Italijanski kovinarji, ki imajo močno organizacijo, so zasegli tpvarne v njihovi industriji. S to potezo so prekrižali račune tovarnarjem, ki so hoteli delavce izpreti; zgodilo se je ravno narobe, kot so pa pričakovali tovarnarji; delavci so izprli tovarnarje. To je nov način in dustrijalnega boja.
Gibanju kovinarjev je pa hitro sledilo, kar je moralo slediti. Pojavilo se je trenotno vprašanje, zakaj ne bi tudi druge delavske organizacije tako storile? Ako se je po-sraMo kovinarjem, zakaj se ne bi drugim? Zakaj ne bi bil to začetek splošnega industrijalnega in socialnega preobrata v Italiji?
Sklicano je bilo zborovanje delavskih zastopnikov v Milanu, ki so se bavili s tem vprašanjem. Zastopniki so po dolgem razpravljanju sklenili, da začasno še ostane •amo pri gibanju kovinarjev.
Kdor pozna položaj v Italiji in razmere v južnoza-padni Evropi, razume zaključek italijanskega delavstva. ItfcHj* j« zrela za preobrat. To je jasno. Vlada v Rimu je "nevtralna" zato, ker je brez moči. Nobana vlada ni bila še nikdar nevtralna, če ima moč. Razširjenje gibanja kovinarjev na vse industrije v Italiji pomeni, da delavci vzamejo v svoje roke vsa sredstva produkcije in distribucije, vsledčesar bi moral priti politični polom sedanjega državnega sistema v Italiji. To je prenos revolucije iz Rusije.
Ako bi Italija imela vse doma, česar potrebuje za obratovanje industrij in prehrano ljudstva, to je stirovin, živil in kuriva, tedaj delavci gotovo ne bi dolgo pomišljali. Tako pa kdo jim more jamčiti, da bodo dobivali žito, premog in surovine iz Amerike, Anglije in od drugod, če čet noč vržejo kralja, Giolittija in kapitaliste v morje?
V takih razmerah je boljša evolucionarna revolucija, ki prihaja polagoma korak za korakom. Delavci v Italiji ravnajo pametno.
PjgSVET

nanji politiki
Mitov v Trstu.
Mras in ravolucij«. — Italija je čudna mešanica potresov in revolt in liudi iz srednjega veka ter is 20. stoletja. Zadnja potre/na katastrofa je prišla v momentu ve-likega delavskega gibanja, kakršnega še ni bilo v Italiji; delavci so osvojili okrog petsto tovarn v železarski in jeklarski industriji. Poneumnjevalci ljudi, katerih se zlasti ne manjka med duhovni, so pa izrabili delovanje naravnih sil, ki stresajo zemljo in rušijo bivališča, s* proU-revoludonamo propagando, jčeš da je potres~"lit>a božja sa one, ki poslušajo boljševilje". Brzojavka, ki to poroča, dostavlja; da ta propaganda učinkuje na priproete ljudi, ki nimajo izobrazbe, da bi z^iall, kaj povzroča potres, in ki ne vedo, da so posebno Italije salo vulkanična ter vsled tega dostopna pogostefiu tresenju.
Ali je mogoče, da še dri*) črne pravljice is srednjega veka? Pred tisoč leti je bil vsak solnčni in lunin nuje "šiba božja za grešnike", ki so ob takih prilikah drli v cerkve in nosili darila za odpustke, žalostna resnica pa je, da se razmere v tisoč letih ponekod še niso spremenile.
Porthsmouth, Anglija. — An Kletke strokovne unije so obdr tavale v Portpmoutku «voj redni kongres, na katerem je predeedo val / H. Thorass, ki je v svojem otvoritvenem govoru omenil, <U so splošne razmere prisilile, da angleško delavstvo zahteva tudi svoj glas v zunanji politiki. On priznava "o<U>or akcije," M ee je organiziral in akoravno je ta odbor nekako v nasprotju z ustavo, je bil potreben, kar se ie že pokazalo. Namen tega odfoora j*, da zagotovi mir med Rusijo iti PoljSo in tudi samostojnost Poljske. Pozval je vlado, da naj prizna zahteve Arabcev v Mezopotamiji in da naj vlada drli roke proč od Arabije. Kritiziral je postopanje vlade napram korike-mu županu in da naj da Irski hm movlado, kakršno ima Kanada, Avstralija ali Jiftna Afrika.
Na tem kongresu j« Ml* sprejeta resolucija, ki obaoja vlado, da pusti atradati koiškega županu in da bo delavstvo držalo vlado odgovorno ca imrt koršfiega župana,	* ^
Nadalje je bila »prejeta tudi rezolucija, v kateri sc zahteva, da naj vlada uvetfe penzijako za varovanje za matere, kakršno «o sprejelo nekatere držav^ v Zdrs-ženrh državah, in nalaga parla mentarnemu odboru, da naj pred loii tp rezolucijo ministrskem^ m-odsedniku, ki naj deluje na i o, da sc uvede penzijako zavarovanje inater tudi v Veliki Britaniji
Resolucija, v kateri je bilo o-menjeno, da naj delavstvo prisili vlado, da sprejme zakone za varstvo slepcev, ako ne z drugim spedfctvoin pa s gtavko, je bilo od klonjena z vefcino glasov, ker bi to lahiko imelo dalekosežne posledice, ako bi s stavko prisilili zakonodajno zbornico za aprejem kakih zakonov.
Z velikim odobravanjem je sprejel kongres brzojavko organizacije tran»portntti delavcev v, ftootle, v kaleri ao aporočili, de so zadržali veliko pošiljate v vpj nega materijala, ki je bil name-njeo »a poljsko armado.
Kpngres jc brzojavno »porodi delavcem, da naj ne zadrihtjt jo potrebščin za Bdeči križ in zdravil, zadržijo naj po vso mu nicijo in orožje.
Kongres se ni veliko bavil j položajem na premogovnem no Ijft in tudi nI hotel dati nobenih Izjav o tem, kakor je želel župan mw»ta Portsmouthe. Predsednik kongresa je izjavil, da bi ae lahko pripetilo, bi podal napaAno iz •avo, in da ao na tem kongresu zastopane vse strokovne unije in ne samo pretnogarake.
Parlamentarni orfbor je izjavil, da želi, da se pride do sporazu ma med premogavjl in vlado, to da ta kongres ne bo veliko raz »ravljal o tem, akoravno je ni darrfka federacija ▼ delavski tro zvezi, in da naj rudarji sami sklepitjo o svojih zahtevah. Nekateri so se strinjali, da naj sc organizira nekako industrijalno sodišče, v katerem naj hi Imeli svoje zastopnike delavci oziroma rudarji, lastniki premogorovov in vlada, toda zastopniki rudarjev so opozarjali, da gntisnjc premo rn sa $3.40 sploh ne spada na industrijalno sodMče, ker se temu odločno upira Robert Smilile, predsednik rudarjev. Kongres je Ml trdnega upanja, da ho prišlo do sporazuma brea kakih velikih Celoten kongres je bil sa to. da naj o ceni premoge razpravlja poseben trifetmsl. v katerem naj fmajo komumenti *vo-je sastopnike, premogsrji, lastniki premognrovov in vlada, in da naj ae o tem javno rssprsvlja.
Zlnto je alato. — Genefali demokratske stranke se je*e, ker jim republikanci očitajo, da imajo demokratje na nppolago blizo stotisoč dolarjev, ki jih je poklonila Anglija sa propagando v prid lipe narodov v Ameriki Zakaj se jese demokratje? Ali ni angleško zlato ravno tako dobro kot je nemško ali raako zlate, o katerem je bilo toliko govorjenja? Vsak pameten človek ve, da imajo demokratje in republikanci miljone na lizpolago ta volitve; kričanje o teh miljonifc je poteza, ki ima namen, da odvrne volilce od bolj važnih vprašanj, o katerih nočejo razpravljati kandidatje starih strank, namreč kako mislijo rešiti vprašanje pramoga, železnic itd.
Imenitna idej«! — Poročilo se glasi, da bo Poljska
ftllno stradala prihodnjo zimo, ako Amerika ne priskoči na pomoč s živili. To se pravi, da mora ameriški farmar popraviti zamudo poljskega kmeta, ki je letošnjo spomlad maržlral v Rusijo, namesto da bi bil obdeloval polje. Fine!
mrcnroitai oovjeoasoi qi
polk)a/l v mezdnem
Ne* York, N. Y. — H.000 po-lieajev in ognjegaseev v Ne* Vorko je predložilo zahtevo za povišanje njihovih letnih plač na •SMO a 1. januarjem pr. I. ttdaj prejemajo od «4iO do $1900 na eto.
"Delo", glasilo slovenskih socialistov v Trstu in okupiranih krajih sploh, prinaša 28. jul. t I. pori naslovom "Nafte praviee in dolžnosti" sledeči članek:
Položaj slovenskegs in hrvatskega prebivalstva v Julijski Benečiji je nedvomno v vseh ozirih težaven in sila neprijeten. Vsaka beseda napisana ali izpregovor-jena v to, da pofeafr ta položaj lepfti in prijetnejii luči, bi bila popolnoma odveč- In vsa pisava italijanskega nacojonalistlč-nega časopisja, ki gre za tem da prepriča svoje Čitatelje kako liberalno, objektivno in pravico-ljubno da postopa italijanaka o> blast napram tukajšnjemu neita-lijanskemu prebivalstvu, ne mo» re izpremeniti dejstev, žalostnih dejstev, ki jih tukajfinje neitali jansko ljudstvo vidi, ^bčuti in pod katerimi trpi suženjsko Življenje. Poslednje trditve nismo napisali iz nobenih demagodskih namenov. Naše globoko prepriča nje, koje temelji na vidnih <Jej Ktvih je, da je sed.anji položaj slovenskega in hrvatskega prebi valstva v Julijski Benečiji, močno podoben položaju sužnjev, položaju, manjvrednega ljudstva.
m Svoj čas je ves svet prisegal ne du bi vedel kaj dela na tako-zvania Wil«onova demokratična načela, je tudi tukajšnje slovensko in hrvatsko ljudstvo verovalo v pravičnost in zaupalo v iskrenost onih* ki so razglašali ih prf-»egali na načela o samoodločbi in svobodi narodov- Menilo je to ljudstvo s mnogimi drugimi narodi vred, da bo pomenil konpe svetovne vojne tudi konec imperializma, ki je vojno povzročil in da ustvari zmaga ententnih velesil resnične in trdne pogoje samoodločbi in svobodi narodov. {Car nas je bilo — malo po številu — takih, ki nismo verovali demokratičnim pridigarjem, ki ho opijanili ves svet, ki se nismo hoteli pridružiti splošnemu navdušenju in splošnemu praznover ju in smo vedeli, da ni mogoče zgraditi trdne « stavbe na gnili podlagi, Ano napisali v teda dan jem slovenskem socijalistič nem glasilu, da ni resno govoriti o svobodi dokler obstoji na svetu gospodarsko suženjstvo. Zato tm« bili proglašeni za izdajiee, ki iiismo hoteli privoščiti svojemu narodu težko pričakovane svobode; proglašeni smo bili za naiv ne idealiste ter za nevarne ro mantične sanjače, ki ne poznajo realnih gonilnih avetovnih sil in vse je pričakovalo ,tudi marši kak naš prijatelj jp pričakoval, da ae bomo poUgoma spameto vali in ,da ae bomo ob pravi uri Skesani in apreobrnjeni vrnj)i| naročje Wilaonovs in «ntentiin& demokracije,, ki bo preobrazila svet v imenu velike in svete na rodne teorije. Zgodilo se je baŠ narobe. Mi se nismo skesali niti se nismo izpreobrnili. Ostali smo trdni v svojem prepričanju ker trdna je bila sdrpva podlaga na kateri je bilo to naše prepričanje /grajeno. Izkazalo se ii~~JSfif kmalu, da so imeli "naivni idealisti in romantični sanjsči" prav. Bolj so se izpreobrnili in se ske-sali oni, ki so verovali v pravičnost in zaupali iskrenosti in odkritosrčnosti onih, ki so razglašali in pristajali na načela o samoodločbi in svobodi narodov. Njihova vera, vera orjaške večine vsega slovenskega in hrvst-skega ljudstva, je bila prevarana in zaupauje ae je jspremeni gnev. Preveliko zaupsnje so verovali, da je moRo-če udejst viti samoodločbo naro-,dov v sedanji družbi, je uatvsri-io naeijonaluo sužnost sa mnoge liarode In za mnoge skupine jaz-ličnih narodov. Moralo je priti tako. Moralo je priti. Narodnost jc umetna in ne naravna socijal-«a gonilna sila. Narodnost je, kskor vera, eden izmed mnogih drugih etičnih izkorfštevslnlh e-lementov od strani
ua in zi Ha v gn<
[vseh, ki
MWtMM| hi militariams. V Imenu nerodne ideje, se poftiljs narode, ki se med seboj ne poznsjo, v boj. da se med seboj narodnem imenu se u-. . Stvar ja hamdno suženjstvo d m - --	r	»arodor. V narodnem imenu
M1??*	* f rodijo kolonijslAe vojne V
iH^e bo morala sagovarjstl prsd sodlššam, ker je privsaala »vojs-Sa pastorka Jožef s k steni In gg v take« stanja pestila štiri did In tri noči. Privsaala ga je t vrvjo k steni tako, sls je imel roke vaspee*.
narodnem imenu ss odreka narodom jezikovne ia kulturne pra VW. V imenu narodov se krade, ae izkorišča, ss pobija, se sežigs In ae sme delati še marsikaj dru gega MiriMtnost je kakor karis genski sveti pojfela* pred kate-
rim mor^ ljudstvo pok le j liti in zariti svoj obraz v prah. Na sme ^gledati ljudstvo tega pajčola-da ne bi videlo skozi tančieo kaj se pod njo skriva, kaj so pod Ajo godi. Tako je pri nas, tako je drugod, tako je povsod. Kdor pogleda, je izdajalec in izdajalci sodijo v smrt.
PoloCaj vsega prebivalstva v Julijski Benečiji je težaven, je obupen. Nič se ne da olepšati tega položaja. Kar smo povedali, nismo povedali zato, da bi ta položaj opravili U marveč zato, da povemo po katerih zakonih je moralo priti do tšga. Morda še nas bo smatralo Še nadalje za iz dajalec. Kaj ni dejal naš Cankar: O domovina, ti si kakor vla čuga, kdor te ljubi, ga zaniču jedi In mi smo bili in smo' še vedno zaničevani jn obsovraženi od vaeh koncev in krajev, zato' ker ljubimo to ljudstvo kakor ljubimo vse kar živi v večni bedi, t večni odvisnosti ^ večnem »u ženjst vu. In bpc|a je Udi tukaj in odviauoat iu spš^njttvo. Brezposelnost narašča od dne do dne. Ljudstvo zapušča te kraje in gre s trebuhom za kruhom, da se za rije kje daleč v tnjini v globoke premogovnike aH V okajene delavnice, da pade naposled, onemoglo in izstradano ter ga polo-že, kakor seme v zemljo zato, da bo rodilo. Sela ao še vedno podrta, polje ni še vse obdelano. Vaa-ko pritožbo pri oblaa^iijah, ki ne^ razumejo njegove govorice, vsako prošnjo poalano in izrečeno splošno korist, vsako opravičeno nezadovoljnoat in vsak potreben protest, vse se smatra za nacijo nalističnd, za iredentistično agi t učijo, za avstrijakantizem in za boljševizem- dole ae zapira ali se jih ne odpira češ, da manjkajo učitelji, med tem se pa izganja učitelje. Za vsak najmanjši živjo na vsako nedolšnD izjavo se vle če ljudstvo v zapor in se zapira celo priče. Vsled terorizma? vlada toliko v italijanskem ka kor tudi v slovenskem delu Ju lijake Benečije, je ljudstvo tako preplašeno, da ae celo boji kitati naše časopisje ako in kadar se zljubi naši pošti da ga dostavi na naslovljence. Mi se ne bomo ču dili, in ne vemo kdo bo imel po gum se čuditi ,ako nastane iz ta ke reakcije odpor, hud odpor, ki ue more poroditi nobenih dobri posiedic-
Mi vemo in dobro vemo; take razmere niso samo pri nas. Take razmere so povsodi, povsod kjer je en naoijonalizem usužnil dru go naprednost .povsod kjer sta domači kapitalizem in militari žem usužnjila domače prebivalstvo. Tlačiti ljudstva v imenu inte resov, ki se imenujejo pa niso na rodni, je nevarno drugod in pri nas. »čuvati ene narodnosti pro ti drugi narodnosti v imenu in teresov, ki se imenujejo pa niso nžrodni, za more vstvariti pogoje neprijetnim dogodkom drugod in pri nas. 4e vedno in povsod so se sužnji uprli. In prav so imeli AU ai pa morda mislijo naii mo gotci, da bo tukajšnje"prebival stvo poljubovalo šibo ki ga tepe in, da se bo resnično ravnalo po božjt zapovedi Nin ponudilo sose du še levo lice v«ikdar kedar ga bo udaril ta po desnem f Srednj vek je že ilaleČ za nami in ljud stvo, ki ime v svoji sredi komaj ali le en odstotek analfabftov, ni ma več. nobenega namena, da bi pokazalo hrbet bodočnosti i£ sa napotilo nazaj v suženjske brezpravne čase. Ljudstvo zahteva •voje nravice in prav ima ako (h zahteva. Zahtevati jih mora U sc zanje boriti povsod brez o-zira na vlade brez ozira na drža vo, v kateri ae nahaja. Mora jih zahtevati iti se zanje boriti, s ko noče poginiti kakor kužek v tej strašni dobi, kf gradi težke temelje lepše bodočnosti.
Mi nismo naeijonalei in nikdar ne bomo naeijonalei. Nismo se navduševali nikdsr s onimi, ki aooMsigevali narode s idejo o samoodločbi narodov in se ne bomo navduševali niti v bodoče. Ne verjamemo v nobeno drŽavo, ker vemo, da Je drieva le stroj KSjttfrHtma, | kapitalizma ia meščanstva. Ne verjamemo v noben militarizem, ker vemo, da je miHtarizem le u-stanova sa sužnje AH to pravico si pridrži mo, pravico se boriti po n smelih in v imenu eoeijslisma za pravieo vadi teptani h. ponižanih In razžaljenih, sa pravieo in svo bodo vseh IjadsUv torej tudi pravieo slovenskega in hrvatake-gs prebivalstva v Julijski Bane čiji. Vseeno nam je. k.h I bodo na riaaae meja Mčanskih držav in vseeae nam je kake narodnosti ao naši izkoriščevalci. Nismo medaterji ae Jugoslavije ae
f
zvezda
talija. Naša zvezda vodnit-s jf komunizem- Toda če amo na em ■trapi proti vaaki jugoslovanski nacionalistični agitaciji, smo iu drugi strani tudi proti v^k, krivici, ki se godi našemu ljudstvu in proti vsaki taki italijanski nacionalistični akciji, ki bi znala poroditi enaki- po. slcdice kakor jih je obsegel naei. jonalizem pred petimi leti.
Ako se je ponesrečila, kakor se je morala ponesrečiti v me-ščanski družbi ideja o saraoodlo čbi n*rodov, take «e ne sme ponesrečiti in se ne bo ponesrečilo delo, proletarsko delo, ki hoče Odstraniti vse vzroke jezikovne, kulturne in gospodarske nezado-voljnosti in au&oati in odpraviti na sploh vse pogoje vseh soej.
sinih krivic.
«* -I M*
Ameriške vesli.
razjarjene MNOŽICE
Chicago, Dl. —,Raymond J. Bischoff, toorzni mešetar, je v svoji brezobzirni vožnji z avtomobilom podrl na tla in povozil Mary Bufkoskijevo, staro 23 let in hotel voziti naprej, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Toda ljudje, ki so opazili te čin, so ustavili avtoruo bil in neusmiljenega voznika do-bro pretepli. Šele policiji se je posrečilo, de ao ga reSili iz rok rat jarjenih ljudi in odvedli na policijsko postajo, kjer se j£ zagovar-jal, da ni vozil prehitro, in da ni vzrok nesreče, čemur pa policij« ni verovala in ga obdržala v zaporu. — Mary Bufkoskijeva je dobila težke notranje poškodbe in ima eno roko zlomljeno. — ()d 1. jan. 1920 je bilo v Chicago 346 oseb povoženih do smrti od avtomobilov.
BSBDLIVA PO-V*BOČILA ftSLEKHIfiKO nezgodo.
titaad Juhotion, dele. i- Od takozvanega griča "Nigger Hill", 42 mil vzhodno od tukaj, se je utrgala usedlina v nedeljo fjutrsj ravno v času, ko je prihajal osojni vlak Rio Orande. Usedlins je vrgla lokomotivo, voz za premo* in štiri osobne vozove ra« tir, pri čemur sta bila strojevodja in kur ječ ufbita in neki potnik zelo nevarno poškodovan; nekaj potnikov je dobilo majhne požkodbe.
NOBENIH OrAMPTJ ZA PO-• NOVITBV EPIDEMIJE INFLUENCE
Washingt<m, D. 0. — Zveml državni depantmeiit je objavil, da letos ni nikakega znamenja, da bi se povrnila epidemija.infln; enca. Prejšnja leta'so bili vedno slučaji te epidemije že med me-seccni majem in novembrom, toda dosedaj še ni bil objavljen niti en tak slučaj. Ako sc tudi povrne, zdravniki-veščaki izjavljajo, da ne bo taiko huda, kot je bila prejšnje leto.
brezsrčni avtomobilu*
Ohieago, 111. — Nek avtomohi-list je v svoji breobzirni vožnji podrl na tla na vogaJu North Clark in Loeust eeste nekegs ne-zngnea, ki je dobil smrtnonevsrae poškodbe. Veenik nI niti ustsvil, ampak je oddirjal naprej.
duaki zajtavkau, ker ji
bil nastavljen neunij-ic učitelj.
Bt Louia, Mo. — V "Central ligh SekonJ," v oddelku, kjer * £ ijaki uče o tiskaratvu, je bil vedno nastavljen unijekli *k*ta-vce, ki je pod uče val dijake. To-a iz neznanHi vzrokov je odbor nastavil neunijskega črkostav« Ko so dijaki prišti v petek zjutraj le poduku, so opasill, da jc novi u*Helj in ko ao zvedeli, ds ' ne pripada strokovni orgeDizs'!* ji črkostavrev, so lepe mirno ač-šli hi sobe in Izjavili, da ne mars jo imeti za učitelja delsvea, H ni ntmkovno orgasiidraa.
sU
Inozemstvo.
Jaek Pickford zastropil »vojo soprogo?	mm
psriz, 13. sept. — Afera v zv& o t mlado soprogo uianega smelega kinoigralca Jacke Pfrk-forda. katera je povzročila velikp mutacijo v ameriiki .koloniji Parizu. je naenkrat dobila drugo lj(.e. IVkford je v nedeljo naglo potegnil /■ t roplanom ia Pariza \ London, i«to«aano pa je parifikf policija izjavila, da je teorija < Kaniomoru izključena in da sf je najbrž izvrftil umor. Pred par dnevi je bilo poročano, da jf Pickfordova saprogs izvrSila sa uiouior z zastrupljanjem. -
30 miljonov ljudi v neanosni bed. m pomankanju vsega. 4*o bi hoteli le nekoliko olajšati to bedo, bi potrebovali nad 200 miljonov dolarjev. Očetje xastrupljujt'j.> •voje družine, da jih tako r^jo počasnega umiranja od lakpte Stariii, ki belijo ia teh provincij privOejo svoje otroke k d reve »om, da jim ne morejo slediti. De-klioe prodajajo po sto dolarjev.
Velika Britanija polije deset T Mei
polkov vojaštva,
turtjo.
Simla, Ind. — Anglije se je od ločils, da pofflje deset polkov vo jaitva, tri evropejske in seden indijskih, v Mezopotamijo na po mož tarooSnji posadki, ki je ugro iana od Arabcev.
Poincare se je aahvaUl sa predsed niiko mesto.
Pariz. — Bivši ministrski pred ficdnik Poincare je poslal nekemi listu izjavo, v kateri obvešča, dt ne mara biti več predsednik Francije in da se ne bo oziral na kal* poziv, da naj ponovno prevzame to mesto, v slučaju da sedanj predsednik položi svojo resigna eijo.
Zakonska ločitev uveljavljena v Peruviji.
Lima, Peru. — Nižja zbornicr je sprejela zakon, po kateri bc ločitev zakona postavna. Ta za kon bo sedaj predložen senatn r.}>ornici. Cerkveni oblastniki s( napeli vse sile, da preprečijo sprejetje tega zakona.
priznal ločitev oerkva od difave v Oehoulovakiji.
Prags. — Vlsda je izdala rsidno noto, v kateri sporoma, da k papei priznal ločitev cerkve od države v čehoelovaiki republi u. Papež je izrazil ieljb, da ne naira, da bi se o tej etvari raz oravljaJo v zakonodajni zbornici
ITALIJANSKI KOOPERATIV)! | TMUJBJO a
Bivši nemški prestolonaslednik bi se rad preselil.
Hague. — Bivii nemški presto lonaslednik je zaprosil nizozmske vlado, da bi dovolila, da se pre seli, kar se mu ne dopade sedanje bivališče. Zelo rad bi Šel v Nemčijo.
Oboroževanj« Jaj
Tokio. — Po poročilih časnikov bo zgradila Japonska do leta 1825
120 submarink, osem velikih bojnih ladij in <*$m velikih križark Pomniti je treba, da je Japonsks
ratificirala ligo narodov!
■ '
D Annunzio je pripravljen oddati ameriški parnik sa precejšnjo nagrado.
London. — Brzojavka iz Rims
p<>ro<'a, rfa je D'Annunzio obvestil italijansko vlado, da izroči ameriški parnik Cogne edino pod tem pogojem, da vlada da mestu Reki
2<M) miljonov lir posojila.
London. — Z o žirom na brez žično brzojavko is Moskve glede trgovske zveze med Italijo in sov atsko Rusijo je bilo pojasnjeno du je v tem toliko resnice, da so pričele trgovati na podlagi izme njave blaga italijanske in rusko zadružne prodajalne.
V Italiji je ustanovljenih velj ko zadružnih trgovin, katerih nar men je trgovati na podlagi izme njave blkga in stopiti v zvezo j ruskimi zadrugami in zadrugami v drugih deželah, v katerih izme-njevalni kurz denarja sploh onemogoča trgovino. Zadružne orga-nizacije v Italiji bodo trgoval? H)polnoma samostojno in se nf >odo ozirale na vlado. Zastopal ih bo socijalistični poslanec v ita-janskem parlamentu Rondoni. Zadružne trgovine v Rusiji bodo pa na drugi strani pod kontrolo centrale v Moskvi in zastopniki te centrale so že odprli svoje nrade v Rimu.
, Trgovino bodo posredovale tri parobrodne črte in sicer "Italijanska parobrodna družba", "Jadranska parobrodna družba" "Apuljaka parobrodna družba", V načrtu je vpostaviti redno pa-roplovno črto med Neapljem in Odeso in vožnja med tema dveme pristaniščema bo trajala 15 dni.
Rusija bo poslala v zamenq za poljedejsko orodje, stroje, brzojavne in telefonske potreb-ičine in železniški materijal, živila največ koruzo, ječmen in pšenico. Parniki, ki bodo prevažali blago, so lastnina organizacije mornarjev in so jih kupili z denarjem, katerega so jim lastniki
Insrta odklonil wtanovitev sov-jestsks nnlveme..
Mexico City, Mehika. — Provi-zorični predsednik de la Huerte
je zavrnil peticijo socijalistov za ustanovitev sovjetskega vseučiH-v Mežico Clty.
Dijaki v boju s delavci v San Salvadorju.
Kan Salvador, Guatemsla. — Vseučilišča! dijaki so priredili parado, v kateri so nosili napise z itzivajofo vsebino proti delavcem. Kavtoči delavci eo pričeli protesti-r"t® proti temu in iz tega je ne-"t»l pretep med dijaki in delavci, v katerem sta bila dva dijaka ranjena.
Koraki župan MaoSwiney še vedno pri ftrljenjn.
Iiondon. — Korfiki kupen Mac-Hw»nfy je še vedno pri Življenju,
•koravno je nsstopil 32. dan nje-*nv*lCa prostovoljnega posta. Brzojavka poroča, da je že zrlo
b/rpan.
*k»ka1ser še vedno upa na "srej
Kerlm. — " Vorwaerta" je pri-"•"H novieo, da je bil nedavno pmsU jutiker pričs, ko je
'vii kaj/«.r v Doornu na Holand-
s,*kal dnrn in pri tfm, ko je nMH	^ m -tma|t ^
»'kliknil: "Teke bodo pedale
■"■ve nM (tesno in levo kadsr se vni#-m v Berlin." List doetav. » "To drtkasuje, da je Viljem
** vw|no r.Rk politik."
Ledena doba t Evropi.
PftOSVETA _,
'•'i ' ■■ ■ 'r Se več let, <Js so prUUe ia 'prvOt-
• (Nadaljevanje.)
V vseh pokrajinah, ki ao bile pokrite z ledeniki, se opazi še sedaj ogromne skale, katere je prinesel ledenik iz gorovja. Te skale, \\ »o nekatere izredne velikosti, se opazi skoro v vseh severno evropskih deželah, sploh krajih, ki so bile pokrite z ledeniki. Najlepše tikale izza ledene dobe se pa opazi v Južni Franciji, v podznoŽju hribovja Chaumont, kjer se ne-haja skala, ki je visoka še sedaj nad tristo metrov in katere vsebina znaša nad 1000 kubičnih metrov. Ta skala se vzdiguje nad tal do 13 metrov in je oddaljena od svoje domovine okrog 22 ur pešhoda. Za to pot je najbr-že potrebovala okrog tisoč let. Tskih skal se posebno veliko o-pszi v Švici in severni Nemčiji katerih nekatere so takokod pravi "Velikani. Ob cesti, ki pelje iz Montheya v Champery se nahaja neka druga taka skala, ki je pa večja od prej omenjene. Imenuje se * Pierre des marmetes,' in je 21 metrov dolga in se vzdiguje od ts( 11 metrov in široka 10 m. Mjenu vsebina znaša nad 5000 tubičnih metrov. Ta sk^la se nagaja v nekem vinogradu in lastnik tega vinograda je zgradil na srhu te skale prijazno hišico. Od svoje prvotne domovine je odda-jena 11 ur pešhoda. V Severni Nemčiji se opazi brezštevila takih skal, katere je prinesel ledenik iz Skandinavije. Ravnotsko tudi v severni Rusiji. V Sloveniji v gornjem toku Ha ve je ravno-tako opaziti vse polno skal, katere je ledenik, ki je pokrival sedanjo savsko dolino, prinesel is Ju-ijskih Alp.
Omenjeno je bilo, da so nekatere teh skal potovale od do sedanjega prostora, kjer se naha-Jejo, Črez tisoč let. Najbrže se bo to marsiksteremu dozdevalo neverjetno. Toda pri tem je trriba pomisliti, ds je ledenik gozts a tekoča mass, in ds se radi tega pomika zelo počasi naprej. Ledenik, katerega ttruga je ozka, ,sc premika hitreje kot pa oni, kate rega struga je široka. Ledenik sestoji namreti iz tiamih malih iti' okroglih kristalov in čim večji je pritisk od zunaj, tega hitreje se premikajo naprej. Radi tega je premikanje ledenika v sredini hitrejše kot pa ob straneh. In čiin večji je ledenik, tem hitrejše se pomika ledenik naprej. PQvpreč-
oe domovine* do »edej nahajajo.
mesta, kjer se
Udeuiki pa niso noe}li s sefcoj
Uttfcfltf sek in drobno k*«nf«ge.
gruščem je *edf j krita severnon deniki so odlagali
samo ogromne »kale,, ampak pr našel« v wi i no tudi gjgšč *U pe
s tem
a nii
K
tg tovor na krajih, kjer ao se ustevili šli kjer ho *< topili. Reke, ki so isVi^fš pri ledenikih so potem ts grušč nsprej in ge od svojem potu. Največ nakopičenega na krajih, kjer se je ledenik topil fli ne koptu le deniks. Kajti ledenik se je vedno tako hitro topil, kot se js poml kal iz gorovjs ali da se Je topil vedno na enefe in istem mostu. Ker je ps ledenik ni 0 potu dol bel v semljo in odn s sabo zemljo je torej nsrsVno nastala vdolbina tam, kjer je ledenik. Omenili smo že, da so le deniki izdolbli v sfmlje ^ Šnje globine, ketere je vsled deževja sli pa voda gs ledenika na;
mala jesere t/M ei v vsej Severni Bvropi in sjfifoh v gorovju. Is istega vzroka ic tudi izlivajo vse reke v Nemčiji f Severno morje, —
Napravimo Še nekako ppvršno sliko osrednje Kvropft za ^ ledene dobe. V 'A1p|ty v ftk
»»ms j*-
ali ps voda t«]tyle-iapolnila in nesete L, keterih je t obrn-
viji in sploh vsi gorski vsem gorovju V Osrednji so bili pokriti s yej<nltn she in ledom. Le tu ip teto so It nevplk gole stene, ne k4t*rih sneg ni mogel ob}qUtl radi str-mine. Iz teh vrhov fo se pa potni-kali v nižlpo ogromni ledeniki, ki so bili debeli v Altoeh nld tiioč metrov in v Skandinaviji pa pelo nad dva tisoč ifretrov in ne-polnili vse nižje lefefee kraje, ti-
le Hvali, ki ljubijo mrzlo in ki se sedoveUUo s bor
parnikov izplačali tekom atavke.4na brzina ledanika znaša od 40 do uim rastlinstvom.
'---- ' ----------r '"-11-1 " Sploh je bila eeU osrednje Bv
Skandinaviji pa tisoč metrov in eČe kraje, dlno nižja gorovja t jnlnih Al-pah in gorovja v gorkeje l*Ie«ih krajih so b||a kratek čas v poletju prosta snege in ravno tako tu-di nekatere doUne. Toda ti kr* jI so bili porelčeni z Jako bornim rastlinstvom, ki ljubijo 6-stro klimo, V|e severna nižins ji bila pe zenhrclo je, kakotfno se le danes na1 severni Si^irii), sli kekojr m^nujejo tunjre. Sploh je pokrajina setferiio od Alp In šnegš gorovja v ledeni doM po polupme sliko sedenje severne Sibirije. Kakor je bilo restlinlivo borno teko redko je bilo tudi živalstvo v osrednji Vvropi. Žive-le so le živeli, k) ljiibijo klimo in ki »e zadovoljijo i

tLAVm ITAK t tetv^e SO. LAWNOAU AVK^ cmCAOO, ILLINOIS In i in volni odbotu	•• W
eoaoTNl OMIZ.
ItfiSHft

»r. F. J.
etcuir Af«,

^	ep*
lusLevg,
t^Mfvt e n. o. 4«
a.

vsi.
sal »mhh K-

■ipjpi^fi!' terir1

Ivta
■SSe STlmJMJ
SVOJCI:, soro4aiks b »rtJstsUs
In po naJalžji ssnli po najkrspši črti,
Ud.j se
Vlade v obeh državah so se izjavile, da bodo podpirale to trgovino, da se razširf zamenjava blaga tudi na druge države kot Francijo, Belgijo in Nizozemsko. V načrtu imajo, da ustanovijo v Kodsnju na Nieozemskem osrednjo banko, ki bo posredovala pri tej trgovini. Italijanske zadruge bodo ustanovile podružnice-v Moskvi, Odesi in Revalu.
Prva pofiiljatev žita iz Rusije je že dospela v Italijo, ki ps nI popolnoma zadovoljila odjemslce, ker je bila ve8ina nošiljetve je*-| mene in koruze Okvarjena in, plenica stara že štiri leta in je bila zelo nesnalna Toda druga pošiljatev se pričskuje, ds bo boljša.
08
(Nadaljevanje s 1. strani.)
sto metrov na leto. Ledeniki sc poletnem času tudi hitreje premikajo kot ps v zimskem času. Velikokrat se tudi pripet/, da se kak ledenik prelomi in zdrdi v dolino, kar se je pripetilo v Švici leta 1805, ko se je nek ledenik na selo strmem obronku odt***1 in zdrčal s tako hitrico v dolino, da se je pri tem psdeu ledenik rssbil v drobne kosce. Od gisv-nega ledenika se je utrgslo nad štiri in pol miljonov kubičnih metrov ledu.-— ,
Iz navedenega opisa, kako počasi se premikajo ledeniki nsprej ne lshko razvidi, zakaj »o potrebovale posamezne skale, katere je valil s seboj ledenik, tisoč in
»liana »otrdlls od prejemnikov prsjsmsmo v
lis od prejemnikov
Mseni. prtjsmi
rope snežene pu*leve, po keteri so razsejsli mrsli vetrovi, in tki-, io popolnoma uničili »ko Življenje. —
(Koass Jalti.)
Km
vso orgsn
In II potnikom
i«o neme potnll
po orlglealal ssnl. Preskrbi.
jftmo vm
droge potrebne potne priprave, Ur lsvrla-'
ODPEAITA ALKOHOLA B PAlFtKMOf,
v^mppp^ vvepi^r w t
Washingto«, D. 0, — Ker so
dsvfoi uredniki prišli aa sled, da ljudje vedno bolj rebijo reens parfume, patentirana e^revile in druge enake tekošine, ki vsebuje* jo alkohol, eo isdsle odredbo, de morejo te&lovelei izdelovali te vrste tekočine, <la ne bodo utito*, ali pa epltih prenafteu e iidelo-vsnj
NOTARSKE POSLE
tofae In po nlsld eenl. VrajuJ.mo Isprsve. ki $y!5w <51e?tl	"" Aom**n* f Amsrlko.
HRANILNE ULOCg
STATE MRK "JaTrW.W
Hrvatski
»eznosna beda n________
Tokio V provincijah Gn U "•"«»». in Aanttmg je zsvlsdsls *r«Jna t>Ma in v okotiri nad «0 ,Uo' il|rijaških mil es nahaja nad
program tretje internacionale v Italiji
Daragona je odgovoril, da sovjetski sistem fte ne more biti presajen v Italijo, ker to bi pomenilo civilno vojno. Dejal je, da dosedanja takltika "tihe *evolu-elje" je sa Italijo najboljša iii bo pridobila proleterijatu vae sahte-vane pravice brez nasilnih sunkov. Na drugi strani pe civilna vojna lebfco prineee pora*, ki bi stri delavske organisadje — tru-da polno delo tolikih let. '
Neapel, iUlija, 13. sept. - Delavci, ki so okupirali Armstrongovo tovarno v Poszuoliju, so vterej iedall man.frst, v kste-rem pozivajo vse mehanike in o-idalo tehniško oeobje v tovarni, ki se noče vrniti na delo. da i ho smatralo odstavljenim, a ko se ne vrnejo v tovarno v oeeminštiri-deectih urah.
Leghorne, Italije. 1».	7
Organizirani al^clarjl. M imeJo
«10 najraolnejftih organisadj, eo
poklonili lokalni unjjl kovinarjev pol miljona lir kot podporo v njihove« boju.
Tret. 1». en*. - VJereJ je W tukajšnji poldUj normalen. V je evedeno obsedno stanje.
Prava železnlčaraka Ml
Je pozlačen s, krssno engrsvirans. ima 21 kamnov In je garantirana *a.25 let, dobite jo se $10.75. Ponuja le m^kratdobo,
I^H^^rii	prilik. IA tak* puaiH)
lrmi^nko ^Vh, H«la. #25.00. Ura, katar, aliko
k">"«*» •agravlraas, trpi-v *■*• to* >1 kaaaiov prva ga rada la ketaajs 1*1 aar akaca irtlili utriolin aa Ea 18 Mi, Ta ar« m> avatovaa raka« as eajfc« 1|M Is drla pravi 4ga ailauta.	alkl
atrojavadja m laiajo ia are la iiajaj« la palkajaja pe «s-•a tak ar. (fiMft dobro ara la kitt s sj ifcaa^aljae, ata arat »e, MjSMstf
zavod.
In aa bo ara aikdar tal. Ta ara aa lo %-Uo.o eaal, »oda «1 hoi$m» a najbolj«! k.k"vo«fi ..Mk ar »mo m adlo#lll, da |ik
pSUTe
rana, nato
II «98 Malo arala >I0.7A. Aa « a>a ae
voljni, aaai ja Uhko pofljafa naagj ia ail ram pa
vraaara aroto.^H
ZAMTOKJ t Kdor I ar paAlla aaaaa a naraNla«,
ZAgTC
♦TONJ knaan prUaaak
\miuu
K K^POHI U A T* DRVABn IVAPBBi. Icrv
►ia la ogUa I« aaai ga ain daaM ropoi-HOlfA
k aa raa (fab im k ra
#iU ta
la
»ZAQBU_mii
fOPSPv
f, oktobra bomo veliko slmpino Ju. iov naravnoat ia v
IJTel eni, lil Zala po-
^UiHiHT90'Mi -u-
IUHODI It DOMOVINI.
Ravnokar se »Ure vallka jdrutba potnikov Is Zagreba
^Hjjjji nalegj s^to^
•voiea hitro, gotova In" pa »lesi aaai in psi jamatvom, asi se tafcej prijavi.
KUPUJTE g KDAJ JUOOiLOV ANilC E • DINARg—KRONgl
ve is Jsm' prfaTp da li vse-kratki
nnroftloM. pradao
m paS«l|aaja ia Hta, kadar )a 9 i IM tam uri
VARIETY 5ALES COMf ANY
raaa. aasaj sil
lahko nspravlU «).aat. H-AUIta nam kolikor talita do mrtev In mi Jim n«l»timo u 1 vsa v kalarakali branllniae v Jufoalavtji, ki ai jo isba-ra|e, in ml Vam preskrbimo rtafcno knjiAlao. Radaj je Aaa, de pomegeta aviojim dra. eim, dokler je As deear po ■JIM'rani. PoAije eke rad mmt ped jaiastvam V kalarlkoll kraj v Jugoala vljl. Man jamo dana rja pe naJnlAJIh XX Val naeva-ti In pojaenlUi daj.ja br*iplt/no. Obrnila sa aa
(9sf't SOS U.)
Af»o
W C. ZABOp BANI
..j**. .. ________
N o?icc iz Jug oslarije.
trboveljska družba.
Trboveljska premogokopna družba je zvišala s dovoljenjem Id* likalne dešelne vlade m Sloveni jo cene priofi tako, da bo stal
meterskl eent »koro 100 K. To m pravi t Po zimi bodo revno prebivalstvo kurilo — a mrazom.
Po preobratu je zvišala trboveljska družba eene premogu mnogokrat. Kadar ao ae povišale plsče delavstvu, je kmalo pričla a poviškom een. Sedaj utemeljuje ta povišek z inveatioijami. slasti v Ksjhenburgu. Če kapitalisti inve-stirajo avo je kapitala v nova po-djrtja, potem morejo tudi po meŠ-esnski morali računati ls na to, da se bo vlošeni kapital primerno obrestoval. Gospoda od trbovolj-ske družbe tega noče, ampak je sklenila, da naj ji plača ogromne milijone investicij — ravai kon-»umsot. In klerikalna vlada j« da-lana to svoj vsemogočni šegan.
Sedaj vpijejo libsralei proti temu po višku In mialijo pri tem — na svoj politični kapftftaL Pri tem kažejo na naa socijalne demokrate, češ, ti molče. Pa ne bo«. Jaka I Prvo besedo pri tem povišku je ime) klerikalni povjernik inž. Hmee s svojim 4'Osrednim monta-nističnfm uradom." Njegovo odo-hritev pa je aankeijonirala deželna vlada, to je onih aedem klerikalcev, ki aede in dele milosti na Bleiirrisovi eesti. Mi prav dobro vemo, ksko se je zvršila eela me-nipulscija. Nsprej: Kako od odločujočih ljudi ima svoje sorodnike naložbene pri podjetjih generalne-ga ravnatelja trboveljaks družbe g. Belaka? Naj pove "Narod" tn-di. ds je eden glavnih faktorjev "Jadranake banke" v tesni gospodarski zvari a rodbino «. Belaka I Če ae to in le kaj drugega od vladajoče klerikalne atranke razavet, li, pa ae bo videlo, da ao vodile niti trhoveljake družbe odnoano g. Belaka v liberalne in klerikalne vrste!
Ml amo avoje stališče že pono-vno ocnačUi. Naši avojačaani zastopniki v deželni vladi ao ponovno predlagali, da ae dene trboveljsko družbo pod aekvester. Spominjamo, da ji avojedobno sodr.
Prepeluh predlagal v sprejem na-redbo o uvedbi dslavakik zaupnikov, katerim bi pripadala tudi
podjetjih. Ti načrt jo propadal liberalnimi in klerikalnimi glaso-
vil To nam je v dobrem apominut
fiiiiMt socilaliaaoija vseh radai-ko vmore napraviti tu rsmsduro in priatričiti kapitaliste Vas drugo
ao prazne besede, je demogagija! Rudarji ao nenamiljeno izkorišča-nI Njihove atanovanjake raamsrs, zlasti šs v Trbovoljah, ao naravnost škandalozne. Tiaočkrat amo piaali in govorili o tem, toda maš čansld listi ao molčali potuhnono.
Sedaj kriče tudi meščanski listi. Mi pravimo, da mors biti vaffldh dobičkov kapitalistične družbo do-lsžno tudi delavstvo in sieer v pravi izmeri. Rudarji imsjo sedaj priliko staviti svoje zahteve in iztrgati del ogromnega dobička maloštevilnim kapitaliatom!
SODBA O ZADNJIH SUROVOSTIH V HUMORJU.
"11 Lavoratoro" v Trstu je objavil v ponedeljek zvečer nasled nje pismo nekega Itslijsna iz Zagreba, ki odločno obsoja enaka doivjafcva, ki so ae zadnjič dogodila v Splitu, Trstu in drugod:
Piemo se glasi :
"Tržaški in splitski dogodki
so imeli —kot je bilo lahko predvideti — močan odmev po Jugo-slsviji, in nroogi Italijani ao morali udano prenašati njih atrašne posledice. Bolestna in žaloatna je igra, ki jo uprinarjajo naši go-spočije naeijonalisti — komedijanti pred celim avetom s tem, da prirejajo te nepretržne demonstracije, ki ne služijo ničemer drugemu kot necivilizirani in aramotni propagandi sovraštva. Ta motna gibanja so prioravils vse duhove do nekakega pkro-
^^^ ^H.doksizma in divje jeze, ki je M^tno revno prebivalstvo ps bo ^^ ^^ ^	fa ^
»m zimo čutilo dobrote liberalne in Uv M ^ ki Uf(anjajo< je klerikalne vlade, njih pasivno re-aisteneo proti soeijalizaeiji rudnikov, proti aoudeležbi dela vat va pri vodstvih obratov, proti pravični razdelitvi čistegs dobička med delavstvo, proti aocijalfeaciji v obče. Vas drago je samo prazno govoričenje, je lov na nerazaodne volilne maae. Boj meščanakih kapitalistov proti premogovni trboveljski družbi je navidezen, kar to kapitalisti nad seboj svesani na življenja in smrt.
Mi poznamo trboveljako dražbo dobro. Dvajset lat jo žs obtožujemo kot največjsga kinim naše-^ljudstva. Na stotine atavk amo izvedli proti nji. Toda vedno amo ostali osamljeni, meščanako časopisje nsm je vodno padalo v hrbet. Sedaj Imsjo vso oblast v drŽavi klerikalci in liberalei. Naj denejo trboveljsko promofokopno dražbo takoj pod prisilno upravo in livada jo no njeno nadjonataaeljo — ki je danea le kapitalistični švin-del I — temveč njeno socijaliaaci-jo. Delavstvu naj prepuste vodatvo njenih obratov ali vaaj obširno kontrolo. Načrt toži na vladi, podpišite ga in uveljavite I I
Če tega* ne marate, potem mo-Ičite: ljudatvo že ve, pri čem da
i9-	~ \ li ' • v J;
dostojen rdečekoleev, nikakor pa takšnega ljudstva kot italijan-akega, ki je med najbolj civiliziranimi. S takšnim poetopanjem ae ne doseže nič drugega kot izpričevalo o najzagrizanejši in boleha vi neciviliziranoati. Vsi dobri in pravi Italijani bi morali delati za pobratenje, kajti aamo tako delo vodi k spravi a našimi jugoalovanakimi sosedi. Mislim, da je znano vsakemu, da mejimo z Jugoslavijo in da se bomo morali če ne danea — jutri ali sploh en dan sporazumeti z njimi. Nespametno je torej pro-povedati toliko sovraštvo proti jjudatvom, ki bi moralo radi zem-ljepiane neabežnoati živeti neprenehoma drugo poleg drugega. A gospodje z vlade, kaj delajo f Zakaj ae ne udušijo takšna škandalozna gibanja f Ako le res, da po-varoča vojna fizične in psihološke izpremembe, je tudi res, da je vojna poatala topilnik, v katerega se mečejo vse moralične, civilne in kazenake odgovornosti. Tida sedaj je zadoati. Vlada naj ae epomni, da jc mnogo Italijanov v Jugoslaviji, ki jim pret* nevarnost, da bodo morali plača ti a svojim življenjem za vse nepremišljen Čine, ki jih povzročajo štirje glumei v kraljestvu. To
rej zadosti preganjanja, zadoati demonstracij. Glejmo rajši, da ae v resnici otvori tista doba miru in dela. za katero vpijepso vsi. Tudi jaz, ki Vam pišem, aem žrtev tega sovraštva, kajti Že štiri dni sem zaprt v Zagrebu v ječi domnevno osumljen vobunstvs za Italijo. Kdor pozns mene in mojo politično nedolžnost, ta se bo smejal aventuri, ki me je doletela. Toda radi tega ni ts aven-tura nič manj žaloatna. ako ae l»omisli, da pride lahko pošten trgovec v ječo radi neopravičenega maščevanja in ae na ta način prisili, da živi skupaj s vsemi mogočimi izmečki človeške zlo-delnoeti. Kvo, kam vodi nespametna zsnesenost nacijonalistov! — Oreste Peretti."
POTOP.	Zgodovinski — roman —-
Spisal H. Sten kiswicz.—Poslovenil Pod rs vtki.	
(Nadaljevanje.) Bliso palače Kaia-
ao vekih so ae jim poeta vil i pešci po robu na ulici pod varatvom ognja is oken palače in iz svoni-ka cerkve bernardineev; toda toča krogelj ni pridržala napadnikov in pešci ao bili v nekoliko minutah razšk ropi jeni in pobiti. Domačini in sovražniki so ae pomešali v jedno gromado ter ae kopali v krvi. Od krakovakega predmestja so dospela nova krdela, poeekala ostale pešec, pričela oni sloveči napad na palačo Kaaanovakih ter na cerkev bernardineev, kateri je odločil v znatnem delu usodo bitke.
Tega napada ae je udeležil tudi Zegloba. Motil ae je bil namreč včeraj, ko ai je mialil, da ga kliče kralj k sebi radi varatva njegove oaebe- Nasprotno hHo mu je laročeno poveljništvo nad Čr-novojniki in st reža ji dvornikov. imel js sicer nalogo čuvati hiše ,katere ao že vzeli, Poljaki, toda ob čaau, ko jo vae drlo naprej, je ta prod zgnetel tudi njega a seboj a dragimi vred, daai je bil on trdno namenjen, da ne izpostavlja svojega »Ivlje-Ija očitni nevarnoati.
Tako je prišel pred vrata palače Kaaanska-vih, pred katerimi ae je vršilo ono groano klanje. Na tisoče sekir in rovnic je bilo pripravljenih zlomiti vrsta in ko so postrelili oblegsnei prve na . padnike, so se pririli drugi na njihova mssta.X Pred vrsti jo bilo toliko dimu. ds so napadnikr komaj i»osnall drug drugega.
Sredi tega kriča in atrelov se nakrat oglasi gromeč glss Zaglobov«
'Pripeljite top pred vrata!"
Povelje ee je mahoma izvršilo. Na to je aa-povedal, naj ss isdolbe msjhno luknjo spodaj nad pragom, take majhno, da je imelo komaj topovo žrelo v njej proetore. Ko so nsrsvnali top, Je Za-globa za povedal napadnikom, naj se umaknejo na stran ter prižgal s laatno roko top.
Začul se je groacn pok in nov klobčič dimu je jel valiti kvišku. Zsglobs skoči* svojimi* ljudmi znovič k vratom. Strel is topa aleer fclrobtl vrat. pač pa je odtrgal ml njih jodno kri-I«, valed česar je naatala v njih Apranja, skozi kaleč. je r lahkoto preril eelo dobro rejen človek. (Kisli del vrst so zlomili s sekirami, sulicami in ravnicami. Ko so Mla vrata odstranjena, ndrii ai napedniki v temne hodnike, kjer so jih poadra-rili streli |k ptiček, tod« niti ti niso ustsvili Ms snrjev. 1'drtl so navzgor po stopnjiesM. na kar se je priče Is bitks po dvorsnah.
H«k Kovalski je razgrajal v gornjem nadstropju Za globa pa je planil s svojim oddelkom na tersao. pobil ondl nahajajoče se Avede in udri ns Mdnik. ki je slove) takrat daleč nsnkrog Dre.
so bila ondl poseksna. dragoceno grmičevje ag*n«b|jeno od poljskih krogelj. vedomHi ter ki-pi b«»g»v in ImginJ polomljeni, dssi nUo k temu
priložili Svedje yojih rok vsled ozira na Radtic-jevskega. Tudi aedaj ae je Um pričel boj, ki pa je trajal le kratko, ker ao ae Švedje le alabo upirali. Napadniki ao jih kmalu nad vladali in črno vojni-ki so se razškropili po aobah, da poiičcjd plen.
Zagloba je doapel na konec aadnika, ki je bil radi visokega zidu v senci, kjer ae je hotel oddahniti in ai obriaati znojno čelo. Nakrat pa je zagledal v kotu opico, aedečo za Železno mrežo, ki ga je kaj srpo gledala. Železna kletka se je nahajala akoro povsem v kotu, take da je kro-glje, padajoče od zunaj, niao mogle doaeči. Vrata vanjo ao bila odprta na atežaj, toda akujšano opice niao hotele izkoriatiti tega alučaja, marveč so se prest rašene od strela In klanja, na katero so arle pred minuto, zarile v kot kletke ter se skrivale pod slamo. Njih navzočnost je jsvljalo samo njih zamolklo renčanje.
"Ali so to opice, ali vragi t" reče sam sebi Zagloba. Nakrat pa ga pograbi jeza, junaštvo mu vskipi V prsih, dvigne aabljo in akoči v klet-ko-
Prvi mahlja je povzročil med opicami gro-sen atrah. Opice, s katerimi ao prijazno ravnali švedski vojaki radi »abave ter jim metali ostan-ke svojih pičlih poreij, so postale po tem napadu vse osupneue ter so jelc bežati aemtetje po kletki, oprijemati ae ograje ter kričati in vreščati. Naposled je jadna izmed njih skočila Zaglobu na vrat ter ae oklenila na vao moč njegove glave. Druga mu je aedla na levo ramo, tretja ga je od apredaj objela okrog vratu, četrta ga zgrabila ia pas. Zaman ae jih je otepal a vaemi štirimi, zaman ae valjal po kletki, da mu je kar aapc primanjkovalo ter so mu oči leale ia jamic; opice ga niso iapustile.
"Gospodje, rešite me!" je klical na vso grlo.
Na ta krič je priteklo nekoliko Ijudij z goli-ml sabljami, toda komaj so sagledali Zaglobo, so hoteli popokati od ameha. Ta ameh ao zaslišali tudi dragi ter prihiteli gledat. Naatal je splošen smeh. Zagloba pa ae je kotal semtertjs kakor prej, ker se ni mogel rešiti opic.
Naposled je priletel Rok Kovslski ter gs o. prost 11 nsdležnih opičjih objemov.
"Lopovi!" jo sakričal Zsglobs. "Mesto da b| me urno oprostili, se mi še smejejo!* '
Med Zaglobo in črnovojniki je nastal prepir radi opic, katerih ga niso hoteli rešiti. Tods pre-plra je napravilo konee etroljanje in hrup ki ni hotel potihnili pri bernardinski cerkvi kjer se Avmljs niso hoteli vdati.
"«a menoj!" je sakričal Zsglobs ter se as-potil na streho Kaaenovske palače ,da bi on*|e. dal. kaj ae godi pri cerkvi.
"Naravnajte topove akozi okna!" je zakri-
čal
Vrfiih In manjAik topov je bilo v pslsči Ka-sanovskH, dovolj, in vse so privlekli črnovojniki
U ,?kn0m fMW*MM pohišnegs orodja Jf [Md* 1,1 P°d"tsvke ter privezali topove z vrvi Osa pol are Je le nsd deset topov molilo avnja žrela proti eerkvl
In prihajajo beganai..... Oni
žalostni vlaki beguncev, ki smo jih bili lansko leto v Ljubljani že navajeni, zopet prihajajo k nam iz primorskih krajev. Včeraj je dospel v Ljubljano begunski vlak s 60 rodbinami iz Fulja. So to v resnici delavci nekdanjega arze-nala, katere je začela italijanska vlada odpuščati in na stara leta metati ven na cesto — brez starostne preskrbe in to na pritisk pobesnelega italijanskega naeljo-ualizma.
Donava zapuščajo. Zadnje dneve ae je pojavita nenavadno močno izseljevanje v Ameriko. Včerajšnji dan je bilo popoldne na glavnem kolodvora zelo šivahno. Zanimivo je, da večino izgeljen-cev tvorijo prebivalci Kočevja in pa ribniške doline. Kočevarji ae izseljujejo s celimi rodbinami, starci, gospodarji, žene in otroci. Med njimi celo imovitejši sloji, gospodične in gospodje. Zapuščajo domove vsled sedaj vladajočih razmer. Pa tudi ostalo prebivalstvo Dolenjske zelo številno zapušča avoje domove, vendar pa tvori v tem slučaju maso izseljen cev — mladi, šenaki spol, mladenke v najlepši in cvetoči mln-dosti. Popoldanski tržaški vlak js včeraj odpeljal okoli 300 ime-Ijencev. Samo ena potovalna a-gentura v Kdlodvdrslri ulici Jr izdala nad 200 voznih listkov za Ameriko, Za eno oeebo atane listek 7900 K. Te dni je pričakovati še ailnejši naval "amerikan-cev", ker v aoboto odide iz Trsta parnttc "WMaon". Drugi pojav pa je treba zabeležiti, da ae zelo vračajo "amerikanci" iz A-merike in aicer po veČini Hrvatje in Srbi.
Klerikalci in liberald so si vedno bratci med eeboj, kadar gre za to. da ae oškoduje delovno ljudatvo, ki noč in dan gara za to, da sme nositi po svetu prazen želodec. Ti brattee v- skupnem "delu" pri vialdi pridno delajo draginjo. ŽrieznlUci in finančni minister sta a povišanjem železniških tarif ljudstvu draginjo početvorila. poleg tega pa ao liberalci poskrbeli tudi še za to da živil aploh ne bo tako lahko dobiti, -ker je dovoljen povsem svoboden izvoz in nam bodo pro-fltarji, klerikalni, liberalni in židovski verižniki vse izpred noss izvozili v sosednje države, ali pa bomo morali avoj lastni živež in to epričo imenitne letošnje letine v Jugoslaviji — najmanj tako drago plačati, kakor bodo naše pridelke plačevali v dragih drŽavah. kamor se bodo izvažali. Za svoj čas, ko je dr. Korošec mini stroval kot minister za prehrano, so na Češkem jugoslovanaki kruh jedli za eno tretjino bolj poceni, kakor mi sami! In taki čsri se nsm zopet obetajo — po zaslugi klerikalnih ki liberalnih politi • nrjev! In boljši čsal ne bodo prišli prej, dokler ne bo ljudstvo kapitalističnih strank, ki ga ia-koriščajo. enkrat za vselej pri volitvah vrglo — med smeti, kamor spadajo !
Omuriti ae au>ra vsakemu po-»tenemu človeku demsgogijs. s kskršno love klcrikslci še nerss-srnino maso na avoj volilni lim in kako vlečejo za nos vse one svoje pristsše, ki spsdajo po svojih ra-xmerah med proletarijat. Klerikalci po svojih listih n. pr. vpi-jejo: 'Doli a kapitalisti", — 'do-Iti z draginjo-. - "Ijsdstvo odirajo". — "za avoj žep akrbijo" h- itd. itd.. klerikalci ps sami v I sds jo s svojim dr. Kbročcem v Belgradn in v Ljubljani riadsjo prav tsko sami klcrikslci in s pobio psm delajo zs sleparjenje in odiranje ljudstva in za dragi-njo. ksr vsak sam dobro čuti. Komu se torej ne hi gabila kleriksL ns hinavfcčinef Ali je to krščsn-ska marala, da se vsra nerszsod-ns maseV! Ljudstvo, kar «a je še aetaamodncgs, ho, ko trpregleds
klerikalno igro do dna, pošteno obračunalo s takimi ljudmi, ki ga aa ta način hočejo varati!
— Pri
Grosupljem se je ponesrečil angleški trgovec iz Londona, To-Matitlebdock. Enemu kolesu hitro dirjajočega avtomobila je počila gumijeva cev, vuied česar je avtomobil zavil na stran ter pri tem z vso silo treščil ob bližnji brzojavni drog. Avtomobil se ni poškodoval, pač pa je padel trgovec, ki je vodH avtomobil, tako. nesrečno, da se je težko poškodoval na desnem čelu. Dr. Maore iz Ljubljane mu je nudil prvo zdravniško pomoč. Prepeljali ao ga v ljubljansko Leoni-šče.
Ruske nuna v Jugoslaviji. Zastopnica rmflrih nun kaludjerk begunk je zaprosila-pri ministr-za vere, naj bi se jim odstopi! vefti samostan, v k ai e rom bi o-tvorile gospodinjsko šolo.
Kako bodo raadeljenl ti v konstituantnem parlamentu. Gotov je načrt za , uetavotverni ni parlament. V posameznih slučajih ae bo morda v načrtu kaj izpremenilo, v glavnem pa bo na. črt obveljal. — Srbija s 30 volil-nimi okrožji (meje iz 1. 1914) bo dobila 157 poslancev. Izmed teh bo 27 tkzv. "kvalificiranih poslancev. — Črna gora bo tvorila eno volilno okrožja z 20 poslanci. —Bačka se rasdeli v troje voli-lnih okrožij in dobi 25 poslancev.
—	Bosna in Hercegovina s šestimi volilnimi okrožji bo volila 53 poslancev. Dalmacija z dvema okrožjema (šibeniško-zadar čkim, eden še okupiran od Italije) dobi 11 poslancev. — Hrvatska in Slavonija z Medmurjem bodo dobile okoli 92 poslancev,
—	Slovenija s Prekmurjem bo tvorila troje volilnih okrožij (mesto' Ljubljana je volilno o-k rož je poaebej) in bo dobila o-koli 38 poslancev. — Torej bo potemtakem v konstituantnem parlamentu sedelo prikližno 414 poslancev in ae bo vsa država deli Ia v približno 66 volilnih okrožij.
Radič obsojan na dva lati in POl. —4. avg. je bila proglašena obsodba v procesu Štefana 'Radi-ča. Sodišče je proglasilo Radiča ta krivega izdaje domovine in preatopka proti ustavi ter ga ob-eodilo na dve leti in pol prisilnega dels, ki se izpremeni v zapor. Obsodbi ni priaostvoval niti ob toženec niti njejpovi branitelji. Državni pravdnik je z obsodbo zadovoljen.
Otvoritev poštna nabiralsdoa, Z dnem 15. avguata se otvori postna nabiralnica Lemberk, ki pripada poštnemu uradu Dobrna. V območju nabiralnice, se pridele naslednji popisni kraji: Vine, Landek in Hrenova. Vsled tega «e z istim dnem izloči popisni kraj Lemberk iz aelskega dostav nega okraja g. urada. Dobrna ter popisna kraja in Hrenova iz postnega okraja urad« Vojnik,
Svilarstvo bo prineslo Jugoslaviji letos preko 10 miljonov di narjev dobička, v prihodnosti pa pričakujejo od svilarstva še mnogo več dohodkov.
Nova pogodba aladttčičarskih delavcev stopi v veljavo računši od dne 15. julija.
Doaeglo ae je aledeče: 25 od-atotni povišek na plači, za vajen-oe 100 <odatotni. zvaredne ure se plačujejo s 25 odstotnim poviškom normalne plače. Pripozna se dolžnost posluževati se posredovalnega urada pekovake zadruge pri najetju delavcev. Za ta urad •tavtea prometnih dalavoav nadaljnja; vendar ae vrše pogaja-nja.
Zelezničarsko zborovan je v Na-
brežini ZelezniČsrji iz Nsbrežine in iz bližnjih krajev so se selili pred dnevi ns izredno zborovanje v Nebrežini. Zborovanje je bilo bogato obiskano. Poročal je sodmg Ciardi po naročilu odbora Tržaške skupine o korakih, ki jih je naredila aveza železničarjev, da zlMljŠa položaj železničar-akoga oeobjs. Sprejeta je bila e-noglaano reaolucija. v kateri se odobrava delo osrednjegs vodstva in se iajavljsjo železničarji, da ao pripravljeni ns vssko even-tualnost in na vsako skcijo solidarnosti, ki je bila. ali bo sklenjene in določena od vodilnih organov.
a v nesreči, iz Labudske doline je prišel v Ljubljano Jo-Mp Fonda ter d najel prenočiftče hotdu "Atrija". V hotelski re-stavrseiji se je nekoliko razvese-
MALI OGLASI
POTREBUJEMO K0RR8P0N-DENTA.
Tvrdka za izmenjavo denarjs in prodajo parobrodnih listkov sprejme v delo Slovenca, ki je zmožen slovenskega in hrvatskega jeziks v govorjenju in pisavi, ter zmožen pisati na piaalni atroj. Dobru pla. ča in prilika za napredek se nudi pravi osebi. Zahtevajo se priporo-Čila. Za pojasnila pišite na: Ale. zander Agency, 1482 Broadw«v New York, O. Y.
POTREBUJEMO
delavce za lotanje (Solderers) jn druga dela v tovarni za kositer. Dobra plača. Stalno delo za prsvo osebo.
NATIONAL STAMPINO AND ELECTRIC WORK8
424 So. Clonton St,, Ohicago, m.
6ITKARTA IS TE0TA V NBW TORK STANE SAMO $66.00. Najmanjša avotg, kar računajo agentje za karto ia TrsU do Nev Torka je $88.08. Če hočete doba-viti svojo rodbino ali prijatelje ii starega kraja v Ameriko, obrnit« se za pojasnilo in potrebne listin« na	, ,
MATIJA SKENDEB
javni notar m Ameriko in mri kraj.
5227 Bvtler St., Ptttsbnrgh, K Prihranil vam bo denar. — On je ca narod, narod je aa njega -
FARMA VA PRODAJ!
Proda se fyma v Curtis, Wk, obsegajoča 40 akrov zemlje, 25 akrov je izčiščenega, 15 akrov je pa pašnik. Devetsobna hiša, stila, 10 krav, 2 konja, proetora na Stali za 40 ton mrve, poslopje a poljedelsko orodje, kokošnjak in še draga mala ppslopja. Vse v dobrem stanju. Rojaki ,tu se vam nudi lepa prilika za kmetijo. Vzrok prodaje je bolezen. Kdor reano misli za nakup te farme, naj piše ali pa naj pride osebno pogledat. Vsa nadaljša pojasnili in ceao daje lastnik: Mat h Gart nar, R. R. 2, Box 220, Pittsburgh, Kana. (Adv. Sept. 14-15).
SLAVONIC IMMIGRANT BANK I
rčeesj J« prodsvals Ia poiHja-Is V stari kraj Jagatltrnub kroa« ta diaar« ps ti Is m
1000 kron za l 10.40
8000 kron aa.. S 1.50 10000 kron za.. 102.00 S0000 kron m.. 505.00 100000 krom aa.. »90.00
1000 dUaarjsv n $40.80. PH račjih svstsk dlaarj«r Js mss le aasgs ssaejta. Pri tsh «s> ask se vitotl val strsftU. Ns* ktilk dragih strrlhsv, as pls* Ss as poliljatalj Ia m k** janalk.
Cene kronam ln dinarjem m vsaki dan menjalo, rastejo aH padaje* •• Slaronlc Immigrant Banka, vsm bode raČunsla po ceni onegs dns ko sprejme od vss denar.
SUVOHIC IMMIGRANT BARK
411 Waa« 23rd Street ncw york, n. Y.
Drugo jutro pa je opazil, da mu je iz denarnice izginilo 5000 K, dočim so vsi dolarji ostali nedotaknjeni, ker jih je bil shranil ▼ nogavico.
fttevlld prebivalcev Jugoslari-je. Po uradnii podstkih minhrtr-stva zs socijalno politiko je Mlo julija prebivalcev na vsem ot*** Ijti Jugoslavije: V Srbiji ns 78.-358 kvadratnih kilometrov 4,45«.-»09 prebivalcev, v Vojvodini na 41.750 kv. km. 2,675.232 pntt; vsicev, v Bosni m Hercegorim na 51.1M kv. km. l^HI.044 prebi valeev, v Dalmaciji na 12.831 kv km. 645.000 prebivalcev v Hrt vstski in Klavoniji na 42.533 kv. km. 2.620.554 prebivalcev, v «e; veniji na 24.680 kv. km. 1,510<#1 prebivalcev. Po tem l* štela J* goslsvija v celem 271 tisoč 2» kvadratnih likom««, a 14*S4W prebi vsi«, pri čemer ai v*ets l
m "	,«triK *er ni bilo mogoče vsM
*	hslijanske okupacije agotorrt'
smeriških dolarjev aa SS7B jugo. točnega števila prekivaWv v slovsnakm kron. Po veselju je šel slnčsju. da vsi Jogoslovsni
spat, imsjoč pri sebi znetno m no Šina dobre smeriksnake valute.
padejo JngosUriji. hI štels okali 16 miljonov prebivalcev.