mM***
ufceš dailjr
VETA
•lovenske Narodne podporne jednote
Umdniiki la upraviUki pro •tort; M5V H L*wadaU »r.
Offtos ol pubUcaUoa: S667 80. Uwk4al« m % T«)«pho»« 1 t*wadaU 4M8.
LETO—YEAR XIIi	^^'SSJStrg^
—d lhlrtt«ssd	IH)
m* m

t »m. Cbicago, tU., sobota, 2S. avgnata (Aiigust 28th) 1920.	STEV.—NUMBER 202
RESNICA 0 ST
0 __
- vsmmiicti
F AKTI se ne morejo potisNITI v kot z lažmi vele-
bizniAkega časopisja.
Cestnotelftzniški uslužbenci so hoteli odvrnili stavko, kompanija jo j«' hotela imeti.
Denver, Golo. — Ni« ni tako akritega, da ne pride na dan, pra-vi neki pregovor. Resničnost te-KM pregovora se je zopet pokazala
v tukajšnji stavki cestuoželezni-hkili uslužbencev.
Velebizni|ko časopisje je hotelo za vsako ceno odložiti krivdo u stavko na ramena cestnoželcz-nizkih uslužbencev. Ali fakti, ki so prišli na dan po končani stavki, govore tako jasno, da se lahko Mlede vzroki, ki so povzročili Htavko, v kateri je prišlo do nemirov, pri katerih je celo nekaj oseb izgubilo svoje življenje, prav do vrat cestnoželezniške družbe in taktike Ae družbe, ki je impor tirala oborožene hlapce in je ma ti podžigajoče propagande na "Meščansko zvezo."
Povprečno je vsak cestnoželez-uihki uslužbenec zaslužil šest in petdeset, centov na uro. Ker je kompanija odklonila direktno zahtevo za poviianje mezde, je odvrnila vsak kompromis, ki bi se dal doseči s skupnim pogajanjem.
Izjava, ki jo je podala ekseku-tiva organizacije cestnoželezni-&k'ih uslužbencev, pove ja*n&< da ne je eksekutiva trudila, da odvrne stavko.
V svoji izjavi na kompanijo je eksekutiva najprvo., predlagala, d« se rešijo vsa sporna vprašanja pred x da je vpraša difce
*e .sedaj sklene le pogodba glede dela. Kompanija je seved* tudi to ponudbo odklonila.
Eksekutiva. je.dalje predlagala, da se vsa sporna vprašanja predloži v razsodbo mestnemu pravd-niku 11 orače Hawkinsn, ki je nasprotnik oragnizacije cestnoželez-niškili uslužbencev. Tudi to ponudbo jc kompanija odklonila.
Strokovno organizirano deisv-itvo odločno izjavlja, da ni ime-
GA SPORA V ILLINOISir
MEZDA
se povlfta na dan.
>2»S^zlIZRAVHAVA RUDARSKE-
MUNIGIJO K A POLJSKO. 1
Brusd. 27. svg. — Otasilo bel gijske socialistične stranke "Le Pepple" je dobil poročilo, da sta belgijski železniški minister in mornariški minister prispela v L- . Antverp in se odločil., da ne bo- ^E"*1 rudarl€v deta dovolila ameriškemu parni ■ *<>▼ *> se ■P<WMUineli. ku " Marcel la," na katerem je
municija za poljsko artoado, od-1 Ohioa^o, 111, — 0 razpravah pluti iz pristanišča v ■ Baltiško ,,,C(i zastopniki rudarjev in pre-morje. .	Imogovniških podjetnikov priha-.
List Libre Belgkiue je pa pri jajo. veati,v >*vno*t>	tako
nesel vest, da se bo mogoče bel. M™**"*. »e da drugega is gijsks vlada z ozirom na aedanjo hJ,h "»^ji™	kot <*»
situacijo morda odločila dovoliti dnev"a meid®	»
prost prevos municije črez njeao m JJ* > .	i
ozemlje na Poljsko. Tako se je V e8ti Uko,»vHf- da s,e ** menda izrazil nek dlan belgijske pr "e, da
angleško delavstvo strinja s ruskimi -kovnimi pogoji
vlade.
EVA PO-POSREČILA.
lo nobene zveze z ljudstvom, ki w je udeležilo nemirov, kajti predsednik mestne strokovne organizacije je še pred izbruhom
nemirov rekel: "Ne pojdite v past, ki jo je nastavila tramvajska kompanija. Kompanija želi, da pričnete z nemiri, ampak ne storite tega, kar ona hode. da izvršite."
Iz navedenih taktov je razvidni. d« je kompanija hotela , za vsako cono imeti stavko in se je mnju pripravila z oboroženim* hlapci. Kavno tako je zdaj jasno, da NO najeti agent je podžigali ljudstvo k nasilnostim, kajti voditelji strokovno organiziranega delavstva so resno »varili delav »tvo. iihj ne nikar ne pridruži iz-srnini kom. ker so izgredi voda n« mlin lu>m penije. *
rc točke v pogodbi so v korist ru [dsrjem ali pa podjetnikom.
Tako pripoveduje neka vest, | se cena za razstrelivo poviša, ga ppdjetniki prodajajo rudar-j jem. Cena za sodček črnega smodnika se poviša od $1.75 na *2.75. Našteta so še druga razstreliva, zdolaj je pa pripomba, da so podjetniki protestirali proti poviša |nju cene. Ta vest je popiolnomš nerazumljiva, ker podjetniki ne plačujejo iz svojega žepa razstreliva, ampak so le nekakšni a (gentje tovarnarjev in trgovcev 1
Charleston, W. Va. - Governer l*trelh?m: ki prt>daj,ljo rftMtreli
London, 27. avg.—Angleški de«
$1 5oj^VgkV8Vet ^ i«javo, da po ijbodifieirani sovjetski premirovn pogoji sprejemljivi. Delavski avd je poslal brzojavko Llojrd Geor geu iu lielfourjti, v kateri izjav Ija, da smatra, da so vse saprekc skleniti premirje uied Poljako iu sovjetsko Rusijo, sedaj odstrs njene, ko je izjavil Kameuev, da je sovjetska vlada Črtala is svojih pogojev določbo glede uata-i liovitve delavske milice na IN>lj-skem. Nadalje delavski svet po« zivlje sovjetsko vlado kakor tudi Britsko, da naj objavijo vse po-na podlagi katerih nsj se lene mir. .
rudarji 80 oovernerju povedali, kako sodijo 0 DEČCT
t oje, tkleu«
Ali
njegovem
se bo govsmsr Oornwell kaj naučil iz toga?
ti ClM OAUE LEPŠE JE NA TEM SVETU.
0 IN DETE PRIDRŽANA ZASTAVILO ZA NEPLA-RAOUN V BOLNIŠNICI.
>• j« to ifodilo, ker — M-v dobi krščanske oivili-zacije.
vor.
vo rudarjem.
E. C. Searls, ki zastopa podjet* nike, je dejal po končani konferenci, da bodo rudarji sprejeli sporszum in da se poviša mezds darjem, ki prejemajo dnevno i pa mesečno mezdo.
v Illinoisu, je izjsvil, da je samovoljen s sporazumom. Nabiti je val je nspram časnik« rs IpMn por oče-j vse dobili, t^nekatcrili ved, kot so
Cornwsll ni obsodil početja premogovniških kompanij, ki so spustile svoje oborožene hlapee na rudarje, ampak izdal je nekak o-kit* na rudarje, s katerim je mislil razdvojiti rudarje in glavni odbor rudarske distriktne or 1 zacije, da bi jetniki ložje v kalnem ribarili in razdrli mlado rudarsko organizacijo v, tej državi.
Rudarji seveda niso molčali ns Valcem, da so
-gsni-
izziv in dali so goverperja odgo-|M ^ ^ r, na katerega ne bo tako hitro ^h pa cf(0
ir^rudir^mSM1 Jfgi-
hteva ni bila za dva dolarja po-
nizaeije so sprejele prav zasolje- [višanja dnevne mezde, ampak
ne resolucije, v Jurterih so mn| svetovale, ds bi ravnal pametna-] je, če bi le drobee od tega čas*, ki ga porabi proti strokovno or-| ganiziranemu delavstvu, porabil, da očisti državo oboroženih*kom-panijskih hlapcev, ker1 bi kmalu1
t v ar je bila prepuščena razpre-," je rekel Farrington. Po is javi Farringtona ostnne še ^ loba za neavtorizirane sftavke, 'toda stvar bo sedaj predlošena szsodišču, obstoječemu iz pod etnikov in rudsrjev, pfeden se
DZCEK V KREMPUIH LEVI
NJE.
i.
poročilo V zadevi rudar
iv na polju trdega pre mooa predloženo.
^"hington, d. 0. — Pmkd-
komisija« ki je imels it* r,v"H'i fnrxdno vpMšanje na po* ^	premoga, je dorršits
,Vf>v t »o m^il« in ra izroflla pre^ž-
MniVn.
Krlfni«Hj»	potrehovsls ve#
''v« t^iis. ds je *mHede»» "! " ki jI je bil predložen
darji in preaiogovniškimi podi ' miki <U se mn «dsj vsi vidarji
aiki.eN, smejejo-
N. D. — 11-letni Hsrold Ridf zlezel opoldne v Šotor, v kalnem j,, htl« levinjs v ielez-P|(,'<| umiku. Prišel je prebliso umik« in levinja je vanj zass* ,li1'1 kremplje. Prepeljali m
v iHilniinico in zdravniki se.	M__
jiMijr m \ ili Ma,i petdeset šivov a* RUDARJI V ILLINOMU SOLI '•j« j<>\ mi £iv«%« ta glavi ds «0 "»'li njegove rene. Zdravniki me-U" i!h okreva.
nastsl najlepši mir v Zspadni Vir-	denarna globa starem
giniji.	I je bila isrečena denariia globa,
Rudarska lokalna organizacija preden so biM radarji Zaslišani. Deirwoodu izreka v svoji reso- povišanje mezde je /veljavno od luciji, da sc čudi, da se človek, j<j tVguata. ki zavzema tako visoko mesto kot p^^ ^ treba, da bo novi najvišji državni uradnik, poslu- §pprMUm predlo«en rudarjem, da žuje take metode.	bo ^^^ >p0niati, koliko je res-
Rudarji dalje izjsvljajo v svo- ^ nll VMteht kl zdlj pHhsjsjo jih resolucijsh, da se popolnoma v jaVn0st o sjK»razumu. Fakt je, strinjsjo z akcijo svojih odborni- ^ ^ pryi|0 <j0 sporazuma, toda kov in da imajo vanje največje Lj^jj ^ fp0razuma šc niso zaupanje. ^	. "V znani, ker se velebiznHUio Časo-
To je krepka moralna zšušni- Ipiij« bolj zanima za homatije na ca I Governer je moral vedeH, ke Poljskem in Vranglovo pustolov-je izigral svojo potezo, da rudar- ščino v južni Rusiji, kot pa za j?^»miso ljudje, kl potrebujejo petdeset tisoč rudsrjev v IUinoi-vprav njega, zanje misli. Ru- su, in za to nima prostors, ds ob-darji znajo sathi misliti Hi tudi | javi sporszum delati zaključke na podlag svojih misli. Njegova potsza je ^ I PODJETNIKI ZOPET POSTA-prepričala rudarje, da so njih vo-|	og^jf!
ditelji na pravem megtn, ki vodi
do končne zmage.	1 Ohkifo, IU. — Delavcev je zo-
V' monarhijah je siecr navada. L^ do-ti! Tftko vpWu vel«bizni. da kralj aH cesar kot dobri "pto' ^ ^piaje veseljs. Po Csnal-vseh podsnikov misli U vše svoje ^ ^^ ^	gpn.hsjajo brea-
podanike, sli v republikah je dru- pogini delsvei v gručah. Okoli gače. Tuksj miših ljudstvo samo. Livajma odstotkov stsvbinskih de-ker je samo seojo nsodt kovač. Uvcpv ^ ^ ^ ^ In če bi se goveraer ComwalU p0ro^i|t 0 ae|av»kem položaju v spomnil teg« dejstva, bi »T bil po- v<.Uk|h dnevnikih, ki opravljajo »eitel tako nerodno v spor ?"^«,' j|lapčevaka deU za podjetnike.
Podjetniki so veseli tskegs po-ložsjs, ksjti sdi se jim. da prilis js čas. ko bodo pričeli trgsti de-lavKkr mesde.
darni Z rudarji v kan-8 ASU
CMaaffO, m—Rudarska lokal ns orgsnisseijs štt^ ««7 f *B*
nem lUinoisu je Kpr- jela rezolu eije, v kateri protesti* proti "obrekljivi brsojsvld." ki Jo je posisl pmlM-dntk Lowis HoaraMn. ne ds bi preje pretoka! nimire r štlrinsj-tem nadsrsk«i dietrik tu Dalje je lokalna 01 —gi»i dj* sprejele zaključek, da dvanajst, radarski dintrikt pošlje ritlflnsj Mi rudarski Hiafrikt poarf^l odbor. ki naj poUve. le	r Kansasu potrebujejo possoč.
OAZO lin se je podražil za ' en cent.
ChieafO, m. — Posledice pori-voznlne na železnicah so ie tukaj Uradniki fltandard 011 dražbe pojssnjujejo, Js se gaso-11« podraži pri galoni ss en eent zaradi povišane vocnine ns železnicah.
Diieifo In okolies: Jasno la ».i lahki MM ('WlVj|MKlfl| ve-Holnčni vzhod «:10. sakod
lOhloafO, m. — Stari in modri Sen Akiba, ki ju izrekel, da je že Vse bilo pod solneem, se je smo-trt, ko je isrekel ts besede, kar potrdi dogodek, ki se je ravnokar odigral v Chieagu. lPred dobrimi šestimi tedni je iz Indiana Harborja mrs. a Chaper, lena siromašnega vca Joseph Chaperja v Žen* bolnišnico na Dva in tridese; Imela je poviti dete in na je bila operacije, da sc njeno šivljsnje. čas po opersciji se je pra-1 nshsjala v kritičnem stanju in p? šest tfcdnilt je umrla.
Obvestili so njenega soprog« o imu-ti njegove Žene, ki je sopet naročil pogrebniku Pani, Mazeiku, da gre ponjo in jo pokoplje. Po-grebnlk je prišel in zahtevšl mrliča.
Ko je pogrebnik prišel v bol-nišnico po mrliča, so mu povedali. da bodo obdržali Ihrličs, do-klsr soprog ne plača računa v bol-nišuici, ki snsia pet in sedemdeset dolarjev.
Pogrebnik je protestiral, kajti kaj takegs še nt doživel v svojem Življenju.
Takrat mu je pa segel v besedo dr. Beacon, ki je izjavil, da je bila operacija potrebna za ohranitev njenega življenja iu dejal cinično: "Chaper ni plačal niti stroškov za operacijo. Obdržali bomo mrliča, dokler ns plača. He-veds Chaper Ishko doki mrliča, če se uvede sodnijsko postopanje in to mora izvršiti, če hoče dobiti mrliča."
Očetu nočejo izročiti tudi šest tednov starega deteta in mu pravijo, kadar poravna račun, ds Ishko pride po dete.
Zdravstveni komisar Kobertson je rekel, ds v bolnišnicah ni v navadi tsko postopanje, smpsk razume se, da se tak dogodek ssm od sebe rszvije v civilno poštops uje.	.
•Jsmes, namestnik mriiškcgs o-glednika, je pa rrtel, ds ue morejo v bolnišnici zadržati mrliča več kot tri tedne, ker postava prsvl, ds mora bfci mrlič pokopan v tem času. Če se (*s vdovec obr« ae ns sodišče, Ishko dobi mrličs.
Tsko ae je zgodilo v dobi krščanstva v lotu 1*20 po Kristovem rojstvu, ker po Krktovlh naukih spsds pokopavanje mrličev med dobra dela krščanskega usmiljenje
Nek. e poganaki dobi ae niso dogajale take r»*if
Poljska zahteva strategieno mejo.
Poljak* vlada bo UaUvila pohod avojih armad, Akobovto priailjona In aahtova atrategično, no p« politično mojo. — Edino ona so amatra ia sposobno, da unifti "boljševizem". — Priznava, da na bo smoina usta v iti prihodnjo sovjotsko ofenzive. — Sovjetska armada pričala protiofoniivo.'
Pa
DNEVNIK V OHIOAOU PODRAŽIL
SE JE
m. — Dnevnik eago Kvening Post" se je podražil na tri ~ntr. fsdajaielji pojasnjujejo. da so morali podrafiti list, ker ao se podrsliU vse ttoksr-ske potreMMIoe. najbolj pa pa-
Washiugton, D. C„ 27 avg. — Državni tajnik Colby je objavil, da je dobil odgovor na svojo noto, katero je posisl Poljski 21. sv-guata, v kateri je sahteval, da se morajo poljske armade ustaviti na Črti, katero je savczniiki vrhovni svet v Parizu označil, kot definitivno mejo med sovjotsko Rusijo 1n Poljsko in da ne bo do voljeno poljskim armadam piv koračlti to meje. Odklonil je podati kako natančnejšo izjavo vsebini te notoi omenil je samo da jo je paauo prečital.
Iz drugih virov je pa prišl poročilo, da je odgovor Poljske na Oolbyjevo noto teko resen, du ne bo objavljen prej, dokler pred sodnik WilsOu ne bo ta odgovor pazno pračital.
Nek uradnik, ki mu je dobro znano stališče poljske vlade, se je zjsvil, da je mnenje poljske vla de sledeče t Poljska vlada bo stavila svoje armade ua Cursotio-vi črti 1« takrat, kadar jo bo A rnerika in zavezniki primorall Pravilno bi bilo, ako se Poljska primora v*to, da se primora tud Rusija, ds ustavi na tej črti svoje armade. Ako zavesniki primora jo Poljsko 4a uatavi svoje prodi rsnje in dovolijo, Ua ruske ar» | svojimi ope> v nevarnosti sa« mir, ampak sploŠu i mir. Toda, kateri narod narodov bo uatavila Ru •Up? Tega n« morejo Zdr. države ni prav nobenega sname bi nameravale %aj takega Ifeanoije ali ltsltjs mnenje poljske vlade da naj se doMči strategičns a med sovjetsko Rusijo Iu 1'oljiHif mesto politične vmeje. Francija, ,AngHja in Zdr. države imajo avoj^ gfoisde v Nemčiji ob strateglšnl meji politična meja se bo šele določil*, fojjski nsj bo dovoljeno, ds sltfno ftkuplrs del ruskega ozemlja in politične me je naj so določilo ua mirovni ferencL
Vsak pritisk na Poljsko ims Ishko poaJedies, da bo prej kot v enem mesecu Poljska ponovno na padena od sovjetske srmsdc in tedaj bo poljski srtnad! nemogn če ustaviti prodiranje sovjetske armade. In ako Poljski ns .bodo dovoljene vojaške operacije proti sovjetski armadi, tedaj bo sovjetska vlada lahko poelala svoja armado proti Vranglu, katerega bo s lahkoto prej kot v desetih dneh popolnoma uničila. Vsršava, 27. avg. — Kakor bi-
RUSI MODIFICIRALI PREMIROVNE POGOJE.
Ortali so določbo glede ustanovi tve poljska delavske armade.
kfti
tro Im» mogoče, bo prodirsuj«* poljskih srmad ustavljeno z ua« meno m, da ae Modp«»čijejo'! iu ds le ustanove poatojsnke xs usdslj-ne vojsške op«rseije. To bo^vselo nekaj dlii časa, predi 10 ae določi črta, kjS nsj se ustavijo armade. M to izfcvo je PiismlSki skitnil, da ne bt prekoračil ettiogrsfične meje bT pod vse! osdsljtiih imp« ris lističa 1I1 pustolovščin, smpsk ds očisti Poljsko sovjetskih čet In ds se pripravi zs kske morebitne napade od strani soejetsk* srmsde. {•- ■
Poljska vleds ae š» ni od biči Is glede črte, ns ksteri nsj «m' (»oljska armada ustsvl. ampak to bo še določen" ua minlstraki skril'.
Pariz. 27. avg — Hudeltfjeva srtaada ^ pričels ogrožsti poljske sraiade se hriitom in je nku* plrala iUry. Poljsks > poslsia mttfino*srmado, da prične s ofen sivo proti sovjetskim četam, lis t*rim P«»'»Jujo general kl Imsjo nsmen obkrožiti |»oljslif aramde jih napasti rs hri»-
Predne je foaeoskl general Wrygand odpotoval Is Varšave, (Dalje aa i. strani.)
poljaki POSTAVILI PRED
vojno SODIŠČE POLJSKE sovjete.
l^ondon, 27. avg. — HovjuUka vlada je včeraj odgovorila ua noto, katero je poslal Arthur J. Balfour, predsednik savesnlŠkegs vrhovnega sveta z osirom ns so-vjetske premirovne (Higoje, Ho vjetska vlada*se strinja a tem, d« se črts določba v promirovnl |io» godbi, ki se tiče ustanovitve de« ' lavske armade na Poljaksm, kl naj bi štela 2t>0,000 mož. Hov j. t. ska vlada se js izjavila, da je to največ, kar more storiti, da te zagotovi trajni mir. Ruska delegacija v Kondomi se je izjavila, ds bo ta konoesijs zadovoljila brit* sko in italijansko vlado,
Pariz, 27. avg. — Bj*ažična brzojavna postaja na Klffelovem stolpu je prestrvgla brezžično br< '
iv ko sovjetska- vladar s katero odgovad^aa aitiaiaš ikegs mipistrskegs pivdsednL., Lloyd 0<»orgš. Hovjetsks. vlads odunvnrja» da ona še vedno vstra-ja na temlda se sklene s Poljsko separatni tnlr Jn da ns bo dovoljeno nobeki fuji vladi, ds bi se vmešavala fal! diktirala pogoje. Sovjetska 'Vlada še vedno resno želi, da se vpostsvljo prijateljski oilno&sjl med Veliko Dritanijo iu sovjeteko Rusijo, kskor so bili «r -pred revolnotjo.
Poljsks vojaška misljs v Puri-zu se je isjavlls, ds koueesije, ks-tere je ds|a sovjetska vlads, nikakor niso zadovoljive (namreč, rla Črta doI'oM>o glede poljske de- f avske armade) in da ne lm nikdar dovolila, da se njo da zniža 111
>1 /:l
A%
•na arma*
50,000 mož. lylovd (moiW, je pa isjsvil, da po njeg ivem mnenju za Polj-sko dovolj močna armada 50,00» mož, ker *> zavezniki dovolili Nemčiji tmNkmo 100,000 mož In losebno, ker Pujska bolj potre-Nlje svoje moške moši pri poljedelstvu in industriji, da vpoatsvi normslne srmsde ns Poljskem, kot ps močno armsdo,
Minsk, 26. svg. — Poljsks pas-mirovna delegseija še vedno ze-vlsčuje premirovns pogsjsnja. kskor le more. Včeraj niso boleli prisostvovati im-JI, češ, ds niso dobili uobeuegs poročila Iz Varšave glede Ckrajinc.
Hovjetskl delegati sn p«*uovuo poalsli protent poljski dclegseiji, Is se ne brlgs ks konf««reue#» In ds nslsšč zs vlač nje premirovns ogsjsnjs. V protestu Je iumIsIJo, s kljub temu, ds se poljski de cgstj« vedno pritožujejo, ds ue morejo obJIevstl s VsHbvo potom brezžičnega brzojsvs. ds njihova brezžična pMlja dobiva redno vaški dsn poročila od poljskega generalnega štsbs glede altiiseiji na bojišču.
Varšava, 27. svg — Hovjeleki odbori« kl m sk HMtSnoffli v me stih. katera je aisedlš' fnsks sn vjetsks srmads In ksters ao Po-je ki zopet r«*okupireli. ImmI« |»o I Isvljeni pred poljsko vojsško so-išče, W šlsnov teh odborov je lilo že ustrsljenih R<*ll teror to^ rej že msrŠirs!
lieriin, 17, svg. — " Alleastel-ner VolksblaH" poroča, ds ao Po jakl, ki ao Besedil meato Chorse e, pomorili v*r neebhrslee, veči-noms Žide, |eš. da so bUi prije telji Rneov,
(Dalje ns f. strani).
GLASILO SLOVENSKE HAEOPHK fOONMUt« JEPUOTl
LASTNINA SLOVENS« MABODIfE fOPPOEl« JEDHOT1 Cm* o*U»uv po dofovsr«. BokepM se n» vrtfijo
"THE ENUGH
Or9mm 9» IM( N»l
"THE ENUGH
OrfM W Sli —u N*l
flnbscriptlon: Unite d Ststas <*xe< Chicsgo $«.60, »nd foreign countrios 1
umazanega
zapustil pred več leti in da ta
svetovna
m*
1 kr
Martina: Zsdinjen« drisvejlzvo« Chicago) ŠS.60 m kU. ♦u IMLZ6 «• tri	»»o^f«.60 na Uu, 9$M m pol )«* kateri
pol loto ... t» — — ... ...............—
IT«« u tri Btfiett, In m lnox<rwtv >« 00.
m kur fcn® tf^M^ 0
"PROSVETA"
o»mI kr tko

2ENSKA VOLILNA PRAVICA
Sew Tork, T. - Že veHko
rat je Mlo po romano v raznih tuje jezičnih lUtih, kako zelo ne-brez vest neŽi izkoriščajo b, ki prihajajo iz Evropo v Ameriko in tudi, ko zspuž*ejt> Zdr. države in odhajajo v njih ataro domovino.
Sedaj je ponovno izdal "Medna rodni odbor (Inter ranonall Cfltm-eil)" daljše porodilo o tem brez* veatnem izkoriščanju inozemeev bodiai ob pribodu v Ameriko ali pa pri odhodu inozemeev v Evro ) and Canada |6 por roavj, po. V ovojom daljšem poročilu
omenja, kako no vodno na proži fazni brezveotnoži posebno le 1 pristanišču New York, na inozem-oe, katero potom izvefbijo ns kak samoten kraj, kjer jih ociganijo Tolikokrat za ves denar, katerega ao prinesli a seboj. Ti sleparji se poslužujejo vseh - mogočih erod st^v, kot n. pr., da p roda jejo vozne listke za podnHftno Železnico v New TOrlro za neZSattierfe visoke eene od de«et do dvajZet dolarjev in pii tem omeiHjo; da jo vozni listek veljaven ta pfrtovžnj* v Chi cago. Drugi se zopet poslužtijej<
lw Jtt ne k«že druge««. Ve-lik o Inozemeev, ki pridejo v Ame-da bodo bolj sreč stari domovini, in ko vidijo, dt so jih oaleparili njih zadnje cente, kateh? ao si ^ stradali predno so zapustili doma-
redijo samomor.
V driavl New York že obstoji takorokož nek zakon glede pri vatuih Vaukirjev, toda na ialost «0 ne izpolnjuje tako, kot bi se
korake, da se varuje ino-pred temi oderuhi, da si
A, m** in „ b,„ de.urj., „ Amtt p^Umi od«n*i. da »i v.do nikamor, mn* j«ika. ^,-kdo	kak. ^ fi^ „, ,„,
Velebiznižki listi poročajo dan aa dan, da so se delavci
mišljenj« bo imel inozemec o tej
Tu	- "*«* • . xx	ki je prišel sem, delal trdo,
■V enem oziru so tega kriv, tudi ^^ vl4r6€Vft,( , bo s časom
merodajm faktorji, ki ae ne trnjl^i » ,, a^^ £ ^ u^u^vi
S8& 't^&^Jjffi^
dovolj občutno in da bi odpra te ^pzpere, ki ne dolnjo	^ ^ iue
časti Zdr. 4rfavam. Sicer>u je , Jg ogi delavec, ki jo .garal in atia tem ozinu že veliko ^b^šalo u ^ ^ pri4el ob ves mluick □pati je da bodo pnsejeuštl ^^ Uhkp> migU Ja ^ u revež Qblai»,j»WiUl ^lkžll * ^ko-jnrpklinial nni dan ko je prišel
lU	aom<?vme P*roke lo jene,
ki ta denar zaupa kakemu "za
Mhlii	^Mrja". ki ne-
.kaj časa izgine brez sledu in ta
riždevalce inozemeev.
V zadnjem Času so pa razne šif-	ko je prišel v Zdr.
kartalke aK<-Qeije pričele nesramJM^^«^^	»»kega .takega
no izkoriščati izseljence in marši
|jfiiliaiiii |/i curj VCUAU BVUIU, c	r w ^ ' 1 .
katero se je nameraval izseliti v	^ ovojem delodajalcu, je ves
svojo staro domovino, da poplava	ifgttUU delodajalcem, k
dolgove in si uredi dom. kateregi	1« »krivaj_ zapustil Wo. In to
Odkar je legislatura v Tennessecju sprejela s potrebno večino glasov ustavni amendment o ženski vQlilnf pravici, je ženska volilna pravica postala fakt, ki ga ne odpravijo nazadnjaki z vsemi svojimi potezami. Lahko hodijo še nekaj časa od sodišča dtf sodišča, dosegli pa ne bodo drugega, kot da bo njih bft&aža še večji in njih
nazadnjaštvo še bolj jasno pribito v javnosti.	»im sotene m*« po en*aoi*i h«	«*»»» .<m *wjcBm
TM časi, ko je žena bila le ddhna in se sukala okoK ta ce^ po pet dolarjev, "da jim * Ko pride v New York< Pad#
ognjišča in je bila po nazorih starokopitnežev le g&nfc %toi»a	T/1 yie.ne8ramnim
svojega moža, se ne vrnejo nikdar več nazaj, pa če ^	,eto nftj ^ za ves
zadnjaki vsaki dan izmolijo sto molitvic, da bo uslišana* njih. prošnja. Vprašanje ženske volilne pravice v Združenih državah je rešeno. Nazadnjaki l*hko malo pona-gajajo, kot poredni otroci, ki se kujajo, ker so bili kaznovani zaradi njih porednosti, spremeniti pa ne morejo zaključkov, ki jih je sprejela večina državriih legislatur, da je ženska volilna pravica postala ustavno zajamčeno
pravo.
Priznati je treba, da so se ženske v Združenih državah pogumno bojevale za politično enakopravnost z moškimi. Bile so doprinešene žrtve, kajti na svetu xsi nobe- .... nega boja brez žrtev. V tem boju za politično enakoprav- ^	Z
nost so pa bile tudi vztrajne in vprav ta vztrajnost je izvo- priiieca ves den«r pod piotve»> je vala zmago.	da ga hranijo, "žel, daje nevsrm
Boj za žensko volilno pravico v Združenih državah Pri l vsoto denar de star. Ko so pred nekakšno dobrjmi petdesetimi letf % ^^ZlrlT^a^ %ene prvikrat javno zahtevale politično enakopravnpst in Id so tvorile za fteaa državljanski izrekle, da so pri volji se zanjo tudi bojevati, so se jim vojne takozvane "confederat^ai posmehoval! nazadnjaki vseh vrst Ali zavest med žen- }* P^^ d^^^Ajj skami je naraščala od leta do leta, njih glas j* postajal nim P"lm odvZaPm^ močneji in silneji in končno je pa država uvedla žensko ves denar. Pripetilo se je tu%X«
volilno pravico v svojem delokrogu. Led je Ml prebit in 40 taki sleparji prodali prjUn
nazadnjakoin je pričel počasi izginj^i satiričen usmev
okoli usten. Spoznavati so pričoJi, da ženske dobe kmalu meni vsako kovino v zlato. Stke* volilno pravico, če ne nastopijo z združenimi močmi proti 110 »toda resnično, zahtevam zavednih žen in deklet. Osnovali so med žen- N* konforenci za 'Verstvo ko skami protiorganizacijo in njene članice so ponižno iz- l^T^^JfiSf l javljale, da so zadovoljno s svojo usodo in da ne zahte- T^v^ko
bile potegnjene tudi Združene države. Nasadnjaki so - aX- . . .	—r—T""
hvalili patriotično delo ameriške žene, kovali so jo v ne-	"Uv
besa. Ali žene so rekle, če priznate naše zasluge v uri	Nek mlad 0rk je prim i r
nevarnosti, dajte «am, kar nam gre po naravnem ali	^ v°ino v N®w York in jetrt«
iSsi!^,Uno	SS t stev'^
to zahtevo odločno ponovljeno, so se potuhnili in utihnili torku in svojege strioa v cwc*
so glasovi v časopisju, ki so hvalili ženo. Ali žene so 8* w savedale, kakšne žrtve so dopr)i#l« v vojni. Valiko njih
dvatisoč inosemcev, ki se «»Ali v Zdr. države, vloži pritožbe ieper to «korifičanje o4 atrani ne [aterih brezvestnih oseb.
Kajti inozemeem, ki pridejo t New York. je popolnoma vse tttje no poznajo ne jezika, sploh niče ser. In ravno vsled tega irnaj« vezni sleparji ki nastopajo %o »gonti r«znih železniških družb potovalnih agencij itd,, prav lebk< delo, da sknbljo nevešče inozemee Ti sleparji se poslužujejo vseh mo gočih sredstev, da oskubijo priha
niki v oolnipskem uradu pregl
vajo politično enakopravnosti Z moikimi. Tl^di ta poteza Uvabin pod raznimi pretvezami od ®ko j® v** v »vno tako od strani nazadnjakov ni držala. Zavedne Ženalce so šl^	denar. ZakotiH flenkir
po začrtani poti zmagovito naprej. DrŽava za državo je	^Inkott-
ženskam priznala volilno pravico.1	• .	ni «o izvabili denar od inoeomeev
h keteremu je imel namen iti tomaj jo stopn iz parni ka. jo že
•Inov je obležalo n. francoskih bojiMIh/dn^e Je zo^et T^^Z^Z^n pogoltnilo morje. Oživele ao agitacijo ta žensko volilno krjevaii. da ga bodo apč«mui>aiw-pravico a tako ailo, ognjem in navdušenjem, da je bilo f° k »je^on aeatrHnl, pri Satiri dnevno čaaopiaje skozi nekaj tednov priailjeno pisati o h^®! ?,Uvi" V"*? nji. Zbudila se je javna veat in kongretr je aprejel uMavni »'^ZftrtSt^ll amendment o ženski volilni pravici, ki postane veljaven, ieh uniformiranih osebah valuž ko ga ratificira šest in trideset dijav. Po sprejemu tega kljf* »kapmn* dražbo, toda zaključka v kongresu so nazadnjaki preložili svoje glavno M™^ iT^ffli delo v državne legislature, od katerih so trdno pričako- ti vladni uslužbenci, ker i^ajo v vali, da odklonijo ustavni amendment Posluževali so s^ *koro vseh evropskih drievah sa raznih zavlačevalnih sredstev in na dan so prihajaU z ar- f° v,.ld.nl yainžbenci uniforme, gumenti, ki niso bili argumenti, ampak bila je navadna K m^nl^M^ oštarijska govorica brez jedra in glave. Zavlačevali so, pletevai* Ko so ga spremili na
dokler SO mogli! V tem SO bili nazadnjaki dosledni, ka« Mdulifoo železnico in kupili voani «avzemajo razne privatno 'banke',
terim se navadno kar cede usta demokracije, dokler go-	0pk M	Z^T^i
vore o Hvojih interesih. Tudi zavlačevanje ni končno po- Jfc^ ^v. *^ " magalo, kajti legislatura v Tennesaeeju je itifckla odi o- Vninje v navadni ko«iji j« moral čilno besedo, bila je Aest in trideseta država, ki M je it- dwpt	po dolgi
rekla za usUvni amendment, dasiravno so nasadnjaki od gj* £ ^ nje zanesljivo pričakovali, da ga zavrže.	»»uh", so ga pripeljali šTu na
Zadnje upanje nazadnjakov je splavalo po vodi in P«**« mesto, k njegovi soetrifcti. Ali so na sodiWe, da to Um poskusijo svojo artčo. ' iiJV^r	* ***** ln
Boj za žensko volilno pravico pa nas uči, da Je bof f^LsL za vsako napredno idejo izredno težak, a v tem boju ^n potem ao ptopoMeni na milost
vsakega napredka v človeški družbi na socialnem, gospodarskem in |K>litičn<»m polju.
a -------m —-----------» — * ■ ■1 — —rf —	r'" —	l"" f ' »•! aa« mnuM
vedno podležejo sile temne reakcije, ki je nasprotnica nemiloot dmgim ljuUakmv u- da naj državne oblaaU stopijo ob-mkeiri nanr^lkn v Mnvntki Hriifhi na •nr<aln«m	korttievaleem in nevedno padejo *utno ne preto
l|em." Omenil je tudi, da je tudi
brezvestneža. V Zdr. države jo
___J S AfFV SS L Z ||S9vlJVlkvv Ali IlSfSS Pi
kateri je prišel Qb ves dolgoletni	trdo celo po-
'^služek, že. predno je zapustil	p»oetali zaslužek je
Ameriko. Marsikateri revež je	W »vojem delodajalcu in
garal, stradal in skoparil, da jf	** koncem sezone hotel dvigni-
prihranil precej veliko svoto,	U vsoto, ki ^jo je prihranil in hra
boljže kot v amer. pristaniških pi« ni v evropskih, Tudi tem čaka cele armada raznih sleparjev in izki rižčevalcev, ki komaj čakajo ne emorilke izseljonee in* katere por tem olajšajo za ves prihranek, ka tgrlga so že srečno prinesli s seboj in katerega jim irieo odvzeli tbz ni sleparji v ameriških pristani Š&h. Za vsako najmanjšo usluge ali delo računajo neznosno preti rane cene, izseljenci morajo pla 6eti za vsako najmanjšo stvar ste krat vež kot je vredne, itd. Bpidfc plačati morejo vse in nejv«&i«t le z ameriškim denarjem. O terr bo «e že prepričali naži rojaki, k so odpotovali v staro domovino.
Pred nedolgim se je pripetil na dednji, slučaji Nek delavec* Petbuijrlvaniji je hotol odpotovati v Evropo in kupil jo od nellr šifkartažke agencije parobrod«' liitek^jLgan4 mu jo - aeir jk val, de bo dobil prostor na prihod njem parniku, ki odpluje iz New Yorka v Evropo. Ko je ta delavec
njegov
tejaptt
^ l^tva Jtfiidčno po-— z iuozefnci, da je samo ok, ako se iir{ nezadovoljstvo med tapiemci. ker merpdajni faktorji niso pmdM na to, da bi ino-zemci ne bili na vseh konoih in krajih izkottafcni od raztiih' bres-vestnežev.
Na konferenci za "varstvo inozemeev" je bila sprejeta resolucija, v kateri se iahjteta, da se jista-novi posebni zvezni in vladni od detek, ki naj izdela potrebne za kohe, da ne bodo inoiemei bodisi ob prihodu v Ameriko ali pri od iiodu iz te delele tako brezvestno Izkoriščani od raisnih agencij inia-•kotnih bimldrjev.
tZBOV BANKIR.
Bolfry, BKont. — J. 0. Higham bankir in trgdvec s premogom, je nepsdH rev. Daniel S. HeOerkla organizatorje "Farmarske; ne strenkerske lige". Bankir <je su-VŠl organizatorja.* nogami in ga obdelovaPs pestmi, toda organi zetor se ni br«nil, ampak je re prišel v New York, «o"g« takoj	** wnj največje zadošče-
stopili razhi "čuveji" in odvedf	krmarjev na volilni
k nekemu drugemu agentu, ki je 4alLin ...	x . ,
imel, prenočevelišče samo za iz, . Mf**]« i« »nporo^l farmar Cenike. Dotični agsnt, pri kate in klavcem, da se naj orga
rem je kupil parobrodni vozni li ,	ako ^ ^U*™™*
ftek, je zahteval od tega delaver ^^ne mere po dvanajst od sto
vse listine, dež, da jih bodo urad- n	cene' po ka eri ™
denar. ZakotiH bankir tudi pri kohzulatu in v uradu pod nobenim1' P»rqbrodne dfužbe, od ketere je H ■ " - kupil vozni listek. Toda na dan ko je parnik imel odpluti, je OT ; ližki agent'	»previdel. de jo bil varg&
inozemeen ln da nl »obfcnege prostora rti parniku, kot mu je bilo obljubijo no is ostel jc v New Vorku % ii dvesto drugih, ketere je zaT] < ista
Predno je U t>ernik odplul, je lastnik prenočevelišče, v keterem je bfl primoran bivati te delev«^ zahteval od njega ves denar, žal, da mora poslati denar, katerega je Imel pri sebi, potom njegovo agen-eije v staro domovino, ker drugel* ne bo dobil dovoljenja se vkreato na obljubljeni parnik. Nevednežie izročil sedemsto dolarjev, za katl» re je doMl v zaiheno 30,000 kroh mesto 45,000, kakor je bi) ni diinarni kurz takrat. Ta dela^t je >otem čakal le dva tedne M dniMga parnlke in v tem času W prišel skoro ob vos svoj denar, kof je moral plačevati neznosno od«-ruške eene za hrano, prenočišče in vaeko najmanjšo uslugo, katero to mn naredili ti egentje.
Prvo mesto v tzkorittauju
«o pa t^ko razkačile obraženega" bankirja in trgovca nogom, da jo dejansko na organizatorja
vi napad je imel ta učinek je "Faimarska nestrankarska " po tein napadu dobila ve nih čla
ko novih fllanov.
TATOVI 06 UBILI POLIOAJA.
MianeesoHa, Minn. - Policej Frank S. Haller je bil ustreljen k« je v družbi teak-evojih jtava rišev .ustavil avAflMI, v kate rem so: ardeH «Hfctovi, k kradejo avtomub®^* • Ji, | Polieeji ao lb%«Wve, ki kra dejo (avtomobiK^^so naleteli ha avtomobil « tatovi. Policijski kvtomobil je po oddenih strelih tkužel dohiteti tstinsko žtiripe re«no deteljico, toda avtomobil l tetovi je kfialu izginil policajem iz prfd oči.
j ;,»j—|
UMOR.
- . . --, -— Ko je far
mel^ M«yd Thsleher sedel zvečer v H\6ft hiti, ga je nekdo ustrelil skozi emrežena vtata ia na meotu •bil. Kmalu po oddanem etrelu je pričel goreti Judi £e
ker hočejo, ki sknbijo na veo mogoče načine izseljenec in prisegat ee. V«led toga je Lotlis MnrshaU, «den najboljših advokatov v Mfeer Torku, predložil na konferenci verstvo inoeemeev" reosluoE Jo. v kateri so aahtrve, de nej It-gUlstnrs državo N*ew York poostri zakone glede privatnih bank, de nej v tem osiro tudi storijo drfsve nekaj v tem našra.
- ------------ takozv«sdb
rte te neiin ognljnfani in oeleper. "privatnim banUrjem", ki >ai t ljudske nižine. rrimorsnH reko« ropajo ljadstvo.
OL — Bev Jeremish Ooff. biva pastor v okraju War-Ml Je izpil stmp, de odide teko proctoveijao ae drugi in bolj-M «vet. Prepeljali sp ga v bolni« niee in rdrevniki npojo, da ga o-hranijo pri živtjenju.
Dolgotrajna bolezen ga jo pri. T^railhi-do tega čina
"i ilTln 11
DOPISvm
»rsI. LotUs Marvhall je rekel,	Jf* -Z«
o Te ri"ljTo potrebi poi Z71	Ru-
leti korake, da se varuje ino.	nc	•'» Prej
na delo, doklt-r no jim ne pripoz I
I vrnil i
delo, kar je pa ravno obratuo namreč, da $e vodno'vee pn,llu garjev na stavki 1n skoro ne mine dan, 'de bi kak rov ne umi a vil obrate. stavkarjMn pa ie velik., pomagajo tudi železničarji, ker ne marajo dovažati praznih vor drulHaA/ ki hočejo obratovati Hvoje rove s irtavkokazi. Ako se bodo raicmere razvijale take k-ot «e sedaj, jc gotovo, da bodo preniogarji prisilili premogovni, ške podjetnike, da pristanejo ua zahteve premogarjev.
20. avgusta «o skJicrfli premo. garji shod, na katerega so pozvali mater Jones. Odzvala se je, to-da kakor hitro je pričela rovo-riti, so že napadli oborožeui kom-panijski hlapci, okrog 46 po številu, delavce ter jih pričeli pretepati. "Med tem je pa pričel pa-dati dež in preprečil, da ni prišlo St do hujšega, fcborovalci Ho se razšli, govorniki so pa pozva-li delavce, da naj se vsi udeležijo shbda v Princ<U>wnu, Va ki se vrži 25. avgusta. Tudi v Vir-giniji' so premogovniške kompa-nfUe istega mišljenja, kot v Za-pedni Virginiji.
Premogarji so odločni, da vstrajajo tako dolgo, dokler ne bodo kompanije privolile v njih zahteve. —
Ni dolgo tega, ko sem opazil v G. N. nek dopis iz Barbcrtona, v katerem se dopisnik pritožuje nad tamoŠnjim dušnim pastirjem. Ko bi bil dotični dopisnik v Cle-velaridu, ko je ta dušni pastir od t«m slovo jemal, bi drugače so-cfil. Sicer so pa vsi dušni pastirji enaki: Za dolar naredi vse, za drugo se pa ne briga. Ko bi bili tako priljubljeni, kot mislijo da so, bi v Barbertonu že zdavnaj i-ineli cerkev. Toda iste še daHtt nimajo in 'gospod' mafiujeji v poslopju, pod katerega streho" je tudi kavarna in "črne deVice". Sicer so imeli že dva " gosiMi", ki sta pa raje opazoyala mlada dekleta, kot pa cerkev in kadite' ga jima niso farani postavili ee*' kve. — John 0. ti
TJtMSK RUSKE BLOKADE
iker. iOKS^DI
.. Philadelphia, Pa. — Tukajšnja strokovna organizacija ufejs* skih delavcev je sprejela reieln-cijo, v kkteri obtožuje, da je blokada Rusije povzročila veliko brezposelnost med usnjarskimi delavci, zaradi tega zahteva, da se blokada odpravi.
IZPOB JE ŠE V VELJAVI.
MUwaukee, WU. - Izpor H. C. Miller kompanije proti kovinskim delaVccm «je 5o vedno v veljavi, čepitv Že teč'e enajsti mestn*. Kpmpanija je trmoglava in noče priznati ošemurnega delavnika.
Stavkokaze prevažajo vsaki dap v tovarno in iz tovarne zopet domov kot čredo ovac. Ali organizirani delavci so ravno tako solidarni, kot so trfli prvi dan upora. Prepričani so, da bodo končno le zmagali v tem boju in da lwdo morali stavkoka;ri navezati svoje culice in iti « trebuhom /« krti-hom, ko ravnatelji kompanije spozuajo, da jim njih trmoglavost
ne povzroča drugega kot izgubo-*
PODJETNIKI SO ZA DELO OD KOSA. •
irew Torte, K. Y. - In.lustri-jalnl biro trgovske organizacije Je. razposlal veletovarnarje« vprašalne pole, da izve, če m> to vaniarj( ze delo od kosa. D« V<H in petdeset tovarnarjev je m-** da potrdilo tO vprašanje, ker «ma-trnju, da je delo od kosa nujM* prigenjač sa delavce, da dal« znUujo moč od sebe v tovarni.
POLOŽAJ V »OJAŠKII*^ 8TRIJI JE BLAB HA VZHODU
Jaltimore. Md. — Okoli pet ti kbi krojačih delsveev dela «etrt dni v tedttU. okoli pet tizoč po»»-ri dni v tednu, v žtirinejatih dne« bo |>a okoli deset tisoč delarej brez dela skozi iest tednm. Ta" je tnkej položaj v krojaški »'.<1°
^V New Torku jo pa po^ti * slabeji. Od sedemdeset ti«* £ iaveev ne dela skoraj petdr**t om-*tut kov.
trjarea«
Nadzorni odbor.
dfc. issiv wstorioe li. ca
t® 1 *''" J3t#li(i|
Tiskovni odbor.


CL01
EVROPI
Washiugton, ii C. — Družba mi proučevanje socialnih posledic vojne je izdala svoje poročilo, katerem navaja, da je zadnja sve tovna vojna sahtevaUaanM> v Kv rupi 35,320,000 človeških irtev Ta drul^a izjavlja, da je imela Evropa leta 1913, pred svetovno v«jno, 400,850,000 prebivalcev iu ako bi vlad#le v Evropi normai ne razmere, bi štelo prebivalstvo Kvrope v sredi letu 1D19 424,210* 000. Toda prebivalstvo Kvrppc iteje sedaj samo ok*o« 389,030, 000. Danski statist iearji dokazu jejo, da je Evropa izgubila vsled zadnje vojne okrog 40 miljonov ljudi. ^ ,	* .
Ta ilrulba navaja	vzry
ket V vojni je padlo 9,819,000. u mrli na posledicah vojne, po manjkanja živeža in raznik. boleznih 5,301,000; valed poklica v armado 56 miljonov moških v starosti ed 20 do 45 let, je Jtflo 20,200,000 otrok manj rojeni
E1U3EKUOIM DBČKA O0LO-
Sacramento, Oal. —- Ooverner Stephens je prejel iz vseh krajev Združenih držav proteste proti eksekuciji 15-letnega dečka Roy Wolffa, ki je imel Mti obešen dne 17. septembra, ker je un^oHl šoferja Elmer Greera. Protestantje pravijo, da je Wolff še otrok in da naj se njegova smrtna obsodba spremeni v dosmrtno ječo. Ooverner je eksekUcijo odložil do 22. oktobra.
kapitana m nt z mm to iun^m.
Chicago, HI. — James L. Moo-ney, načelnik mestnih detektivov, je prejel od oficirjev iz St- Loui-sa pismo, v katerem ga prosijo, naj pomaga poiskati' kapitana Jh<\ M. Morrella, ki je že lani v pktobru izginil iz St. Louisa z
_	nu.
London, 27. avg. — stai* bur-ioMne stranke ao priredile demonstracijo pi-oii poljski agitaciji v gornji Šleriji. Med demonstracijo ao pa nemški nacijonSici napadli poljski in francoski kon znlat, unj&li v»e listine in denu»-lirali pohištvo. Množica je napa dla tudi hotele, v katerih so stanovali častniki medzavezniške komisije in pometali vse listine na uHco. Tako poroča neka brzojavka iz Berlfufc1 listu London Times.
Japonski pandki »a motaj* od--pluti radi tim*m kri*
Osaka, Japonska. 66 parui-
kov in več obrežnih ladij je za aidmuih v pristanišču, ker ne morejo odpluti na visoko morje radi velike finančne krize na Japonskem.
Poljriti delagatje aa premiromi konferenci stradajo.
Varšava, 27. avg. — Poljska premirovna delegacija je poslala nujni apel na poljako zunanje ministrstvo, da naj ji takoj pošljejo živila, ker so zelo -"lačni.'*]
Pni«. 27. avg. — Poljska misija X dobila poročilo is Varšave, Ida ho aovjeUke armade ustavile umik in napadlo poljske armade
na bojni črti med tirodnom in M^..........„vl.lv
IWt Litovskim. Poljska armada Poljakom« da naj nikar preveč m dobila že dalj čaaa nobenega * " vojuega materija I a iz Udanakega. ker RetfLnald Tower ne dovoli razkladati immicije in noče prevzeti nikakih odgovornosti na se.
Varšava. 27. avg. Takozvana vojna stranka" je dobila 5 vsn moč v svoje roke in vsa mamenja kažejo, da bodo premirovnn
—i t
Ptdpom JedioU.

jio pa kako etuaarafifoo Oiia poairije ho Imela ^ ska armada, tem boljše stališč* lx>do imeli na mirovni konferenc (irneral Weygaud je svetova
silijo v Rusijo in da naj se raje __	■ .	-	-
zakopljejo v strelu* jarke ob čr GLAV>11	SO. tA*fttDALK AVI« CHICAGO, ILLINOIS
ti, ki jo bodo lahko držali in oi bili
vse napade od sovjetske ar made. ■■■■■■■■■■^■[iH
pogajanja v Minsku prekinjena.
Vsa poročila s fronte naznanja jo, da se Rusi ne marajo več u mikati in da so pričeli s proti-ofenzivo na vsej črti od Brest-Litovskega do Lvova, ki napadajo s pravo furijoznostjo.
London, 27. avg. — Sovjetske čete so ustavile prodiranje poljske armade pri Bialfatoku in drodnu.
Lloyd Oeorffs Ima varnostno
Pariz, 27. avg. — Zunanje ministrstvo je danes objavilo, da je svetovaloPoljakom, da naj zavzamejo najboljše strategične pozicije In da naj se nikar ne otfra- fedočnosti.
(Nadaljevanje t 1, strani.)
London, 27. avg. w Sedaj ae j«> razširila vest. da Leo Kame-aev in L. Krassiu ostaneta v London n in da nimata namena odpotovati v Moskvo, kot se je pirej poročalo. Kameiiev je dobil odgovor sovjetske t lede na ultlm*-tum, katerega je izročil Lloyd (Je orge Kamenevu. Odgovor bo po-alal v Lurome, kjer ae nahaja Lloyd (Jeorge.
Splošno mnenje je, da aledi ni-sko-poljskemu miru splošni evropski mir in da se bo mir sklenil med Rusi in Poljaki v bližnji bo-
zafadno OBlOSiS
sis
London, 27. avg. — Daily MSll je prinesel fcctočilo od, svojega dopisnik* V* Lucerne, kjer je se-daj LtoyH ©eorge, da in.a Lloyd{ <W*e Maj varnosttio stražo, cer še jtf^fcfcnda šest irskih repfc-bKčanov krotilo, da usmrtijo Lloyd Getorgea.
.'M'
$18.789. Vlada
lada ga je dozdaj iskala tajno, h ker je spoznala, da ffa ne uajde, se je obrnila na detektive v raznih mestih, da ji pomagajo najti kapitana in tisočake
POLJAKI ZABTIVAJO STEA TBOIČNO MEJO.
(Nadaljevanje s 1. strani), svaril poljski geneTalnt šub pred aovjetskimi čeUmi v Galiji, ki dobivajo vedno sveže rezerve in ki se pripravljajo za pro-tiofenzivo, in da je poljska armada napravila veliko napako, ker tj« pričela f, vojaškimi operacijami na severjti in izpostavila desno krilo ruskim sovjei četam, ki so ji sedaj prišle sa hr-bet.
Loiidoii, 27. avg. BresžiČna brzojavka iz Moskve poroča, da je sovjetaka armada pričela pro-tiofenzivo in razvila se je hndš<i bitka od Brest-liitovskega do- h Lvova. Sovjetska armada je po polnoma ret>fganizirt|na.
'' ' 1 ,! r . 1	i. .i-
H« kar aavfite, ampak kar prabavit^ vašemu sistemu.'
■ J/V**^.. f J f ' • jm.:.	'!,, t i	,	1 t '"■ ,
Dober, zdrav tek' in pravilno delovanje probavnih orgar nov bo rezultat, če vzamete
Rgiirieii
ji- s ^SftisflCP^SF Jl' 'jnB^pMa |
Dobro sa Uudi, ki se ne morejo gibati. Zelo priporočljivo aa slabotne in nežne osebe. Pravilna tonika aa ostarele ljudi.
■ Čete 7*e in Se dinrfca.
ali $1.80 in fic davka. Pri lekarjih aH pišite na
mm
.....'h^itfl tfiiMM
a n. r. j.
-v -
"tr"!.!!	* ***'
m.*"*"	wl,M> **	m m
|«M>»«
1
I.l
Londomid '^Dailj Herald" odločno zavrača, da je dobil podporo od Kusije. London. — Londonski "Daily Herald" delavski list, je podrfl izjavo, v kateri odlodno zavrača vse obdolžitve briuke admiralitete, da je sovjctška Rusija financirala ta list ali da ;e dobil kako podporo od sovjetske Rusije. Vsa taka poročila, katera so prinesli pfoti-delavaki listi, so bila lalnjiva. Ko je bil "Dailjr Herald" v finančnih težkočah, je dobil podporo od rudarske federacije in siter 38,000 funtov šterilngov. V uredniškem članku je bil tudi poaiv, da lahko izvedejo preiakavo, ki bo dokazala, da list ni dobil nikake podpore od sovjetske vlade po katerikoli P«>ti in da tudi ni v najmanjši zvezi s sovjetsko vlado. "Daily Herald" je prinesel celoten seznanit vseh delničarjev tega Usta. Nadalje je prinesel tudi članek, v katerem pravi, da sO vse te verti, ki so lažnjive od začetka do konca, dobro oglaševanje lista, In da te vesti kažejo, kako se gotovi fsk-lorji bojijo lista, ki postaja ntoč-»< j*i od dne de dne.
Japonska eipdritžs ves Is-seljeM.
llonolulu. — Na Japonskem « J< priAelo Živahno gibanje, da vla-J" odpokliče v»e izseljence II Zdr. •'"av. da se tako refi japonske J-nrašanje. Tako poroča NippU japonski list
Delavci uničil vojni materijal.
l^^idun, 27. avg. — Delavci *r>"sleni v tovarni Pintaefie ob Te-kl ^Pree nč zažgali iniuničili aia-r»'ijo in pomorska letala, katere ' utentna komisija konfisHfsla. rc'l"ost tega vojnega materija-,N i" znašala okVog dva miljona dolarjev.H
Bitka viml
fsris. -T|
trir« »roje _ _
Azija, in prišlo je I* do ' hritakiml tetami nekaj kf
'"metrov
MM9>
kt š<tj»
Maj lahko poiljsmo denar ▼ fin
Ki
•o in toeao
amo denar iaA Vflrbljt), Bulfanttto td Btttacwko. M vas poslani denar, attftko kot pf&vojno, dk t«te hitro in toteo izplačan.	Prodajamo šifkarta u rsa linija.
Urada« ura sat I jutro do S avoder. Paodelek k
KASI^R STATt "BAltK
1900 BIim ItUad Are., Cbicago, IU.
Jugoslovanski bančni zavod,
POTNIŠKA AGENTURA
M|n«uJ< pataikev v staro SomSvtae s Jamstvom, hitro in najesaejis. Ma lti><T<, so vadao prostori aa
Pooebal ursdnlk teman
uri dobevi potnih listin, .katera ss dobo v UjfeaL Kovlski m savarujejo tako ds gredo s potnike*«*-» rsntovsno So ajegovsgs mssU.
DOBA VANJE POTNIKOV
nahaja v Evropf, kaUrl pr«>krbujs ras sotratms Usti-
bančni oddelek. nakaznice.
Prodaja denarnih nskssnie po MjmijW Snovnih ronsh, katera M askasujejo as vas. savods v Kvropi la aa ras baaks v Izplačevati jo is Mjora/.no, kakor hiti •pradloi« dotlinlm bankam. ItoMf S r
dobitlr^aassn^DoAt^ doS^'"Lf^sime^o llovoku. katsrama psŠljsU daaar.
VLOŽNE HRANILNE KNJI2ICE.
PoAiljasls daparja aa kraaflee v ImivImIii hranilnico ta dobava hranilnih knjilk v Iskv Svsb susosv pod jsMStVOM« •
Pravni oddelek.
v Um oddelku so namsiisal otarokroi«kl odrat-nlkl, hatsii Isvrinjojo rashovratae |»o«odt>«, pr.pi«. possstov, posUdnjo valja, tirjstv« Hi t*ssslaU ss So-movinsk« vlasU , .
HOTEL.
I hoUI sadabntaH sobami, IHalaftra In
j® s	t. Ipllta oSVTVWf| MraW
l *m ve/
HENRY C*
cm.
ŽARO, »»!*
kmm«	m
NEW YOu C1
obrnite na
' 'fl fH, . k» :-i.\Jf
; pn,
lUSMaad Ave.
»brodno te računam la konHulurn«
■i'., r/! '•I

tsdaj ss
poAilJsmo hitro, tolno In po niskl stal, Keotnorosn* faTu"* ^sJŽjam^ ^emn,ko,r	v nsjkrs/lsm
PAROBRODNE LISTKE
f	«• vjn is IBvropo po oriclnalpl osni, Preskrbi-
mo nallm potnikom	N
POTNE LISTE,
Imkor tudi vm dru*t potrebno potno priprava, tsr I*vr0u-J«mo ras
NOTARSKE POSLE
rash vrat, to«n<T In po nlikl osni. Vrajujsmo Isprsvo. kl ,oo notrobns »s dobavo srojssv Is domovino v Amsrlko, rrajomemo dsnsr ns	,
IILNE ULOGE
tor plavamo fn, 4 , obmii. Odprite vslo vlslro pH nas fts i	lfUifB* vwiko le uko Vilko vlofo na Islju
vosesis vfststolja UkoJ. *	^ j ~
NEMETH STATE HNK
PARNIK CALABRIA
odpluje 1. septembra.
CKIOV ZA TRETil RAZRED
Dubrovnik
Trši . <
lm $iM rristmjMns ss H^tU dmtfk. £ V valom mestu, ali bližini Jo lolulnl agent.
Najmanjie sveta, kar rstuaaje sffentjs ei karte Is Trsta fa Ne« Terks Js m 00 6S siti svojo rotfbloo sli prt)itfcl)e U starsfs kraja v Ameriko, obrnile ss sa pojasnilo la potrsboe listlas
*AD BI ttTEDEL
Prihranil vam bo lenar. — Os )s as aarod, narod je m njeca. -
ra svojo sseftro Marij« rojeno •lakte v Heml^a na D<i|eiijskein lu sedaj omoli na Msry Krsker, 1'rml doba* i Mi s<< je ris ha js Is V fron »Mt, wls. renjatNi rfljakr uIJikIho peseftm, As k4o vp SS ujm sedanji našim , da ml ga SfemSi; ako in> pa ms ms ^itsls la ftflas, nsj se ne. inudoma ISvIasi svojemu brstu trn naslov: 4§vnh iaUe. |» O Hos 2*, OtaUlUaii.
Moeski Ust Js sila, 1 katere ra-
FtOSVBTA
(NMUU«vuK)
■jr -	- •	•,» ".Sij
Tako pride n. p. pod Rumunijo tiaoče Madžarov, Srbov in Hul*a-
*	rov, večinoma proti svoji Ustni volji Kakor so je izrodi plemeni, tal Bryce je iztošA prebivalstva v Tranailvaniji nkd eno tretjino prebivalcev, ki niso prav ni£ so-' rodni z Rumunei in nimajo prav ni« skupnega. V Dobmdfi so n. p. mest«, v katerih so naseljeni izključno, eaini Bulicerl; v Jteaa-rabiji so zopet naaeljeni izključno nami Rusi; v vzhodnem delu Ba-nata sopet sami Jugoslovani, ki so bili odločno zoper to, da tt prišli pod rumunako vlado. Ako )>odo Rumunei pustili tem iiaro dom vse one pravice, katero so imeli doaedaj, Je vprašanja bodo Jnoati iti o tem razpravljati bi bi lo aedaj te prezgodaj. v
Poleg t« zahteve, je pa Rumu uijo le bolj vznemirjala zaht^v/i zaveznilkih velesil, da mora Ru munija takoj od poklicati is Ogr-»kega n/tojo armado. M je zase dla domalega celo Ogrsko In da mora takoj povrniti vso živino 1n vae poljedelidie in industrijske stroje, katere je ugrabila rumun sks armada na Ogrskem. Rumun ska si* je izgovarjala s tem, da je na Cferskeip boljševiška vladi in da ae j** pokazala sovražna na pram Ceho Slovatiji,- JugosCavi ji iti Rum uniji, katere država -bodo pridobile ako ne Ogrska popolnoma raioboroši in da je Ogrska napadla svoja soašde z orožjem iti lioljševiško propagando. Veleti tega so prosile Cfeho-Slovakijn, Rumunija in Jugoslavija zavezni Ike velesile za dovoljenje ,da smejo draoMšno postopati napram ograki nevarnosti. Toda od gftvor zavezffikAv, ki j« priftel u le pozno, nikakor ni bil aadovo-I Ji v ae H n m unijo; Ta odgovor za veanikov je zelo opogumil Ogre In priš li so s vojno kampanjo iti posla}! armado ha mejo Ceho-Slo-vakije, Rumunijo in JugoalAvije, ki so 1ydi prekoračile domgrha-oljske Prte. Te trt državo so na* trdile na«'rt. da okupirajo od treh straneh Ograko ,da na ta pa-
♦	cJV preprečijo raaširjenje boljševizma. Toda nad tam laaom je ■lilo poročilo 14 Pariza, da zaye-aniške veleal^ na bodo nikdar pfepuatile izvesti tega načrta. Ia ta nota je ponovno opogumila Bela Kuna. ogrskega Troekija, in posrečilo ae mu je*- organisirati rdečo armado, a katero je prekoračil reko Tiso (n napadel ru* munako armado. Rumuneka vlada je tedaj na pvojo pest pričela vojpo z Ogrsko,-njene armade jo potolkle ograko armado, okupirala Biulimpdatp, pregnala Bela Kunovov lado in sama vladala y Budimpešti. Najvišji vrhovni svet v Parizu ae je pa a.tem činom Čutil užaljenega In da jo .bila njegova oolast ignoHrana od tf male državica In raditega je po* I al vel aoto ostrih not rumun-»ki vladi, v katerih je aahfeval. <ia mora takoj odpoklica ti vae čt
da je «bil vea ta plen odpoalan v tfemeijo. lu to je tudi vešjififd resgiea Vrhovni svet je pa oa to odgovori), da goveja Živila in 4troji kar ao Rumunei odpošiljali vlak za vlakom v'Romunijo, ni samo poaest\4lumunije ,anu»ak larir zaveznikov in da ima pra-vinu a tem ilfpolagati edino vr hoviii zavezniški svet in da bo Že uredil to zadevo ob pra.vem času.
o*
Nadalje jO vrhovni a vel tudi o po/.«»ril na Uf!'tk0 Rumunija popol noma untfi (fcrako industrijsko in poljedelsko^ da Ogrska v de-glednem Času ne bo mpgla plačati nobene vojno odškodnine, Ua« ko r je določila mirovna koafc-renca in konečno. da Se bo na 0-gpskem silno razširil boljševizem v Mr bo ljudstvo gladno in oo-poln<yna oropano vseh živi jen skih aredatev pritirano. Toda R11 munija je bila gluha in slepa za vae to in se ni niti najmanj tti rala na te uradne note zavetnikov. Zavezniški vrhovni avot je poslol tri urodne note romunski vladi, v katerih je odločno zahteval odpoklic ramunakili čAt z O-grakega. Toda Rumunija je pustila svoje armade v Budimpešti in v ostali ograki državi, ki ao no daljevale a avojim vamdaJakim delom to pozneje se je rumunska vla4qnugovarjala, da ni-dobila nobene, npte od vrhovnega aveto.
" Rumu«ec, od prvoga ministra do "navadnega državljana, j* je tafcorekoč posmehafval zaveznikom, ker niso bili v stanu ugpati .Rumunije. Toda Smejali So se prezgodaj. Zavezniški vr-hovnl syet Je nato aporočil Civilnemu upravitelju Hooverju vao to zadevo in obnašanje romunske vlade napram vrhovnemu zavezniškemu avetu. Ta j«, avest al svoje naloge in tudi moči, odpo alal kratko a jedrnato noto ru* muoaki vladi, da takoj ustavi vaak dovoz živil v Rumunijo, ako alednja ne odpokliče takoj avo-jih čet iz Ograko in ne vpoJJteva ukaze saveiniškega vrhovnega sveta- In ta nota oziroma brzojav-ka, je imela tak vpliv na cel(} Ru* tpunijo, da je vlada- brez vsakdanjega odlašanja odpoklicala dvojo armado iz Ogrske ip vpoiCteva* la zavezniške note.
Do tega časa 00 bile Zdr. država zelo priljubljene, v Rumnniji, toda vsled Hirbert Hpoverjcve noto sa nas Amerikanee Rumunei raynotoliko imeli radi kot pa o-sapnice. Dolžili 00 nas in Hoover* ja, da amo v zaroti t yelikiuw trgovskimi intereoi, ki aa hočejo maščevati nad Rumunijo, ker niso mogli dobiti koneaoije za izrabljanje naravnega bogastva v Rumunjjl. Tako ae jeJarazil celo romunski kralj sam in nek mini« ater jo bil tako jezen na Ameriko, da še sploh govoriti ni notcl tem.
Toda no aamo Amerika, ampak tudi Francija je aelo nopri!jub* jena v Rumunlji ,ako ne le bolj cot Zdr. države. Akoravno so »olj premožni Rumunei smatrali Francijo aa idealno državo in so vedno delovali ua to, da bi bik Romunija taka, kot jo Francija.
inunije, sakaj jo zasedla Ogrsko s svojimi latami. Stvar jo pa v resnici alodala:,	;/■',
Vrhovni višji avat v Parizu ne ni čutil prav nič ušaljtm-ica vsled ignoriranja njegovih ofioijelnlh uot, katere je poalal romimaki vladi, ampak aekteval jo odpo-klic rumunaklk šot iz Ogrska valed poročil, katar* je dobival od saveaniških aaatopnikov v Budimpešti TI Bootofniki ao tiaro* reč poročali da nununska vlada id aamo a ailo strmoglavila Be.a Kunavo vlado in zatrla boljšati-ško gibanje, ampak da je popol* itorna oropala <^eŠelo, da ao ru-munske vojaško čoto odgnale ia Ograke tinoče ia tiooče glav sto-
te J« Ogrske. To ao iagovori Ru.<*ploh je bila Francija dolgo Ža-
aa ideal aletierne§a ^»ožnega
ti^nunca. Ker ae je Rumunija mUnižila v zadnji avotovni- voj* d Mveknikom, v čemur je veli-io( pripomogle Francija, ao val pričakovali veliko plačo za <9,'in ko ao vidall kako .na-o SO vpoštevani od zaveznikov In poaebno od ^Vancije, ao foatajali vedno bolj nezadovoljni in «ov-talni napram oficijelni Franciji^ »otem tudi ananl dogodki v Odeai ko ao francoake četo sapiutila mealo prfj, kot so tioljševišk^ četo okupirali moato in ansnl dogodek s francoskim brodovjem v Črnem morju. Največji vzrok, aakai da ie Fraueija tako nepriljubljena v Rumunlji jo t>a ta.
voje livine, odpoalall iz dekla ker je glavni cilj Fmneij<*. da
vae atroJK poljodolake in indn t;U»ke .odnesli vao tolefonak« in brznja^ne napravo, aploh vse ko vinake predmet«, katere ao le mogli (»dnsati in na ta način popolnoma uničili vao obrt in industrijo v dežfcli, vsled čeaar je bilo ua tiaoče Ijndatva tre« dola in zaalužka kakor tndi brea živil. Na te obdollltvo no Ruinun. i od »overill. <ia 9o avutvo-ograka ar* mada (»opolnoma izropala Riuau* ni j« aa <-a«a vojne In da ao »edaj vzeli »amo on«, kar je bilo prej njihovega. Ogri mi na to Izjavili in tudi priznali, da jo Mackonoo-nova armada vrela v Knmnoiji %ae. kar jo bilo le količkaj vred Mat nega. vao širino Ia tnc* Stroje. ampak, da od toga nI ostalo prav nifeoar na Ovafcem. ampak |
Novice iz Jugoslavije.
' PRIMORSKA
II.
Razmere v krajih, ki ao jih 'razdejale vojake, ao hude. Popravlja ae malo, zlaati po vaseh akoro nič. Laška vlada je obljubila dati brezobrestna posojila za- sezida vo novih domov. Toda doalej je po niagala le posameznim veleposestnikom, ostalih ljudi prošnje pa ao ostale nerešene. Ako takole alovenaki kmeti«' urgira rešitev avoje prošnje, navadno zve, da prošnja ni bila dobro in -prav napiaana, pa da ftiora vložiti novo. Ljudje ai delajo stroške a temi prošnjami, dobe pa nič. 8e-daj zopet raznašajo govorice, da bo kralj (laški, ae razume!) pod» piaal nekakšen dekret za obnovo goriških pokrajin. Toda ljudstvo Že ne verjame nič, zlaati ko ališi in bere o raznih malverzacijah laških uradov z denarjem, ki je bil namenjen za 'osvobojene" dežele. Kmetje žive še vedno v ■barakah, kjer ao vojake razdejale vaai. Ti, ki ae vrfčajo šele ae-daj domov, pa niti barak nimajo in jim je streha — nebo. Sicer pa se mnogo kmetiških ljudi odvrača od svojega poklica in skrinjo drugje priti do zaslužka. Manjka jim živine, brez katero kmet ne more shajati, manjka jijpi orodja, ki ao ga tndi za denar tetko dobi, in navsezadnje ao deloma uničeni tudi vinogradi, vr« tovi ter sadno drevje. Vse pa, kar ta člorvek mora kupiti, od Mlad ko rja In kave pa do obleke, je strašno drago in še naraščajo cene. Spočetka je bil vsaj krnh dober sedaj pa ima Italija kruh, ki ga poznamo ie vojnjh let. Ho-ka je grenka In nameiana z vsem mogočim, Mesa je zela malo in se le težko dobi. Pred vojno so ljudje na Goriškem pridelali precej vina, sadja, aočivja in vso to >04 dosti dobro prodalo, zlaati na Dunaj. Danoa je pridelek padel najmanj ha polovico, dobro pla* čujočega odjemalca pa tudi ni. Obratno: Vsi ti. pridelki prihajajo v zasedeno ozemlje tudi i* talijo kot konkurenčno blago. Pri takšnih razmerah kmetoko Ijtid-j atvo na Goriškem ne moro živeti, ker ima večja izdatke kot dohod-
ke — pri še tako veliki pridno-ati Zato ae obrača v mesta in drugam za zaaluŠkom. Ta polo» žaj izrabljajo laški denarni zavodi in razni kapitalisti ter po kupujejo od kmetov zemljo. Spočetka je Ura še nekaj velja* la. danes pa pomeni v vsakdanjem gospodarskem Življenju toliko kot krona pri vsa. Drobiš je Že davno zginil in ga nademe-m-ujo raztrgane in umazana znamke. Takozvana inteligenca so je fkoro vsa preselila v Jugoslavijo in ljudstvo je oatalo samo. Manjka zlaati alov. aodnih uradnikov in pa učiteljev. Zato ae nameščajo laški in ljudstvo na Kraau prihaja v popolno odvisnost od znanja laščine. Na katerokoli oblast ae obrača, povsod dobiva laške odgovore. Čaaih, pred davnimi leti, je kmet dobival le nemške odgovore od oblasti. Rabil jo tolfiača in na njegove stroške so živeli razni zakotni pisanji na vaseh in v mestih. Ti časi ae sedaj vračajo. Sprememba je le v vladajočem jeziku. Ljudatvo je še vedno trdno uvorjeno, da tako. kakor je, ne more ootati. In zato ae oklepa vsakogar, ki mu obljubuje droge čaae. Prav valed toga ae jo po
dr a" ob zares bogati udeležbi.
Zlasti ao bile zastopane dobro vae podružnice. Zboru je predsedoval društveni (podpredsednik Regent in sporočil, da ao društveni predsednik Vovk, odbornik Čedmelj in odbornica Hartmano-va podali demišije. Izredni občni zbor je bil sklican, da razpravlja in sklepa o od borovem predlogu, ki so glasi za pristop k skupne-mu delavskemu višjepiu kulturnemu svetu. O tem j^cdlogu se je vnela živahna razprava med strujo, ki jo podpirala predlog odbora in drugo strujo, ki je Ijila proti vstopu v skupni (slovenski in italijanaki) kulturni svet. Ta poslednja .stroja je zagovarjala stališče, da mora biti kulturno društvo nadotrankarsko, kakor je bilo dosedaj in je bila proti vstopu v kulturni svet samo radi III. točke pravil poslednjega, ki pravijo, da ao morajo vršiti socialna predavanja v smislu socialističnih načel. Končno je bila sprejeta z veliko večino (proti je bilo le od\8 do 10 glasov) aledeča re J solucija:
bodo najbrž imeli tndi tu politične poaledico. Nihče danes no ve, kaj poreče masa ,ko se ji bo vprašalo po njeni politični veri. . Nihče ne ve, katero obliko odpora si bo izbrala.	* Molče in mirno posluša ta kme-tiška masa novice o razdejanju v Trstu. Čuti, da je bil to udarec v njeno lice, toda gane se ne. Kako? Laški karabijener (žan, darm) stoji ob njeni strani; on zveato služi svoji tuji gospodi. Kaka j gtovorica,» ob£aji, •lege, čuatva teh kraških vaai — vso to je popolnoma tuje tem čuvarjem nove 'pravice". ' Tam doli, ob obali morja, atr-mevv plavo in vroče nebo opalje-n<* Ktene pogorišč. In po vaseh ae je. naselil strah.
▼ISTI IZ GORIŠKEGA
Izredni občni zbor 'Ljudskega odra." V nedeljo 25. jul. so je vršil v veliki dvorani Delavskega doma v Tratu izredni ol>-čni zbor našega 'Ljudgkegg o-
prli ter ae združili v z*iruKu a uakup klavne živine, /min, ni začela poslovati, KrosUti ob st mi rajo, prebivalstvo pa je brez mesa. Temu treba priti v okonj naj ae torej zgane, komur je ložona dolžnost, da skrbi za p,0. hrano peata.
Žalostna suirt mornarja kar Cornelie, 28 let atar mornar nekega angldškega parniku j« irn.i«! §ri Sv. Andreju pod vlak ki ga jje povozil. Bil je na mcstii mrtev, odrezalo mu je »lavo
Ooidni požar. Pod Opčinam j« ob že^zniški progi zagorel Kuzd v obsežnost* 1000 m. P0 dveur-nem delu je bilo možno udušiti požar" ^HfiiBlia^^^^H
»o/a i*|
Izredni občni zbor 'Ljudskega odra", zbran 26. julija 1920. veliki dvorani "Delavakega do-(jPf v Trstu pristopa h svojimi
Krasu zelo razširila komunistih podružnicami k "Višjemu kul-na stranka. Toda zadnji dogodki turnemu svetu" in sprejema po
polnoma nova pravite 'kulturne Ka sveta. V slučaju riutpuata V. K!. S. pa si pridržujoč "Ljudski oder*' pravico, da nastavi zopet samostojno delo v smislu načel, ki vodijo V. K. S.
Oorioa. Kmotaki bojkot Dne 25. jul. ae je vršil v trgovski zbornici generalni sestanek vseh kmet. zadrug iz Gorice in okolice, v svrho protesta proti preniz kim cenam, ki jih je nastavil tržni komisar za goriški trg. ' iZborovalci 00 odobrili resolu cijo, s katero se kmetje zavezujejo, da ne bodo prinašali v mesto poljedelakih pridelkov, dokler se cene ne spremene v prilog proizvajalcev. Bojkot se j p takoj iz-vršil^m od pondeljka naprej so ostali goriški trgi poginoma prazni.	. ., f.M
Pomanjkanja mesa se občuti te dni prav živo. Krivo je temu, da obstruirajo znani grosisti, zalagate! ji mostnih mesnic. To pa delajo ker so se jim mesarji u
(Nadaljevanje.)

i
se vzdrži ravnovesje sil na Balkanu in ne marsrr da bi bH« kaka država močnejša od druge, in raditega vedno deluje na to. da postane Jugoalavija mšhm država. Pri tem jo vredno omeniti na to. da Rumunija bolj apvraži Ju-goslavijo kot pa Ograko In da ae je MiM kot pa kakega dni-«- ua -uvrailHka. To aovraštv.i ne Izvira afcmo la dolgoletnega narodnostnega antagonlama ampak tudi iz politike same. Romunija je a največjo neveitljivaetjo o-oa »ovala vedno naraščajočo • moč Srbije in poaebno le v aadnjem čoau, ko je postala Jugoalavija dotuaUa« m.^nrjfci t flaspoftar akem in tMiliti^m 0>irn kot je j Rumunija mmi.
(Daljo,)	. .
Mi smo bili v stanovanju gospode vojvode. Med tam je doapel Babinič ter naznanil, kaj poč^ijejo dvedje. Sapieha mu .odvrne, da oni le nalaa^ tako šume, da tudi on aam opaauje njihovo gibanje, ker ni hotel pripraviti svojih ob dobro voljo, sede za mizo. Ta dan je dal pripraviti gostijo, ka katero se je sešlo mnogo Žensk iapod Kraanika in Janova. Jeli smo se gostiti t godba jo avirala in pričel se je ples."
"Jas ga naučim drugačen, ples," ae oglasi Zagloba.	^Mft* ;' .
"Molčite! DaljeI.>. roše Čarnecki. "Med tem dobimo od obrežja znovič poročilo. da je naatal v švedskem taboru g rosen šum, toda Kapieha je fapodll glasnika. . . Plesali smo do svita in potem spali do poldneva. O poludne smo videli, da so naredili S ved je visoke nasipe, ihvlekli na nje topove ter začel! streljati." I ' Opoludne je šel gledat sam vojvoda, dvedje so pod varatvom teh topov začeli staviti moat ter ao delali do večera. Mi amo bili prepričani, da ne pojdejo, če tudi postavijo moOt, po ^jem. Vojvoda je pripravil vojake, ker je bil trdno uvorjen, da se spoprimejo."	TjjfVp
"Med tem pa je ta most bil aamo navidezen in oni ao odrinili po drugem fcr planili na vaa od atranif" reče čiarneeki.
"To znači, da ata že dolifli poročilo?" vpraša Harlamp in are kaštelana t začudenimi očmi. "Dalje!"
"Proti večeru je bila vsi vojaka uvrščena v bojni red. toda ko ja nastopil mrak. ae je anovič pričelo gostovanje. Ob tem čaiu so ftvedje mahnili čer. drugi most spodaj nižje ter aačeli naatopati. Na skrajnem koncu je stal polk Košiea ter ndaril po njih. Temu aa prihiteli na pomoč črnovojniki, tod t k.» so jeli ftvedje streljati po njih iz topov, ao se mahoma apustili v beg. Kiošie je bil ubit in tudi vojakov je mnogo padloiNo to so črnovojniki anovič planili po njih ter |iroVaročiH zmešnjavo. Tudi oatali polki ao se poprijeti dela, toda mi aismo opravili ničesar, marv*Č smo Že izgubili celo topove. Ko bi bilo več topov In pešcev ostalo pri švedskem kraljn. bi bil naš poraz neizogiben, toda na srečo je večina pešcev a topovi vred odrinila po noči na splavih, o Čemur naših nihče ni vedel "
"A Hopicha se je gostili" zakriči Zagloba -
" Prest rigll amo kraljevo p4amo.M nadaljuje Harlamp. iz katerega smo poisvodeli. da je od Šel kralj v Prtudjo z name*om odrošiU m a voj-ako isbornega kneza ter se potem vrniti nazaj, ker a svojimi lastnimi močnifne more o^avlll nI-Čeaar." '
"To vem." se ogla** (\meeki "To mi je piaal Sapieha v »v oje m piimiu."
>T» to zamrmlja potihoma, kakor aam sebi: ' "Treba jo tudi nam odriniti v Prosijo."
"Zo davno aein dejal to", reče Zagloba. 2
Carnecki ga pogleda, molči nekoliko čaaa in nadaljuje potem• 7V l ♦
"NesrečaI. . . Ako bi bil jaz pravočasno dospel k Sandomirju, pa hi ne bila izpustila s het* manom žive duše . . Ha! zgodilo ae je ter se ne da več predrugačitl. . . Kajpada, vojna ae je s tem podaljšala, toda v knjigi usode je vsem zapisana smrt."	&
"Ne more biti drugače!. . zakriče čaatni-
ki.
Med tem zašepeta Zagloba najemniku iz Vansoše nekaj na ušesa, na kar izgine ta skozi vrata ter aa vrne čez kratko a trebuščnato steklenico, napolnjeno z medico, in jo postavi na mizo. Ko Volodijevski to vidi, se pokloni kaštelanu ter jecljaje reče:
"Z^lo nas osrečite, ako.
"Rad jo izpijem z vami," odvrne Čarnecki.
'Ali pa vcate čemut. . . Kvo radi toga., ker nam bo vzeti slovo' drug od drugega.'
"Kako to?" vpraša začuden Volodijevski.
"Sapieha mi piše, da pripada lavdanaki prapor htevaki vojaki, in radi tega gh zahteva nazaj, češ da potrebuje Čaatnikov. Dragi Volodijevski ti veš. kako teško mi de, da se portdvlm od tebe! toda tu imaš povelje. Sapieha se n^i močno za-nese na me, da ga je poalal v moje kajti lahko bi si ga bil pridržal. . . Ker pa ni ugaja to zaupanje, radi tega ga nočem zlorabiti, izročim ti povelje in ti <o velim: učini, kar jc tvoja dolž-noat!. . . Na tvojo adravje!"
Volodijevski jo Ml tako vanemirjon, da ni
mogel izpregovoritl besedico. Solz«, so mu kar enrkoma strkljale po lieu, ko ga je kaštoUn ob-
''Raj«, bi bil umrl!" je zaklical. "Vas sem se bil že tako privadil, kakor očeta, a kako Im> tam. tega *e vem." , • •>• \
9 , '5*	* M t0 P°velje. Mihael!- reče
tofeti!' "" "*m mp**m nAi odKovor
Toda Volodijevski /e Ml pred vaem drugim vojak, in ni poslušal Zaglobe.
xi.	• ^ ■ ■
Ko ao dospeli Lavdanei k Sapiehi ter je Za-globa dospel k hetmanu. je poslednji raaproatrl svoji roki .in ga hotel objeti Toda Zagloba je od govoril na rathmtni njegov pozdrav a tem, da je pooš.1 avoji roki na hrl>et fr ga,jel strogo £ <Uti. Ko jj. a.pieha videl tako smešno £^>0 »tarega vojaka ter ae nadejal, da ališi kaj kratko-čaanega ...1 »jog*, j« d#it| m«|omttno.
"Nu. kake ae imaš poniglavecf. . . Kaj tako vifcai no«; ali je mar pri nas tak smrad T"
"Po vsej naši vojaki Rmrdi po kialem zelju.'
"A šemuf"	J
vaših'g»o^"tNrm ^ 10	■'•J« »«
Lt OGLASI
--- i,
Uv0ftit6aents
-----—t----!
PRODAJALCA POTRE- " BUJEMO
$50 do $60 na teden. Mo-ra biti hiter in dober govornik Blago je prvič na trgu
86 med 8 d°P- ^
oso^p m.	•
387 eat 63rd Street Room 412 Morrick Bldg.
POTREBUJEMO LIVARJE
za delo pri benu, strojem in o« tleh; delavce za udenjc livarstva in navadne delavce. Stalno del®> dobra plaša. Ni neredov. PBATT MALLEABLE IRON WORKJ8, Joiiot Illinois.
nazhakilo ur zahvala.
S tužnim srcem • naznanjamo, da je nemilo amrt po par mesecih bolezni utrgla nit življenja našemu ljubemu sinčku * •
fraki kverku
dno" ld: avgusta ti. v starosti 12 let. Pri tem želimo našo najprf-srčnejšo zahvalo vsem, ki so nam pomagali v naši žalostni uri. Hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in ga spremili k zadnjemu počitku na mirodvor. Tebi, naš nepozabni ljubljeni sinček pa želimo, da nrfrno počivaš v hladni ameriški zemlji.
Še poaebno se zahvalimo Andreju in Liri Kravanja, Johnu £1 Aui Kravanja, Katarini Kaus, Joh^u 'n Kristini Kravanja; hvala ysem Žalujoči ostali: Anton Kverk in Mary Kverk, sUriši; Štefaniji Kverk. sestra. Yukon, Pa.
javka zahvala.
Greva 0ity, Pa., 24. julija 1920. SlavOnio Immigrant Bank,
43« W 23d St., New York, N. Y. Spoštovani gospod:— . Okoli pred šostimi tedni sem poslala po vaši banki $95.00, d* jih ort-meniate t krono in pošlete ? atari kraj Božu Ivežiču h .št. 383, Vrbanj, v Slavoniji Danes sem od Vas prejela pismo s potrdilom, da je moj oue prejel Kron 10,009. Lepa hvalit za vnš trud. Jar w Vam prav od sroa zahvaljujem i« Vam arčno rada dajem svoj podpis in vsakemu vas bom z veseljem priporočala, da naj se na vašo banko obrne. ; S spoštovanjem
Ih^ ivežiČ, 106 Waahtagton Blvd., Grove City, Pa

SLAVONIC IMMIGRANT BANK ■
rimrmj j« ^radavala Im
I« V llari bfj jofo«loT«n»W»
krm« ia dtimar« p« ti la «h!i
1000 kram aa $ 11«0 9000 kron aa Sft.SO 10000 km aa 11*00 80000 kron aa 575.00 100000 krt* aa 1130.00
1000 Aimmrhr m $4140. Pri nsp> mak AurJ«v ja mm hm m»*t. cmmmiU. P H tak m-
^Mili drmglk miftit, U mm paailjalali ia mm pf hmmSk.	■ '
Cene kitna« ia šlearjem m vsaki dan menjaje, raat*j« ali padaj«. Slaven« lauskraat H.nka. vam b«MU računal« f ceni onnra dne ke aprejsM m*
tebe!
'Tu as imate! Skoda, da niso posekali tndi
SUVMIC IMIIIMIT BARK
Ut WMt 2M Street NCW VOHKf N. V.