tmerati ne »prejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če ne tiska Ikrat, f „ „ n || 2 „ »» t» >» »> ^ >» Kolek (Itempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se nena primerno tmanjla. — Rokopisi se ne vračaj«, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Politimi lisi za slovenski narod. Velja ilo konca tekočega let» po poŠti in v Ljubljani ua -mo bili nekaj let že navajeni ponašati se s sijajno zmago naših načel po vsih pokrajinah slovenskih, po vaseh, mestih in trgih, nas sprehajajo take modrovali)«' misli, žalibu,^. da ne moremo reči: vrgla nas je sovražna sila: kajti da-si je bil pritisk [vlade izdaten, v nekterih krajih hujši od nekdaj, vendar je gotovo, da nas tega pritiska moč sama na sebi ni podrla, ampak podrla nas je v zvezi s silo, ki se je proti narodu obrnila v lastnem taboru, izbujena po osebni politiki častiželjnosti in tistega hrepenenja po viših stopinjah, ki se rodi v politično nezrelih glavah, ktere svoj blagor stavijo nad blagor ljudstva, ktere po razprtijah prispejo do nekake žalostne imenitnosti in provzročijo boj večidel iz tega namena, da bi pri občni zme-šanosti za-se kaj vplenili. Take glave smo že imeli med seboj in jih bomo še. So pa tudi taki, kteri v svoji slepoti ne vidijo propada, tik kterega stoje, in ga zapazijo še lc, ko na dnu ležč, potegnivši za sabo slepo krdelo, ki jim je zaupalo svojo sedanjost in prihodnost. Sreča za-nje in za narod, ako vsaj potem pridejo do pravega spoznanja, čeravno prepozno, in se poboljšajo; oni pa, ki nočejo spoznati svoje krivde, ki temveč vso krivdo nesreče vale na rame drugih, oni se ne poboljšajo nikdar, treba jih jc toraj spoznati, da se jih vemo ogibati. Hekli smo, da smo več let — kar se je namreč narod jel zavedati in politično misliti — navajeni bili, dan po volitvah ponašati se s slavno, sijajno zmago slovenske narodne ideje nad nasprotnim nemčursko-ustavovernini elementom in nasilstvom. Misliti je bilo, ker vsaka reč napreduje, da bodo naše zmage vedno veličastnejše, da bo narodna kal čedalje bolj izpodrivala nasprotni mu plevel, in ga sčasoma popolnoma zadušil. A danes! Vsacega rodoljuba mora srcc boleti nad sadom, kterega je rodila setev, iz domačega tabora prihajajoča. Duh napuha ni nikdar nasiten brezozirne častiželjnosti ter oni duh. ki je izrastek tujega nam liberalizma, po spačenih političnih šarlatanih širjenega brezverstva, šinil je v nektere go-spodovanja željne puhle glave in jih napotil, da so jele sejati med naše mirno ljudstvo seme razpora, začele rovati in izpodrivati narodu priljubljene voditelje in to iz zavržljivih osebnih vzrokov, iz osebnega sovraštva, iz nevošljivosti do onih, o kterih so mislile, da so jim pri plezanji do viših, mastnih stopinj na poti. Dasiravno je s konca to zrnje razpora padalo večidel le na skalnata tla in sc le redko kje prijemalo, ga je vender hudi politični veter zanesel tudi na rahlo zemljo, kjer sc je kolikor toliko prijelo. Da bi pa ta setev in prva kal, ki se je prikazala, ne strašila ljudstva ter mu prehitro ne odprla oči, godila se je pod krilom narodnosti, domoljubja, ob enem se je po izgledu nemških in laških brezvercev pričelo nesramno obrekovanje naše narodne duhovščine. Ako se čeda odtegne od svojega pastirja, potem ima volk lahko delo. Ni čuda toraj, da so razprostrli vse svoje moči zoper to naravno stražo narodnosti in vere in v svoji slepoti niso videli tretjega sovražnika obeh. nemšku-tarsko-liberalnega, brezverskega risa, ki je le prežal na tisti trenutek, ko si bodo vsi v laseh, da skoči med nje in jih zaduši. To vsaj hočemo misliti, kajti da bi nas bili hoteli naši liberalci kar naravnost izročiti tujemu, novo-ernemu Molohu, tega nočemo verjeti, tako zavrženi, tako popolnoma spri-deni se nam naši domači nasprotniki še vendarle ne zde, tako ostro jih nočemo še soditi. Kaj je storila stara slovenska narodna in rodoljubna, verna stranka, da bi se ognila pogubi , proteči jej od dveh strani ? Iskala si je izdatne pomoči pri enakomislečih, s sedanjimi razmerami po pravici nezadovoljnih narodih, kterih je po vsi Avstriji jako lepo število, stopila je v zvezo z državnopravno stranko, sprevidivši, da je le v edinosti moč in da le, ako vsa avstrijska opozicija zedinjena pritiska na sedanje ministerstvo, se sme nadjati vspeha, kajti posamezne opozicijonalne stranke se dnjo ukrotiti, pomiriti, ali podvreči, ena velika stranka vse Avstrije in raznih avstrijskih narodov pa je moč, ob kteri se zamore ministerstvo razbiti. „V edinosti je moč", to je geslo te ponosne avstrijske stranke, in zoper to zvezo so jeli rovati naši kratkovidni mladi politikarji, kteri v svoji slepoti hočejo razgnati državni zbor in na-nj naslonjeno ministerstvo s petimi, šestimi poslanci. Kaka politika je to I Kdo more stopiti v zvezo s takimi kratko-vidneži! Vendarle se je našlo pri nas jih več, ki so se dali zapeljati po velikih obljubah, veliko obetajočih govorih in neopravičenem babanju, da so se pridružili malemu krdelu teh separatistov ter sos tem posredno pomagali k propadu naše narodno-verne ideje po slovenskih deželah, kajti dandanes je pač vsakemu mislečemu jasno, da so naši poslanci propadli ne toliko po pritiska vlade samem, kolikor po razporu, vsejanem in gojenem po teli kratkovidnih malih politikovcih „pro donio sua". Zdaj je zrastel grenak sad za nas in za-nje, s kakim obrazom bodo stopili zdaj pred zapeljane svoje volilce, s kako besedo se bodo izgovarjali, s kakimi vzroki opravičevali svoje nepolitično početje! In kako bomo mi poruvali plevel in ljuliko po njihovi slepi strasti sejano! Kdaj bodemo zopet tam, kjer smo že bili, ko nemškutarsko-ustavovernemu kandidatu ni bilo mogoče nikjer dobiti za-se še količkaj pomenljive manjšine? Nehajte toraj, vstavite svoje pogubonosno ruvanje, ako ste res sinovi verne matere Slovenije, ako imate še količkaj čutja za blagor domovine in naroda v sebi, da ne uničite popolnoma še tega, kar se je z velikim trudom, veliko žrtvo zidalo! Nehajte, sicer vam bo plačal narod vaše delovanje s — pro-kletstvom! Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Najimenitniše reči. s kterimi se bode prihodnji državni zbor pečal, so verske postave. Dunajski listi pišejo, da je ministerstvo že izdelalo dotične predloge, da jih bode pa v posvetovanje predložilo še le potem, ko bode natančno vedelo razmere državnega zbora. Tudi se pripoveduje, da jim je Bizmark dal navod, kako naj postopajo proti klerikalcem. Minislerski svet pretresal je govor, s kterim se ima državni zbor odpreti Izdeluje ga poseben odbor, v kterem ministra 1'ngerja ni. Iz tega nekteri sklepajo, da bodo nekteri ministri odstopili. Deželni zbori so sklicani na 26. novembra, tako poroča najnovejši dunajski telegram. Iz Ogerskega se poroča, da se cesarska rodbina po zimi za nekaj časa preseli v Pešto. Hrvaški deželni zbor bode menda še ta mesec končan. V nanje države. Na Francoskem so sc nasprotniki monarhije zanašali, da bode maršal Mac Malion nasprotoval njeni ustanovitvi. Pa maršal je menda odgovoril, da bo ravnal po sklepu narodne skupščine. — V Bazaine-ovi pravdi še zdaj izprašujejo priče. Italija. Jezuiti sc morajo iz Kima umakniti, le slavni Sechi ostane kot vodja Rimskega observatorija. Turške gosposke čezdalje trji postopajo proti kristjanom v Bosni. Vse bukve, v Belem gradu tiskane, so prepovedane, tudi ne sme nihče popotovati na Avstrijsko. O volitvah. Domača stranka je 23. t. m. pri volitvah za mesta in trge velikansko propala. Nihče bi ne bil verjel, da imajo ustavoverci tolikan privržencev po naših trgih in mestih, kjer so narodnjaki do zdaj tako slavno zmagali pri vsaki volitvi. V Ljubljani sta imela dr. Kaltenegger in dr. Suppan, ki sta prva veljaka ustavoverskega tabora, pri volitvah za deželni zbor 1.1871. le po 378 in 377 glasov, narodna kandidata Krišper in Vilhar pa sta imela 331 in 325 glasov. In zdaj je dr. Schaffer, kterega se ustavoverci sami sramujejo, dobil 540, gospod Vilhar pa le 121 in dr. Razlag 59 glasov. Rekli bodo, da je temu krivo to, ker se narodni volilci že več let niso vdeležili volitev za mestni zbor. Ta izgovor bi veljal, če bi se bile le Ljubljansko volitve tako slabo obnesle. Pa enako sijajno so ustavoverci zmagali tudi drugod, kakor pričajo telegrami v zadnjem listu in številke, ktere onemu poročilu danes dodamo. Na Vrhniki dobil je dr. Suppan 31 glasov, dr. Costa le 2; v Ložu dr. Suppan 5 in dr. Zarnik 39 glasov; v Rad o lici dr. Suppan 35. dr. Costa 7 in dr. Zarnik 3 glasove. Vse i skupaj imel jc dr. Suppan 342, dr. Costa 109 in dr. Zarnik 66 glasov. Dr. Zamiku se je zgodilo, kakor ga je nekdanji Pavliha naslikal, sedel je med dvema stoloma na tla. V Dolenjskih mestih in trgih dobil je v Novem mestu Hočevar 64, Horak 21, v Krškem Hočevar 52, Horak 6; v Kostanjevici Hočevar 13, Horak 4; v Metliki Hočevar 13, Horak 37; v Črnomlji Hočevar 23, Horak 3; v Kočevji Hočevar 49, Horak 2; v Višnji gori Hočevar 16, Horak 7 glasov. Vsili skupaj dobil je Hočevar 246 iu Horak 102 glasova. Ivzemši Metliko, Ribnico in Lož dobili so ustavoverni kaudidatje povsod odločno večino glasov. Res je sicer, da so c. k. okrajna glavarstva kaj čudno sostavila volilne imenike in mnogo jih izpustila, kteri so imeli pravico voliti. Tako se nam poroča iz Višnje gore, da so izbrisali iz zapisnika ondošnjega g. benefi-cijata, češ, da ni prav za prav duhovni pastir, dasiravno bi mogel že zategadel volilec biti, ker plača 20 gld. davka. Zapisali pa so nekega duhovna v pokoj i in učitelja, ki stanujeta v drugi srenji, ker so se nadjali, da bosta volila ustavoverno. Posebno čudno se je ravnalo v Ljubljani. Mnogo volilcev ni dobilo legitimacij, drugim bolj priprostim ljudem zapisovali so rotovški sluge, ki so volilne liste raznašali, posilno Schallerjevo ime na-nje. Najbolj pa jih je motila komedija mladih, ki so do zadnje ure priporočali dr. Razlaga. Volilci niso vedeli, kaj bi storili, iu so ostali doma. Tudi to je bilo napačno, da se je volitev tako počasi vršila, ker so volilce po imeniku klicali. Mnogo se jih je nadjalo, da bodo še le popoldne na vrsto prišli. A ker je bilo določeno, da se glasovi smejo oddajati le do dvanajste ure, dal je cesarski komisar o poldne volilno sobo zapreti in so smeli le še tisti voliti, ki so pred poldnem že v sobi bili. Na oporekanje župana in na pritožbo pričujočih dovolil je. da so se zarad silne vročine vrata odprla in so smeli volilci tudi pred sobo čakati, da so prišli na vrsto. I stavovercem to ni tolikanj škodovalo, ker so bili /e na vse zgodaj prišli in oddali svoje glasove, mnogo narodnih volilcev pa je vsled tega zamudilo volitev. Veliko jih je tudi postopanje mladih iu nedoločno vedenje Raz-lagovo v tako nevoljo pripravilo, da jih še blizo ni bilo. Včeraj je volila kupčijska zbornica. Bila jc ua glasu da je narodna, pa pokazala se je v mali razmeri ravno tako razkosano, kakor ljubljansko mesto v veliki. Dobil je dr. Schaffer 7 glasov, g. Vilhar 5, g. V. C. Zupan 3 in g. Horak 1. Tudi Štajarska mesta so volila ustavo-verne poslance. Bolj vesela so poročila o volitvah ua T i -rolskem in Predarelsk eni, kjer so v (mečkali srenjah izvoljeni sami konservativni »oslauci. Še celo v Šleziji je voljen 1 federalist. Na Dal mati n ske m so izvoljeni poslanci [>o vladiuem kopitu. Včeraj so volila mesta ua Tirolskem, 'redarelskem iu v Šleziji, in pa Moravska in Gornje-Avstrijska kupčijska zbornica. Dopisi. Od gorenjsko-primor^ke meje.....ski. Pogostoma se je že slišalo in se še sliši, da se v Avstriji v marsikaki zadevi rabi dvojna mera, najnovejši časi, prav zadnji dnevi nam bodo pokazali in nas prepričali, ali je temu res djansko tako. Če se prav spominjamo, je bilo že pod duhovskim nadzorstvom ojstro zapovedano učiteljem, zdržati se vsake politike; žugalo se jim je o tacih primerljejih celo s hudimi nasledki; naročeno pa jim je bilo ob enem, naj se nasprotno brigajo rajše za svoje daljno izobraženje. — Že je več let minulo od tega, kar so, akoravno zgoraj omenjena zapoved še ni bila dana, nekega učitelja ua Notranjskem ravno zarad tega, ker je bil — ali po pravici ali krivici, ne vemo — obdolžen, da je pri volitvah v narodnem smislu nekaj deloval, tako preganjali in podajali iz službe v službo, da je revež spoznal na zadnje za naj bolj modro, pobrati kopita in reči zemlji kranjski: Bog te obvaruj! Tako se je postopalo z učiteljem, kteremu ni še velevala zapoved: Ne politikuj! ne agi-tiraj za slovensko narodno reč! Čuli smo pa, da pri sedajnih volitvah so zlasti nekteri gg učitelji na Notranjskem na vse kriplje delovali na to, naj bi naš slavni rojak g. grof Hohenvvart pri izbiranji poslancev propadel. Pač žalostno je, slišati take reči. Ali so ti gospodje resno mislili na to, kaj s tem prav za prav počenjajo, ne vemo; menimo pa. da tudi njim veljajo besede: „Oče odpusti jim. saj ne vedo, kaj delajo I" Hohenvvarta spodbijati bilo je čisto enako to, kar se z drugimi besedami pravi: zavirati tako krvavo potrebno spravo med avstrijskimi narodi, — da, še več, spodkopavati blagor in obstanek Avstrije. Poleg tega so delali ti gospodje na to, da bi bili javno osramotili Hohenvvarta in tudi svojo kranjsko domovino; — prvega s tem, da bi bil po prislovici domači „uied dvema stoloma vsedel se na tla", ker mu je bilo drugje poslanstvo ponujano, pa ga je sprejeti hotel le v domači rojstni deželi; drugo pa s tem, ker se ji je po njih kot zaupnik silil ptujec, in odrival domačin. Vsa Avstrija, ves omikani svet bi bil * prstom kazal na zemljo kranjsko, ter vodje in volilce lahko pital s političnimi ničlami, ako bi le-ti ne bili sprevideli ob času zvitih zanjk, ktere so bile nastavljene, da bi bila namreč domača dežela ostala na laži, njeni veleslavni rojak in domačin pa na smodišču. Hvala Bogu in vrlim gorenjskim volilcem, da se je reč vse drugače zasukala, kakor so protivniki želeli in upali. Res pomilovanja vredno je, da se nekteri jratkovidneži po še večjih kratkovidnežih dajo tako voditi za nos, ne misleči, kam slepec telebi, če ga slepec vodi. Radovedni pa smo, cer ne dvomimo, da so za te agitacije dobro vedeli vladiui organi, kako se bo zdaj prav za irav postopalo z dotičnimi gospodiči učitelji; naznanil in sporočil bo o tem gotovo kdo kaj, če ne dragi, pa vsaj — „BrenceIj." Iz (ioriAkega 21. oktobra. („ Bivši" So Čani in sedanje volitve.) Pri včerajšni ožji vo-itvi so Sočani celemu svetu razkrili svojo iberalno nagoto in politično nezrelost noter do najskrivnejših kotov srca iu obisti. Naj se zarad tega nihče ne čudi, ako stoji na čelu tega dopisa: „Bivši" Sočani; ker Sočani pred volitvijo in po volitvah so si, kakor sami pri->oznavajo, tolikanj razločni in nasprotni, kakor noč in dan. V dokaz te moje trditve zavračam častite čitatelje zamerlega in zopet oživelega „Slovenca" na 41 in 42 list liberalušne „Soče" *). Ko bi človek ne videl naslova „Soča" na omenjenih listih, bi skoraj ne mogel verjeti, da je to eni in isti organ narodnega ali prav za prav „narod razdirajočega" društva. Mladoslovenska stranka se sama sodi, ker piše, da bodo So-čani vsim v posmeh in zaničevanje, če res nekteri mislijo voliti g. Winklerja. Le na vrhunec dospela človeška strast zamore sc tako obnašati, kakor so se Sočini kolovodji vedli s svojimi privrženci v pogubo in demoralizacijo slovenskega naroda. Al mar zamorete pred slovenskim narodom s čim zagovarjati to strašansko slepoto? Vi boste krivi vsih nasledkov te volitve, kajti takih črnih načinov proti vsemu, kar je Slovencem svetega, niso doživeli niti Grki po Efijaltu niti Srbi po izdajstvu Vuka Brankoviča. Ko bi bili hoteli doslednji biti, bi ne bili smeli glasovati niti za dr. Tonklija niti za Winklerja. ktera ste pred oba črnili, ter bi bili kot politično zreli liberalci prepustili osodo volitve Winkler-jevcein in Touklijevcem. S tem bi jim bili prepustili tudi vso odgovornost za volitvene nasledke. To strastno in neopravičeno postopanje Sočanov je pokazalo , da so, kakor je Primorec" rekel, politični otroci, ker so pripomogli , da jc padel dr. Tonkli, ki je v deželnem zboru 1. 1809 interpeliral, zarad zedi-njenja Slovenije, in izvoljen bil človek, sicer pošten, pri kterem sc jc pa bati, da ne bi kot uradnik imel vladini program za vodilo v državnem zboru. S tem so pokazali, da rajše škodujejo in razdirajo Slovenijo, kakor da bi vdušili svojo slepo strast proti dr. Tonkliju, ki nima zvezanih rok, kakor jih ima in mora imeti sleherni uradnik. To je za Sočane bla-maža „non plus ultra", hujša od prve 15. t. m. in za veke neizbrisljiva. Pa tih ljudi že nič več ni sram, odkar so zavrgli vero kot nepotrebno stvar. Čujte, kakšnih človečet so se posluževali za svoje agitacije. V Sežani je bila 20. t. m. ožja volitev. Tu je za g. \Yiuklerja agitiral nek faliran dijak iz Št., ki se je kot sedmo-šolec ravno v slovenščini menda prav dobro obncsel. Tako jc kričal po ulicah, da mu je nek gospod rekel, da mu ravno to primanjkuje, za kar se tolikanj poteza, namreč: omike. Drugi Sočin kolpolter na Krasu bil je nek doslužen vojak, ki se je pred potegoval za liberalnega kandidata, in ko je ta propal, za vladinega kandidata Winklerja. In kaj so Sočani s tem narodu koristili? Čisto nič, ampak pritirali so ga na vrhunec politične demoralizacije. Privrženci staroslavne zastave, ki so pri ti volitvi moralno zmagali, bi se ne bili nikdar tako blamirali, in zdržali se volitve, če bi bilo prišlo k ožji volitvi med dr. Lavričem in NVinklerjem. Kdo je tedaj z vlado v zvezi? Beračenje VVinklerjevo. za glasove Sočanov (glej v „81. Nar." njegov list na dr. L.) je najočitniši dokaz, da so Sočani postali hote ali nehote „cesarski kraljevi", ker so se vladinemu poslancu v naročje vrgli. Druge nesramne spletke in nemoralno rogo-viljenje bo že „Glas" razkril, da bode občinstvo videlo nesramnost, pertidnost in zvijače Sočanov. Vendar naj vam tudi jaz en izgled povem. Ko se je imela 15. t. m. ob desetih v Gorici pričeti volitev, prišel je nek izmišljeu telegram, kakor se je reklo, iz Tomina, ki sc je blizo tako-le glasil: „Tukaj ima dr. Lavrič 40 glasov, zmaga naša (t. j. Tonklijeva) je v nevarnosti, oddajte vse glasove VVinklerju. Jan. Črv (s/r.), vikar." Ta je bila očitno bosa; ker kdo bi mogel ob 81/, zjutraj, ko še vsih volilcev v Tominu ni bilo, vedeti, da ima Lavrič že toliko gotovih glasov? Pri volitvi jih je vjel le 7. Naj veča zloba Sočanov razodeva sc pa v tem, da so oni zlorabili ime g. J. Črva, ki je za dr. Tor^iija delal. Slišim, da sc ta stvar že sodnijsko preiskuje. Lnakih mistitikovanih (izmišljenih) telegramov je došlo od Sočanov mnogo na vse štiri volilne okraje, pa se jim nihče ni vsedel na limanice; Tonklijevci so stali trdni kot skala. Sočani, ki so že naprej videli, da ne zmagajo, bi si bili s tem radi prihranili dvojno blamažo; radi bi bili namreč videli, da bi z dr. Lavričem vred tudi dr. Tonkli že pri prvi volitvi padel. Al ni se jim posrečilo. Pri ožji volitvi so skoraj vsi Sočani za \Vinklerja glasovali. Le malo jih je bilo za dr. Tonklija. Med temi naj imenujemo dva, ki se nista dala terorizirati in sta volila dr. Tonklija. Ta dva poštenjaka sta gg. Baje. učitelj v It. in občespoštovani g. Šuc, predsednik volilne komisije v Sežani. Prvi se je. od Sočanov teroriziran, prve volitve zdržal. a pri ožji volitvi je, čeravno prvi v alfabetu. brez strahu glasoval za dr. Tonklija. Drugi je v prvič na pritiskovanje Sočanov glasoval za dr. Lavriča, pri drugi volitvi pa jc vbogal prvi nasvet „Soče", „da naj nihče ne glasuje za vradnika", ter je s prepričanjem glasoval za dr. Tonklija. Žugali so mu, da zgubi zaslužke pri komisijah, pa jim je zaničljivo odgovoril, da on lahko brez njih živi. To jc poštenjak, čeravno so ga v nekem telegramu imenovali, da je .,tigamoz ', ker je ravnal dosledno, med tem, ko so se vsi drugi pokazali prave vetrnjake! — Če bo „Slovencu" všeč, o priliki še kaj!*,) \a Dunaju. 21. oktobra. Svoboda! prostost vesti! tako se neprenehoma trobi po svetu v brezštevilnih časnikih. A v djanju kaže sedanji svet, da on prostosti ne ljubi. Kdor povzdiguje tlačitelja svobode, kdor poslavlja onega, kteri ravno svobodo vesti vdnšujc, ali se more o njem reči. da svobodo ljubi? Ne! Zato moram tudi jaz o veliki množini Dunajskega prebivalstva reči. da je ono svobodi sovražno — vsaj je te dni na vse grlo poveličevalo one. kteri z grožnjami, s kaznijo, s postavami zatirajo svobodo, in sicer svobodo vesti. Bismarka, tega Nerona v 1!'. veku in cesarja Viljema je namreč Dunaj iko ljudstvo sprejelo navdušeno, kolikor je bilo mogoče. Ko sta se na Dunnaj pripeljala, gnjetlo se je ljudstvo od Penzinga do Schonbrunna. da je počastilo tlačitelje verske prostosti, da je poslavilo one, ki so leta 1866 pričeli tako krivično vojsko zoper Avstrijo, ter toliko škode ji naredili. „Hoch" je gromelo, ko se je prikazal Viljem — a kje jc on, kje je on? tako se je poprasevalo po Bismarku in ko je prišel, donelo in vrišelo je iz vseh grl. mahalo se je z robci, da ni bilo ni konca, ni kraja. In kakošen „špektaker je bil včeraj v razstavi, ko je tje došel cesar pruski? Komaj e godba pričela Jleil dir im Siegeskranz", drlo je vse na en kraj, kričali, vpili so, vihteli robce, očetje so kviško dvigovali svoje otroke in možje svoje žene, da bi videli prišlega Vi-jema. Čuda, da se ni razstava podrla, ali pa da Viljem ni oglušil. Govori se sicer, da se jc tukaj navzoči beroliuski policijski prefekt trudil pripraviti svojemu cesarju sijajen sprejem in da je djal, naj velja, kar hoče, da se le zgodi. Žalostno, če se ljudstvo tako podkupiti da in je pripravljeno za denar prodati svojo čast, svoje poštenje, svoje — domoljubje; a še žalostneje je, če ova govorica ni resnična in je ljudstvo iz prostega nagiba tako poveličevalo pruskega Viljema in njegovega Bismarka. Žalostna mi Avstrija! Res, da sta ova dva gosta cesarjeva, toda možato naj bi sc obnašali, ter pokazali, da so Avstrijani in pa — svobodoljubni, pra-voljubni, da nikakor ne odobrujejo, če kdo z nogami tepta stare pravice. Čuden se mi pa dozdeva ta pripetljaj (?), da je svitla cesarica oni dan, ko je bil Viktor Kmanuel tu in zopet zdaj tako obolela (?), da ni mogla sprejeti unidan Laha in zdaj Prusa. A kakor jc po odhodu Kmanuelovem brzo okrevala, tako menim, da z Viljemon odide tudi bolezem od ccsarice. Naj še o volitvah kaj malega omenim. Da na Dunaju ne zmaga konservativen kandidat, to se jc že prej vedelo. Zanimiv je pa volilen shod v 3. okraju. Govoril je tam občeznani Dittes tako, da sc jc še liberalcem preveč zdelo. Njemu nasproti je vstal dr. Priicker, profesor bogoslovja, in ga tako krepko pobijal, tako jasno kazal potrebe sedanjega časa, da so liberalci med seboj šepetali: ta bi bil naš mož, toda osramotili bi sc pred Dunajem, pred vso Avstrijo, ko bi volili klerikalca, ultramon-tanca. In Kopp, njihov kandidat, si ni več upal za njim na oder stopiti, ker je čutil, da se bo le blamiral, ako po tako sijajnem govoru še on ktero spregovori. Na zadnje še zakličem: sramota onim. ki so na Slovenskem zoper llohenwarta delali, osramotili so se pred celim svetom! živili volilci Hobenvvarta. Ta volitev je tako važna, da jo še najbolj imenitni in sloveči časnik „Allge-meinerca" prerešetuje. Domače stvari. (Ljubljanski „Tagblatt") je silno vesel nad izidom mestnih volitev, zlasti, da jc dr. Costa propal. „Kranjska. pravi ,,Tagblatt", ki je bila po izreku nekega veljavnega moža: „Ein ver-lorcner Posten", bode poslala 6 ustavovemih poslancev v državni zbor in le 4 druge. Pa med temi štirimi sta dva (Itazlag in Pfeifer), kterih načela se v svobodnih in cerkvenih vprašanjih popolno vjemajo z ustavoverci, in ki imata to zasluženje, da sta prižgala luč omike v najbolj temnih krajih naše z nočjo obdane domovine." O dr. Vošnjaku pripoznava, da je izvoljen, ker so zanj glasovali tudi ustavoverni liberalci, da le klerikalni kandidat ni zmagal, ter da pri ti priložnosti mladoslovcn-cem pomisliti, kako koristno je zanje, če v prašanjih o napredku složno postopajo z usta-voverno stranko. Ni mar za te može sumljivo, da jih sovražnik tako hvali? (VčerajSna „Laibacherica") ima pregled do zdaj voljenih državnih poslancev. Čudno se nam zdi, kako more k ustavovercem prištevati tudi Winklerja. (Deželni glavar) grof Auerspcrg seje pred-včerajšnem iz Dunaja vrnil. (Četrta slovenska predstava) v deželnem gledišči bo jutri v nedeljo 26. oktobra. Predstavljala sc bode prvikrat nova igra iz časov francoskih vojsk v 5 dejanjih ,,Stari korporal", ki ima prav dobro in zanimivo djanje. Nadjati sc jc toraj bolj polnih prostorov, kakor pri zadnjih dveh predstavah. *) Glej dopis iz Gorice in Tomiuskega v 41. listu ter primerjaj to * dopisom iz Gorice r 42. listu. list med slovenskimi političnimi listi že' zdaj najbolj razširjen. Vse prijatelje svoje prosimo izdatne duševne in materijalne podpore. (Častiti gospod Jožef Pia), bivši vrednik „Volksfreunda" je v 41. letu svoje starosti na Dunaju za kolero umrl. (Železnica) med Karlovcom in Heko se je 23. t. m. slovesno odprla. (F nekem mestu na Francoskem) se je godila nerodnost, ktero pogostoma nahajamo tudi pri nas. Oštirji so namreč točili tudi med božjo službo in pctuho dajali malopridnim ljudem. Mestni predstojnik (Maire) skušal je odpraviti to nerodnost. Svaril je, prosil, žugal, kaznoval, pa vse zastonj. Pa kdor išče ta najde in tudi on je našel lahek in zdaten pripomoček zoper to početje. Dal je namreč oklieati, da vsak gost, ki med službo božjo pije, sme chiati, vikar v Fojani, gre za vikarja v Grado oditi, brez da bi plačal svoj račun in brez da na mesto č. g. Jož. Rotar-ja, ki jc šel v bi kdo smel ga tožiti. Komaj je bilo to okli-1 pokoj; č. g. Alojzi Fabijani, kaplan vLoč-cano, zaprli so oštirji svoje krčme, in nerod- niku, za kaplana v Solkan; na njegovo mesto Dubovske spremembe. V ljubljanski školiji: P. g. Mlakar je dobil faro v Mirni peči. Č. g. K uran t gre iz Vač v Hrenovico, g. Jan čigar pa iz llreno-vice na Vače. V Tržaški škofiji: Č. g. Raj mu n d Je-lusile gre iz Voloske v Pičan za duh. poni.; č. g. Ferdinand Kogej iz Pična v Krko-vice za duh. poni.; č. g. Miha Š o bar iz Ku-beda na Volosko za duh. pom.; č. g. France Pančur, novposv., v Kubed za duh. pom. V goriški nadškofi ji: Č. g. Martin Z uc- nosti je bilo konec. (Razpisane) so v okraji koparske okolice v Istri sledeče učiteljske službe III. vrste: V Ospu, Borštu, Boljuncu, Ricmanijah in Lokvah. Dohodki teh služeb so določeni po šolski postavi od 30. marca 1870. Prosilci naj svoje prošnje z dotičnimi izkazi vlože do 12. novembra pri dotičnih okrajnih šolskih svetih. (Vipavski „Sokol") napravi jutri v nedeljo ..besedo" s prav zanimivim programom. (Dekliške ustanove). Ljubljanski magistrat naznanja, da se bodo oddale sledeče dekliške ustanove: 1. Kat. \Varnuss-ova za leta 1874. 1875 in 1870 v letnem znesku 12G gold., namenjena dvema pobožnima deklicama iz žlahte ustanovnice in če teh ni, dvema meščankama dekletama v Ljubljani; 2. oddelek Val. Hoče-varjeve ustanove v letnem znesku 21 gld. 85 kr., namenjen nravnemu poštenemu dekletu iz Ivrakovega, posebno iz ustanovnikove žlahte, dokler sc ne omoži in še leto potem. Prosilke naj se oglasijo do 20. novembra pri ljubljanskem magistratu. Vabilo na naročevanje. S tem vabimo vse Slovence k na-r oče vanju našega lista. „f«ilovencc" velja do konca tega!.: Po posti in v Ljubljani na dom prine-šen 2 gld., na mesec NO kr., posamezni listi v ekspediciji (pri Blazniku) ? kr. — Tudi vabimo čast. občinstvo, da se poslužuje našega Iiiseratiiega oddelka in to tim bolj, ker je naš pride novoposvečence č. g. Miroslav Le-nardič; č. g. Vin. T a mag n in, subsidijar v KviŠkem, gre za vikarja v Fojano; č. g. Anton Stil igo j, vikar v Lokavcu pri Ajdovščini, jc postal podvodja in ekonom v centralnem semenišču; na njegovo mesto pride kaplan v Černičah, č. g. Andrej Jug. Umrli s»: 17. o k t. Ivana Kralik, železu, kondukterja otrok, 9 dni stara, v St. Pet. predm. st. 28, na krču. Jan. Lesar, otrok fabriškega pisarja, st. 10 mcsccev, na Poljanah St 27, na nkntui vodenici v glavi. 18. o k t. Fr. Vršck otrok delalske vdove st. 3 1., v Eliz. otroški bolnišnici, opečeno. — Marijana Mali, otrok ključarskega voditelja, star 4 tnes, v mestu št. 184, na konvulzijali. 19. o k t. Adolf Predil, mizarski otrok, st. C mescev, v Gradiši št. i 5, na frajzah. 20. o k t. Ivana M i kota, kondkt. otrok, st. 4 '/.j 1. St. Pet. predm, št. 78, na vodenici v možganih. 21. o k t. Fr. Knific, dijak, tret. norm. razr., st. 10'/9 let, v mestu št. 183, na črnih kozah. 12. o k t. Dom. Degrassi v posl. delal. st. 21 1. na tuberkulozi. i i V Žaljni na Dolenjskem se bode cerkveni turn za dva sežnja dozidal in na novo s cinkom pokril. Podpisano predstojništvo naznanja vsim, ki hočejo kako delo prevzeti, da se bode 1 novembra t. I. po očitni dražbi oddalo zidarsko, tesarsko in klanfarsk« delo. V Žaljni na Dolenjskem. Predstojništvo farne cerkve. I Premog (okamnelo oglje, Steinkohle) iz Pfibil-Starctovega premogo - kopa, v Zeleni travi, pri Zagorji se prodaja v Ljubljani po n a j 11 i ž i c e n i v Gradiši, Mauserjeva hiša št. 23. Cent v hišo pripeljanega premoga velja 42 kr., k večeniu pa 47 kr., ker se računi vožnja od centa 10 kr. Teleiii-aiirnr ( , 72.- T t M Srečke (lozi) 1864. 1. . . . 92.50 93.— „ „ 1860 1., celi. . , # 100-60 101.— „ 1860. 1., pol. . , # 104.75 105.50 Premij »k i listi 1864. 1., . . . 131.- 1M Zemlji^iMnc od veznice. btajarske po 5"/„..... 89.60 90.60 Kranjske, koroški: iu primorske po 5*. 89.60 90.50 Ogerske po 5%..... . # 76.- 76.76 Hrvaške in slavonske po 5"/0 . 74. 74.60 Sodniogradske po 5% . . . 73. — 73.50 Delnice (akcije). Narijonalne banke . . . . 930.— 933.— Unionske banke..... 105.— 106.— Kreditne akcije..... 205 60 206.— Nižoavstr. eskomptiie diužbe . 840,— 950,— Anglo-avstr. banke . . . . . 127 50 128.— Prečke (lozi). Kreditne po 100 gid a. v. 159.50 160.— Tržaške „ 100 ., k. d. . —.— —.— ,. 60 „ It • .19.— 57.— Rudenske" „ 40 gld. a. v. . 23.50 24.— Salmove „ 40 „ »i 34.— 36.— 1'alffi-jevo ,, 40 „ 1» • 23.— 2.5.50 Clary-jeve „ 40 „ n >1.60 32.— St. Genois ,, 40 „ »t »1 23.60 24.— Windischgriitz-ove „ 20 „ »1 • 22.50 23.50 Wuldstein-ove „ 40 „ D »1 • 14.60 25.— Srebro in zlato. Ces. eekit i ...'... 5.45 5.47 9.05 9.06 Srebro ........ • • • 107.36 107.60 š 3 K O Tržna cena = - preteklega tedna 2 ! t 0) * ž > O 1 > > > > Pšenice Rž/ •Jermena Ovsa Turšice (koruze) Ajde Prosa Soršice Krompirja (koruna) Leče Fižola Masla Slanine (špelia) Sena cent Jajc po 4 za 10 kr. mernik i 4.05 5.70 2— 1.071 2.80 2.111 o_ 3.— 0.96 2.85 3.25 0.62 0.38 0.90 tuiit 3.351 2.70 •i _ ; 0.801 2.20 2.05 2.86 2.85 3.-0.50 0.34 < II \ i Albert Samassa Ljubljani castitemu občinstvu priporoča svojo I. 1767 vstanovljeno zvonar ni co in brizgarnico. kjer sc iz nar boljšega blaga vlivajo čisto vbrani zvonovi, ter izdelujejo priročne brizglje, vozne, nosne, razstavne po nizki ceni, ktero gasilne straže in farne občine, da si jili lože napravijo, plačujejo po radovoljnih obrokih. % I & i \ l/i Podpisani jemlje si čast, opozoriti čast.^j n. občinstvo na svojo knpčijo s* siikiieiiim. iiiaiiiiflaRliii iiiin^ in kraiiiarHkini hladom k katero je začel in bode vodil v L j u b 1 j a n i X K % % ft % -pod protokoliranem imenom ANTON JENTL. Priporoča toraj svojo raznovrstno za-^j C^logo s pristavkom, da se je ravnokar,* (|iz Duna ja vrnil, kjer se mu je posrečilo« ^nakupiti različnega blaga po najugodnejši^ S^eeni. Posebno kupa vredno je: Velike Sli k- 7 tm ,^nene ogriujalke, sukno sploh, koloidna,*! w ^svilnati prti ali rule, druge volnene, lioui-% ! ^luiževe (pavolnatc) in platnene htvari, katere^ 1 pzamore po veliko nižji ceni, kakor lansko^ |i/leto, prodajati. % Anton trgovec v spitalski ulici b. št. 273.