Sl6v; m
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
v Trstu, t srddo n. f^Druana I9ts

IMnlfe Killl.
izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeijah in praznikih. — UreumStvo' Ulica sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadsU. — Dopisi naj i€ pošiljaj® uredništvu. — Nefrankirana nisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovornf urednik Štefan Godina. — Lastnik kousorcij lista #Edinosti\ — Tisk tiskarne . Edinosti', vpisane udruge z omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št 20. — Telefon uredništva tn uprav« It. 31-57. — Naročnina z iiaSa: 2& r«Io leto K 3120, pol leta K 15-60, tri mesece K 780, za nedeljsko Izdajo za «lo leto K 620, po! leta K 3 60
Posamezne številke po & vin., zastarele 13 vin Oglasi se računajo na milimetre v Širokosii ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahval«, poslanice, vabila, oglasi denarnih za vodov mm po 30 vin; Gulaši v tekstu lista do pet vrst K 20.-i vsaka nadaljnja vrsta K 3L—. Malt o slast po 6 vin. beseda, najmanj pa 30 vfn. Oglase sprejema Inserstnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacija ss pošiljajo uprav! lista. Plačuje se izključno 1« uprav! .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni odJiIek se nahajata v aLsv Frančiška As. « •*). Pa'ttrotiranilntJiti "a!htn
Vmm pjrmadna poročila.
AVSTRIJSKO. i DUNAJ, 12, (Kor.) Uradno se razglaša: Na planoti Sedmih občin in v ozemlja JMonte Asolone živahno topovsko delovanje. Severna Val Scagne so vrgle naše fcete sovražnika iz njegovih postojank. »Ujele so pri tem 6 oficirjev In 170 mož. ?*ačeinlk generalnega štaba.
NEMŠKO.
? BHROLIN, 12. (Ker.) Veliki glavni stan Javi a; — Zapadfio bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta in nemškega cesarjev iea: Na v Č točkah fronte topovsko delovanje. Peliotai oddelki. so Izvrilll Južno S t OnsiitLaa in a vzhodnem bregu v go fkj -v^.trkres i uspešr.a poizvedovanja In napravili več ujetnikov. Armara vofvode Albrehta : Med FHrev ,Moz?!o topovski in minovški boj, ki se fe danes zjutraj posebno v okolišu Re-menauvilla poostri?
Vzhodno bjjišče. — Vojaški položaj »e na fronti proif Vellkorusom in Romunom ni izf»remv:iiii
Italijanska fronta. — Na p!anotl Sedmih občin čez daa živahen topovski boj. V krajevnem napaciu so očistile avstro-ogrske čete sovražna oporišča na južnem vznožju Sasso Ro-so In ujel« pri tem 6 oficirjev In 170 mož.
Na macedcnskž irontl nič novega.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, II. (Kor.) V gornji dolini Skumbl je bil pr^gnnn močen pehotni
oddelek. Na Crveni steni in v okolici BU tolja od časa do časa ojačeno topovsko delovanje; zapadno Vardarja kratki topovski sunki. Ob izli«u Strume je bilo
fa?.pr5mlh več angleških vodov.
TURŠKO.
CARIGRAD, 11. <[Kor.) v zalivu Čan~ < nrif |e naša artiljerija z uspehom obstreljevala neki sovražen čoln; ujeti so m!! 3 možje in kapitan. Sicer nobenih
posebnih dogodkov.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA,
Italijansko poročilo. ■ i. f*bruarja. — Ja.^o močno koncen-iii*j-> -treijanje artiljerije in sunki sov;až-* • bo e so sledili včera zapr redoma ■j-'pi'lno <n vzhodno doline Frenzele. Pred a-š mi novimi po^tcankami na Munte Val-belli in Col del P os so so naše baterije na g! o ud uši'e sovr?2ai ogenj. Na raznih jTibočnih Sasso Rosso so avstro-ogrski oddelki peno n roizkušali zasesti neka-icre jarke, ki .-iiio ih spraznili pred last-, nua; Črtami. Sika ogenj naših baterij je preprečil to kcijo Edm naših letalcev je zaporedoma ses'relil dv^e letali.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN. u. (K »r.) V vzhodnem Sre-i! zcn skem i; o ji: in cb angleSki zapadni :! so uničili naši polvodniki zopet i J ooo ton.
nir i sušijo m UKrsjino.
„Frcmrierrhki o pomenu dogodkov
na vzhodu. 1 l NAJ, 12. (Kor.) „Fremdenblatt* piše: /' iz :i o ruskega zastopnika v Brestu, da i vc no stanje z Rusijo konč;mo in odre-na pcpolna demobilizacija vseh ruskih . : vojna med Četveroz vezni mi vlastmi Rusijo t.' ianski končana. Veliko važnost : dog< d * a pozna vsakdo. Končana je -a najstrasnr ših faz zgodovine. Sklenit v ■ !■ cijaiiie m> revne pogodbe je ruska vlada : nač- lnega suliSča odklonila. Da hoče :umr- J, da npj se izvrši odločitev o bo-ioči usodi z - eden i h ozemelj potom ljudskih glasovanj, ki naj se izvtše po odhodu h čet, rešitev, ki je bila za srednje vi; -ti ntsprcjemljiva, česai zlasti }• ^ zadnjih dcgodkth na Finskem in v Ukrajini pač ni treba posebej dokazovati. Ker pa je biio Trockerau kljub ternu, da e odklanjal tozadevno \s.ik kompromis, dubro znamo, da zahteva ruski narod mir, * našel izhod s tem, da je proglasil brez jrmalne m i i ovne pogodbe končanje voj-t- ga stanja z Rusijo. Lahko smo zado-oljni s ip rešitvijo. Naši vojni ujetniki odo izpuščeni tudi brez formalne mirovne
P ODI i S T E K
Slovanska strast.
•<oman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
Hubert in Krilovski sta se opazovala z
-zaupno, skoiaj sovražno hladnostjo^ kar
a pa vsekakor skušala zakriti.
Nastala je mučna, ledeno hladna tišina,
i grofica seje začudeno in proseče ozrla v ■ marki;u. Tedaj je Hubert poizkusil re-š neznosni položaj.
—	Vaša doktorska razprava je bila si-j ujna, — je d^iala. — Oual sem o nje; v Lisopisju.
Krilovski se je z iahnim poklonom zahvalil za to vljudno
—	Ali nameravate v Parizu praktično Izvrše* ati zdravniški poklic ?
—	Ne, go3pod, niti v Parizu niti kje drugje.
—	Tako! Zakaj pa ne ? — je vprašala Nadja hifo, kajti hotela je izbrisati mučni
pogodbe in potom obojestranskih komisij, ki so dospele deloma Se celo do rezultatov, bo ustvarjeno z delnimi dogovori de-janisko in urejeno mirovno občevanje, ki dovede končno do iormalnega miru. Zanašati se je treba tu na težo zahtev prakse. Ravno zato delegati eetverozveznin vlasti s svoje strani niso podali enake izjave o končanju vojnega stanja. Faktične razmere v bivšem carstvu so silno nejasne, od petrograjskih vlad podpirana revolucijo-nama gibanja na Finskem in v Ukrajini tako ogromna, da nikakor ne vemo, ali nam ne bodo te okoišcine preprečile tega 'kar pričakujemo od mira z Ukrajino* Seveda računamo z vso gotovostjo na to, da ostane mirovno str-nje brezpogojno nedotaknjeno. Ak» pa bi se zavezah s^ kako "Hvezno izjavo,	bi ruski vladi
jamstvo za vse slučaje. Morda bo ruski vladi sami jako dobrodošlo, ko bo zamo-g!a napram preveč kričavim agitatorjem opozarjati na to, da zamore jo povzročiti s svojo gonjo v-"čjo nesrečo, kakor si mislijo. Mi 3tno morali doseči to, kar je praktično, potrebno in koristno. Po več kakor 40 mesečni vojni je njeno končanje nag važnejša stvar.
Odhod mirovnih delegacij iz Bresta.
DUNAJ, 1 a. (Kor.) G-of Czernin odpotuje danes popoldne iz Bresta-Litovskega in prispe s spremstvom v sredo ob 3 popoldne ra Dunaj
DUNAJ, is. (Kor ) lz Bresta Lltovskep se poroča: Danes se je vršil poslovni di-ner v Brestu odposlanih dip4omatičnih misij. Minister grof Czernin je imel pri tej priliki Imenom delegacij četveroeveze in ukrajinskih zastopnikov govor, v kateremu se je zahvaljeval feidmarš princu Leopoldu za gostoljubje. Nato je odgovoril feldmaišal s toplimi besedami, naglašuioč važnost mirovnega dela v Brestu. Vse delegacije odpotujejo danes ali jutri iz Bresta.
Nacionaliziranje ruske trgoviuske raor narice.
PETROGRAD, 10. (Kor.; O nacionaliziranju trgovinske mornarice se poroča sledeče : Vse plovbene družbe, ki spadajo med d Iniške družbe, trgovske hi5e ali velika podjetja so proglašene s posebnim odlokom ljudskega sovjeta za narodno lastnino. Izjemo tvorijo le gotove manjše ladje. Dalje bo objavljen odlok glede zaplembe delniških glavnic prejšnjik zasebnih bank. &e glavnice podo v polnem obsegu zapier.jene in izročene ljudski banki ruske 1 epub:ike. Vse bančne delnice so razveljavljene in ustavljene vse dividende Pod imenom „Ljudski homisarijat za finance" se ustanovi finančen kolegij. Razveljavljenje ruskih državnih posojil.
PETROGRAD, 10. (Kor.) Izdan je sledeči odlok o razveljavljenju državnih posojil, ki je bil sprejet na seji osrednjega izvršilnega odbora dne 3. t m. : 1. Vsa državna posojila, ki so jih najele vlade buržoazije,, so od 1. decembra 1917, po starem štetju proglašena za neveljavna. Decembrski kuponi se več ne izplačajo. 2. Istotako so neveljavna vse jamstva, ki so jih dale te vlade za posojila raznih akcij. 3. Vsa inozemska posojila so razveljavljena brezpogojno in brez vsake izjeme. 4. Kratkoročne obligacije ostanejo v veljavi. Odstotki se ne izplačujejo razveljavljena notranja posojila do 10 000 rubljev, bodo odškodovani z d "lom novega posojila ruske sGciialistične federativne republike. 6 Posojila v državnih hranilnicah in njihove obresti so nedotakljive. V posesti hranilnic nahajajoča so razveljavljena posojila prevzame republika. 7. Vodstvo likvidacij posojil ima vrhovni narodno-gospodarski sovjet. 8. Izvršitev naloga je poverjena državni banki. 9. Konstatiranje manj imo-vitih izvrše posebne komisije. Te imajo pravico, da razveljavijo v polnem znesku prihranke, ki niso b L pridobljeni z delom, tudi nko ne presegajo svote 5 000 rubljev. Turško-Tatarska republika Volga-Ural.
SOFIJA, i2. (Kor.) Iz Babadaga se poroča: Turska-Tatarska republika Volga-Ural se je proglasila za avtonomno. Republika obsega gubernije Ural, Kazan in del gebernije Samare, dalje gubernijo Orengrad in Perm.
Anarhija na Finskem.
STOCKHOLM, li. (Ker) Terorizem rdeče garde v Viborgu zavzema vedno
»traša jš- uL> Ke. Vetina zasebnih hiš ;e|ln kdo ni vžival njegove naklonjenosti. Tudt o^ enl- nib ia živila pokradena, tako <la 1 svetujemo Turni, naj si prečita članek O. B. i
vlada pravcata lakota
STOCKHOLM, xi. (Kor ) fci Vase se poroča: Včeraj in dsnes 90 se vi živahni Ucji. Pri napada -na neki oklopni vlak sc imeli beli gardisti 2 ranjenca, rdeči več mrtvih. Poočda iz vseh d lov dežele, kjer gospodarilo vrdečiM, ao strašna, polna prozodeistev
- Kamenjev — poslanik v Parizu
STOCKHOLM, xi~ (Kor.) Kamenjev je bi! imenovan za poslanika v Parizu in od-
patuje ..ajbrže Jutri v Anglijo
Lord BeaverbrocK naslednik Carsona.
LONDON, 10. (Kor.) Lord Beaverbrock ie bil na mesto C®" ona Imenovan za propagandnega ministra."
Minister Appo.svl zbolel.
BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) Naučni minister grof Apponji je nastopil vsled bolezni enomesečen dopust. Nad ome s to val ga bo ta čas minister brez portfeljagrof Ester-hazy.
vtisk, ki ga je napravil ta suhoparni od govor.
— Ker moram izpolniti višjo nalogo, milostDa gospa. Bolezni, za katerih zdravljenje sem poklican, so nedostatki človeške družbe. Kdor hoče razumeti Človeško družbo, mora najprej poznati posameznega človeka, in zato sem študiral fisijologijo, anatomijo in tudi terapijo, dasiravno je ne cenim posebno.
Te ponosne besede so še bolj potlačile grofico Miranovo, in skoraj ji je ial, da je priŠ'a semkaj.
Prejšnja Hubeitova pripomba: »Varajo Vas, rogajo se vam ji je ae vedno zvenela v usesihrKo je za slovo poljubila Sonjo, a« biki već njena tovariši ca iz otroških let, ki jo je obje!a. Zahla se je zavedati prepada, ki je zazijal med njima vsled različnosti njune življenske usode, in najbrž je gospodična Kavečinova čutila isto. še pravkar ste se mladi dami, ki ste se v svoji zunanjosti komaj opazno izpreme-
K luicslovansKemo »praSanju
1.
Pod tem nadevom je objavil Henrik Turna (ko torskega naslova se Študirani „proletarci" sramujejo fn ga zato ne rabijo) v dunajskem sodjalaodemokratičnem mesečniku „Der Kampf članek, ki na| poda kratek historijat lega v rašanja in obenem precizira st lišče wJugoslovanske" socij.ilne oemokradje,
< lanek ima vse zneike znane Tumove domišljavosti : vse, kar eo drugi napravili, je slabo, zgrešeno; le on in njegova »jugoslovanska" socijalna demokracija imata jasne in gametne razore; največja nesreča je torej za jugoslovane, da jima ne sledijo.
Od Tu me smo tudi vajent, da se postavlja v navzkrižje z resnico; no, takrat se je ia „jugoslovanskrsoeijalni demokrat ponižal vrhu vsega še tfo zlobnih potikanj in obrekovanj.
O majski deklaraciji trdi namreč, da ni nas'ala na narodnih tleh Slovencev, Hrvatov in Sroov, temveč, da je proiz/nd svetovne vojne, pobuda londonskih konference od aprila 1917, modificirana po avstrijskem u radu za vnanje stvari. Na drugem mestu pravi, da zahteva deklaraclje po združitvi pod žezlom habsburburško-intarinške dinastije pokazuje vpliv as • r 1 j s k e g a urada za vnanje stvari! !
Na eni strani namiguje torej na sporazum z entento (londonske konference), a na drugi podtika servilnost nasproti avstrijskemu ministru za lunanie stvari I Z enim udarcem hotela bi ta plemenita duša očrniti jugoslovansko politiko navzgor in navzdol. In servilnost nasproti avstrijskim vodilnim faktorjem se upa oč tati jugoslovanskim poslancem pripadnik stranke, katere prei.itinne zveze z avstrijsko vlado so predobro znane In ki grejo tako daleč, da se tem nekdanjim revolucijonarc m ponujajo že ministrske stolice in da jih ministri, in c^lo šef generalnega štaba radi njihovega nastopa ob zadnji stavki javno hvafijo kot zastužen element reda in miru; z eno be:edo: kot najbolj zanesljive stebre avstrijske države i Kako globoko je padla ta stranka s svojini oportunizmom, s svojo rerviinostjo napram avstrijski vladi, to so pokazala očitanja, ki jih je Friderik Adler zalučal proti stranki na razpravi pred sodiščem. V karakterizacijo teh gospodov naj zadostuje dejstvo, da je sijalnodemokratična srranka pok. Stilrgkha prosila in cd njega tudi izprosiia, da je bit glavni urednik nje-zega glasila „ArLeiter Zekung*4 med vojio od vojaške službe — oproščen. Neovirano izhajanje „republikanskega ', „revo uciionar-nega" g asila je torej ta prepričani predsta-vitelj n jc studnejšego absolatizma in najhujši tlaćiielj vsacega neodvisnega časopisja ne samo to erlra',. temveč celo smatral za ,unentbehlichfc v javnem interesu. Kdor ve — in to ve danes že vsak otrok —, kako težavno ]e doseči oproščer je tudi v slučajih resnične potrebe, ta bo znal, kaj pomenja oproščenje glavnega urednika so-cijainodemokratičnega. glasila. Ako se s tem primerjajo preganjanja, ki so jim bili izpostavljeni Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki so bili na sumu, da so „jugoslovanskega" mišljenja, ta bo takoj znal, kako se je klanjat avstiijskemu ministru za zunanje stvari
<Otto Bauer) v 11/12? številki „Kampfa\
Pa saj nanj je „sodrug" Turna sam najbolji dokaz Tudi Tuma je bfl v nevarnosti, da ga preganjajo; In zakaj? V starih policijskih informacijah so naili, da je vnet slovenski nacijonalfst Seveda se mu je lahko posrečil dokaz, da so to^tempi passati" in da je o a d-.nes Jnternacijona-Un\ »revolucijo nare n- socijalni demokrat, na kar se je takoj vstavilo vsako nadaljno preganjanje.
In tak mož podtika jugoslovanskim politikom, da stojijo pod vplivom avstrijsk ga urada za zunanje stvari!
Lažriivost tega podtikanja prekata le še podlost, s katero g. Turna nan iguje na sporazum z e n t e n to. Od sedaj naprej bomo stavili „sodiuga" Tumo v eno vrsto s franko ci in dr. Pilarjem: po zna Čaju spadajo skupaj.
Razne ^oistišne vesti.
župan — hujska. Čitate'jem je že znano, kako sleparski je
trali še za iskreno se ljubeči sestri, toda ena sama ura razgovora in navzočnost tako zelo različnih sno?, katera ste ljubili, je zadostovala, da se e razblinila ta blodna misel.
Zaročenka nihilist: Se ^eja Krilovs'r^ga in v markija de Brcr.a'.a zaljubljena :,ro fica Miranova »te se ia<vijali v krogi! ki
Ptujski
„Edinosti"
ptujski župan Omig pričel gonjo proti jugoslovanski deklaraciji. Že tam poleti je teb-nal po svetu, da Šteje ..štajerajanska" siran-ka čez 100.000 pristašev, ki so protestirali proti i-javi jugoslovanskega kluba. Ot;cijozni „Fremdenblatt" je bil med prvimi dunajskimi listi, ki |e širil Ornigovo s avo. — Ne-de jski shod poslanca Brenčiča pri Zupančiču v Ptuju je bil \ el kanskl. A i Ornig je poslal na shed tudi znanega urednika tistega smradnega nemškutarskega lističa — L mparta, ki je hotel po poročilu poslanca BrenČ Ča tudi govoriti. Toda razburjenost ljudstva proti temu najgišemu .renegatu je bila tolika, da je moral vladm komisar shod zaključiti, a Linharta -spravi i v spremstvu na varno. — In zopet jo bil „hremdenblair tisti d majski list, ki je nesramno la^al po Oringovem receptu. Zapomnivo si tol In zopet se je zmlslil Ornig ne':aj novega, kako bi spravil v svojo nesramno agitacijo celo- samo osebo - cesarjevo. Razpletel je po Spodnjem Štajerskem tn Koroškem po i mestih, trgih in vaseh intenzivno agitacijo [ za deputacijo k cesarju, v kateri bi prote-stovali proti jugoslovanskim težnjam in zahtevali nerazdelnost južnih pokrajin. To deputacijo bi vodil med 13. in 15. dunajski župan dr. VVeisskirchner Za stanovanje na Dunaju je preskrbljeno ; enako za vse drugo. Tudi polnj troške članom depuiacije obilo poplačajo. Tako jo je potuhta! o ka Ornig, ki se je povzdignil od slovenskega pastirčka do ptujskega župana, deželnega pos anca in med vojno celo do — milijonarja. Mož si je pridržal v Ptuju ra licne monopole: kruh, moka, sol, prencg ftd — Linhart mu oskrbuje med nemškuiarji no trebno Štafažo. In ta možćkar soji danes na čelu vseh spletkarij v slovenskem delu btaierske in Koroške proti jasno izraženi volji vsega našega naroda! Da se Ornig drzne uganjati take hujskanje na naši slovenski zemlji, to se raznmemo, knjti poturica je bil vselej hujši nego Turč n, saj je to že žalostna zgodovina naša, — toda glasen protest povzdigamo proti dejstvu, da dobiva njegovo hujskanje še sankcijo me-rodajnih krogov, — da se vrši pod njihovim pokroviteljstvom. Take komplote pr ti narodu našemu si dobro zapomnimo in na nje odgovorimo ... Kedar in kakor se nam bo to prav zdelo 1
Apel Iz prošlih
sednik dr. Seidler je glede ustanovitve čis'o nega sod šča v Trutnovu
dob. Ministrski pred-je ponesrečil, ker se nemškega okrožna Češkem za-vratno obvezal nemškim rad kalcem. Ko se je to doznao, je zavadalo v vsem češkem taboru siino ogorčenje, ker Ć- hi ne dovole nikdar, da bi se iz kompleksa nemško-čeških vprašanj trgat in reševal kak posamezen del, ne da _bi kaj vpia al drugega koaipaciscenta — Čehov! Že najenostavneja previnost bi bila morala odvrniti dra. Sei-dlerja od takega nekorektnega počet a. Da pa je vendar zagrešil — to dejstvo priča, da mu nedostaje vsakega parlamentarišk.ga izkustva. Hotel je ugoditi manjšini v deželi brez vsakega ozira na večino. To je pač tista tradicija pti avstrijskih državnikih, ki smo jo te dni večkrat nagtasa!i: da hočejo izvajati le diktate nemšk h pos an:ev. Prav umestgo opozarja praška „Union" vlado ln Nemce, na a el smotrene politične avtoritete iz minn;ih časov. Pokojni dr. Adolf Fisehhof je v svo em spisu ,Avstrija In
jamstva za n)e obstanek* (Oesterreich und die Biirgschaften setnss Bestandes) v letu • 869 nastopni epel na državnike ia Nemce: „Že dvajset let sem nI nebeo vodilni dr žavnik odložil svojega portfelja, na da bi bil otkodoval svojega državniškega slovesa in interesov Avstrije, Mari hočejo sedanji vodite! i naših usod doživeti kaj istotako bolestnega ? .. Ali ne mi 1 jo naši od ični nemifci možje, da bi veliko boje odgovarjali r jih patrijoiičnemu namenu, ; ko bi narodno misel spravili v S\lad z mislilo svobode, rego da se izrabljajo v mrzkem in ne>.oSt;iein odporu proti stremljenjem >ona-naro do v ! Sedanji trerute': je zgodovinski. Naši politisi so na razpotju; moiejo iiaije hodili po dosedanji izhojtni stez avstrijske državniške umetaosli in dovesti staročastit-Ijivo državo r.u rob propada, ali pa, i:a !e-dajoč po naravi zaČriano pot, rešiti dižavn pravno nalogo, ki je po veličini ne dosega nobena našega stolet a. Na n.lh Je, di si izberejo!" — Tako je svaril dr. Adolf Fis:hhof Nemce in avstrijske dr/avniVe, mož najčisleje nunske krvi, ;li občne ' mož prosvitljene^a plemenitega n-cijonallzma, najpr ftueji svobodnjak »n demokrat najči-steje krvi. Bi je že tedaj sodoben — ta današnj čase. Tudi danes veljn, kar je pisal tedaj, za nemške p li Ike in avstrijske državnike. Tudi danes so zavezniki, ki skupno — gre*e I Ali, da govorimo s Fischhofom: nemški politiki se tudi danes izrabljajo v nečastni borbi proti pravici in Svobodi — državniki pa t škodujejo nterese Avstrije, Nesodobni so eni in drugi, upirajo* se duhu časa in njegov m zahtevam. Zato ne bi poslušali rlsclihofa, če U jim — danes govoril.
Gine vanje Slovakov na Ogrskem. Kari Kala piše v češkem w Večeru" ; Od leta 1600 do 1910 se je T55 slovaških občin msd ari-ziralo in skoro v vseh mestih je pade1 odstotek Slovakov. To daje misi ti. Ce prepustimo Slovake - Madjari se pripravljajo, da se po vojni lotijo dela ! — kako dolgo bo trajalo, da poma :jarijo vse slovaško o^ern je tja do obmejnih Karpatov, in če bi se jim to posrečilo, bi mi i /.gubili zvezo z vzhodnimi Slovani, s Poljaki bi biil spojeni le po obm čju edinega mesta Frankstadt in bi bili i-koio popolnoma obkoljeni p j dveh ofenzivnih narod.h, To so besede, ki jih vsik iar piiem z zadrževano sapo, toda t d! s politično zavestjo, da se pomembnost slovaškega ozemlja pri nas ne u a'.uje, kakor bi biio potrebno. Če bi se Slovaki raznarodili, po:em gorje nam — tudi v samcstojnl državi i
Proda ia kuriva.
Prodaja oglja, 10 kg na Izkaznico.
Rdeče Izkaznice.
Staro mesto: M. I04ti—1J46 (ob št. 6) dne 14. II. pri Meinlch, ul. Scussa-l2 cena 84 v kg).
Og je, 10 kg na rumeno izkaznico.
Sv. Vid: št. 931 — 1180 (ob. št. 5} 14. II. pri Le\ičar, ul. Montfort 6 (^ena 84 v kg) — Novo mesto: št. 1—200 (ob. št. 5) 15. II. pri Memich, ul. Scussa 12 (cena 84 v kg).
Premog (fosslle). 2U kg na Izkaznico
Modre izkaznice.
Sv. Vid: št. 572—782 (ob. št. 18) 14. II. pri Rupena ul. Fabbri 3 (cena 1 K 39 v za 10 kgl. — Novo mesto: št. 134 do (ob. št. 22» 14. 11. pri Cucovlch. ul. Anastasio i) (cena 1 K 39 v za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 861 —995 (ob. št. 21) 14. II. pri Fabris, ul. Montecchi i, št. 996 do 1145 (ob. št. 21) 14. H. pri Verbe, ul. Giu-liani 12 (cena 1 K 39 v za )0 kgt. — Kjarbola zgornja: št. 214—249 (ob. št. 17) in št. 1 — 133 (ob. št. 18) 14. II. pri' Poropat, ul. Rivo 10 (cena 1 K 39 v za 10 kgK — Skedenj: št. 119—308 (ob. št. 7) 14. II. pri Sanzin Skedenj 503, št. 309 474 (ob. št. 7) 14. li. pri Sandn Skedenj 129 cena 1 K 59 v za 10 kg).
aaw-5BS
pa je bil skoraj prepričan, da bi Sonja, še bolj pa njen ljubimec, v korist „svoji stvari" v slučaju potrebe znala uporabiti te papirje, s katerimi sta imela v svojih rokah soprogo grofa Miranovega.
Ni pa smatral za potrebno, da bi obra-žt? cr.', oboževani' Nadii zaupal svojo bo-' n, 'iajti čutil je njeno netrar-jo vzne-rm. jost in zbeganost, in	icga so
Politično društvo Edinost v Trs;.i ima svojo o borovo sejo v četrtek, 14. t. m , ob 3 pop. v društvenih prostorih.
Vč.raj sta se poročila v župni cerkvi na Katinaii g. Avgust Pertot iz Na'rezine, ^edaj c. kr. poiočnik v re/. z g čno Pav!o Pečar. Kot botra sta intervenirala gg. dr Ivan Marija Čok za neves o in dr. Anton Vekoslav Delak za žen na. Obilo sreče I
loči ali združuje žene
Vsa žalostna je trol ca* Miranova Litro I mučni vtiski, ki jih je doS:! i ;rcfic-"V po stopnicah navzdol iz petega nadstropja, | likortoliko zadevati tudi njega kamor je pred kratkim prihajala s tnkim romantičnim navdušenjem. Hubert je vi-pfd za nio, silno vznemirjen, in si je bridko očital, da jo je pedpiral v njenem na-lneuu Pri tem ga je predvsem mučila
misel na oni list papirja in <'ruge beležke, ki so ostale ▼ Soqjinih rokah, na primer ono prvo pisiao. v katerem gaje grofica predstavila svoji prijateljici in jo prosila, da naj smatra markija za njenega namestnika.
Marki je sicer smatral gospodično Ka-
Razočaranje, ki ga Nadje nitis&ira b. ni hotela priznavati, je dajala njenim potezam čemeren in ošaben izraz, daslravno je mislila, da se namenoma vede tako, da bi preprečila kako morebiti prer.ežno mar-kijevo besedo.
V obče je bila nezadovoljna sama s seboj, in ta nezadovoljnost sc je lazila na zunaj v obliki odbijajoče dostojanstvenosti ter je bila, ne da bi se N idja :a " d da tega, -naperjena proti Hubertu.
Stopala je torei po stopnicah na. zdel,
nili od časa -3'cuinih ofroir i	sna-v e"' iovo za nesjK>»obno za izdajstvo, pača'? da bi s tudi le enkrat ozrla ali izpre
govorila. Šele na zadnji stopnici je rekia .
— Prosim, pokličite izvoščka.
Marki je pohitel na ulico, Nadja pa si je v tem privezala š-1 drugi pajčelan n šepa-joc odšla mimo vrataričm® sobice za njim.
Ko je sedela že v vozu, je po kratkem pozdravu hitro zaprla okno, ne da bi po-g?ednla i fubrrta, tci je s strastnim pogledom iskal sl-ozi d-ojni p^jčolan njenih f<.či, je /.aČLitiiH oster sunfk v srcu. Po-: polnom i pr./ib!jajoč vso previdnost, j« dvignil : za*-: , ro k, ki je zastiral okence za n o, in je z roj;o, na,i;at ro 5,% ni ua-teknila :.t<avice, peti';ala po *j!;ciicj.
Hubeit, k i j1^ ie nepomično stal na pločniku ia ^ied:'.! za vozom, je ta.:uj opazil malo belo roko in ta ntžna otročarija ga je genili tako zelo, da mu je st astmi, iskrena ljubezen do te tako gospodovalne in vendar tako slabotac, d) te tako 6sto in nedolžuo ljubeče ž ne prisilile solze v
I oči. Kojih je hilro otil z rokav co, in videl ničesar več izvošček je že zavil okoli vogla.
Stran IL
„EDINOSJ2T4 itev. 40
V Trstu, dne 13. februarja 1918
Tržaški odbor za proslavo Krekoveia i vršila od sedaj zanaprej po sledečih načelih: spomina ima svojo sejo v četrtek 14. t. m., ! 1. Zavitki, ki so že več ko 6 mesecev (od-' 4 in pol pop. v prodorih polii. društ a rerib3 c. k . trg. min. št 72 z dne 15. 10.
ob 4 in pol pop. v prostorih po»ii. društ a Edinost, ul. Sv. Frančiška š\ 20 l.
Izredna pomoč istrskim učiteljem. Ker
vlada še ni nakaza a potreb ih sredstev za leto 1917 istiskm i<č;tejem, je deželni šolski svet za Istro na predlog deželne upravr.e komi i e odredil, da se meseca februarja t. 1. v im nu predujma v pomoč aktivnim učite-liem izplača nanovo dvostroki znesek mesecu plače, umirovljenim učiteljem pa, po 1C 3 K.
V odpomoč pomajkanju oglja. Ministrske-nu predsedniku in ministru za javna dela je bila včeraj odposlana nastopna brzojavka: Sp ićo grožliivega razpoloženja med tržaškim, največim utrpkom izpostav jenemu prebival-stv. m je skleni'a danes konferenca glede oglja, da vkljub nezadostim zalogam og ja zopet pr čne z obratom mestne plinarne, in to celo vklj b nevarnosti, da bi morala obrat z pc t ustavi:i po malo dneh. Z^petno zaustavi je nje bi izz< alo skra no ogorčenje. Pomanjkanje oglja ogroža tudi obrat elektrarne, torej tudi dobavo toka za vojaške in apro-vuaciji služeče obrate. Radi pomanjkan a razsvetljave su tudi varnostne razmere ne-vzdržljive Nemudcn dovoz večih množin oglja 'brezpogojno potreben. Prosimo, naj se ukrene.	n
Lahka mu bodi zemljica! Virko Engel-mnnn je mrtev, in ob njegovi rani smrti se zg ne brezdvomno veličasten zbor pogrebcev, ki ne prihite le iz naklonjenosti in spoštovanja do ra nika, ampak i v tolažbo vsem po-kojnik vi ii dr gim, da uvidijo v tej gren-kobni uri, koliko obče vdanosti je umel vzbujati nj;h toli rano .pre ninuli pokojnik. Al kdor danes na sme in gotovo ne bode manjkal, to je v prvi \ rsti Skedenj in kar je v njtm narodno zavedn ga. Saj je bi! rajnik usian )\ite j tamošn,e podružnice CMD, to je: On je bi', ki je dal inicijativo za njeno spočete. Tako živo mi je v spominu dotični dan pred reko! ko leti: Z rajnim dr. Mer-ha>jem je bil prišel v našo hišo, prišel s svojo ob:e ?nan;> prij znostjo in prir jeno mu vlju ;noctjo s katerima je slehernega to Ii I reprićeva'no pridobival za svoje blage namene. -„Vilite, g spodične", — je nama rekel v svojem ša jivo-resnem tonu — „domt-s'i! sem se da bkrdenj, ta sedemtisočg avi Skedenj nima še „pod-užnice* in za o sva se domei i;a s prijateljem, cSa jo kar tu v Vašem d( mu ustan; viva, kjer ste že usta-no ile otroški vrtec. Pisala S 'a v to svrho ti.di g. Godi i, ki celo že prihaja — aii ga si.šitn, ali ga vidite? Tako je prav — sed j n is je peti ro — za ustanovitev narodno ko-r stne zadeve r vno zadostno! Da, da, d^! He, he, he! V tem trenutku, vidite, je podružnica že na potu k svejemu porodu, a v nedeljo jo p n se no h krstu, kumovati pa "ji inora vse, kar je v Skednju za.edneg il In živeti mo a, živeti n »jplodovitejšo dobo, mi smemo preje umreti, mi vi, samo škedenjska pudružnica naj bo še dolga leta bodrila zavest domačinov in vedrila s tako ži.avo tjo, da se tudi mlačne duše povzp6 do vstajenja! Tako nekako je govori! or., n;en g'avni ustanovitelj nje vneti zas imate j in po-pečeva elj. In podružnica se j • usta-
reribs c. k . trg. min. št 72 z dne 1917, poštni in brzojavni naredbenik št. sh a njeni na tukajšnjem poštnem skladiščnem uradu, se bodo proda:i takoj, ostali pa za poredoma in sicer po p e eku šestmesečnega ro^a /a shranjevanje. 2. Določbe §§ 195 in 211 postnega reda se bodo uporabljale smislu primerno, vendar pa na ta način, da se dokči hranilni rok za skupila do 31. decembra 1923. Pisemske i osi jke in vred nostna pi^ma os*aneji sbran ne do n daljne odredbe Te določbe se daje;o na splošno zna je z ozirom na § 5 poštnega reda z dne 22. septembra 1916, drž. zak. štev. 317—1916 in na Člen IV uvodne naredbe k omenjenemu poštnemu redu.
Iz poštne službe. Ridi pomanjkanja oso-bja se je dn3 9. februarja 1918 poštni urad Lanišče začasno zaprl.
Vadlteljskl zbor Sokola v Trstu ima svojo sejo v četrtek pop. ob 6 uri v društvenih prostorih v ul. Stadi n 21. Brate in sestre se pro i za \ olnoštevilno udeležbo.
Slovenska Mitica. Izredni občni zbor So-venske Matice, sklican za 14. februarja t 1. je vsled nepriča ovanih ovir preložen za 14 dni, to je na 28. februarja, spored ostane isti.
Mestna zastavljalnica. V četrtek 14. t. m., se bodo od 9 dop. do 1 pop. prodajale na jnvni dražbi že zapadle, meseca marca 1917 zastavljene dragocenosti različnih številk serije 141.
Koncert Nives Luzzatto. V petek J>o v gledališču Politeama Rossetti končen ?nane trž ške vijolinisike Nives Luzzatto. Spored: S.hiitt: suita z*, vijolino in klavir; Taitini: 11 trilio del diavolo; Chopin: nokt rro, Cou-perin-KreisIfT: La Preciensci; Kreisler: Carice viemois; W ena\vski: po oneza. Spre.n-!ji na klavirju profeso ica Ida LuzzaUo De Filippi. Začetek ob 7 in pol zvečer.
Podružnica I. Trst Z. J. Ž. sklicuje redno cdb > ovo sejo za sredo 13. februarja 1018 v društvenih prostorih ul. Gian. Rin.
dnev-
je 17
Vidu
DAROVL
—	V gostMni Lavrenčič v Škorkljl se nabralo v nec'eljo za Krekov spomenik
K 22 v.
—	V počeščenje spomina pokojnega Vin-kota Engelmana darujejo Mahkotovi 10 K za novo slovensko šolo v šentvidskem o-kraju.
—	Po zaključitvi občnega zbora podružnice ZJŽ. Herpelje-Kozina 2. februarja so nabrali naši vrli železničarji za Krekov spomen k K 2132, za nuvo podružnico Sv. Vida v Trstu K 21*32, za novo šolo v Trstu K 21-32. Skupaj K 63 96.
—	Za novo s'ovensko šo'o pri Sy. v Trstu daroval Josip Kante 2 K.
—	Odbor šentjakobske podružnice CMD je v svoji Izredni žalni seji, k se je vršila povodom smrti ustanovitelja podružnice in voditelja njenega otroškega vrtca, g. Vinka Engelmana, nabral na nes o vcnca na njegovo krsto v korist podružnice K 42 »n sicer $o darovali: M rhar K 15, Pečar K 10, Durnik 10, Sirck K 5, Sluga K 2.
—	Pri veselem omizju v mani gostilni Kodermac v Gorici se j * nabralo K 85 »n sicer je daroval gostin^ar sam 10 K, nar. Josip Guštin K 13, Andrej Ušaj K 10, Iv n Šuc K 10, po 5 K: M. Hartner, Le^p. Orce Jak. Polh, Fran Pegaa, Ivan Kretič, Rud. Petejan, nar. Mučič, Fran Saksida 4, Josip Roje 3. Na željo ozir. pre TIog nar. Gušt na naj bi se porabile ta svota: 45 K za CMD in 40 K za hrvatske šole v Puli. — Iz Gorice smo prejel: tudi svoto K 149, a pisma, ki bi nam povedalo, kako naj porabimo to svoto, do da es še ni mu dobili.
Carli 10 ob 7 uri zvečer. Ker s * ra —. .	. nhrine
nem redu jako važne stvari, naj se seie u e- KOttSl nase ODCiue.
Lže gotovo vsi odb miki.
Jugoslovanski
velikj sievilo delo
I®)
Podpisani vašKi aačeluiki in dmgi občinurji Izrekajo tem potom gospodu občinskemu upravitelju v D. kanili Rudolfu Kregavu nezaupnico, in sicer med drugim »udi vsled tega, ktjr noče vpoštevati upravičene želje ter prošnje občinarjev, za blagor
Ii
jako okusno I. vrste jabolk)
po E€ 2.43 Ul®?
se prodaja v gostilni Skapin ulica Giulia št 92.
Trst-Olo Stadion 10 - Trsi
Odprt od %\Mawii
Vstopnina R Z
m-
»J
Trsi. mi C^l Rfjd II42 (prt!1132) Trst
j

Izvršuje T?»nko fotosrafično iele kakor tu Ji ra/»leJ", pos t notranjost lok ilov, porcelan nt« ploske zz. v sako v rs t. spo'n tika. POSIBNOSTi POVHi.l?IH ta	FuTOuitA;2j}:u
lladl uaoaaosu go^naroj.ii-kov sprejema naročbe io jia i*-▼Kuje na domu, er tadi xan.y aie&tc po oajzmoraejdih Ccu.vk»
Trst, ul m Riu3 lin 42
Stroj za šivanje In vezanje, prav! nemški uzorci.
^l&liiBiiiJirl^&Osnsr
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
_ TvrdUa ustanovljena i^ta 1873. —

ft
Trst,	Cgm^anila si. 19.
ZOBOZDRAVN K
Dr. J. Čerm&k
v Trsta, ollca Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov b rez bolečine. — Plombiranje.
— TJ METKI ZOBJE —
t
V Dekanski občini, dne 10. L 1918.
klub je prejel na novoj3ucaj Antjn, vaški načelnik v Z?ri-
mainliko d-klaracijo	-- - - -	— • ■ s e
3n prazne konjakove steklenice T/,n po 40 vin. — Tvrdka PARCINA v ulici (Jelši §t 10 od 11—12 ?n oi 4 — 5 pop.
—g—ffl^Ft ^a— **	m
novila kar igra e. A glej! Nekaj mesecev je že dremala pod težo v jni!i razmer ali rodoljubni činitelji so poskrbel da ni usahnila in da okoli nje vfc zopet klije... pač pa j • klonila pred velesilo življenje usude vsa tista rodoljul na deMiica, kakor je bil Ivan Godim, dr. Merhar in naposled še neumor no delavni Vinko Engtiman! Lahka mu bodi zeu ljica' ^ i\l. Ztp.
\z Rojam. Rodoljubne, rojanske ju^oslo-van ke žene in deklora p iredij-) v korist tukajšnji CMD podružnici v soboto, 16. sveča? a, od 7 ure zvečer naprej v prostorih ro-jansk gn konsumiiega društva čajev večer, spojen z ve!e/.an;miv'im pevski,n, clas-be im in igrokaznim spor dom. Že dalj Č3sa se pri rav i jo na ta večer ter hočej > narodnemu ob instvu nuditi duševne in telesne hr ne v kai najveći n najboljši meri. B*ez d»oma pi seil občin-tvo Caaev večer v in p zantnem številu in mu ne i>o žal, kajti: na d»'hu in telesu ute.\no se bo v«niio domov,
v s es i si, d» je zopet enkr.it združilo za	. _
havne in ve-ele urice s koristnim in lodo- j dekleta iz Veternika pri Kozjem, Krajni šol-liubnim čint.m. V dosego kar najbolj egi ski svet v St. Favlu v Sav. dol. H ninska g motnega uspeha ^e naprošijo blage rodo- okolic. občine Golobinjak in Loka pri Pla-ljubkini° in rodoljubi, c a darujejo po možno-! nini ter žene in dekleta iz župnije Planina, sti za tak ve er najbolj potrtbnega b aga.! žene in dekleta župnije Sv. Trojica v Halo-kafcor: čaja, sladkorja, peciva, likerjev in zah pn Ptuju (350 ppdpisov), občina Sopo-s! čnega. Darovi, tudi v denarju, se hvaležno sprejemajo v rojar.skem konsum.ieiii društvu
in v otro*k:m vrtcu. Vstopniaa v dvorano-, ....	_ .
kroni z l os bo, v stranrke prostore 1 krona in dekleta občine Crešnjevec pri Slov. Bistri
ii___s__. ____: _ ___: !	___mlorlanim ieto nh^ina nhHn!
ne in deklrta cb ine Kep: iva na Krasu, tržaška objina Ptujska gora, hrvašše žene u Gospiću, složen ke služkinje v Gradcu, obči ia Rihtarovci lokraj Ljutomer), krajni š lski svet š:a s:i pri Jelšah, žene in dekleta okolice Gomilske, okolice Gr J kavas, okolice Sv. Ruptrt, Trnava, Zf^kel, Sv. Matevž, (cela žup"i?a Go ilsko 481 podpisov), ob- ina Štorie, Kal pri K rialu na Gor škem, žene in dekleta občine Skopo na Krasu, že-n in dekleta občina Pazin v Isti i, pog ebno podporn > društvo v Dekanih pri Kopru, Istra, občina Sromlie, okraj Brežice, žene in dekleta ixnedičkih občin (Osek, Ročica, Šcavnica) žene in dekleta vasi Draga pri Trstu, žene in dekle;a vasi Nasire pri Trstu, vasi M bele pr Trstu, žene in dekleta občine Drvanja v župniji Sv. Benedikta, Ihova, Tiotkova. Sv. Trije kralji, Sča ničk d 1 (vse v župnij Sv. Beneditvt v Slovenskih Goricah), Katoliško bralko in gospod .rsko društvo pri Sv. Benediktu, slovenske na-iodne žene In dekleta, možje in fantje-v občini Obrež, žene in ^dekleta občine Javore nad Poljanami pr; Škofjiloki, žene in dekleti v Kuteževem, v Trpčanah, v Za-reeju, Potab u, v Kosezah, v Zemonu (Gor-n em) Jablan-i, Jasen, Mala Bukov ca, Pod-stenje, Vihovo, Pods enjšek, Dobropolje, že-i e In dekleta občine ^Braslovče, obč ne Smolnik pri Rušah na Štajerskem, obči e L< bnica ; ri Rušah, žene in d kleta iz Maribora in okolice, župn ja Stuoenice (možje in mladeniči, žene in dek eta, občine Modra-že), cbJine Trg Studcnice, občina Pernice, Brezte, Hra «tovec, Krajnj šolski svet v Stu-dcnicah Bralno društvo istot m, žtne in dekleta ii Ljubne^a v Savinski d lini, d kleta il Vete rik ' pri K .zjem, Krajni šolski svet v Studenicah, Bralno društvo istotam, žene in dekleta iz Ljubnega ob Savinski dolini,
Cah, Kortine, Ivan Jakomin, Kubed, Ivan Bordon, Podpec, Ivan Sever, Loka, Josip Pohlen, Zazid, Josip Andrljašič.
*) Za flaak« pod tem naslovom odgovarja irredp ^tvo le toliko koliko/ \ etera zakon.
Slovenska trgovska Jola v Trstu nu
znanja, da je dlan njenega učiteljskega zbora gospod
Vinko Engelman
preminul.
TRST, ia. febraaija 1918.
Ravnateljstvo.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-ko\ra uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI:
□□ □□
m računaj« po o stot. besado. Mastne tiskana besede se ra4«>
najo enkrat	— Najmanjih
: pristojbina snaia 60 stotin«. .
oa
an
□n
UnorfolfA (10*t zvefter Pri zab4vi v
IlulittlJU Narodnem dema i/gii.ila je ženska p ava jopa is Žameta. Kdo jo prinese vrataiici Narodnega dobi primemo nag-ado.	lS^l
laspla
pralno kap<m. Naslov oddelka Edinosti.
pn
Inseratnem
182j
te na Štajerskem (okraj Brežice), Bunčani ok^a; Lju.omer, žene in dek eta župninePn hova (okraj Konjice:, občina Majšperg, jene
i« no'.-lotn nlnirip i Vo^nipvpr nri Slnv Ristri—
ob.čajnim dne\nim
?a osebo. I rosi se, da se ne pride z majhnimi otroki! Ob nem vabi odbor CM podružnice vse člane in prijatelje na letošnji občni zbor, ki se bo vršil prihodnja nedeljo, 17. t. m, ob 5 popoldne v dvorani konsu 11-neiza druš va v Rojanu z redom.
V	vzhodni Gilfciji poslujejo zopet: poštni urad Wodnki za navaJni pisemsko-pošt ni promet, Uscie Biskupie za promet z vr d-nost imi pismi, B leze Zlote, Darachow, Hf Ihocze. Siemikowce, Sinkow pri Korolow-ki, TrembowIa, Us:ieczko, Perehinsko iz So-kolovvk t pri Ozydowu za denarni promet in za promet z vrednostnimi pismi, nadalje zad-n;eimeno 'ana postna urada in Bluilniki, Cu-wcvlo, Glima pri Zborowu, Toustobaby, Wi:kow Nowy in Zborow za omejeni promet z zavi ki.
V	Bukovini poslujtjotf zopet: Babin okr. Zasta\vna za navaUai pisemsko-poštni pro-m t, Cziresz zi pisemsko pošto, za denar i promet, za promet 7. vrednostnimi pismi in 7a omen eni promet z zavitki, Staniwci Do-iis/ni za denarni promet in z i p omet z
Vft&j%Aiff«6 Anton Jerkift posluje ▼ srojem ateljein tmmi * Trstu. VU delle Poate it 10 407
Ušice,
desno.
dihurje, kune ter mačke lnipim po zmernih cenah. Van Ophen, Cono 37, polnn
1768
9F1fltfll mla<ieniS. sedaj mornar, želi bezdan iti fcvIKIlll se v svrho poznejše ženi*ve z Uobraženo gospodično primerne starosti Resne ponudbe s sliko nasloviti pod Šifro .Mornar- Trat, glavna pošta.	'	3:00
hišo (tudi
Kupim
pod Arhitekt
staro), TIT stavbno ze ulj išče Trsta. — Natančne pismene ponudbe na Ina. odd. Edinosti A 3H
ci, možje in mladeniči iste občine, občina Prose no pri Kozjem, možje in .mladeniči občine Boiiova župnije Hoče (Štajersko), žene in dekleta občine Smiklavž (župnije Hoče pii Mari oru i, obči a Petrovce (okraj Cel e , Cig nca pri S ov. Bistrici, Spodnj Gašteraj, Kitoliško bralno in izobražev Ino društvo pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinski doiin5, ter žene in dekleta na občnem zboru 21. 1. 1918, občina Križovci pri Ljutomeru, žene in dtkleta župnija Šoštanj, Pohorska ob ina Frajhajm sv. Martina na Pohorju, Vojtina (okraj Maribor), Pohorska ob ina Sv. Ma'.tln na Pohorju, občina Ošelj (okraj Mari or), 74 žen in deklet ter 486 .mož in mladeničev občin Vransko, Jeronim in Prekope, žene la dekleta občine Žalec (Zgornja in Spodnja Ložnica) duhovSč'na • jarenins e dekani c, oblina Griže ob Savinji, občina Lanco aves, žene in dekleta, možje in fantje te občne, duhovščina šaleške d± kan je, Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare in Rož nvenska bratovščina za žene v Gia beeku na Nemškem, občina Pretrei, želi • in dekleta trga Veržeja, (Mursko polje),
Rdcr Ima
> e p smene ponndbe w *IvoJ.
vile (dvorce) v neposre ini bližini Trsta na prodaj, naj pošlje natanč-odd. Edinosti jod
A 39
jEHInosl" o Trstu
10 izdal in zaioail naslednje knjige
1.	»VOiliift«. bpisai i. t. Cooper. — Ceua K l.ou.
2.	»i Ki POviiSTl GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 6U vin.
3.	»KAZAKi«. Spisal L. JN. iolstoj. Poslovenil Josip Knailič..— Cena K i.60.
4.	aPRVA L.JUBEZLN«. Spisal i. Sjergje-vič TLigienj^v. Poslovenil dr. Gustav Gregor m. — Ceua l K.
5.	»POLJLB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva, ^pisala Karolina Svetla. Poslove^iL^. P. — Ceuu vin.
& »SESEDA O SLOVANSKE Al OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fcO v«.
y, alGRAEEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
& »JUNICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sundor - Ujalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
fi. aUDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisai L E- Tornić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Ciioehoicušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. <Le Che-valier de Maison rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
atotfttl3J3BE>	»CttlKSi
Po B2jvL^< «b!as!iiii Mjsfi. cei. ia ki. aju&L »dilidstva
III. IZREDNA
ces. kr. državna lete ija
iVupne
do^rcceiao
Ia denarna lster!]a vsebuje 21.11> tkiv v gotovini v skupnem znesku f'ron 62>«)<>J. Glavni dobitek zo.-^.t
2 30.000 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 21.
februarja 191-^ — Srečka stane C krone. Srt-čke se dobivajo v oddelku /1 D »il • ne 1 »-terije na Dunaju III, Vordere Z-dlamt	v
loterijskih aoiralnicah, tobakir ab, pri rta*finih. poStnib in ž lezai5kih ur 1'ih v meni »li i *:ib i t, i Igralni načrti za prod il^e •-re-'k bre/plnć io. — Sreč :e ae dopofi li.t]o po>'ni e p osto
Od ces. kr. ravnateljski držav,nii Ici ij
(Cddelek za dobrodelne loterije).
eshbtb
i
SIP
Trst vesti! VIu Kara Taresc-S. fa trlna
Novi dohodi volnenega biai^a za moške in ženske. Ve ika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov.
v Trstu se Je preselPa na O.rso St T.
v hi * So rlatarnlco O. Zerc«.wUz A ri "!fl.
Velika Izbera srebrnih fzlatih ur, uhanov, prstanov, veri/?»- ^ Cene rnierne.	Cene zmerne. I
las.
Med
pristni je na prod^
29. M. ifozetifi
Ulice Valdirivo S te v 1818
Pisalni stroj
dobro obranjen Valdirivo M. Mozetič.
knpi.flClica 1617
pošteno poeti«2nico za vee hišna dela. sa popoldne. — Plač« po dogovoru riiea Cominerciale 9 (čes dvorišče, desno) III. o. levo, vrat« bt. 37.	A 37
litem
ŽoKlje
vsake vrste kupuje Bebič Fran po najvišji eeni. Molino grende 20. I
Proda se
par ienskib močnih novih čevljev it. 40. SoorooU-S. Retro it. 186.
1820
vrednostni ni pismi, Jablonycia in Uscio Pu-! Zabukovje ob Sevnici ob Savi, Goriški be-
jilla za omenjeni p-omet z zavitki.	g^nci, stanujoči po občinah župnije Hoče
Prodaja nevročliivih zavikov. Prod ua p i Marib tu, žen.1 in dekleta obCine Boho-
tfAlfl (bieikelj) in sfeari šivalni stroj s« proda po IIU1U nizki eeni. Haalov pove leseratni oddelek Edinosti.	8141
Prodaja nevročljivili zavikov. Prod ija
vselin- za v tkov, ki so se nabrali v smislu § 3 naredbe c. kr. trgoviuskegi ministrstvi z dne 8 decembra 1914, drž. zak. štv. 342, pošini in brto?:. i naredbeni!: <t 16'-. se bo
"va (župnija Hoče), Spodnja Losnica, Frani pri Mariboru, Št. Andrežke žene in mladenke, Bizeljsko, žene in de leta občine pri Radovliici	(OaVe pride;. f
ou
DD □
□ □
S
a □
□ □
a
D
a 8 s!
9a
Trst, Uia Cas5a dl Ris?™ Ste«. 5 (L«t;is pos!3?j2>
Kapital In rezerva K 13,200.009.—
Fllljaike: Dunaj Tegethotstra^se 7-DubrovniK, Koior Ljubljana, Metkov ć,
Opat ja, Split, Šlbenih, Zadar.
Vloge na knjižice 3 12 °o Vloge na Knjižice
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla:ije banka od s oje.a Obrt :c vlog na tekočem In žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in pro a|a; vrednostne papirje, ie te eaciie, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečk?, valute, de ize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in dago ležeče v lavnih skladi čU - ^.afe Deposits — Prodaja »rečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirj v proti kurzni Iz-ubi, revizija žrebanja »rečk itd. brezp ačno Stavbni kred>t, remfJOL-rs
krediti — Borzna n ročlla.--lnkaso.---Menjalnica.----Eskompt meni.
Telefoni: 1463, 1793 In 2666.	Brzojav;: JADRANSKA.
—===== Uradne ures od 9 do 1 popoldne =-•'
o vanje
vsa oMi-
D t° iS
S
_ pa
Fotopli m lin
Trst - Corso šiev. 89 - Trsi
Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschizzL Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. —
ljubljanska kreditna bas#
g Podružnica v Trstu	—-
Oiicti Cmermo 11	Orodne ure o I M
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuj^
zlate in papirnate novce in devize. D*]e predujme na vrednostne papirje in blago in izvršule vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Uloge no linližice obrestuje 4 % neti
Uls$e na tekoa In žlro-račun nsjSolle po do$cu9r;i.
i Obavlja nakazila vojnim ujetnikom.
Poslovalnica c. kr. razredne loterije.
i i 10