W. itnUL I \m+ • h+ M. Mm* ■& Hl Mi. - ^_ _ ___ »Sloresld Narod* Vtlfa p# p^Atti m krafe bftfc ArstroOgnloe: • m NenčDo: **> leto sknpil aaprcj. • K 60-- cdo lefto ntprej . . . . K »- pol leta - . . • . 3Cr— ^^ £*trt leta . . • • . 15-— M Ameriko «■ *»e drage deldc: sj siesec . .... 550 ćelo teto naptcj . . . . K 70*— Vpraianjem glede fnseratov se naj prtiožl u odgovor dopitn'ct ali mraka. fprsraittTO (spodaj, pritltfje, levo), Iiinm »lio« 41. Sp UlaJon *L §0. Imeati te nčniifjo po pontMgmm prostora in wkm 1 mm visok ter 54 m Urok prostor: enkni po ElffcL, đvakrat po 11 vfau trfkrat po 10 vio. Puteno (coak prostor) 30 vm, pvfe te uhvate (eaak prostor) 90 vtauvjev. Pri večjlb taacrdlah po dogovora. ■•▼I lAf^alU asj psstjejs MrdEria* ?c4m HbT *• ■fjliMrtsJ *V* ■• itat plfft Bartćtc fcrtt ssstsitt tfeiarjt se m awres» tmakm •siriti „Narodu Tlakama« totefoa *L ••. »SIovcmU Narod- velja v L|«bltaal i dostavljat bi don ali če se bodi poo): odo leto naprej . • . . K 58— I četrt leta uaprej . . • . K 15 — pol leta ......29-— | na mesec.....K y— Posameina ltevllKa velja 30 viitarjev. Dopisi aaj te franktrajo. Rokopfsi se nevračajo. 9rednl*H*i Kamilo?« «IIm K.9(vL aadstr. levo), t*l«l9a ft*. 34 Iz volilnega boja na Koroškem. Največji volilni pritisk se je vršil v slovenskih krajih, ki jih imajo zasedene Kemci. V teh krajih so posebno nem-skonacijortalci zopet pokazali, kako ra-zumevajo toli hvalisano svoje »skupno življenjec s koroškimi Slovenci. Najhuj-ie grožnje so bile na dnevnem redu, kjer grožnta nič ni pomagala, poseglo !e vmes puškino kopito. Nemške voja-tke posadke agitirale so deloma za nemsTconacijonalne, deloma za socijalno demokratične kandidate. Slovencem so grozili, da jih obesijo. da jih zapro, da lim zapleniio posestva. če ie vrolijo. Pod tak im pritiskom se jih ?e mnogo uklonila Kltub temu so mno?:i naši od-dali prazne listke, in sicer nad 20.000. 7*i listki so j^Iasen protest proti obupnim razmeram na Koroškem. Vrhu te^a so Pa naši možje oddali še drujre listke, na katenTi je bilo tipkano ali zapisano: > Volim Ju^">slavi]\*>rašanjih čisto priti do izraza mišljenje naroda in narodova volja. Stojimo tik vzzd S£^tankom naše-jra narodnejra ustavništva. 1. marca se otvori prvi začasni parlament naše nove države. V ta začasni parlament mora priti ona velika skupina narodnih zastopnikov. ki hočeio državo organizirati in dati temu delu smer, ki je potrebna za razvoj in konsoHdiranje na-šejra naroda- Za nekaj mesecev borno stali pred voli tvarni za konstituanto. Izbrani morajo biti vsi oni, ki hočejo da bo država upravljana jedinstveno centralistično na temeliu narodne svobode in samouprave. Treba da se borimo prot} vsemu onemti, kar se protivi narodnemu interesu, kar nas deli in kar vzbuja separati zem. Ako bodo v naši ustavotvorni skup-scini zastopnikl iz večine naroda in ako se bo, iz volje naroda položi! temelini Kamen državne organizacije, potem bo konstituanta izraz narodne volje in porok srečne bodočnosti. Ako jrledamo na zvrodovino In ako dovdimo, da se v narodu pojaviio federalistni in separatistni .elementi in ako se ne ujedinimo v čvrsto četo proti sovražnikom države, se bojim, da bo naša konstituanta imela veliko težav, ki nišo niti potrebne, niti koristne. Vsi oni člani kabineta, ki jim le poverjena naloga* da pripravilo gra- divo za konstituanto, imajo dolžnost, da pojivajo na dek> vse one. ki imajo pravega zmisla za organizacijo naše države. Naš položaj v Evropi je danes jako težak. Naša bodočnost v svetu bo samo takrat lepa. ako zgradimo svoj dom tako, da bo vladala svoboda v duhu demokratizma, socialne pravičnosti in skrbi za prave narodne interese vseh slo-j e v. £e to moram poveiati: ujediniti moramo svoje sile Slovenci. Hrvati in Srbi vseh verojepoveJanj, katoliki, pravoslavni, muslimani, za jedno veliko idejo, za državno idejo, in v zm;slu te državne ideje \fršimo svojo dolžnost in da ustvarimo organizacijo za pozitivno de!o in za borbo proti vsemu ooemu, kar državi škodu je. Pri pripravan za ustvaritev Jednome in velike demokratične stranke, moram ronovno naglašati, da stojimo in hočemo ostati na programu socialne pravičnosti in demokratične svobode. fskreno pozdravljam, da ni med nami v tem oziru nobenega dvoma in neso-glasja, in ponavljam, da želimo mi Slovenci, demokrati in napredniaki indaza-ha-vamo od Hrvatov in Srbov, da se vsi skuoaj zjedinimo v velikem deiu" za osvobojenje. za ujedinjenje in za hitri in veliki napredek naše skupne države in jcdinstvenefca kraljestva Sloveacev, flr-vatov in Srbov. Hovfnski pregled. Budimpeštanski »A I k o t m a n y« od 1. februarja prinasa zanimiv članek 0 «b od ocem ^>olitičnem položaju At a d j a r s k e« , v katerem iz-vaja: Madjarska ie v vsakem pogledu navezana na prijateljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V prvi vrsti zato, ker bi lila Madjarska od vseh strani obda-na od sovražnikov, če bi Masarvkn uspelo, da združi Čehoslovaško mejo z romunsko. V tein slučaju zahteva mad-jarski interes, da pomac:ajo Madjari ustvariti moćno ju^oslovansko državo. Na dru.^i strani pa mora Madjarska gospodarsko popolnoma propasti, če ne dobi po ta na morje. Nsva jugoslovan-ska država bo bogata na pristaniščih, zato bi Madiarom jako dobro došlo t r -govsko in carinsko edinstvo z J u go s I a v i j o. Razlike med Madžari in Srbi nišo nepremostne. mržnja ni nenjrasljiva, kar se vidi že sedaj, ko so Srbi zasedli Južno Gorsko, k i e r se ponasajo najbolje. Madžari morajo žele ti, da dobe Reko Ju^oslovani, ker bi v tem slučaju resko pristanišče ne bilo izdubljeno za Offre. Tišti, k i mislijo. da bi bilobolje, če Reko dobe Italijani, se kruto varajo, ker je glupost, če kdo verjame laškim obetom. Laske obljube nišo nič vredne, ker so vsi ugovori žanje samo prazen papir, katerega bodo raztrgali, kadar se jim bo zl j u b ilo. Beogradska »Pravda« od 13. februarja izraza na oodlagi nekih brze »javnih poroci! iz Nizozemske gotove p o tn i s I e k e. ali bo jadransko vpra-šanie za nas toliko ugodno rešeno, kakor prićakuiemo. ali ne. Zagrebški »Hrvat« od 17. t. m. prse pod naslovom: Talijanska po- 1 i t i k a v neprilici,« da je prvi udarce dobila Italija od angleške in ameri-ške strani, odkar so priznali kolonijam pravo samoodločbe. Ce Ćehi zahtevajo nemška in madžarska ozemlja, jih bodo dobiti zato. ker hoće Antanta Ncmce in Madžare k a z n o v a t i ; zakaj pa naj bi zavezniki kaznovali nas? Beogradska »Samouprava« od 14. februarja ima velik uvodnik o vpra-šaniu »Velika Srbija ali Jngo-slavija«. kier pi^e med drugim: Mi smo za osvoboditev Hrvatov in Slovencev zato največ delali, ker so oni naši bratje in smo jih vedno za take smatrali, ker nikdo nima prava svojih bratov izdajati. Kakor hitro so Hrvati in Slovenci začeli meijati svojo dotedanjo politiko in se odvračatf od Dunaja in Pešte, je bila naša dolžnost da jim podamo svojo roko. Ceprav je bilo težko ujediniti vse Srbe, Hrvate in Slovence v eno državo, je imela vendar Velika Srbija — in imela bi jih Še vedno — posebne, špecialne težkoče. ker bi »Velika Srbija« morala oddvojiti Hrvate od Srbov, česar do danes nihče ni mogel izvesti. Domaći in tuji politiki so to po-skusali 40 let a spodletelo je vsem. Ce bi bili danes isto poskuŠaJi, bi se stari razdor samo obnovi!, ker bi ostalo do- ka j Srbov v Hrvatski in Hrvatov v Srbiji. Tak spor bi koristil samo našim škodoželjnim soseđom. nam bi pa silno Škodoval. Tak razdor bi koncem kon-cev dovedel do tega, kar smo napravili danes: do ujedinjenja. Politične vesti. RESOLUCIJE NA SARAJEVSKI SKUSCINI JDS. Sarajevo, 18. februarja. (Li. kor. il) ResoJucije, ki so bile sprejete na skup-ščini demokratske stranke SHS, se glase: Uvidevamo potrebo, da naj se osnuje velika demokratska državotvorna stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija naše edinstvene države kot ustavne parlamentarne monarhije pod dinastijo Karjdor.^ievičev naj bo centralisticna. toda upravno decen-tralistična, to je v njei naj bo ena vlada z enim zakonodainim za^topstvom poleg široke krajevne samojprave. Monarhija bodi v soc;a1nih in gospodarskih vpra-šanjih moderna in radikalna, stoječa na stališču slabih proti moćnim in oslanja-jočtL se na najširše narodne sloje. Izvoli naj se začasni odbor, ki bo stopil v zvezo s strankami v Srbiji, ki bo z oni-mi izmeđ njih, ki stoje načelno najbližje in ki hočejo organizirati enotno stranko na vsem teritoriju kraljestva SHS, izde-la! definitiven program. Ta se bo pred-ložil kop.srituanti stranke, katere se ude-leže de?egati vseh delov kraljestva. — Na konferenci se je sestavil nastopni ožji izvršilni odbor: predsednik Sveto-zar Pribičević, podpredsedniki dr. Bogdan Gavrilovie, Adolf Ribnikar, dr. Ivo Krstelj, tajniki dr. Slavko Šečerov, dr. Marko Cutič, Sukrija i^M^iIč, Juraj Demetrovič, dr. Prvislav Grisogono in dr. Pavle Pestotnik. »HRVAT« IN ZBOROVANJE V SA-RAJEVU. ^ Starčevićansko glasilo »Hrvat« napada v svoji včerajšnji šte-vilki v ostrem. osebno pobarva-nem tonu udeležence na sarajevski skupščini JDS„ posebno pa ministra Svetozara Pribićevića, »Hrvate piše med drugim: V Sarajevu so se sestali na posvetovanje voditelji koalicije in njih ožji osebni prijatelji, da ustanove organizacijo za medsebojno zavaro-vanje moči v državi, katere nišo stvorili niti ;o pomagali stvoriti. Vodja nove stranke je Svetozar Pribićević, njegova satelita pa sta dr. Lukinič in pa dr. Kramer. Na to napada »Hrvat« Pribićevića, Češ, da j^ nastopal tako despotno in tiransko. docim je bil v dobi madžarskesa režima krotek in ponižen. O referatu dr. Kramerja pravi »Hrvat«, da je temeljil na framazon-skih teorijah o konstituanti in vsebo-val očirne pretnje slovenskim kleri-kalcem- To pravi list, dasi dobro ve, da to r»i res. Treba prečitati samo njegov govor. Povdariati. moramo še posebno, da nj pokazal sarajevski shod niti v celoti, niti po nastopu posameznih govornikov. prav nobene tendence po kulturnem boju, kaj sele, da bi kdo propagiral ira-niazonstvo. Za novo stranko so se pri-glasili že dosedaj pripadnik! vseh vero-izpovedanj in med njim i veliko prav odličnih, izrazito katoliško misle^ih mož. Ako smo bili zmožni brez kulturnoga boia boriti se med vojno za svobodo naroda, moremo in moramo brez njega graditi tuđi temelje mlade države. Go-spodje okoli »Hrvata« se bodo kmaln prepričali, da bo nova demokratska stranka kmalu združila vse državno-tvorne, tolerantne in po§tsne ljudi in da bodo proti njej nastopili le destruktivni elementi, od poštenjakov pa Ie oni, ki ne razumejo sedanje velike dobe. ODGOVOR NA LASKA OBREKO- VANJA. Beograd, 18. febniarfa. (Lj. kor. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: V italijanskih listih je bila razširjeaa vest, da ie dr. Trumbić priznal v razgovoru z neko visio itslijansko voiaško osebo leta 1918, Italiji Istro, Trst in Gorico. Z ozirom na to vest se je obrnil odsek za zasedeno ozemlje v Ljubljani na dr. Tnimbiča s prošnjo za razjašnjenje, na-kar je prišel iz Žcneve vladi v Beogradu nastopni brzojavni odgovor: Prosimo vas, sporočite Ijubljanskemu odseku za zasedeno ozemlje, da smo po govoru dr. Tnimbiča z i talijanskim generalom, ki se je vršil decembra 1917 in ne Janu-arja 1918, prisostvovali tuđi podpisant V razgovora ni bil sestavljen nikak z*. pisnik, storien ni bil nikak sklep in no-bena stranka ni spreiela kakšnih obveznosti. Niti dr. Trumbič. niti kdo drugi od odbora ni priznal Italiji zahodne Istre, Trsta ali Goriške in sploh nobe-nega kraja, v katerem živi naš narod. Nasprotno. dr. Trumbič je najodločnejše pobijal rtalijanske zahteve ter branil vse naše dežele v zmislu krfske deklaracije. Na podlagi principov narodnosti in samoodločbe je zahtevaL da se raz-veljavi londonski dogovor. Sporoćite javnosti, naj ne naseda italijanskim in-tr:gam. pooblaščamo vas, da nai odgovor objavite. IN ZOPET HRVATSKA PREHRANA. Zagrebška »Narodna Politika« je priobčila članek o hrvatski prehrani, ki je pred kratkim izšel v »Slov. Narodu«. Pravi da »opet navaJiujemo na Hrvate«. V ostalem je vsebina članka sicer ne baš točno, pa vendar se precej razumljivo reproducirana. Knkor vsi drugi Hrvati, tako si naj tuđi »Narodna Poli-! tika« zapomni, da ni niti naš list. niti sploh kedo napada! Hrvate. marveČ smo vedno izrecno naglašali, da napadamo le tište, ki jih smatramo za naj-večje škodljivce Hrvatov in Hrvatstva in ki večinoma po rodu nišo Hrvati. Prepričani smo, da delimo to svojo sodbo z največiim delom hr-vatskecra dela našega naroda. >Narodna Politika« pristavlja zani-mivo informacijo, da se v Zagrebu na splošno trdi, da prodajama Slovenci ži-vež v Avstrijo, da spravljamo tja rudi diugo blaso itd. Res je, da se je od hrvatske strani, ki je bila dolžna skrbeti za prehrano, svoje časno širila vest da je hrana iz Slovenije šla v Nemško Avstrijo. Ni nam treba naglaSati, da so ta« ke vesti ne samo neosnovane, ampak naravnost ne um ne. Od kod pa naj vza-memo? Te vesti so se po Zagrebu raz-širiie ne od Hrvatov. ampak od onih koruptnih elementov, ki jim je za Hrvatstvo samo takrat mar, kadar se pri tem rede njihovi žepi. Govorice, da je šio blago iz Slovenije v Nemško Avstrijo. so nastale takrat. ko je Slovenija od-stopila dcl mariborskega vojaškega p!e-na Nemški Avstriji, da se je s prejeto kompenzacijo sploh mogel vzdrževati promet. To je bilo prve dni no preobra-tu v novembru 1918. pogodbeno skle-njeno, in ostanke takrat pogojene dajat-ve, ki je skupa i znašala samo 25 vai?o-nov, je Sloveniia efektairala pred dve-ma mesecema. Kdor trdi kaj podsbnejra o nas, na i si priđe ogled at našo var-nnstno službo na ćeli progi. Zanima nas Še samo to, ali je res, da se vrši brez \ ednosti centralne vlade in na škodo ne samo slovenskoga in bosanskega, ampak tuđi samega nrebivalstva v Banovini živahen »avtonomenc živežni promet iz Hrvatske na sever? Sploh so pa to stvari, ki se bodo čisto gotovo v ccntralnem parlamentu uredile. Smo pač tuđi Slovenci enkrat na sebi okusili dobrote, ki jih Hrvatom deli neka gotova družba, ki je naiveč zakrivila, da so javne prilike na Hrvatskem danes tako raztrovane in ki danes tuđi najve£ aktivno dela za razsulo. PO VOLITVAH V NEMSKI AVSTRUL Kakor porocajo razni dop'sni uradi, je torej izvoljenih v Nemška Avstriji 70 socialnih demokratov, drugih strank pa 92 in sicer odpadc na kršćanske sociaJ-ce 64, na znane »Deutschnationalec vseh vrst 23, na štajersko kmečko zveze 3, po 1 sta Ceh in 2id. Ce primerjamo ta izid volitev s prejšnjim številom poslan-cev v istih pokrajinah, vidimo, da se posestno stranje strank ni premaknilo bogve kako. Ob sedanjem razpoloženjn naroda, vsaj ob raspoloženju, ki je bilo prićakovati in ki ga vidimo v ćeli Nem-čiji in zlasti tuđi pri nemških volitvah, bi bili mislili, da morajo socijalni demokrat dobiti neprimemo mnogo veČ i giasov i manđatov. Vendar se to ni zgodilo. Ta stranka ima sicer relativno ve-čino, toda nikakor nlma absolutne. Ne samo to. tuđi relativna večina ni posebno eklatantna, razlika med obema velikima strankama je prav minimalna; k 70 soc. dem. glasovom le treba priSteti Ceha. a s krščanskimi socrjalci pojdejo nemški nacionala, Kmečka zveza in Zid, tako da imamo raznnrje giasov 71 proti 91, odnosno bo potrebna vlada koalicije. Socijalni demokrati torej ni-majo nobenega povoda razglasiti volilni rezultat Nemške Avstrije kot svojo zmago, nasprotno. da nimajo vlade in da Nemška Avstrija niti prfoližno ni sledila vzgledu Nemfije, pomeni za njo-prav občuten neuspeh. Ta izid volitev Ima sicer svoje razloge, Pred vsem J* /v' Stran 2. .SLOVENSKI NAROD* dne 19. febraarfa 1919. 45. srev. prebivalstva, te je voiilo. rzredno na-2adajaško» — spomauzio se samo na se-verno Korožko in ^tajersito, na Salz-burg, Tiroice itd.; đel veleindostrijskA krajev je ođceplien. vsleđ teata so kirte-cki voiflci nazadni-i^kiii alpinsfch krajev izjednačili »rudeći vaJ<-. Nacioiralci zopet» ki bo uirpeli precej obeuten ?>q-raz, so Sli v vofflco borbo v slabih pred-pogojih. Pfed vsem brez su-iets-kih ram prt^uanim Tlabsburgov-ceio. Ker je pričakovati T;ola?onia zo-pet nariban ja na desno, ulegne v Veliki Nemciii Neinška Avstrija, morđu bkup-ck> z Bavarsko, predstavljati najbolj Iconserv ativci in morda ctlo nacionatno ažTcshni element. — Vsekakor pa ni-majo te volitve za nas ^IoMjega nome-na» Naša. pota so se ločila in 2 njimi tuđi Kmen in tempo razvoja. KraCavSna Srbov, Hrvatov in Slovencem ĆETf! O PRIZNANJU >AŠK KRALJEVINE. Praga, 1S. februara. CLJ. kor. ur.) Cchoslovaški tiskovni urad ~)croča: »Narodni Listv« pišeio: ULisora m£0-siovanskih listov so Nvrveška, Orska m sedaj rudi Zeđiiiiene države prpo-2caie RrsJjcstvo Srbov. Hrvatov \v S!o-vencev. Resnićno pa je bila n: 5a republika pr\ a, ki je prino^nola kral:est\*o Šibo«.-. Hrvatov in Sloveucev. in sicer ni pf^eb'io svečjn način, ki se je izrazi} oo uroćitvi novcriTntti lis'in po^!a-nika bel^raiske vlade rfribariu. Ne ve-iino, kako ie ui^oslovansko Časopisje •»c^lo pozabit: ua io dejstvo, ki sa sa-Tnc> konstatTranio. Preverieni srao. da to .zađ'-^stuje. Naši prLutol»i gotovo sami vidijo, da je imel ta čin, ki ie sicer ior-maliteta. pri nas slobok Doaien v dnhu otiCZJL Dosian^rva. ki ie še danes kaži-|OQt nasc politike, ki'kor je tuđi kaiipot 't»gorlova n^ki w: i i ^"kh Iz Maribora. Slućaino sem dobil nem-škj list v roke iu ondi bral, du je štajerski deželm svet vzel poroćilo mariborskih od-uoslarrccv na znanje in jim izrekel za. tru-dapc>luo d^lo priznanje in labvalo. Rdečica mt» ?c oblita, ko sem to bral in bilo me je nekoliko sram. Kaj pa mi? Mi nič manj trtrdapolno dela naših mo2 Kot nekai sama ob sebi umljivegra molče prebavijamo in ^cn jim. Kakor *>e ie prepričevalr-a obrazložilo ua shpđo dne 16. iebruarja v Narodnem tiorrm, *c bil«> veo p^-kut;^« Iz trgati nain .Maribor iz rok vsled čcječnosti naiih vodi-teliev iu njihovega spreinc^a nastopa nd-bitih. Prvensrvo zastug gre brez dvojbe generalu Majstru, ko?eruii so ori redili zbo-rovalci v Narodnem d^miu prisrćne ovaci-}c Poleg njega pa voiti je Ie ie omeniti m>-dek>vauja poverjenikov dr. 2erjava i?i dr. Verstavšfca pri skle-panju posa vemo ceniti bratsko fhibeze«, ki ie vodila o«c slavne ionake \z Sotana, ki več let ntso bili videli svojega doma, mimo domaje hiše, mimo tastne^a donta naprcJ odre§it svoje brate in pri ti nam na pomoč, ko nam je grozila nevar-«ost. Prirastlo ie tisoč pušek. prirastla pa \t stotisoč duš, ker se je s tem uđejsrvila ukupnost armade in skupnost sovražnika, 2a se čntimo varne v okrilju skupne države tzrekam Želio* da bi ta čustva mtribor-ske«a sloveDskeira ob^nstra tnimaCfll pi do njih. Težare v Manira- M a r \ b o r. 18. Jfebni&ria fLI- Icor- ur-> Kakor znano. ■DO ▼ Mariboru ie oelo ilmio bre« nm-■M^litu Ulice so tomu«. Obrati. •*- visni od i»lin*« moralo počivati- Gf am tu dr- Pfetfovju se ie posrcC-ilu. nabaviti v«»o vagonov ustravskesra Dremojia za plin. Doeiru e^Jo vaesta obuoao kliče po raativotli«ri% tezi \^ s težkim ira-iH iuso dovolUL -uremlievati viik s pivriiotfaBL jo voiaška abl*>st od-Tjosial.* y to .svrao Srbe% uiUteč*. 4u iib bo ueinška Av^triufc i e6*i>€krir4fclifc kot saveznike »itiv'cu^ Neokri i.»a tuđi Srbom ni.-o ^iovoiiU prevoa prtMOfto^a- Za-lr.evait>. da vlć^ Ri»rfiati«4 ueiu-ško-av-striisko \-oia^t\'0 Med obema vladama ^e vr.: ;io t^aiulevna, i^maiaaia. Bati -e ie. da bo B»ei zime konee^ i^rt'dn^ bodo vsa kOLT^iama, za b i^keua m do teilai im^umo itaJ, će elektrike- Xa^© &>k& v Maribon* V a r i b o i. 18- februaria* (Li.- kor- ur^ V r»rvi seii slovtm.^keira okrainosa Šol^kesrA sveta t Mariboru ie bi! »o£rla«no -kK>owi rajcpo^t v^eh nem^^ih in sniferanUkih >ol in nadfimes:itev vsoh teh ^ol a ^lo-vonskimi .^olaini, 2Sa**n<> se ie -klen i i tuđi ođpust nrsm.šW>apa .-ulferain^kBiia uett^li^tvii t*?r UAdoiTsettitev r r-lov^n Kkim TTi-?tf!?Frvoin- Skleo ,-d ie x>redk» -ii Ti;n*i>ilni vlatli Juiri bo zonet važna spia«. v katari ne ima doioCit! naiwe-šr*«xi*.' zač^sisth vodi! za vse pridoblie-no .-loven-k^ Pole- V to svrho ie od vi^ie WlsLe oJbla^fi dan ukai, da s« uie-raio zu to aame^titev iu>orabiti nai- bolide Tivciiliit>:iran*> uene taoci, izbrano Reden orotm^t. Maribor. 1S fehru- iijria, (Li. kor urafi-) Prosra Si>iHe-Radsona, ki te bUt^ .-»vniC-as« od neničkib tohi ruoil (^miii^kiMii iu Rad^ont* ua v«h- im^rih ra,z štetio na nemžkin, ozlroma Julfornniskih ^t>-bih. vo pokitzalo. ka&o ioaIo Dravih nein-skili ourok. so oouiL*o\ ale te iole. na-:>protno ua, kaJ^uo pretežno \\vlno s^o^v*^-iktl o;rok i^ te poncmčvvalo v teb colah- Tžtko- ie ai T>r šitotfe v Zln!-njei*' vrhu pri Cniurekn Dokazalo, da ie !•» Died 22l> ouoki .-anto 40 ocra-skih- Vzr<>k il-cmisiits ouJtlstra trn prehrano. B c i) : r a d 1S. !ei>rxiria. (L];ib. i«>r. ur.^ Jasr^lovaJ^Hi ' r i urad poroča> da Ic2i \\rrok đcmtsij-: ::_.iisćra za. prebramx Jo-varjoviča. v prvi vr«ti v njc^oveiu siabctn z'jravsnetiem stanju, ki ?e oviralix (Ja vc ni rnogel i3osvc:itt v taki ruen svojim nalt>-sam. kakor bi io bito poircbno. V svoji ostavki opozuria mlsistcr na teikc^e, s kiten^u se ie Imelo in se i mu še borhi njegov t> nTinistrstv o. Zazovarla režim ve-zanesu prometa, v kateren: vidi edi^.o si*edeliri aa vlado, tu? olaiša rrie^over^i uasledniku delo m *nv da ?irša poobla^t'Ui. R^DJciiii.i ir> Bek.i. 7'onmn^ka tr* srovćika ^veza ie ow>zori?a s i>otsebno «5Mnm9T>ico roi«u0>krv v!:>io na v»7i»oxt Bok^ »n zahievtila. t\«t ^e >rorr potrtiT>tii ko^iT;i d*\ b! s*> Ifeka zasiturala Ro-macin «a isvoz in uvoz. Ita^iiaw.i5«ki tre?ovri «a Pet? *» iw-fernac^mir.lJz.^eiio re-'kesrR pri^fani-s?a« Preče i v^.sa >o krićah: Ttalia o TEorte! Sedai so >e precei nd^ii r»f> kri-čiio. d?% "hoCf^o in*erna/»ifv}lix- re4k«>cra TrisiTrtišči T»od pokroviteli^^voTn Tta-liie. Dante Wa"nn-r-bniarsr in Rnffo Sa-riii'Vh te^ta oVoH tn i^^eta T>or!T>i=;e za mcJnarodno Reko nod ital'i^ri-kim >rj r>!cr ovi teli snom c- Nam se zdi da ie to zaželi^no it^liinnsko pokro'rifelisfvo že pr^r-^i voftio« Železri«- v Srbiii. Ir Beosrnfula ?>oror-a?o- d;; ?<=» iz roči žetezuiška nro^ra Sraed«revo - Plan prometu tekom U dni- Šoiski nadzornik v »Jolijskl Benečiil«. 7a Solskeea nadzornika v >.'i»liiski Bcjic-čiji-- i« imenovan tržaški očiteli Marco Pasqi»alis, predsednik rveze itaHjanskih učiteljev v Primorju in znan sovračnvk .Tii-goslovanov. Nova prometna r»exa »cd Trstom in Rck-o* ltalijanski liiti poročaio. da »e prićcl voziti paix>*nrod »Crcazia«: v>ak tttdcn med Trstom in Rcko, dot'kaioč se javnih istr-skih pristaniič. To v ^lavrrem radi teija, ker !e zeleznBka zvera i>reko St. Petra nerodna in prednlja. Sođba. kl no bo držala. Lan? oaslcd-triki AvsCrU«. Trst. 14. tebruarja. (Ljub. kortsp. urad.) (Zakusnelo.) V^eraj se ie pred tukajšnjim vnjaškiin sodiščem nada-Ijevala in zaktiuĆUa razprava proti 63 že-lezniCarjtm, obtožciiim. da so ponočl od 1. oa 2. i'ebruarja zapustili delo in tako po-V2roci?i obuMavitev železni^ke^a pronit-ta na kvar voiaskemu in politićnemu ik>Iq-žaju na ozemlju. zasedeitom do Italijanih. /^astopnik obtor'be Ie zahteval, da nai se obtoženci obsodijo. Poudarja? Ie, da }© bita stavka politična in da so io izzvaH Hi-d'c kl sn prejkone sporazumno n Ju^osFavijo hoteli oškodovati i talijansko državo. Brani tel}i so tzvajali, da stavka ni imela svo-jesra vzroka v političnih ^jjetkah. rnar\*eČ dn ic hcbrnhnila iz v.o^oodar^kih raalocov. Zlasti >e se nafla«al branitelj df. RoM>a, da so bili ot»to^encl Ie orrniie v- rokah 4ru-sih. fn da bi bifo treba, ako bi hoteli za-čoi\ prave krivce, moralne povzročitcfle stavke. M so cx!?:ovorni /anio, poseči vise. Kolikortoliko !c na^ni^aval tuđi on. da ima stavka politično ozađie in }e posebno oštro priicma! socMalno-demrrfcrafcsko vodstvo. Sadišoe ie nato izrcklo to - Ie sod-bn: Obtoženca Andrei Jam«ek fn Tnrij Ma-ruzza sta oorošč«na »aradi tieobstaianja t>re?re*ka. AH^J Đescdnfak. Mihftd Pav-ffc?. ValcntiB Rohtn, Plan Koko5»T m Jo*h> Batfč so cmro^čenl zaradi »©do****«« krivde. Terdlnand Kotičnik fn Jakob Sfroi* nik fStropnik?) sta bila obsojena na pe> feten zaix>r hi 200f> hV srfobe; tnn Prilog, Josfo OortJek »n AW>|^) Val*««n^«! v frfle* ten lanor in 500 tir trtohe. DnirHi SI e*t v> se oofea^^ff i**MI Hala^aH a>Hdi»***er 9© stovensirecai rod^i. naiveSfo ostmloirt tn fa-Booadeiijc zaradi kvaiBBiiBS wflha haviL Qta«|aaai lauio pnvla^ fe ari^« ift «1* vHie vojno sodišOe tekom 34 ur. S^ctj-IJM detnotratično orsanizadio so poverfll od-vetniku dr. Zetuot^ 4i vto2i pfirtv v inienuvMl obsoiajiat iu. tLjuK taort^p. lataaV) CZaJcasnolaJ Sna* «:i ob 11. taqpči se i* 114 tukaišnjiti kok*> dvoru )Wtm železnic« ^gudaU gvtJEoa ii* lezniška a^sreća. Na kaMvoni v Nafer*-žint je aaaareč vlak u. $m zadel v vtaao praznih vas. ki so ^a vsM šunka aalaatli v vrsto safenih voz, adtaHi italiian*tta to-jakov, ki li bili mocaJl o4potovati a* dopust v HaKlo. Vsi^d sunjt* se je iat* teli sedem vu« premikati ia» ker visi pro^a proti Trstu, lete u tim cUU« hitraje ua* vzdol. V aaivečjem diru $0 pnletdS ti vozovi i u 5»c salctelš «4 tukama ji postali teine žeieanieft v pjrijKmvtjeii prax#» vlak. Kriki nesrečnih vvnakov so se mešaJi z groznim treskom in polomon) voz. Vsl vt^ aovi so se rasb&i 19 vcijaki so osiati. potoo-pani pod razvalinami. Takoi se je organizirala prva pomoć. Vojaki, o^riH^asd, re-šiln4 postaja, delavci in pro^tovoijci ^o pri-hitcll pocumai. Vtliko^t katastrofe ^c ni daLi tukoj pre&ledati. 2rtev }e okoli 15«'» mrtvih 111 ranjenih. Do Jtodniih iutranjJli ur so noteguiJi približno JO trope! izpod razmilio voz. VoUiki in civilni a\*toinobili so pfcpeljuli itAiijene v bolni^iiico. Delo zu rešhćv raniencev in za provoz trupe! se UodaJjujc. Trst, 16. iebruarja. (Liub. kor. ura<|-> Voz abčiiiske&a tramvaja, ki vozi ua »rosi Sv. Sobota - 1 rs Goldoniiev, s« ob koncu pmst iu (iuMcnijeveu) ir^u ni mo^cl usi^viu, uaibrže itato, ker }« bilo roežavo vreme. Da^i zavrt, je drdral po tračnici daljo in se /, vso sik> *;aietel v koučtic od* rivaće. Vsled sunfc* ^e i«; oosUvil pokon« lo; sprednji del voza se Je moćno razbU. Ranicnth je bilo okoli JO ljudJ, na »reio nihče tezko. Rane so prizadele v^činoiiia razbile iipo. Dre sodbi. Stavkujoči naši Zclerni-čarji s«> c^bsojoni na 121 let ječe. Neki nri^f-ni trža^ki >farai>tjt* de Luča, Iu je razbija! pri Slovencu 5Wi>hi Kaiiina. te ooro^eu, wii, — Skof je * svo^ira i^zivalnim obu4-zadov%>Iim»s4 t* Akaiiirt%B««n ozen-W« i» itnliiansk^ trditv^. R e k a. 1S februaria. Ttjtlii^nrikt Ti*ti prinašajo v z^dni^pj ča.^i mnojri* člaulvov in notic o i^savjovoliiiosfi liu a v oVut>ina-n^in cz^mlia- Lisli dolie iucoslorajv siko vlado v L.iubUuii. da ^uva ii TK>d-iiihui*" T>rohiva.]*t\t» \- «jkuT»irAiioni ozo:u!in- Tako fi?e >Scco!o*. d* se ie ob nriliki ^aduie ž^leznir;*r^ke stavke v Trstu našlo v>ri voditoHn fttavkaio-^ih 20-000 K. ki i ih ie sisnirno x>rciel od i u ffos lov an^ke vlade, da izphii^a stavku ioče dela veo »lov^ii^ke narodno-sH- Slovenski asrenti trosiio Hi©d liud-sivo© ^e vedno ^iuro arstnisko tMuro-lo, čeci, da Italiia uiti t mirnih Časih iu Tuo^la T>rebrapievati ?voie^ra prebi-Včtl.-tvn. še tnnni na. di\ bi mosria to storiti v bodočnosli: Trst, da bo moral i>ocl ihilijan.-ko upr.ivo materiielno po-rtolnoma praposti. >Secoioc poriva ilaliiansko vlado, da nai kar naiHoli enprsricno nastopi r^roti iafro^lovanskim ?vrritatoarieBQ. rn\ tuđi proti socijalistom, ki s >voj© pa&ivnostio poduiraio in ccuvajo to asritaono proti Italn?« K žei^zniški nesreći n»e4 Nabrc-žino in Trstoiu. O nesreći iM>roC-a do-drobneie vEdinost«: Proara od Xabre-žino do Trsta ima ^ovpreeno 12 m rad-ca na kilom eter- Vodovi šu> dTdraH % vidno rastočo hitro^tio navzdol- V >Ja-brežiai so vondar že iiravoca-sno opazUi nesrf^o in so 5© raotrli obvesiiti počini© do Tr.^ta. dči prih^iaio odtrsrani vozovi Tako ie bilo iše moiroiV\ da so prav v zuđnircn trenutci moeH aa Mi-rcuniiTsiki i>o^iaii umakniti odbili vlak na dnji' tir. druzače bi bilo oniti 7 u»-▼zdol dirfaio^ih vozor udarilo narav-nost na osebni vlak- V Trstu so mosti te vozove še pravočn.^no usmertti v >crevn. na tir, kier -«f> M*\)i triie prazni vodovi. Z trroznim trupcem i© trež?ilo onih 7 vozov nr\ t« IH in v hipu ia bilo v*e drohno- Grozon krik in vik se \e OfflasT). V onih sedmih vozovih ie rio-raio biti okoli d»^0 voiakov Xokai iih h» bilo baie nie^d potio nosk.akalo iz vo* in tklc ni tlpai«B. da bi se bil ktio izmeđ toh revežev reSil. fcaiti ob prosri 1© do oni srrnni ?kal».. po drusii nn huda -tr-ir»?na in tn ^ 61ove»ka. ki ?ko<^i iz vlaka, ni ro.^itve. \oa©vi ;sk> pridrdra'i iz Xa-br^žin© v Tr*t v 10 mimitali • Prizor i« bil crozen- Vosovi 2 Toiaštvam *o se iMk^taviH vsd razhi*i drutr na đrnsre«a. \a zadniih vo'^ s%j i? rf£Uo nek»i voia-kov neranienih v>i drnsri p% ?o bili po^ kopuni pod ruSevir.iiini Prišla ie takoi potrebna Dorjoc- Ptri\>no w bUo videti. ko so zacVli pobirati izrned ru^evin nirtvcr'o in rnnien Kakor se poroda, i$ iroel ra Nabre^ini prometno službo nrrdnik Zelich vlak iva io si>remli?i1« voiaško OKobie ženiiskeea nolfca. ki oirravlia 8l\ižbo tuđi v Na brezini- Ne-nroevno i^. kako ie mo«lo stati ▼ Na-l»rr:ini. kicr ima po^taia pnr tiaočin j»adr*ji. «cdora voz polnih voiastva. ne da bi iih bili podložili, kakor ie strosro T»redpi-*ar»o l\idi ie ne-razuinHIvo. da *o ostali ti vozovi brez nadzor^tvv O.?obie. ki opravli.t ?edai službo name-sto domaših železnif-arlev, radi stavke odpu»t?©niri- ne posna i>o«tainih razw»©r in n* ve. da prosra takoi od nabreiin-*ke po^tai© dalie x>roti Trstu i>ada za >H na tiso^<- l'vedena w preiekava. Tr^n^ki itaJMaBHki sastapalk Ga*-ser v Rimu. Porooaio nam Iz Trsta, đa rfo io inudil nekai dni v Rimu tuđi bivši državni poslanoe italilaiiako liberalne stranke Oasser r. neko dePTitaciio^ Ko p© ie vrnii so ca isnra^vali. kai iB kako ie opraril v Rimu- Gasser ie ka-aal klsel obrmi in a« mnoca vikirntenia \m diplosMktično odcovoril: V Rim« i#v«likamina.. OiMŠteii iek^ite« ▼ tW»W im *omt posrami t alvA«? Poroatte oam. da ie lUliianaka obteit vo etraint Bear«€| v N«br»ilni «>r«vid#Ia» 4* mm more tm«+iti Bađatle iele«klttee«a BfO-Mta v rokah ombi*. kl nima uIom-trebne vsix>eobTieBO8t| ia ne eeime »ro«e- Bale bode ook Hrani v ehiibe od-p«^eml «*l«»lr*rii im todi »elnltri i»»tdkaimojaij^. CCakmmnelfk.1 V n*«l * stavko ttfValtnfll MesR&arjev ooro^alo Italtlaiistd tt»U tf knOJestva: CHrednlT odbor ltin)w^l«fi Ž«lcmW»rsVeni Mntffltata, M Welc T0.OHO or^mlzirattlti članov, se |e s«i«l k Imiedul te« v «vrko rasptmve o stevU Iiifinifif |m> 114 oiMfnlitt, zasedeaeto 90 Italijamli. %^»J ie na znaaje došle mu inioriuagjic. ki potrli^aio fospodardri značaj sftania, bi ie urael rcteluciH^ kler KQte*nir% wen nik f«rfo«wv. Pocaif^a p^oH. aal *t tr#»-škim želej^iaricm jvvoll » odsieteft 4^ k!^4a> ki vo Jo užnmj zu Av^rijsket-A ?«* žinia. SciYktl|Qčim tevarU^oi izradi svgjo vzaiewiMMt v boju, ki ga ^eiujeio 9 «&»*-nook 4a •« izgube »tiJtafJftaih pr^vic. 2 vsemt melmi protestira »roji napomeđais-mu poksfrifi**. mi, ter ukrc-ne v^e, kar i« Dotrdmo v tem tc/ken pr^ meni. SfcJepi tržpj*fep me>m*» i!*Fe«fiLeiie. Gubernii.ska obl.usr ^e E.at*ro^a. da hl dala aprorizaHiski komi.-iii oa ra2i>o-laso ZOP4H »mrznjeuo troverfino- Na mestiu realki na Aeom^dotiu ^ odpreta dva italiianakii tevaiik w iri hj« ua t©-den za učf»no«» ki so prišli t. neitah'inn-ekih Šol KoiuiaiiL. hl obik'c uietni^k« tabore v Italiii v k«vrho novratka Trža-eaaov ki iiii i< okoli lotiO. »e da na razpolacro 10-OOt't lu* ^^ podoord uietiuj Trža«a,norp- Jenalio se v vednost. da bo diiiuU voiaeka oblast ua ODčittah ia žol.*ko refekciio za 1?5 ubožnfh otrok Se aadalie itotrebna živila- Slovettsko f&4al&ta v Trstu dobro oapreduje. Jutri upriasor« draino iz življenja Jap»>ncev »Taiiun«. Glavno uloso ij;ra Skrbinšek. Proinel v tr/asikem prištaaisču-Prilivi ie >baron Brui!i> iz Bouoik. odplnli 30 >Vrunizza* na, Yolo*ko, >Lovćea« -r Rovini. >Cajrpauo< v Raso. aomsM svet lutttateki Kruo^ru. Na bo^ičai praz-ojk ^u ^utn ao&U Ceiio - slovaiiU legiio-aiiii ia & ajinji otuio mJijariskifa oiivirjev in vojakov. Gcaeial Picioni se. .ie > ^voika štabom :;astanil tu v kardiuaiovi paiaCi. La cd tedar ima Kroni^ćii vc^tno priliko ^ro-slavUati ćebo - itakiansko pobratimstvo. Prirejajo se razne sla^iio$tj, ptesi ttdi v ta oaoien. Posebno ^la.suc su bile ^ujerike tr^mmsktsa ucitciiišća. ki >o m 4v^ leti uživale slovaiisko sot>u>ljubiK>s.i ui kolore \t vi vzdrževaU toiiko i.ovro2cntri]ska država* ki je pa*i za Lahe imela vetluo naj boij dobrotlii^e roke. Ko i>e je od mosta priredi! italjanskemu senerahi v čast »pozdravni većer«, ie neka soieaka dtklajnirala pes©m, v kateri se je proslavljala muti 1 tanja, kateri so zdai za večno prKtrnzcne niene bćerke Trst, Kck^, Gorica iid. NavUuseoo so pioskali tuđi Ć^lii (roorda uiso umeli 4eklamafiiie — Mcer bi se kot Slovani meada vsai zsriiali!) Te devojke ^o zejaj osuvile mesto in se vrai-le iiK>v. Storile sq to seveda v povsem teatralični maniri, v sprevodu pod veliko ta>I;o zastava z velikim! U3kuni kokarda-mi na prsih ia z malinu laSkimi zasuvlca-ra v rokah, prep«vaie razne laske poipev-ke, so korakale skozi iaesto aa kolodvor. Gotovo ne oporekam aobenenm, kazati svoic?a parodnesa Ct«stva» ali zavedale bi se lahko, da tairUi demonstracU Bi trd>a v slovaiiski državi — tući če je ta zdaj v priiateliskem razmerju 1 igihovo. SpomiiS-le naj bi s#, kako Halijam Slovencem na njtb lasmib tleh tr^ajo narodne rnakc, ka« ko jih zapi rajo ia internira ja, ako si drzne-10 dati duška svoji narodnosti« volji! Tuđi bratie Čeh i aai se pozabijo* da $0 Italijam 4daj boli kot kdaj popreje. smrtni sovraž-niki Djtb uaj^ve^tej^ib bivših političnih ?a-veznikov, Slovencev. Upamo, in želimo, da češko - itaHjansko bratstvo ne bo v škodo sfoveuskemu bratskemn narodu, ki se mora boriti za svoja prava io za svojo eksi-stenco. Crnki sa Ottaara. Pr»si, 13. fehnt-»rja. (Ljub. koresp. nrad.) Gfasom Čcho-slova5kega tisk©v»e^a tirada piše »Ven-kov* na vodilnem mestu s, napisom: »Pre-več ne rnoretuo prene^U'* Niijeavstrijske volitve v narodno skupŠČiuo so nov fro-2cti doki2 nemške samolastnosti rn ticra-ških nasilnosti. Najdivje so nastopali proti čiiham nemSki sociialni demokratje. Ob teh okoliščinah se moramo čuditi, da je bilo na Dtmaiu 65.000 oseb. H so navzllc krutemu terorju clasovali za Čehe. Ako bi ini pri volitvah v Prastf nastopali & enaki-mi nasilnostmi Đroti Nemcem. ne bi bil oddan v Pragi niti eo nemiki gla^- Praea. !*. febmaria. (Liuh. kor. urad.) Glasom ćeho - sJova5kei«i tiskovneja uni-iX\ pi^e »Pravo Udu« o tiemško - avstrif* skih volitvah: To pat so duiiai&ki Cehi dev secli vdik u$pcb. Postavili 5c> povsod lastne kandidatu ki so skupno dobili 65.000 Ktasov. Z ozirora na to, da se ic na tisoče Čchov vskd prcobrata preselilo, i« ta uspeh zelo ra^veseljiv. Razvese?}rvo f glasov. Tu praktični uspeh je odločilen arturaeiit. kadar se bo razmotrivalo na mirovni kaaferenci vpra* ianje varstva niinorUetnih pra\ic đunaiskih Cehov. Potfafce ttranke. Dunai, 1S. februar-fa. flj- k. uJ čekoslov. tisk. urad lavlja: Tiskovni orad poijskega poslantirva na Duoajii poroča: Po vestea. do^pclib U Vaj-Save* se I« v poliskem državnem zboru ustanovilo tott +eč*h stranktnih skupa, m sicer pod vedstven aacitoahiih demekra-tov sto^a aacDonalni IMski kfott ki ite. ic 107 cJasov, klub poDske Uođake stranka kmteri prfpadata t»dl Sta^rnskexa tat Ofconovi skupina. Ta iteje 60 čtaaov. Vtto-5evi skupim, kateri sr je pridružila tudl narodne svesm bMSeta kralfestva, Steje 4t Ctaee*. rveae poHsldli 9ocUaHstov fttie 39 članev, nacUenalfta ddtvskt zvt«a s 17 Oiat med tamf dva Ie P^nunlsltest. skupini konsenmtlvoev 9 ia Movskt ww%m a % Oorookratski sknpiv« U Q»lici)e » S pealeeci m nemUc« alomtae s Z O*- zmzdH. tfcem svet« mutapi erecioc: R*k* 1« bo ToitOct mtla NemaoTae oa tud? »£ jt»e ned pemIMm osetiOfenift l^žeCtm na !•••"• •*?■■- r6"**. ■•* •• vmteHe.' di §.^^^mmam ^^^a«i ^b i^ hb ooommi ve» jaJkih naprav, skMNKa » ^tr^fivo iu orcuSJe. kakor tudt ne utrdb in trdu]a\'. TtKf! naborov Vemči:n v tem ozemlju hc sine *wrr$evati. HHvna We;»cii. lnimlUJ koircre* ^ to Dosvctuval ». ZveJI nawdtv. W ,> $ a i n ^ t o n, \1. fc- br^KTja. Cti. k. u.) flašom iJui!. kor. »rada p^foc« Agencc Havas: Prcdsediiilc \Vi!-soa k i£ lucova ladic *O»orse Wa9binsin:i; TKi koo^reaai od^ek za. *nnan«e stvari o z«-ćasai uredirvi zveze »arodav o4»o^la) Pi1-sttfpao br«3?KJ;x> brzojavko: -Odsck, y je scsjtavii aiene za uarocfe^i zve^o, >e deian-sko z^Ntopii ve$ $v^t >ti strani »astopci-kov Vc4ike Britanske. Fcanci*«, lialue ir» Japoosktk. s*t s* razt^rav udelefili 75 vso xncaxu za&topnit« Belgije, Srbu«. Kitojske, Grškc. Rr!iiui»kc\ Cehoslovaske državj. Poljake, Btv.z\\\]c in Portugalske in sn^-lovali ha uredite te z\^^e. V^ak čk« je "oil Ikrco proučen od vsakega posainczneaa čkui.i odborovc^u. Vsak pobameznt Č\en vrbuje; v svojih Urazin 11 v svujem dejstvu ?a-dostno iipraviCe:iost. Dovolite mi. da na-čn aa iivezo uarodov pred njegovim iav-nim ra.wavftenjem z V'anrt uroočiro 5Kmi za členom. S tem namenoin Vas boin pn*-vabil k sebi v Hclo bi5o. čim mi to *iop:i-šda?o »radni jw*>l!-<. Domncvakv da bo pređsednik povabtl Člar.c kongresa na dan 25. t. IH, Pričetefc« Berlin. 1?. »ebcuana. (li. k. u.) Ćalujilov. tisk- ur^d javlja: [^ Basla se brzojavna poroča: CilasrHn >Tt*mpsa< je tia vpra^an)v» RenatideTa izjavil Clenicn-ceau v rboni*ć"2ni <>ds«kn za ^mianie 5>;.arU da se Nxf«^ privela T>"-HH?ninaroa mirovna po^aja^ia 15. iuarca t. 1. Iz Avstrije, Madianke, Nemčtje, Turske. Rvčarskl dekiTci proti ^partae^vcem. Berollu. 18. lehruaria. Pucaj. kt»reMi. urad poroCa: Proti splošni ^tavM iparm-kovcev v rcnsKo - wcstfalskib rudoKckinh so izdale Stijl vclrke rudarske zv©2e okite, v katerem se rudarji px>zivl3ejo, uai na-stopio proti šibanju §oartakovcev. Kakor so Javlja list!i ^Vorwiirts<, iri med rudani nobenega razpvamo priM.ienu da stavkajo. Domnova se« da bo ta nasitot prevrat špartako\*cev ostiU *e v par dneh brez nspeha, Nelkene većine. D » o a j. 18. februar-ja. (Ljoh. koresp. urad.) Dunaiski kore^p. »rad poroča. da pondariajo roeJćan.^i listi, da 110bt na stranka ne bo mo«la iineti većine r>ri zasitnih voHtvah v trctin pokra-Imah, v katerih se radi zasedenja po rujih đržavab ni5<> mogle vr§iti volitve. Socijalisti, kot nafmočnejša stranka, se rxxlo morati združili v kako drujso veliko stranko ah* na bo ostalo i>rf sedasieni kompromisu rned srKriialnimf dcmoJcrati. kršćanskim) socijalisti in TJcrj.NkimJ nacijonalci- Na vsak načiu 5^0 bo resilo vpraša^ije o tvoritvt većine ie v prihcKiTitib dneb. Poslane! za za-s?deno ozemJJe se bedo naibr> že udek*-žlli nstaaovne narrvem tedmi me^eeft marca. Po austrijskih vom>aU- Dua a 3. 1$. iebraaria. (Ljub. koreSD. urad.) Punajstt koresp. urad poroća: Končnoveljavni izid voHtev io oa$tecwi: l^voUeniU i« 70 soci~ jaittib demokratov, $4 kršćanskih socftah> vto%\ 23 rneščanskih naciioaalcev v$eh strnj, ^ člani štajerske kmetske zvtzc. 1 Čeh in 1 Židovski oacljonalcc O m volitevv bo državni svet razmotrhal v }«-trižnji se]i. DtfĐaJ, 1$. februar ja. (Uub. kor. ht.) Donajsfc kor^sp. arad poroca.: P«wo4oni »^anace« soci)«loo - demokratične atrankc so >'o}a$ki sveti in ljudska c&ramba priredili pared parlamentom oeromen izpre-vod vseh formacij ljudske obrarabe. Ir-prevoda .se ie udeJežflo nad 10.00G rjudi, med aiimi mnt»«o socHalno - demokratskih poslancev. r^rkJerlk AcDer. cfržaviu podia*-ntk I>e«t5ch, poveljnlk ljudske obnimbc Frey in pređsednik Seitz so irneb sovore, v katerih so naglaSaH noraen scx:ljalnrevod odsel k v^euciliSču in od tara k državnemu voj^c-rnu nrađu, k!er se je mirno razJel. Soriiulni demokrati in položai no voUtvab. T>nnai 1^- febru&ria- vSoci-ialni demokrati bodo zahtevali v>led izida volit©v tuđi t©6 ini Bi striki rt mest posebno \*\ riiinUtretro za noira-njo 8SMievf»- Tuđi usesto dršavnc-sr* kiUJcleria, ki ira i<> ix»el dos^ai dr* Renner bodo zahtevali zađe- Dr Tlou-uer bo naibrže ostal na avoiein moštu. FinanC-ni mini^t«r dr« Steinweadei\ ki io pri volitvah na Dunaiu in na Koro-Skem propade!, Raibrže sploh v novem kabinetu ne bo prižel do veliave- Čemu pa io detajo v Gradcu roćne sranate? »Tagespošta* poroča, da ic v top-ni^kem laboratoriju »ri izdelovanju ro^ulh trranat orišlo do eksplozije, pri kateri so bili fanjeni de>avci in delavke. Iz poroČiU je razvidno, da graški artiljerijski laboratorij ie veduo iideluje ročwe sritnate. Ker ic dana oevamost, da se bodo te roene sranate uor> rabi jal e pri r^iznib aranžiranih nriHkah ©fott narr!, zlasti na KoroSkcm, je tmino potrebno, da se s pomočjo entente to izdclovanjc takoj ustavi in da se raz-oroženie Nen^iie razte«:ne twdi na Nemško Avstrijo. Zanimivo bt bilo vedeti, kai se Wa sedaj po d niz ih ncniSkih livarnah in tvon»*^b orož}a in strelfva. Bivšecr* bol«rarske«^ earv% Banie-ravaio staviti or»d 9«di*c«v Sofija, le^, februari* I4^ti poro6aio, da oamo-r*Y&1o države ©ntente biv$e?a bolgrar-sk©«ra caria «retir«ti in internirali k*-kor btvšecra nemike^a ©eaaria Viife-raa. kot enaca slavnih porzro&teltev cvetovne v^n«. 4 M«di«n wiwa|o w*tL Budimoc-tta, t». februaria, (LI k. «.> Ceh osi ov. tbk. wr%d ttoro£a: Rradno te tovila, da se od danes narjret aniža ma*a vso v sMane 3- februari a t- 1- ie došel v Liub-liano poročnik Fol zastopnik ameri-škeffa odposlanstva v Beogradu, da se informira po naročilu šefa araerižke misije za prehrano o prehranie valnih razmerah na slovenskem ozemliu Vodia prehranievalneera urada okraini clavar dr Senekovič. mu ie podal na podlaeri statistienih podatkov nataneno sliko o slabih prehranie valnih razmerah na Kraniskem. zlasti v mestih m Lndustriiskih kraiih. in ca ie spremlial mdi v Maribor in C^lie. kier ie noložai še veliko noucrodneiši. Od žita. ki era ie nakazalo ministrstvo za prehrano v N'ovem Sadu. ni došlo .še ntčesar. prav tako tuđi ne od onih 400 vasronov ko-ruze. ki nai bi iih dobavil Zasreb. Mi-nistrstvu za prehrano v Beosrradu se ie poslala spomenica s konkretnim! pred-tosri, kako odpomoči prehrani v Sloveniji« Ti predloeri zahtevaio. nai se ta-koi določi za slovenske pokraiine vsai "§veta voi>ka«. Proti alkoholni zvezi >Sveta voiska« se dovoli na leto kredit 7000 K ▼ pokritie režiiskih stroškov. Odbor zveze se preosnuie tako. da bodo v njem zastopane vse tri slovenske «tranke- Obenem prevzame deželna vlada za Slovenijo protektorat nad to organizaciio- Naši slepci* V Gradcu ie v zavodu za slepce Odilienheimu 16 slovenskih dečkov in deklic in 12 odrastlih šlep-cev. ki delaio v tainošnii zaposlovalni-ci Deželna vlada ie naprosila zavod. Bai oskrbuie naše slepce proti povra-čiln stroškov še nadalfe. dokler ne do-bimo domaZ*eea zavoda za nie. CTo pg bo zgodilo brzkone že letosnio ieson, ko se ustanovi v Liubliani ljudska sola za slepce-) Pod pore voiakora ki zapušcaio rct-l&Sko službo. Ob odhodu iz voia.^ke službe ie marsikak voiak popolnoma brez sredstev; če ie iz zasedene^a ozemlia, tuđi nima nikamor iti- Da se K>ma2ra takim voiakom za prvo silo. dokler ne dobe prtmernefira dela. se i im bodo ob odpusttt iz voiaske plužbe iz-r>lačevali pri pristoinih voiaških od-delkih prispevki za preživlianie vsai za en teden- Stvar uredita dogovorno Dov- za socijalno skrbstvo in za nJl-rodno obrani bo- Kolportaža dasopisov na železnici-Beželni vladi ie došla pritožba o po-stopaniu železniških oreranov proti kol-Dorteriem časopisov: doeodili so ee slučaj i, da se ni dovoli lo kolportirati easopisov niti v vestibilu na kolodvoru, niti na peronu- Deželna vlada stoti na stališe u. da proti kolportaži v ko; lodvorskih prostorih, ki so dostopni javnosti, ne more biti nikakeg-a porai-sleka; prometne ovire in nevsrnosti za Doškodbe potnikov nastaneio lahko gamo, ako se izvršuie kolportaža na prostoru za tračnice ali pa v prenapolnje-aih vozovih- Železniški upravi se bodo dala tozadevna navodila Prepoved izvoza konj* voia&ki ko-nii so zanesli v naš© kraie koniske fari©, ki so se silno razsirile. Zaradi teffa ie izvoz koni iz ozemlfa Sloveni-je orepovedan do dovrsenega pregleda in klasifikacije koni. Kontrola nad razdelitviio preino-?a. O razdelitvi premosra iz premoeov-aikov v Zaeroriu. Trbovljlah tn Hrastiku se čuieio hude pritožbe- Deželna vlađa ie sklenila, da s© sestavl pri Pre-aodno - eospodarskem uradu posebeD Dododsek. ki se mu poveri kontrola D-^d gospodarstvom s premogom* Ta Dododsek bo sestavil za vsako dekado (10 dni) v mesecu izkaz o produkciji Dremoffa in nie^a razdelitvi- Ta iaka* te predloži poverienistvom za iavna ^la, za trgovino in industrijo in sa bromet. Izvršilna naredba k rNralaeiii u&- ^Mskih plaž. Poverjeništvo za uk in ^o^očastie ie viožilo obfiirno naredbo J začasni ureditvi ft* i. dokler se ta zar teva ne resi zakonodainim potom) tužbenih prejemkov in pokoinin uči-^liev in učiteliic na tavnih ljudskih in K ^ *? 8l0Doe ^ ^ otiottft vrtalh. I n?^al]5e, 9 »»^»sni ureditvi proakrbnin J učitelislah vdov in sirot v oMmlla d»-zelne vlade za Slovenijo- Naredba ob-sesa tuđi službene prejemke verouči-teliev. Pri točki >Vpokoiitev ućnera osobia in pokoinine< se 1e crtala do »e-dai veljavna določba, da po smatra za prostovo lipo odpoved službe, ako ae nadučitoliica ali učiteljica omoži, ali zacasno nast^ivlieni učiteli oženi bredt dovojhenia okraineira šolskesra sveta- Preureditev profesorskih plač- Po novi reffulaciii učiteliskih plac- doseže-lo tuđi učitelii na mešćanskih šolah preiemke VII- činovneera razreda dr-zay^Jh uradnikov, torei iste najvišie dohodke, ki so iih dosetrli dosedai uči-telii na srednjih .-olah in učiteliiščih ražen nekaterih ravnateliev Komisija za enotno- ureditev uradni^keca vpra-sania ie, vpoštevaioć želie stanoveke orsranizacije srednionolskih učiteliev, izdelala nacrt naredbe o delni preure-ditvi službenih preiemkov učitelislva na državnih srednjih šolah in učitelii-žoih- Po tei naredhi se pornaioieio vsi pravi učiteli i na sredniih ^olah ter vsi slavni ut'itelii in vse srlavne učiteliiee na učitelj i sčih v VII- činovni razred, ko dobe 3- petletnico, in v VI čin. raz-rod, ko dobo 5* petletnico- Za povisa-nie v višji čino\Tii razred >e zahteva zadovolji vc> službovanje v zadnjom petletia. Ko do.^ezaio navedeni učitelii oziroma učiteljice* 2t>. službeno leto dobe osebno doklado letnib t>00 K. ki ^e štoie v pokoinino- Ra\rnatolii ^redniih sol in učneliišč se uvrste takoi pri imenovaniu v \T. čino\Tii razred Maksimalna doba. v kateri mora vsak siin-lent postati definitiven. se skraiša o*\ S let na 6 let- Xa?radt» za nadure se zvi-šaio za 100%- Naredba obsesra tuđi rlo-loebe o plači sunlontov. dalie posebno določbe o vadni.-kih uf'iteliih in ucite-ljih clasbe in telovndb«*. Ker z-ihteva naredba zvišanie državnih izdatkov, se požlie ^ priporoiilom finaninemu ministrstvu v Boocrnidu v odobrcnie- PoliPOjinsh'B in dnevne vesti. Osebna vest- Hospotl minister ride> okrosrlo 2000 prebavalcev. na Kroiiiskeni v& 45.tX»0- Mesčanske Jole imaio v i>r\i vrsi i nalosro. pripravljati učence za praktično ž^vljeni** tako. da dobimo -obrtnike, trsovce in umne irospodarie. ki so sposobni slediti napredku dasa« Sedai dobi tuđi Ljubljana potrebne mešč&nske sole, kakor sledi iz zadnie seie liublianskesra občin=ke!ra sveta. kier je dotični predio? izborno uteme-ljeval obe- svetrik Dimnik in «ra ie ob-činski svet soslasno s eplošnim odo-brav a r- i pui sp re i e\. 801etnica. V nedelio lb- februaria fe obhaial SOletniro svojejra rotstva z* Franc Piškur. po=estn1k v Ljubliani. 5e čil in zdrav pri priliki poroke nfp-ffove vnukinie erosnice Franje Kebcr. z erosp. Ivan Šo^teršiftem. v širšem kro-gtu svoiih drajrih do-ma/iri in h'ubih rjri-iateliev in znancev- K SOletnici stnrrku narodniaku še na mnogra leta! Novo-poror-pncema r>a obi 13 sr^-e! Kfe naj štnđirajo slovenski viso-košolci? Priiateli lista, nam r>i?e: Kakor poroča >TaeesT>ošt:a<: ie državni kanrler Renner preklicaJ vse odlike nem.^kih senatov elede izkliučenja slo-vanskih, po-ebno «loven?kih vi-^oko-šolcov in te zor>et milo vahi na nem5ke visoke sole. Pr^oričan sem. da se razven rnorda par stnroiših dijakov. ki so iz studijskih ali drusih oz?rov ^e navezani na npm.«ke visoko §olf, Pikdo ne bo odzval temu vabilu Kaitikdonam erarnntira, da nus pri prvih nemirih, ki jih izzovejo nnščuvani rnarihor-ki Nemci. zopet ne vržeio s ?\roiih visokih šol? NeiE^ki dijriki se hndo osokolili, kakor to pot. stODili pred rektorja ^n zahtevali izkliučitev slovenskih Hiia-kov. češ. da sicer onemocoriio vsako predavanje- Tn senat in rektor *e bo-sta zopet udala- Kedo nai se izpos?tavlia taki nesrotovosti ? Za naše vipokošolce ie v Pracri in Zacrebn pre^krblieno. tehniki srredo lahko v Brno. mnoci T»oi-deio v Švico. sicer se pa bodo tud? v Jucroslaviii v kratkem priveli tehnički kurzi- Kratkovidnim avstrijskim Nem-cem. ki so bili od nekdai som Ie >Kirchturmc - politikarji. pa prav *m-voščimo. da bodo dunai^ke visoke ?ole v kratkem padle na nivo malih rem-skih univerz, srraška univerza in tehnika pa tako srlede ytevila slusalcev. kakor elede znaDsU'eneera slovesa Da nivo navadne srednie sole. Naše visoke f^ole v Prasri: Zasrrebu in Beoirra-du. kakor tuđi kasneie v Liubljani. pa bodo proslule in vedno boli procvita-le- Svoii k svoiim! Železniska srveza TvjnMJAna - ISo-rovnica. Z ozirom na notieo na naslov ravnateljstva državnih železnic v št« 41. >Slov- Naroda« z dne 17* t. m. na-znanja poverjeništvo za promet, da vozi na lokalni železnici Ljubljana - Borovnica tja in nazaj eden in isti vlak* Vlak iz Borovnice bi se mosrel vrniti v Ljubliano. da bi imel zveze z Gorenj-sko, Dolenjsko in Zasrebom Ie tedaj, ako bi odhajal iz Ljubljane Db 3* po-poldan. kar bi pa gotovo većini potnikov ne UKajalo- Skusalo se bode porni-ke tuđi na tej prosi zadovoljiti žal pri sedaniih razmerah ni moeode vsem želiam vstreci. Beconeein v Nemakl Avstrifi. Ker je vlada v Nemski Avstriji ustavila izplaćevanje bejrunskih podpor u 15-januarjem, se te preselila većina be-«nmoe7 na fužao dtalersko Vendar Je ostalo v deželah N«mdke Av^triie par sto beffnnoeT. ki zaradi bolemt viao-fcih dol ali iz drugačnih imsloiroT riao mofirli vrniti se v domovino- Deielna vlada za Sloveniio ie poskrbela. da bodo tuđi ti begunci prefomali becimsko podporo. ki jim tiče po zakona hi p* begrunako dtrbrtro ▼jn&mBbL kraflh ja tt Andrei Gabršook, ki iKMluie do kon-tt t- m- v ppofitorih preiinieifa Oared-njecra odbora — Wien 1^ Bankaasse 2- Beffunci nai torei naznaniajo na ta naslov sroi« naslove* Poslati ie treba tuđi izkazilo o došle i prejemani betrun-ski podpori in s pocrđilom. kdai im. bila te ustavi iena- Uradsi list- St. 51- od 18- februaria pri naša naredbo deželne vlade o pre-ureditvi urada za prehodno frospodar-stvo. o imenovanju preiskuševalcev za stabilne kotle. o pokojnin3kem zavare vanju nameščencev. o imenovanju iz-prasevalnih komisarjev za železmce-Odstavlieni so 4 nemški sodniki in »ud-ni uradniki. nadalje 14 nemških učiteljev, odpušćenih pa 5.^ Iz novih imenovani na naše mestne sole v Celiu raz-vidinio. da ie naše veerajšnje poročilo pri dveh imenovaniih treba korisrirati. Nadalina vsebina Uradnecra lista so tekori razpisi. oklici. objave in drngi razglasi- Zborovanie eeoiaetrov y Zacrebu-V soboto. 1> X. m.#so ie vr^il v Zacre-bu ustanovni občni :'.hor združenih sre-ometrov kraljevine SHS. katerejra se ie udol^žito okrosr 200 sro^nietrov. moj niimi tuđi delesrati drušir a, slovenskih sreometrov v Liubliani- Za predsednika te*ra centralnecra društva ie hi I izvo-lien inženir polkovnik Bosković iz Srbije- Po inicijativi preds^dnika se ie na plenarni seii rentralne^a odbora sastavila nosel>na komisija, ki bo pokli-cana v Zaerob v svrho enotne in čim-bolibe ureditve vsejra ffeomeierFkejnra vprašaiiin Sloveniia ie zastopana v vseh ad^ekiL te komi-iie- Državna podpora prijavljenim brezposeinim se i^plačiiie vsak petfk onim z za< etniroi r-rkami A do M in v*;tko soboto N do Ž, vsakokrat od 9. do 11- ure dopoidue na maffistratu (bivša mesi-na posredovaInica za delo in stnnovaniaV Z ilana^niiin dneiii ie otvori en re-don pronjet m\ prosi špilie - Liutomer. ITcradena klop- Sinodi med ?46- in &. urt» ie hila na Sv. Petra ce*=ti iz veže v I- nadstropiu ukradena nova. zeleno pobarvana I:lop. kakorsne so na pokopalisću- — Uzmovič-a y voiaiiki ol>1f*ki so vidoli iti po Re.c!.i<9\-*i co^ti, mimo srlavncira kolodvora na Bleiwei-sovo resto. kier .^e ie sJed 7:snibi?n^ Kdor bi kai vedel o tem. se prosi, da nazi^ni proti n::«.rra
  • ćai vodi jf- odv- koncipijent Josip Vimpol^ek. »Čistimo svoje ozračje Pod tem naslovom &o nrine.sli rnzni H^ti not'ee o ne^rednom kovačn Kromarju iz Žu-ž^mberka. G- Ivan Vidmar. sodni nad-oficijal v 1jO±\x nn^ naproša. da konstatiramo, da on ni v nobeni zvezi s tem ^lnr-aiem. Bežiarrad, Vodovodna cesta in nje okolica te iako zapusčen dei Iiublian-?ke*ra mesta- Da se razerovorimo o po-trobi in zahtevi prebivaleev te»a dela, ?klicuie Napredno politično in izobra-ževalno društvo za Kolizei^ki okraj v Ljubljani s h o d . ki «e vrsi v soboto 22. t- m- todno ob 7. uri zvečer v prostorih srostilne Aurovi dediči fco^ Tvačič^ na Dunaj?ki cesti. Prebivala kolizeiskesra okraia, vsi na ehod! Sv- Jakob v Slov- Gor. V nedelio. 1B- februaria 1919. ie priredila Jueo^ siovan«ka demokratska stranka tukaj prav dobro oMskan javen sbod rTOvo-rila ma prof Voslar iri dr- Koderman« Sprejela se ie resoluciia proti okupjv niji naše zemlie po L,ahih in NemHh-Po shodu p^ je vršil zaupan sestanek pristasev -TIXS ter se ie ustanovila kr.^-ievna oreranizacija (Predsednik cr-Zinauer). Rnše. Jucro«lovan?oka in Butorai nočeti na kazati potrebnih pri-ppevkov- Treba bi bilo. da tnerodaine oblasti store potrebne koralee. da. se teinu nedostatku napravi konec, ker ie ravno j^odai ča?, ko se otrori nailA^.je T»ocre?aio. medrem ko *e> bodo kasneie rabili pri domačeni in Doli^kem delu- V Pliberku na Koroškem se ie ustanovila v nedelio. 9- t m. slovenska >NTarodna ^it.ifnira-s'. kateri je prieto-T)ilo takoi nad f=to novih članov- To ie lep korak zavednib narodnih Koroš-rev naprej in Ie želeti bi bilo. da Pliberku slede v zavednosti tuđi drugi kraji na^e Koroško Slovenski lecijonarji z vrh Stola TK>ši!iajo vr=em prh"?1elieTn in znaneem i>ozdrave- Janko Potočnik. nadporoe> pik; Avirust Dernšar. narednik: Jo^« Kostoher, desetnik: Boltavrar Rom.nn. Žolear Siraon. desetnik: Pridan Gr-Tiest. pešec: »^tumnf Marija, de^^tnik: Valenčic Ivan. penec: Tarman Jakol). četo vođin, in Goro i k Ivan. Pozdrave 9 KoroŠk© fronte nosi-liaio vsem znnnrom ir prijateljem: »etovodia Ijebnr Anton. Bled: desetnik Saievic Ivan. Vrbnika* ptrelei: Mala-vaši^ Ivan. Vrbnika, Sušteršič Fran, Novo meeto: Bratkov*č Jožef. Renče; Kastelfn Josip, Dobemice: MatkoW5 Ivan. Kvasnica: Veber Alojzij, Šora; Cvar Franc Preserje: vsi pri sloven-ak«n Dlaninskem polkn. 2- stotniia. Pomrt Groriški učitelji(ce) vnoko-jenei in vdova. kateri niste Še zadostili pozivu Vieieea solekesra sveta, storite to takoj. ker — dogovorno z referentom Vižieera Bolekeea sveta — se bodo pričele nakaxovati draffiniske doklade ▼ ponedeljek, dne 24- t m, in r to svrho so potrebni cahtevani dokumenti* — Odsek- Uavli m> v Pođcorfn velenoseet-nik m- Ivan Rocrina in ▼ Ptuju trrov-čeva soproffa Anica l*****^ Prixadeti-ma rodbinama nado soialie! Rnltnn * .. afea M0V. 15mt To dajnbcrko-ro bako eno to videli stoj čas v Ljubljani pod naslonom >Valvaaorjev trjr «©▼• &< In moramo reSL da fe nmm wnri naslov boli uraial- Ne jeaa 6sa« Ie bHa tnb* isonmtmh* fibi, Usr> dat to£ »VaHaaorjer tre 5t. G-< To fb namroč borka ix polpretekle doba ki nima kake umetnUke oene, a predpu-stom se Slovek lahko nasmeje pri niL Isra da nanovo prilike za časovne dov-tipe. ki smo iih nekai slišali tuđi na našem odru — seveda je treba pri tem providnosti, da ne nastanejo nreveč krideči anahronlsmi. Nekateri bodo mo-rabiti mnenia, da ie ta burka sama na sebi ahronizem- Mislim, da v tem ne smemo biti preveč risrorozni, ker publika potrebu ie smeha in zabavo in vČasih je tuđi v umetnosti treba oddi-ha. \ eešeini nosi tera naslov >Palac-kebo trida č. 27*c in iaz sem io videl še L 1910- v >Nar« divadluc. Orevliarja Smolo ie isrral stari Mošnia — bila ie to me-nda ena zadniih nieirovih vloer, ker sra ie že zapuščal vid in spomin« Vem, da ie cledaiižče pokalo od smeha, ko je v drugem deianiu mojgter Smola - MoSnja s taieftro udrihal po Gospodskih vsiljivcih in pri t#»m kli-cal: >Pepiku. bii ho-c V .*5plo?nem di-rendaju so tuđi ubosre^a Mosnio. ki i'e že komai stal na nosrah, podrli po tleh« S to malo reminiscenco sem hotel poredati, da ie dobra domaća burka se povsod priliubliena Reklo se bo. to ie češko. To ie res. ampak ta burka se ie pri nas že v preišniih letih udomaćila in Liubliančani so se vedno dobro za-bavali pri nj i« Seveda bi dane? zahtevali kai već, kliub temu mislim, dn. ta burka ni ravno najslabŠo, kar so lahko da za pred pust- In naša publika ie potrebna smeha. *Seveda je pri burki clavnu stvar, da, se dobro in eladko icrra. V tem oziru moremo biti precei za dovoli ni- ^ Videli smo naše stare do-mače sile in novo kandidatinjo. sdČ-Borgantova, ki bo — tako ud amo — dobro vporabna sila v našem dramskem An-amblu. Nekateri dovtipi so bili nekoliko izven okvirja — zato pa bi po-fif^tnik hiš lahko boliše izrabil stano« vanjsko mizerijo- Gledali^če ie bilo seveda no Ino in pmeha obilo -~a—. Spnmina Ivana Cankarja- (1876 do 1918V V prid Cankarievernu spomeniku izdali njecovi priiatelii Založna >Omi?»dine<- Liubliana 1919- Gena 2 K- — Mračnomu živlienvo, iz katereca ie odse/vaia samo njegova umetnost iu ve-ra v narod, ie sledi 1 nesolnčni dan po-crrebo. kier ie tvorila svitlo točko Trta naroda, vijoča se za rakvijo. in knjižica, posvećena njecrovemu ppominu. ob-ieta v fior žalosti, prekipeva veselie nad tako bosiatim življenjem — Zu-pančič,^ Krai^her. Zofka Kveder - De-metrovid I^ah. Čirić 5=0 zbrali v krn'iži-ci prve vtise. ki ro iih iroeH ob =mrti pokojnikovi, prideiani so naiboliči aforizmi pisatelievih del in dr. ?Iebingrer ie sestavil v^e spise po časovnem redu, tuđi tiffte feljtone in ^pise. ki ni^o iz^ll zbrani v knii£ah. ter naivažnei^e recenziie- — Dane- nam je Cankar še preblizm da bi se dal intelektualno opredeliri v v^em svoiem pomenu. če ie to o nie^ovo veličino in razsež-nost- Župančič ?am. ki ie prvi pokli-can, da sodi o njem, ie napisal v po-pmrtnici! >Sam iaz ti priznam, da sto-iim zmeden pred tvoiimi ?pi3i. da iih ne morem pretehtati. ne znam presodf-ti v celori. kakor iih nisem moeel dostojno eeniti snroti . . -e In drusr mu odsrovarja: >Moie delo je kniiffa liubez-ni — odpri jo. domovina, da bo? vide-la, kdo ti ie pravičen sin- Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali m^ Io — Bosr ie delil. Bosr razsodi. Dal ?em ti svoie srce in razrrm, svoio fantazijo in svojo besedo. dal sem ti svoie življenje — kaj bi ti ?e dal? Ali nisem pel o žalosti, ker ie bilo v moiem srca hrepenenje po veselju? Slikal ?em noč, vbo pusto in sivo. polno sramote in bridkosti. da bi oko tem silneiše za-koprnelo po čisti luči- Zato ie bila mo« ia beseda. kakor ie bila trda in težka, vsa polna upanja in vere. Iz noči in močvirja io bil v nebeske daliine uprt moi verni pogled — vi pa ste me raz-crlasiH ia pesimista.« — In I&upan?ič mu pravi: >Ti pi bil velik in vendar tako mlad, tako prBDroat in otroški-Zato si moral veliko trpeti. a zato si tuđi vae prenesel-c Cankar ma odffo-vori: ^Trdna ie moja vera. da napoči zarja tlstefira dne, ko naša kultura ne 00 već krizantema siromakova. temveČ bosrastvo bosatecra. Ze slutim zario ti-stesra ^ne. sluti io vse inoie naisrlobli© in naičisteiše lirepenenie- Ne. ne hre-penenje samo! Moje delo io slutnja zarje. vsaka moi a beseda in vse življenje- Že sliŠim dleto. ki kleše granitni temelj novi zsrradbi-< — Da, videl ie zario noveea dne, ko ie mi še slutili nismo, in ko je napočil dan, ki «ra Je oznanjevaL ie vedeL da ie nieeovo poslanstvo dopolnieno — in šel ie — Sam si ie spisal finale v >Podobnh iz sanje: >Tebe. romar. pa ne srao biti sram- Tebi. romar. je ukazano od ne-bes, da eledač, kar drnerim ni dano cl eda ti. da poveš. kar drusim ni dano povedati- Nimaš nravioe. da bi zakle-pal duri. tuđi tl5tih ne. ki jih sam s trepetajoOo roko odpreš. Ce te vabi luč iz brezdanje erlobočine. se moraš spustiti vanjo brez obotavlianja in brez bojazni, da prineseš ljudem to luč . • .< Joso Jurkovič- — Soomlim Ivana Cankarja. Iz51a je brošura z zsornjim naslovom v prid spomeniku. Vsebina: Oton ZupančiČ: Posmrt-nica, Dr. Ivan Lah: Nekrolog. Zofka Kveder: Prigodom smrti. Otan 2wpančIČ: Slovo ob rakvi. Alojzij Kraljrher: Ob sedminl Djordje CiiiĆ: U spomen Ivana Cankarn. Dr. J. Šlcbinger: Cankarjevi spis!. Aforizmi iz Cankarjevfh sptscrr. »OlMbena Matica«. Na korist srbsU riro£adl In sJoTemkta btiwmje« koroSkim Ia jtorl^kmi irvaja ▼ soboto in nedetfo, 22. in 23. febrnarja v veliki Urdonskl dvorani izborni popolni orkester — vo-jalka zođbst SHS za Soodnji Stajer 1 r M a-ribora dva velika sinfoničnt koncerta pod vodstvom svojega kapelnika, Slovenca cospoda Ferdo Herzo* C a. Svoje tevirne skladbe dhigirala bode-ta t koncertfh tuđi skladatelja Jan Pešta to Emil Beran. Vstopnice za ta dva koncerta se prodafafo ▼ predprodaii v traflkf ▼ Prclernori nllci 54 (▼ slučaja vellkega aavala m prodalo tomcertafli vstomde ■hod skost ▼eto/. »OlaflBtfMi mrači«! Spomf f« stefo-tKtmtM kuafearla slovenske volaSke godbe is Maribora (45 — 50 fcnrrstirin rodcev) obaasa sledeče sfdadbe: 4. Aston DvofaJc: Kmet navfhanec Uvertora, op. 37. 2. Sclmbert: Srnfoniia t H-mora (nedovršena). 1 Alfeiro mođerato, fL Andante con aaatft. i te ftt^; \W&*MM}+ TtflMlM avertera. posvećena senerahi Maistru. —' Odmor. — 4. Smetana: Vvsehrad. L sln-c foolcna slika iz cikla »Ma vlast« 5. Gold-i mark: Sakuntala. Uvertura, op, 13. — Koncert vodi kapelnik gospod Ferdo Hcr^ xog. Začetek točno ob poluosmih, »Otasbeoa Matica«. Dobrodelna sin-fonična koncerta vojaške godbe iz Maribora v Ljubljani poseti tuđi slovenski ljub-ljenec gospod general Maistor s svojo soprogo in nekaterimi častnikL Dva velika sinfonjčoa koncerta x Liubliani izvrši popolni orkester — voja^ Ška godba SHS za Spodnji Staier iz Maribora v soboto in v nedeljo, dne 22. in 23. februarja v vel. dvorani hotela Union pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzosa. Izva-jale se bodo krasne resne skladbe^ Po dol-gih letih bo to prvi sinfonični koncert slo-venskega orkestra v Ljubljani. Dirigirali; bodo trije kapclniki: Ferdo Herzog, Emil Beran in Jan Pešta. Vstopnice se bodo prodaj ale v trafiki v Prešernovl nllci 54. Koncerta se vršita pod egido »Glasbene Matice na korist srbski siročad! te slovenskim besurceera goriškim in koroškim. Z»i tako plemenito dobrodelnost vsi Slovenci na krov! Odborova seia »Slovenske Matice« dne ti- febrnaria 1919. Mesto zadržaneea sospoda Dredsednika predseduie n« podpredsednik e. dr- Janko Slebinirer« — Matica knpi posmrtno masko Ivana!' Cankaria* Gs- odbornik i počaste spo-min veiikeera pokoinika stoie.—Za 1918. leto ie doti.^kan zvezek Zabavne kniiž-1 niče s kraisimi povestmi Ksaverja Meska. Zvezek Knezove kniižnice, kate-resa tisk erre h koncu, prinose povest Ju5a Kozaka, novelo Rado Mnrnika in znanstven spis dr J. Grafen&nerja. Dr-K- Ozvnld ie izrodil dališo aktualno in času primerno delo >Smernice novesra, živlieniac- Odbor na podlaci poroci! tren cenzoriev rokopis spreime in skle-ne, da, iziđe še med rednimi publikaci-iami za 1918 leto. ne erlede nato, če bo s tem prekoračen proračun- Pisama, od-1 da rokopi3 takoi tiskarni. — DruStvo-io prejelo nekai aovih rokopisov Glede teh se potrebno okrene- — Glede zemlie vida. ki leži nekončan v dunai-skem ffeoCTafskem zavodu, bo posredova! odbornik <*• dr- Ivan PriiateH.- — Nedavno ie urorl v Liabliani srbski topnićar Milorađ Nikolić- Tovariši so na brali in izročili Matici v niecov sporni n 200 K. Odbor sklene. nai se uvrsti pok. Nikolić med ustanovnike- — Poli-* ciia ie vrnila pisami že nekai izvodom zaplenienesra romana >Gospodin Fra* nioc Več izvodov tesra romana ie bilo zadnie ča^e prodanih, nekai iih hrani uprava za liubltelie kniisr v naših za-medenih kraiih. — Odbor sklene. da a« bo ba\*ila Matica v bodoče od časa do časa tuđi 3 posebnim! založninami. — ^fatica priiavi škodo, ki io ie ntrpel« veled razpusta na orisloino mesto• — Spričo davneea narodovesa stremlieniai po vseučilišen in spričo sedaniecra ia« lostnesa polozaia naSih diiakov na dirt* sdh vseučiliščih, zavzame odbor kot re-* prezentant prve^a naiesra kulturne** društva odločno .stališče o slovenskom. vseueiliškem vpražaniu- Enocrlasno hč oduševljeno ie spreiet ta-le sklep: Marica stori kot prvi slov- kulturni zavod* vse potrebne korake, da b© otvori cim-i>rei slovenska visoka šola. V ta nameo sestavi priiperno spomenico in io izrofct: kompetentni oblasti« — Končno aklene odbor še enosrlasen urotest proti naail-nemu zasedaniu naših pokraiin. ki niao bile nikoli laske- — Dr. R. NacbtisaU: Južno - «Iot««h sko - Italilansko sporno vpraianfe. Nali vseučilišćni profesor dr. Nachtigra 11 nam la> podal novo orožje zoper aspiracije Italija-^ nov po našem iadranskem obrežjn. V pc*-Ijndni in jasni razpravi dokaže na podlaci nafboljših — tuđi italiianskih — rlrov, dk ^edanji Itafijani na naši zemlii nišo oikakS potomci Staroromanov, ampak priseljend^ naši loma vrinfeni in mnozo poznefSt na-: rodni element ne*o so Slovant Id tvorilo prvotnejše prebivalstvo! — BoŠnro, kl te izsla v založni^tvTi »Omladine«, vsem prV poroćamo; stane I K in se dobi po knjkW ?farnah. Dem okrali |a- (Bocflafi stična revliau Cankaiieva številka- L leto. Stev. 23. 1» 240 Cankar ie liubil poeziio in ie žive^ v poozili: kadar ie pa prestopil nie«| meie. io ie polomiL kakor io — no njev! eovih besedah — polomi sploh vsak*! pravi in pristni Slovener- Tuđi niecrov^ .^orlalfzem te bil poetičeu. ne političeiK: Socialist je r>ostal na Dunafu, >▼ tem o^ž Bo^a Drokletem babilonskem mravltik š^ti<- Sele opazovanie dnnaiskeca živ-j lienia mu ie vrinilo vprašanie. kako t«R v slovejiski vaši« Kulturneca Jn^i ^oslovanstva Cankar ni priznaval* Čudna ie pri tem disharmonija, ki U> opaziš, ko čitaš na eni strani popolno* obsodbo vse^a slovenskeira kulturne-i 2ra živlienia, na dru eri strani pa vi^okeK slavospeve earao3loveuski kulturi/ > (Ponosa in saniozavesti. vere vaše inij v prihodnosO ie v Slovencih preklicav! no malo. v slovenskem mešdanstva pa^ čisto ničpravoc grozna karikatura >pravice«. in vendar ie nasrlašpl. da >smo povzdienili 8V0rO kulturo tako visoka, da ie kras in irow» lie<. čes. >to je izraz narodne moči, kl ne zaostaja prav nič za tieto močio, kfj ?e ie pojavila nred TvozeneTradom in nrij Kumanovu.c Fr- Albreht prikazui© jn evoiem ler>o pisanem članku o Cankaiuj tu boievniku slovensko >malomestno tr«j ško družbo z nie ?nilobo. zlaeanostiod in korumpiranoatio v uolitiki in umetci nosti«. ter pravi, da i© poklič 8vobod-i no ustvariaiočesra pisatelia >med 81o->j venci nečuven in brezpraven<» Katertf kultura pa more cvesti v takem milie-iu, moralna, znanstvena ali umetnlška? In ali je kliub temu vzevetla. Ali torei smemo med Ju?oslovani ierati vVocro ponosnih kulturnih ffospodov? — Kar ie v tei >Demokraciii< Cankarjevega.] ie iz časov pred voino. zlasti Slanelći >Kako sem poetal sodalistc. ki Tmnrim meščanske. zlasti napredne kroee. . Knjiire Hrvatske Matice. III- ratnef kolo. so došle liubliauskenru povertenK kn macr- svetniku Fr. Govekariu ter iUj člani lahko dobe vsak daa dopoldne aai masistratu- »Ljnbliaasld Zvon« ia »Doa« ft*] Sret«. osobito stareiče letnika. kmmleii po nai vi si ih cenah >Dvo«ka>] knjižnica« v Ljubljani, Pred igriicW Ster« 1 ____________________ ^ mm 1 jnatt bt. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD", dK 19 februarja 1919. 43 tor. GospofnrstviL Podružnice slovenske kmetitsk© ibiižbe. Oosedai ima slovenska km©-Uiska družba na Sloven^kem Štaier-skefh 60 podruznic z skorai 6000 elani Liepo ste vilo podnižnic in lepo število članov« Vendar pa ne morem biti zadovoljen, ee prekri etiuieni podružnice in naiđem, da imamo med temi podružni-cami 9 takik katere imaio komai do ?>0 članov in nadalinih 11. katere imalo do 50 članov. In to ne morebiti v kakio revnih kraiih. amuak v kraiih. kier »rebivalstvo sro^podarsko dobro stoji Ne bodem tukai imenoval nobemh imen, ampak pozivam Vus vse razum-nike. kateri stanujete in deluiete mod kmetova! cL eodeluite pri e Ati Ujsasc poroča iz poučenih fmanenih krosrov. da pe bo naibrže avstro-ogrska banica, radi deistva. da se vsi nieni b&nkovei po po?ameznih naci-jonalnih držovnh žisro^ajo, postatla pod mednarodno kontrolo. Kurz krone. Beograd, 18. fehruar-h. (U. k. u.) Jugoslovanski dop. nrad poroča: VčeraišTifi kurz na beograjski borzi Je bfl: 100 dinarjev — 270 kron. ino fran-kov — 340 kron, 100 mark — 180 kron, 100 drahem — 310 kron. Zđraujc. Slovensko z&ravmško društvo ima svoi redni mesceni sestanek v Četrtek. dne 20- t- m* ob 5 por»oldne v df^želni bolnici v Ldubliani* Tema: »Medicinska VpakVicsmie vojnih sester. V jramizif-5ki bolnici v Ljnbihni se soreime 20 b»v-ših voinfh se^ter, ki se morajo izVazati s sprfčevali o prel^nji nporabi. Te sestre se bodo za sedai razdeKle po vojaških bot-n?ca!i v Unbliani z namenom. da «?e po-znele premeste kot bolnice strež^ice no novih voja^ldh bntnicah. }\l se bodo ustanovile v območfu Sloveniio. Društvene vesti in prireditve. Telovadno društvo »Sokol I.« v Tifnhlinni va^i bratsko članstvo na svoi VIII- redni občni zbor. ki pe vrši v nedelio, dne 2S. svečrma 1910 ob pol 9. uri đopoldan v veliki dvorani >Mest-nesra doinr«- Dr«it\'o za zaradbn in vzdržpva-nie sokolskcra doiri felovpdncnia dra-štvn »Sokol I-« v Tjfabllant vabi bratsko članstvo na svoi VI r^dni oboni ^bor. ki po vrči v nedelio. dne *^- svezana 1919 v vol ih i dvomni >MeFtnp?a doma< takoi po občnern zboru >Soko-)a I*<. ki se ondi \t^\ in prične ob pol d- uri rlonoldnn- drnštva sfav^^^ih đolavri»v v Sloveniji drznv*1 SHS br> v n^eHcr. Narodneiri domn« v T/mblianj. 0 izobrazbi vnieneev in pripadnikov str\v-benih obrti bo poroćal ravnatelt obrtne sole er- Tvr.n Su^ic- Zifl^rii. T^«nril. krovei. k!e>^rii T>o^?"Hi. slikarii cV'lo-vodie. uradniki. težak! vseh slrupin mopkesra in ženskesa ©pola. vaieTioi. ofetie in matere otrok. ki hoceio sinove v obrtni nonk odđnti. vabilo se v lastno korist na udeležbo prevažnetra shoda, Umeinislvo drnšfvo. V r*eh**pk. dne 20- t. m- ee vrei v Striiarievi ulici ^t 5. TI nadstropte ob 8* zveo^r uptanovni obeni zbor > Društva fIo venskih vpo-dabliaio^ih umetnikov«- Vablieni in dobrodošli eo v??i slovenski vnodablia-ioči nmetniki. ki entiio potrebo pmotre-ne^ca vzaiemnee-^ delovpnia Slov. trgivvski potniki se vabilo v nedelio. dne 23- t- tu. ob 10 nri pređ-poMan na pr-intelicki pes*.*'nek v 20-stilniških prostorih hotel Uniona- Važne stvari radi trerovistva. Gi>zdarsko društvo- Dne 20. i- m-se vrši na verandi hotela Union ob 10-dopoldne zborovapie na katerem «=e preuredi dosedanie kranipko-priniors-ko ffozdnrsko društvo v drusivo za ob-močip c«le Sloveniie in voli novi odbor-Vsi, ki imaio interes do društva, katero "bo zaFtopalo koristi £rozdne>čni zbor v ne«le- lio. dne 93- t- m- ob 10- donoldne v Sokolski dvorani uri Gresroncn v Kr-škem. Somišlieniki, pridite v velikem števi'u! Prosta orfrtinisBarnn sloven«tlcih f»r-mftrevfov v Linbliani. Odbor secitoii it eledečih ćlanov: Dr Kirba, Knmnik, predsednik. Mr- Ph- R- Rr»Tnor Linblia-na. podpre*lseVir- Ph- Prorazil. Koniice V«i dopisi nai se pošiliaio na dr- Karba. Kamnik. denarni nrispevki in prijave oa na Mf- Ančik. Ribnica V nedelio 9. februaria ic priredilo irtHPOđclno draštvo Jasoslovenk v Sa- *lasbo, pređavaniem to m korist slovenskih beguneev. Cimti d»-hodek |e m&ten in se noAlie ▼ Linbli^ no- iKrekamo tem potom predseđaici srornjefT« društva eoopet dr. BonArićevi in vsem saraievskiin damam sa niihovo blagu delo našo nai^rčnei^o zahvalo-Ga*,Uska župa ižanska ie imela ▼ nedeHo. une lJ- t- m obćni ZDor Zasto-p&nih ie bilo 11 d rus Lav, zbral se ie odbor in župni od poslane i v JGZ. Ga&ilno društvo v MokronuKu priredi tliie 23. iebroarja 1919 v gostilni gosp. A. Majcena ob 3. po pol dne veselico s tombolo. Uarila se hvaležno i»preje:t^ijr>. Občid zbor »Splošnega slovenske«« ženskesa društva« se vrši v nedeljo« dne 23. rebruarja ob 5. popoJdne na magistrat« z običajnim spoređom. Sl<»veiiket pmto-oajte k našemu društvu, ki je splošno in žensko, nikakor na ne strankarsko. Zastopa predvsem ženske koristi. Članice sprejema knjižničarka vsak torek, četrtek in soboto <»d 4. do 6. popoldne v knjižnici, kjer ie dobiti tuđi knjige. Članarina za vse leto 2 kroni, vpisnina 2 kroni. — Odbor. Narodna čitalnica v Kraniu priredi v soboto, dne 22. iebruaria 1910 ob pol 9. zvečer v čitalnici Cankariev večer, da prosla\i spomin pisatel^a - velikana. ^Spored: 1. Nagovor (^rvsp. dr. Ivan Pre-gelj); 2. »frotika«: a) Oj ta noC milobe pntna! b) Romantika (^a. Hormina Vnlen-čiČeva): 3. a> \z »Ob zori«: Phie de nations, b) Iz »Podob iz sanj«: Bebec Martin (g. Oton Župančič); 4. »Erotika«: Sultanove sandale (?a. f!erm?na Valenčičeva)- 5. a) Iz »7a krf'em«: O dr>mnvina. ti si kakor 7dravie. b^ \? »Krpanove kobile« (z. Fr Aibrecht). Cene prostorov so razvidne iz posebnih ler»nkov. J^er je čisti dobiček na-menten sklad« ra Cankariev spomenik, se prepla^Hi hN^ale^no snrejemain. PrT5etek ^rcđT>^o<1aie N'stopnic v t^ovfrl Ferd. Sa-fovi^a v četrtek, dne 20. februarja dopoldne. Nainoveiša porocila. Posebna brzofavna poročila Slov. Marodu*.) ODPOR ZAVF2NIKOV PROTI PRIKLOPI! VI NFMŠKF 4VSTR1JE K NEMCUT. Genovc, IS. februari 1. V diplomat-kih krojrih se govori, da nekateri za-vezniki ne bodo primali kmretence ravno^ar izvoljene nemško - avstriiskc konstittiante. da proklamira združenjc Nemške Avstriie z Nemčijo. »Matin« in »Petit Parisien« sta prinesla že včerai članke, v katerih namisavata na name-ravani nrot^st. PROFESOR MILLIOUD ZA ITALI- JANE. Geneve. 19. febrnana. Znani profesor Millioucl se v ?>Oazcttc dc Lau-sanne« \-nović \Tieto Dote^nie za italijan-ske zahteve po južni Tirolski. Meja na^ se^ra do Brernerja. ITALIJA PROTI JUGOSLOVANOM. Geneve, 18. februarja. Švicarski listi priobčuiejo obširne dopise svojih posebnih donisnikov iz Jueoslavije. Jean Martin zazovarja v svoji ponedeijko^ številki široko avtonomijo za Ju^oslo-vane. ker 50 med seboj lokalno zelo različni in vendar v svojem narodnom čuvstvovanfn tako edini. Zato bi bila centralizacija v postrinskih stvareh zelo neumestna. Liublinne. Zagreba, Sarajeva in Skopja se ne srne potisniti na nivo brezpomeTTibniti provincijalnih mest. (Te^a tn^i nikdo noče. Nasr>rotno, politični centrali^em pomeni nai§iršo sa-moupravo). — Pierre Duniton opisuje v »Suisse« z velikim odn^evHenjem Beograd, ki si pa še ni opomosrei od vodnih crrozot in gospodarsko moćno trpi. Nato poudaria velike zasluge, k?tere si je stekla srbska duhovščina za svojo domovino. GOSPODARSKA PO 1AJANJA MED ĆEHI IN SVICO. Gefieve, 18. februaria. ČeSko-slo-va§ka republika ie odpostala v živico k gospodarskim pokajanjem med drucrimi tndi znanesra ritrnoi^tra Lustlea. katere-x& so jrermanofili svoičas dol^ili velikih sle^arij v zvezi z dr. Knintzom. NEMSKO - AVSTPI.fSKA HNANCNA KOMISIJA V PARIZU. Geneve, 18. februarja. Nemško-av-striiska finančna komisifa ie došla v Pariz, kier so jo pa spreieli zelo hladno. Dali so ji razumeti prav jasno, da ne more biti niti govora o kaki franco?ki finančni pomoći za NemšKo Avstrijo. Čc se ta izreče za prfMopitev k Nemčiji. NemSki Avstriji so Frnncozi voTini po-magati 1c za slučaj, če ho:e ziveti v dobrih odnošaiih f? sosednimi .siovanskimi državami, če se hoče odpoveJati vse-ncmškim maniram in če hočcio voditi samostojno finančno politiko. Dali so # tuđi razumeti. da je vsaka politična zve-za Nemske Avstrije za enkrat prezgod-nja. NEMŠKA AVSTRU4. NEMĆIJA IN CLEMENCE4U. Geneve. 18. februari?. »L' homme euchaine«. or^ran franeoskega ministr-skega predsednika Clemenceau-a. piše: Dunajski mogotci skušato v zvezi z onimi v Berlinu mirovno konferenca postaviti nred faft accompTi. Noben argument ne vpliva na naslednike Viljema IL glede aneksijonističnfh nemških načr-tov. Narodna skuošćina se bo mogočc izrekla za pnklopftev; toda o eni točki ne borno nikdar edini in to so pretenzije dunavskih socialistov do enotni politiki z Nemčijo, katere pa ljudstvo v Ncmski Avstriii ne odobrava. NEJEVOLJNI FRANCOZI? Generc, 18. lebniarjaL Kakor se govori v dobro informiranih krogih, fc neta hi^oslovanske mirovne delegacije, v kateri Želi W3sonove razsođbc ▼ Jaško . iugoslovansketn sportu napravila v nekaterih franeoskih km^ft, ki so inače simpatizirali z Jagoslovanu ne-uhođen vtis. (Bržkone pod laSldm vpB* Vom. — Op. ur.)Italiia je predio« ođkfc>-nila in sedaj posknSajo Italifani tnđi ta slnča) izrabiti, da si pridobe izsvbticoe «ticjMfcHto frinpnidciMri ^IMlffrftla ,' Tti9i9mkm vortčUm »Star. *<*ro*m* U Zmgrtbm. NEUTEMELJENE VESTI O NESO-Gl ASJIH MED NASO MIROVNO DELEGACIJO. Begrad, 19. februarja. Jugoslovan-skt dopisni urad priobčuje izjavo, da vlada med jugoslovansko delegacijo y Parizu, posebno pa med delegati Paši-ćem, Trumbićem, Vesnićem in Zolger-jein v vseh vprašanjih popolna harmonija. Nasprotne vesti, ki se širilo od iz-vestnih kromov, so popolnonu neiteme-Ucne in izmišljene. ITALIJA MOBILIZIRA. Beograd, 19. februaria. V Beograd so t'rispeia poroćila. da ie Italija vnovič vpoklicala več že odpuščenih starejMh letnikov. Mobilizacija je naperje la proti Ju^oslovanom. Italijan^ki korak je vzbudil med zastopniki Antaate na Re-ki veliko ogroćenje. OSEMURNI DEI.AVNIK NA HRVATSKE M. Zagreb, 19. februarja. Jutri poteče l^dnevni ultimatum, katerega so stavili hrvatski đelavci vludi, da izpolni njih zahteve. Po Zagrebu iu Hrvatskem >ploh so bile razsiriene vesti, da priđe ob tej | riliki do generalne stavke v vseh državnih in privatnili obratih. Vsled politične in socijalne napetosti se je pre-bivalstvo splošno balo, da bo generalni štrajk dovedel do večjih in resnejših ne-mirov. Vsled tega priobčuie kartel nekaterih največjih s'rokovnih or^anizacij y današnjih listih izjavo, da se njegovi elani štrajka ne udeleže. ker liočejo po-eakati. da predloži minister Korač vladi socijalne predloge, kakor je to obliu-bi! na socijalno demokratičnom zboro-vanju 2, t. m. Sele, Oe bi vlada odkloni-ia Koraćeve zahteve, bi posegli v kartelu zastopni delavci po resnejših sred-stvih. Današnji uradni list »Narodne Novine« bo prinesel popoldne dve banski naredbi, katerih prva tivaja za ćelo Hrvatsko in. Slavonijo, počenši od 10. mar-ca naprei. za vsa podjetja obrtne ga, to-varniŠke^a, trgovskeca ali promet ne sra značaja 8urni delavnik. Drucra naredba !>nznava uvedbo delavskih zaupnikov v obrtnih nadzorništvih. Ker ti dve naredbi izpolmreta glavne točke delavskih zahtev. je pričakovati, da bodo opustili misel na stavko tndi oni delavski kro^i. ki so bili še danes odloćeni, da jutri ž n.k> zaoočneio. Porodila Itubljanskega korespondenčnega urada. TOŽAŠKE NESREĆE. Trst, 17. februarja. (Liub. kor. ur.) Katastrofa na tukajšnjem kolodvoru južne železnice je žalibog večia, kakor se je videlo na prvi hip. Već vagonov leži popolaoma razbitih kar na kupu in pod razvalinami je še mnogo trupe!, katerih še nišo mogli od praviti, ker so kar zapičena med železjem in lesom voz. Izprva ie bilo navedenih 150 ranjenih in mrtvih. Število žrtev pa je žalibog večje. Od 450 vojakov, ki so bUi v vagonu, se ni resila niti polovica, Dostop do kraja katastrofe, kjer še na-daljujejo delo za rešitev ponesrečenih, ni moKoc. ker je popolnoma zastražen po italijanskih vojakih. Trst, 17. februarja. (Ljub. kor. ur.) 0 vzrokih strašne žclezniške nesreće, ki se je dogodila snoči na tukajšnjem kolodvoru južne železnice, se poroča od druge strani: Včeraj zvečer se ie odpeljal iz Trsta daljši vlak samih vojakov, ki so potovali na dopust v lta-lijo. Ta vlak je moral čakati dljc časa v Nabrežini. Ko je hotel okoli 11. ponoći nadaljevati svojo pot, je ostalo iz došlej še nepojasnjenih razlogov zadnjih deset voz ločenih od sprednjegra dela vlaka, ki se je že jel premikati. Teh deset ločenih voz je jelo drčati nazal in se spustilo po navzdol viseči proei v čim dalje hitrejšem diru proti Trstu. Na telefonsko obvestilo iz Na-brezine SO V Trstu premaknili tračnice na ta način, da sp prileteli vozovi na mrtev tir pred Si!ožem in da se je tako preprečila na kolodvoru vsai druga, večja nesreća. V ubeglih desetih vozovih je bilo okoli 450 vojakov. Sprednji vozovi so se pri šunku v Trstu popolnoma razsuli, zadnji vozovi so se manj poškodovali, tako da so vo-jaki v zadnjih vozovih zadobili manjše poskodbe ali pa so se resili, dočim se nahaia pretežna većina težko poškodo-vanih in mrtvih pod razvalinami spred-njih voz. Že medpotoma, ko so vozovi din ali proti Trstu, ie poizkusilo več vojakov skočiti iz voz. Prejkone so ostali ob profci mrtvi ali močno po§ko-dovani: to se do sedaj še ni dalo do-Knati. Ko so dirjali vozovi iz Nabreži-ne navzdol je zlezel vojak iz voza na streho in od tam k zavori. Zalibog njegovo prizadevante ni moglo ustaviti voz v proznem dira. Trst 15. februarja. (Ljub. kor. ur.) (Zakasnelo.) Veliki požar, ki je izbruh-nil v delavniSki baraki tržaške ladje-delnice v Tržiču in ki se ie razsiril zelo hitro, je uničil skoro polovico te ladje-delnice. Škoda znaša okoli pol milijo-na kron. Trst 15. februaria. (Ljub. kor. ur.) (Zakasnelo.) Pred nekaterimj dnevi je tukaj ponesrečil italijanslri hidroplan. P!ul je nad mestoju in luko, kar se je zvnril hi treščil z visine v moric nred novo luko. Aparat se ie polomil; pilota. itaRianskecra častnika, so našli mrtve-Z3L y raorju. TUĐI NEZGODA. r Ttat 16. februari*. (Liub. tor. nrj (Zakasndo.) V tukajšnjem mazzinijan-skem ilasilu »n jrrido đi ttberta« je iz-iel pred nekaterimi dnevi redakcUo-nelni članek, ki se je bavH z žefezničar-sko stavko ter tekuSal z zavijanjl do-kazati da je stavka politične naravi Namen članka je bH hnjskati proti jJtfsđgaoOm xtott ptott ndtiUaasUni tn obenem prott tnkajšoiln soc^alnim demokratom, ki so se izjavili solidar-nimi s stavkujočtmi Železničarji Dan kasneje ie bil ta Članek objavljen v milanskem listu »11 secoio«. to pot pa s podpisom »Rodolfo Pirnet«, ki ie sedaj glavni urednik srej imenovanema tržaškemu listu »11 Krido di Uberta«. Socijalno - demokratični voditelj Tun-tar in za njim drugi so potem razkrili v »Lavoratoru«, da je Rodolfo Pirnet, ki je spisal tak radikalno - itaMianski članek in ščuval proti nemškim in slovenskim delavcem, bil svoj čas pod av-strijskim režimom načelnik oddeJka v okrajni bolniški blagajnici in zaeno 3O-trudnik z!oglasnee:a avstr^akantskega in ovadu^kega glasila italijanskih va-strijskih hiperpatrijotov. >La Gazzetta di Trieste«. Kampijon, ki je torej pod pokojnim avstrijsko - nemškim režimom stopil v službo psevdo - italijan-skega in nemško mišljenejra lista* ki so ?:a izdajali agentje tukajšnje vlade in Ie z njeno denarno in moralno podpo-ro, in ki je tedaj vse kriiema ovajal, kar ie bilo italijanskega in slovanske-ga, se gerira sedaj kakor apostol in odrešenik čistega italijanstva in obre-kuje za plačilo vse vprek. Kakor objav-lja »Grido di liberta«, je moral Pimet (čisto italijanskega pokoljenja) demisi-jonirati kot voditelj tega lista. Njegovo umazano perilo se te dni pere po tukaj-Šnjih italijanskih listih v zabavo in moralno povzdigo tržaških psevdo - italijanskih značaje v. NEMSKI NAPADI VA VELIKOVEC! Ljubljana, 19. februarja. (Ljub. k. ur.) Včerai ob 9. zvečer so Nemci med Arlsdorfom in Neudensteinom napadlj Velikovec. Sodelovala je težka nemska artiljerija. Napad Je bil ob 10. zvečer popolnoma odbit. S tem so Nemci prekoračili demarkacijsko crto in kršili premine. ZANIMIV ITALIJANSKI OPIS NAŠEGA DELA V INOZEMSTVU V SPORU Z LAHL Trst, 16. februarja- (Ljub. kor. ur.) (Zakasnelo.) Milanski »11 secoio« pri-naša daljši dopis svojega pariškega dopisnika glede pogajanj o jađranskem vprašanju v Parizu. Med drugim pravi poročilo: Ministrski predsednik Orlan-do odpotuje jutri (dopis je datiran od 13. februarja) v Rutu V nekaterih dneh se vme VVilson v Ameriko. Ob njiju odsotnosti se bo nadaljevalo oficijemo pretresovanje raznih vprasanj; jadransko vpraSanje pa ostane odgođeno do njiju povratka. To vprašanje je malone izključno v niunih rokah. Kdor pozna Wilsonove ideje in Orlandove ideje, lahko uvidi, na kateri po ti se nahaja to vprašanje, namreč na poti kompromisa. — O težavah, nastalih v uporabi VVflsonovih idej za jadransko vpraža-nje, izvaja dopisnik, da ie AVilsonojfr projekt smatra! pravičnim en del itaH-janskega programa in en del iugoslo-vanskega programa, oa se je nepriča-kovano ustavil ob točki, kjer je moral VVilson sam uj^toviti, da sta dve njegovih temeljnih tr»Čk v očirnem na-sprotju. fn na to točko so se reducirala pogajanj a med VVilsonom in Oriandom in v tem 02ini se morata oba po svojem povratku sporazumeti s spravljivo formulo. — Medtem pa so Jugoslovani marljivo nadaljevali delo za svojo stvar. Minuli teden bi bili morali podari svoj ekspoze" pred svetom desetero zastopnikov velevlasti; no, dnevni red ie bil izpremenjen in nlih ekspozć borno čuli kasneje. To pričakujoč pa so Jugoslovani neposredno in oficijelno zagovarjali svoio strar pred VVilsonom ter mu predložiti poleg drngega zemliepisno karto »Ju1^«]ce BeneČije« in Dalmacije z vrisanimi seđmimi čr-tami. med katerimi ie znacilna posled-nja crta proti vzhodu itaDjanski maksimalni program in poslednja crta proti zapadu jugoslovanski maksimalni program. Med tema dvema skrajnima crtama so bile označene druge po zem-Ijepisnih, etničnih in strategičnih raz-logih, in med temi vmesniml črtami so Jugoslovani predlagali meia kakršno zahteva njih nova država, — Zaeno s tem delom prepričevanja so se zatckB Jugoslovani v teh mesecih tuđi k dru-jarim manevrom, y katerih so mojstri. Med temi spomin jamo na prihod srb-skega princa Aleksandra v Pariz, na oficijelno priznanje Jugoslavije po Ze-dinicnih državah in naposled na drugo ponesrečeno potezjo. kl naj bi vzbudila v javnosti vtis, kakor da hnaio Jugoslovani, drugače nego Italijani, popol-no zaupanie do Wilsona in v pravičnost svoje stvari . . . Dopisnik se na-pasled pritožuje, da so Italijani svojo pravično stvar tako malo pojasnili v javnosti: sete zadnje mesece so v Parizu neposredno in oficijelno Oredočili pravične italijanske razloge. — Ako-tudi sporazum se ni dosežen, je u pa ti, sklena dopisnik, da so zaupni pogovori med Vvilsonom in Oriandom rodili dobre rezultate. Ob njiiu povratku v Pariz mora priti do kake rešitve. NASA NOTA WILSONU O JUGOSLC VANSKEM . LAŠKEM SPORU. Novi JoHu 18. februaria. oldne od 8- do 9 štev. 1 do 400. od 9- do 10 štev 401 do S00. od 10- do 11. Stev- 801 do konoa Vsaka stranka dobi 2 kff na ose-bo, kilo."Tf>Tn stnne 1 K- 4- Kislo zolie za TI- okrai Stranico TI. okrai a nreiemeio kislo zelte v Se-trtek. dne 20- t. m- riri Jakopičn na Miriu- Dolo^cn ie ta-le red: popoldn« od 2- do 3 štev 1 đo 700. od 3- do 4- St 701 do 1400. od 4- do 5- Stev. 1401 do konca- Vsaka Ftranka ^obi 2 ker na- ose-bo, kilo*rrnTn stane 1 K -4- Kislo zelie 7:a TTT- ofcraj. Stranke TTT- okrr»ia prejmeio kislo relie v 7>etek. dne 21. t- m. T>ri Jakopifu tm Mirin- Določen ie ta-le red: dopoinne od 8- do 0 Ptev- 1 do 500. od 9- do U čt 501 do 1000. od 10 do 11- Stev. 1001 do konca- Vsaka stranka doM 2 k* na osebo. ki|ofrram stane 1 K- -1- Kiglo zelie za IV- okraf. Stranke IV. okrnia Dreimeio ki«io zeife ▼ r»etek. dne 21- t- m. Dri Jakopiftn na Minu- Določen ie ta-lo red: poDoldne od 2. do 3- ŠW 1 do 600. ođ 3- do 4 Ptev. 601 đo 1200. od 4- do 5. Stev- 1201 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg n« osebo. Vilosrrftm star>e 1 K"- 4- Stranke, ki dobivalo meso uri Tonira. se imaio zslapiti v aprovi«8č-nem uradu na Polianski ce^ti 1SAT-. kier dobilo nove izknzniee za meso. Doloia se ta-le red: ▼ cetrtek. đn© 20- t. m, stranke z ze četni mi črkami od A do I in v petek. dne 21- t- n> r Crkami M do Ž- Prinesti io peboi 1- Ftaro iskaznico za meso. 2 rmneno ali zeleno l^citima- eiio za živila. 3- želernifarii. naknime kniižice. ozlroma notrdila o števihi O€»eb in 4. kdor io hna, iakarnloo ubo?-ne akciie- TTradne nre doi>oldne od & do 12- in popoldne od 3 do 5 nr©- Stare izkaznice wi meso 80 noreliavna kakor hitro dobe stranke nove iskaa-nice- t Ci ▼finim državHlni ▼poco'lcitceni (tuđi njih vdovam in sirotam) se bo prodaja! v četrtek, pet§k, soboto hi poneđe-l!ek dne 20., 21.. 22. in 24. febrnarja popoldne od 1. do t t skladlSfio. OrađlSč© a podoritllčje, sladkor. Ccna «e fevš pti prodaii. Na vrsto pridejo v četrtek stranke od A—H, v petek stranke cd I—M, ▼ soboto od N—R in v ponedeljek ostale. Prinese nai se se s sebol posode ali rreče ter Ie ožigosan denar in drobiž. Poizvedbe. Vojno dopolnilno poT«li9tv* liluV Ijaaa- Voinemu dopolnilnema **o\eli-stvu Liubliana ie došel mrliški list o Antonu Mesoiedec umrlem dne 9 novembra 1919 v rezervni bolnici t Kira-lvhida na Oerrskem brez vsakih oseb-nih podatkov- Komnr bi bil imenovani znan. se naproša, da sporoČi z navedbo tuurađne stev. 2391/E do možnosti njegovo roistno leto, bivališče in priBiof no3t (občina. okrai). — Voino dopolnilno novelistvo Ljubljana- Izjava. Ker se od raznih oseb v Spod-nji SiSki širijo o meni neresnične resti, kakor da sein jaz ovaduh sospoda. sprevod-nika drž. želez. Josipa Kravanja. nazna- njam tem potom, da bom proti Tsakemu razširjevalcn zgoraj označenih vesti sod-nijsko postopaL — V SpodnJI Sifld. dne 17. iebruarja 1919. — Karei KanonL 2112 Kie se nahaia misar Iirnae Kos, ki te bival v letili 1916 do 1918 v Bkol- ii Loki. Naslov nai se sporoči Josipa Medenu, orožniku v St» Ropertn nft Doleniskem. Onim. kateri imaio svojo© pri bivšem 7. lov&kem bataljonn daie lahko podrobneiša pojasnila st- Ivan Soklii Novi Uđmat 167. Liubliana- Obeneo prosi, da nai mu morda kdo, ki se io vrnil iz ruskesa irietništva, da kako porobilo o njeffovem bratu Joiefu Sok-lič, ki ie leta 1914- odšel s 17. pp. t Galiciio in od tedai ni nlkahega poto-čila o njem- Fotografsko stpjalo Iz ždernih paSe je bilo izgubljeno dne 17. febrnarja pope* dne na potu z Gline, Tržalka cesta, do mit' niče na Tržaški cesti. Najdltelj se prost &\ je odda v prodajalni UrSule Oran na Glinj cah št 68. 20* Izgubila se ie v petek pono5 po predstavi »Tugomera« v ali na poti Iz dramsk* ^a sledaJišča, skozi GradiSče, po ZvtzđL \Volfov1 ulici In Sv. Petra cesti kofnhovini >Z 1 a t k a f a c h s<. PoStetri naiđlteli * prost da )o odđa proti nagradi 100 kron m Sv. Petra cesti St 2& Rohrmaim. 2096 IzroMJena Je bila snofil zlata zapes^ na nra na poti po Rimski cesti, Oospost ulici Emooski in Cojrovi cesti. NajdJI na) k> proti dobri naldenml odda ▼ nprav-niStvu »Slov. Naroda«. 210J1 Izsnblte se je dne 16. februaria majhnjj crna psička (anjdeskl prepclKar) z izredoj dol šimi nšesL Cujo na bno Ety. Kdor v<| kaj o njej, na] sporoci pro« narrao5fca od Jer* nove nUce do stolne cerkve: nrosl se pt> Stenesa naldltelia, da Jo odda proti nagr» dl t upravnlštvn >Slov. Naroda«. W IwWtte8 te odtoTonđ mnćKKa Valeotti Kop««. 43. Stev* .SLOVENSKI NAKUO~ dne 19 februarja 1919. Stran 5. Co4ai s*I«a Nina ftcial. VpraSa se: $*. Petra cesti st 20.1. 2158 • clkih konj kupim. Pismene ponudh** im: .Kornati* SL Jeraej, Dolenjska. 2129 1_.\ mesečno posolilo Prijazne no-ruJ-c -*a u~r. SIov Nar. pod „Stroj 2!»'. 2148 WM sM Wm, seeje in aerzijski zistorH, stara sveta po (j ba na svi!t, mavJevi krpe* Bapr«£a<. Dvorski trj ^' *a4 Sarodoo kava;*«. Do-poldae, 2154 ia se ? lajea W Msi fc-\ v B?ežica£i z gosti In istom in i.ijnim inventar*«« % 1. matarkom 1919. Pr*-j-vie nai se vlo*tjo do 1. marca 1919 pa Pesoj.Inict v Breticafe. 2126 mm awm te. if&kov'C* 5: aKro^el sli rezan. Cene za les blažen v vac*oa se naj naznamjo na V. SCAGKETT!, nama iaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 im wm m. i;:e^: se i^fte za pospravljanje sob proti do-brentu plačnu in dobri hrani, kl ie v MJi. FrednoLt ima tt£ta, ki srovoi. češko. Vpra^.-s «=:> pri Josip Bergmanfl v ijaUjafi?. Polj33*kt c 87. 2OĆ4 ■gaf* v denarnem zavodu a!f kakem BrSlu veČicm rod etju iSče iz vjetrova dcSli bivši uradnik, absolvent ;.*ahrove t?gov?ke Sole, zmožei s'o-•, enskrga. nemškega in Isskega jezika. Can:enc ponudba pod „zancsljiv* na Anončno pišamo Al. Mateltf, LjnMjina Kongresa* trg 3 L 2'"1 |Wi tt* lakasti besani polčcviji ^7, 4. » »t*™** *.viie% »oatajja 0 & dega tesa v Vegovi ulici iO/1. 21 ^7 Pfffja «• Y*? POStelj priprostih ir\ npnj 11». pol\$* vrate omare, ©gl<-da^o na sto ato in razn^ druge stvari Nrrclov se **ve v prodajaJni" tbbaka Rimska c 24. j^i tltSIffjn 1» samo do konca «wca t. I. pa jako ugodni «eai. Cenj poredbe na Jos. Cizei, Poljela, štaierska. _____________ ' 2144 Dfflfe «• đve P°S^J' 3 vlo*!ci fn rlUiU I*, žiranicauni. f ru oočaa oiaa-nca, dve staii pisalo i omari, ve* po-dob> odeis ineno perzijansko o v Gosposfci at. 12, pralkjc 2168 UĐI DIHllflm p:ti v kaksno siu:->o 3 družino vred. Zmo2ni smo vseea kmeč-kega dela. Vzamenn tuđi kak5no ma»o kmetijo v na'-em. Naslov pove upnv SIov. Nar. 2 U1 M M sareW iiSnSr r»r»pravnih dcloma za Jimcij, dtlooia aa flžo!. oziroma za vrtno ogn.je, ima na prodaj Valentin Janhar, Žzje 27, pošta Medvode 2143 UlOUUlOllJC ubstoieče tz kuhinje dveh sob, Dredsobe. mostovfa in diu^ib Dritiklm bi rad menjal za vetfe 3 s^b v mestu Več se izve pri ti Ha a n Ster-Ickario, M«stna arasUoka Ijobljaaska. Sit Ollfl H sc rTfcirj2irn k<>* Vcm-JJ UUll II pa»>on dobro uspevajo-Čemu podjetju najraie stroincn.u mi-^arstvu z izrabo vodne ali d'Ugc mofi Sem Uotwa2en, 2-1 i^ten mo* z rcal^no maturo In vešC: pisarni^ke^a vadsrva. onudbe pod , Inđc^tr.'ja • yos so leteće, ftoSis?*. \v< Pri Sran-ski d^ie'ai po^rnir'cl r. a. dei^'ie ;Ul!enFie Ja rdllta© zmverovai^llce V ftjvbl^li, Mirije Terezije ce^ta st. 12, H. dobljo že «:Jno njesio pod najugodf*«jšimi pogojL 2014 :> II Uli ie Boprmloj vela imiiim V% wfi ra najbolj prometnem kraju za 400-000 K. NaplaČila sc zahteva pc-i >vico. ostane k po dogovoru. Posrcdovald izfcljučeni. Resne ponudbe stvejenia upravništvo Hs*a Slov. Maroda pod .trgovska h*5a 1821.* 1821 ritslffte tahoi svoja ^ocodli« * »avedho št«4tS yi«a;s3 te p9«7if9v a« 90«'Al predal 135 LiaMjaa«. ^j~>2 Hrsntsaa deželaa o* dPToi»*ca a. a. dataln« a#sf»titi« te i3» strerte lavarov&lnJc« ▼ Lfabljć«^ Marij« Terczije cesta ^^ 12, II. sprejme nroti visoki btalni plači in proviziji. !^>L$ Sva6a stea'inske, z voskom mcSaoe, gore i—6 ar» tucat po K 27"—-Svc^jc ceresinske, 20 kosov ni kg po K 29— kg. Sr«ma za čevlje (Chcrdme: :;na, srednje doze. 1 tucat K 18-—, crna, velike doze, 1 tucat K 2y—, rumena, rednjc doze, K 20-—, velike K 32*— za tucat Tu.V.etno milo najboljše viste št. 340, 1 tucat K 65—. La Pajv.ka kg v 70"—. I.a I.a poper kg K 140—. 1 tucat krtač za snaže«Je tevljcv najboijšc TsLe K 46*—. 1 tucat krtać za blato, liajboijže vrste K 36•— . ¥«e fraak« po portatiail Naročtia na: 2180 M tol ost. „Sim" ton mi SI. Wnj&. Žalostnt narnanfarno vsem sorodniTcom. znancem in prijateljem tužno vest da Je na5 iskreno ljubljeni moi, ozitoma, beat Ivan Rogina TelepoBUtolk v starosti 24. let, pfeviden s tolaiili sv. vere, v petek, 14. febru-arja 1919 ob 4. uri popoldne preminul. Pogreb »epoiabne^a nara pokojnika *e bo vrftl v pone-deljek, dne 17. februarja ob 10. nrt dopoldnc. Podgorje, 14- tebruarja 1919. 2167 Sete ftoa*ma, žena, Marljs Mmm! JMlpta«, »»ite, A»taw Sortna, sestre in brst, Fcra^aiaad ; •#, svak. Žalostntm srcem naznanjatno vsem soiođnlkom, prijateljem m znancem ptetresujočo veat da M naša nepozabna soproga, ozi-rgma msmica, goapa Anica Lenart troov2ava aoprosa v acboio, 4oe 15. avečana 1919 ob 1. uri »ppfkame, previdtaa a tolažili »v. «te » atarosti 14 Ia4 beguvalano araaH«nla. Truplo nepozabne pokojnice $e bo v pooedeljek, dne 17. sve- čina i9is> o* a »i popohtM v l*L?l!!!tl' A^?A5f*!S? c£ta St3lf avaeano blaffoafovikv prtf ayMj^ P^faotttato jaJy palice v RagozoicJ la Sm pokOilo v rcKftjtaakeai groU k ve<, ne mu pofitku. . .___. . „^^.^ Svete »ato sa di* ***» •• **£""+ * "^** Ptnj, d»e 15. iv^aaj 1919 2?^ BfPif u vsako delo izkuiena se pri-■UP PO^ča flaapeai 4« v dUa, ^ Oafrfr, Wtthl laka ft«. proda. Kje pova uer. Sfev. Narod«. ________________^147 _________ WfMhmv M »» ve^* i^^viT EiSlafiCf, različne tehtn ce sarej ■em. Ponudbe naj se poSljejo na m-sJov Kiq Rebck. Celje. 2!3d Solim nar kool za težo ic Pl v lt»»ljaai, MikloaJ ćeva eeaU 10, ftann^HO moderno» obstofeSe iz 3 lllCilUia^C, sob 111 orit-klin, se z:m:-nia ^a jedrinko 2 sofc. Ponudbe pnj .Jcdaikd/3tN# na upr Stov. Naroda vom, tuai objektiv satn lmi»>3 Na s'ov I«. Hrena, L'ctljana s:dcc*';o 3ttol I. U MMUaT. 2161 B-jfftJj instruira v vseh pre-mrtih biKlJ Iju-Hke Sole »n mei*ansj. Dooisi 2 rzaa^br »R«sao dclp 2156" na upr, Slov. Nar ?f!Pn B HT?ft)ih '3če invalid uradn CUUJ R PG39HN1 5:l»w, rrori mes-.-^- oe:nu odplasMu r^ li dnhr m obrestim ^ouudbe poU .300d K »I3g* na upra< SI Nar 2138 tfltifmn mUda tn spretna, ki bi bU-ftUlIihll, b 2UK>2na iudi guspodtr -tva se iSče za večje ?o Dodinjstv . Ponudbe 2 naredio rla'"e m ref^rene oni *e rfitHeo naslov: M. Ktjtna. Samobor, vi.'a Wafa«r. 193 ^pp"'•?>♦ rr.ci'ans'.ve, pr>tem strojne Jobrim iL>pehorn, išče rrimerne službe. Nastoo" takoj. Cenifn* p'inudbi? 11 uprav Si.iv Nar. z pogoji pod BTe!i aik I2 2046-. 204* Vffilf fl'iftftf s sttbs^TtiC'J^ko tavico, Rl'Ul !• l£il!t kt je žc dve let. iam-.-stojno vo^il odvetniško pišamo, lić* i 1. mainik^m me^ta. Poncdbe s po-ff>ji p>đ .Mariji? tfeiavcc 2#53* na up« Siov. Naroda. 2U53 K%iWl ?H mptar !!eS:T neiiiž'«n» d^i-u Koroš^e ?» »*^e. Vsto*-tak'j'. Pont'dbn s s'uShjnimi p<>!rof! rod ^ifro ,0s*T¥ai|i 2170* iia upravo -štvo Sl~r ^ar. Žena b« rnogia event prevzeti tuđi gosp^dinjstvu. 2!70 ITj'mvRfff«! bi se rad učil 15?eten, i»--ili ulJ|?Q leligenten, krepak fanfc, stn jiadrnka, ki ie dovr5;l 4 razrei re-a!ke Oskrb-3 « vsirm potrebnim bi ra* rad »mel v hišf, zato bi se na t"liko d 'e uč'J Nnsiov v uprav Slcv. K^?. pod „Sfifcarskl iCencc*. 2139 ftifah star 17 let, ki je bi! že dve Bi.i.t-.1, :?ti v t*govin». a je moral vs>ed v^ nb r37.mer custiti ućenje želi pr ♦' v Mako več-'j treovino na debelo Je zć 3V m m^Tan Že'el bi Wra«t kier se naha:a obrtno na^al e-hi 5o1t Ceni. ^onise na Aađrej Ja% St. Yid tri Piaa^ai Štajersko. 2)39 Uso:am si nazian'ti si. obxin%tvu da sem za"el oseKio iz\r3evati s~bao sMUzr^U« otet C9n9 vHmerme. Anđrei Jacier« Trnovski pristan 16. 1021 1 lor.čič iz porre^-^ K 6-—, 1 tucat ^^^W^^>J^^ M!IO xa B^ITJS ^*^- 1 komad 13 . 1 k( I IO -• P.< t-•/nr>5ilj3tvi zne ka naprej dobavlia M. ;fcr»key, ek; ortn■» oodtetje ¥ Tapre-bn il«v. 199 Patite,*«* 3III. Sr-vateka, 479^ f f Mirođllnica in zatoga fotografskih aparatov ter potrebšiin. Barvila za obleke „TEKLA**. Pralni »raiki. Čistila za slamaike ,.STW>-ilN+t. Nac mestilo tabaka. '«*4one-stilo toaletne?« mila. „RCZNI PRA-SEK4t najbalt&e sfc4&tvo 2a ae§ova-pje polti. ?re:zknieoo dobra sredstva arUi aoljem. — ParLai iu diiavc. Sredstva 2a konzervirani« jsje. — — KoncesijonuraM zajoga Uia^v. ^k dvema koojama m tarejaK U Hfm> mi pmmm^miH trn *mf- ffajlaajM > mfamoraa*« eloač« a« llCHaU >Mđa za §05 K. Tuđi a#ka] ilili jt isldlaai na prodaj. Kj«. nove upe. Slav. Naj«4a. S060 nudbe pod , Posle vod ja. 2tM0* na unr.iv. .Slovaaakega Nareda'. 2010 Iztt raA-itrolail in zlđsr, se spreimeU pod ugodni mi pogodi v vc oskroovaisici v Mariboru. 2070 EisptM im *?,"S^„i ^ gi mob;liir radi selitve n* prodaj. B!fi-w«Uova 21, parter. 214? 5fltn?a rrodafam 50 hl, 3^ storinj. 1 / L^Ull L l'> K Zaloga ž^snja ie v .-i^rebu * »^!ov povc upravniStvo Sl.iV. Naror. 19S3 Vt»|??i 771^2 ve*^ tucJ' etnigih pisarn;- '•flJIlJ ftUJjU, ik'h po5*ov vojaSČinep/ost il^e primernc službe. Ponudb« nn i:r>r .Siuv. N.irođa' p#d .Kajxj;^4MUa ^O^V Mil IMlfT^^vnia 2a tova me in indu-3. jfflMiO! str. ohrire dobavlja ■recii'il-'i trjjoviia Valentin Urbančić Ljiblfioa. Fraaćcvo oabretfe ftt 1, 14^1 PuaI« faiM v orifii'aalnih zaboi'h n ilCifl lOjlC IsiO komadiv proda po 64 vinajev 1 komsd pr« osp^^e^^. -revzem^niu a» t>I^Č'1a na»rej E». S»o-paaz. ta^alec Ss štajtr&k*. 1434 HiOUtii nnni ali kak0 dfU^° unetno UiC'otU LJuUj gr.o i za travnik kupim I« z.'imenjam z oblačilnim blagom Ponudbe na poStn- nredal št. 27. _____________2 45 linhrsrffei 7wn" ceu letnfk od leta ti]l!I!i iml W;-D 1017 kaoim oz. ;imenjam s roijubnim t ^gom. Pi-•mene ponudb? n* u-^ravništvo Slov. Narada pod .Zvob'2041". 2011 !nfel:.!S!l!!H 58Spi3i&a. i^^Iei!" 2mo'n& ki ima vesel>e da otrok. Želi criti k b".«iSi dru?ini k otrokom sr. St Nar. 2078 ?'f^V?n'3 crićaa in poštena, 83 /5Ć€ £ lii'U U, k ofeifcr| od 4 oseb P.a^^, hr.ina i: rostoranjc jako dobro. Na-stoc s'užbe tak j, ^ntii troSk* rovr-;cn^ — Naslov: Oiga pL Jtlk, Zae^ea. ltica 131a. 2073 i3i3l 13 B3T5I8 prrvTečenamtemno-čeanjevira lesom toinirana. 2 omari za ob;e'»odi?. Jesenice-Fa|iM 46. 2127 ?3fet*?3!« gratis is frEu«! oc"e.T^ nociiJii, b nkoštnih, duaai^km un^tai-šKth kartah. p:s msVih marah, kf«Jen-čnih ^rakovih, sviačntkih in peresih /:a prenrodajalca »x> cenah ns debelo Za poisltusno oeTnJŠkih a gađale v bat vot sku, bi«^ku in z'a-tein ^Ie5ku sortirano y vsch ie fk h ^3 K 25*—. Po covzetfn po^tl a tvor nica !ut<£usnji;:i ^annfa Ađlcr, Zeisc! & Comp. Danaj (Wiea). IL Ptatcrstr. 66. 1803 Cl EC ^^^, sirižnik Komad "«■— in 3'65 K. Bah<««nH« *«Ukl Malk i «•« m«q« M00 sli. kami brviplatea. 449 S. bHM, Hartk«r št. 74. lajfineiše vrste razpoSiH-i na drobna ti <1e(Je^o, po eto n»2ki ceni tvrdko Sreinik A Fritsch •v. ratM lom it 1T 1317 ^nsfn toalctno milo fiao diSeče, komad 100 gr U2*kr 3 k - madiKlS—. 12 komadov K 48.—, 24 komadov K 92.— Pr&w domaje suho milo sa pranje sg K .-2 — Pri večitb naroCiUn popust Jro'i vpo?»!ai/r zneska naprai do-btvlia M- Jft^pf. t&svgrt^0 9a)đlt-kj« w laaMts« M. li, F»lrlailatf% tMica at. i 9t ^aa»T&. -m5 mMmmmmmmmmmmmmmam Vsaacga draaviiMa ataljevtac SHS dolino* Je. da ae »nirna ma javna vpfaaaaja. TTaainhuiiinj gktihr aa kufaio, aoliiiao, ^oapodaratvo ai aocijalaa 1 vraianja je polmesečnik I „RAZMAH". Ta KvfH oscstvu, ali pri l-sni trgovini. Naslov pove upr. Si. Ka-rodJ. 2068 Bs^n'i5?1I Wha Doktor prava, drž soho, primarno* dobro meniovano (pl-saina miza, divan) 7 električno ra?- sveUjavo, najra^'e v bhtini sednije, ?a 1. mare ali tuđi taUot Cenj ponudbe od .Mebio?ana soba'2361s na ir^rav Slov Naroda do 20. t. m. 20JI )igi8li iJ^u spi^ime 36 let star slo- ' enake^a. Tn nemškrga ter italijanske-^a jcii.> lia.^0 W1J' na upr. SI. Nar.______2013 vfonnnrafa a" stenoeraiinio, kl pile 0 KilUglCld tuđi na stroj, sprejme od-vetniSUa pisaina v Ljubljanu Pogoj nopolna izurjenost. Placa po dogovora. Pismene ponudbe na u pravni Stvo Si Naroda pod .Ođfftatfki ■iurat/iTU*. Vftffrmunnta •**• P1«™« ^ T- ••"ka, ROMiPliEIlIa eđtetifta f PtijH. Vstop začetkom meseca aprila ali najpozneje s 1. majem t. 1. Ponudbe s« naslovijo na nisarno, kjer se zvejo tudl pocoji glede p:ače. 1976 Smeten elektramaster Sin' £ lavec za oskrbovanje naprav z vrti I-mm tokom, instalacije. 9t IŠtB pod iako ugodmmi pogoji. Vstop po m©2-nosti takoj. Ponuube pod ,500 V 1*87* na upr. SI. Nar. 1987 Nanrnilai' omare' mize» »p«'«' drvaat llOlllUttO]. postelja z opravo, nočna omanc3, pisalna miza, krasno v!o|etun starinska omarica, stali, ogledala, je-dilnt servis (Aft-VVien), pristne utajo* like. kranjske avbe, več perila, oblekp, podobe (starinske) in druge starinska reci. v soboto, nonedeljek in torek (2^ 24, 25, t. m.) od 10.—12. dop. in od 2. da 5. pop. Kongresni trg. 3 IL 2027 Ze graščine se išče kuharica, ki sc obcncin razume tuđi na dru^a hišn« opravila. Pogoji znanje slevenskegft in nemškc^a jezika ter dobra spričevala. Ponudbe rwj se pošljeio na oskrhoištvo Braščino Sfrasss9neB0 Foita Oozallsko, Spo^nje Ćiafanko. 2071 fipilagoi Hv 3SSS Poleg Križewniške oerkve. rotnr^I. 6T'u»ise Perhreti. Basglednic«. Sklc«. Povetevfo p#Tt»kl sliiti. afits.-cbaa aAika aa pa>ro«la« Hd. &&• Slika xa legttlaaaall« ________________________v >4 arah. T>___________________1930 Kraikodobno dobavno w use narodne drfav# ::■ Hunesie m-Endi ^ za vse manf in visoko vredno kurivo. — Dosega najveće pare s prahom rjavega premota, kossovim pepelom, prstenirn premogom. — Vporabo pri vseh narnih kotUh ter za železne kovinske, tarilne in topirne pe*i. Zahte-\ aj e brezplaćne ponudbe adHnazSalmov« iajaia)tea> tvawala«( H|a« (ffiHi_) W®~ Naročite *^i~ najboljše navodilo (recepta kako se napravi dobra domaća aijala po ceaf; kakor viao, vib^ilfavo vina), f»«it, falMltaik in hr«i«v««. Vsak ga lahko doma pije. — Proti piačilu K 6— na raoi naslov poJiljam vsakemu vsa nataačna navodila (Rec) 1980 Odprite oči: ~m aja* Boajst sasteftavkl Naslov: Im&itoii Uteratorif VIUSKA KLET P. W. Pošta: Stora J. t. Spođ. Žtafersko ^4/A/n Sinkovee Fuučka Siakovec roj. Kara&m poročena Ghnce, 16. svežana t9t9. Slačevina, j takve. j Bazno bU^o ma tonske obleko- i kloika, ieaako lm otročje nogavloe« Mcihe hlačo. Žoaakl prođpasaiki Hc^av.cd ia razno drago ma«' nulaklarao blago« Sa dobi: 118 Franco¥eiH nMn si. 1 v Ljubljani po zelo nizkih cenah, dobri in tožni postrežbi. 21« Prldt ia offloj ti vsa^l Slavnomu občinstvo naj«a«:aaa, da kupujem koit divjačin, kakor tuđi poihe in krte Ie še do 1. marca po najvišji ceni. Tuđi iprejemam vse v to §troke sp^dajoče iw|e v Jastni stroj. Su% Petra , po K 9.50 za kom. Brezove metle, »trkove krtafe, konjske iinaate crtače, prave tržalke bičcvnflce tn biče po najnižji cenl — Se priporoča Ivan u, Adamlč, IJnblJana. « Voiaške feoice ssMire-s&gsi rj; ■ WJ«MI%^ UVjJlljVa kokarde za častnike v državai baro SHS te kokarde za moStvo SHS, srbske rozete (zvezde). različne borte po pred pisih, razpošilja amotaa trg*vftaui 1891 M. BIDOUC, Maribor, _______________TegethotOTa cesta it 18.______________ Tovarna klavirjev "" M. ROPAS, Celje, priporoča najfinejše klavirje in pianine. Edlna jufloslovanska tvrd ka. ';v lesni stroki izvežbana reprezentančna oseba) za prcmogokop >• spre|me. Ponudbe pod „Knjlgovodja* na Anonlno pisarno 3Xi. MateliS, Uubtjana ______Kongresni trg St. 3 I. nadstr. 217, > Rudi Spindler < felezniški uradnik Katica Spaniola zaročena. > LJUBLJANA PRAGERSKO. < L/n______________________________________ >v 1 217J MesanHe tehtpice laitae^a Ssdelfaa fsaa w zalog! tvr£t*a KAROLUSAR, Maribor n.Đ. Grajska ulšca štev. 28. ■■ Tovarna vsakovrstnih tehtnic. m Cene zmerne. — Popravila točno in ceno. Dražbeni oklic Leseae barake, se bode potom javne dražbe prodale i« sicer: Dne 19. t m. ob 3. uri pop. v Kranjski gori (Log) 12 barak. Dne 20. t. m. ob 9. uri dop. v Lescah (več barak.) Dne 21. t. m. eventuelno še 22. 1 m. ob 9. uri dop. v Bistri pri Borovnici (3-4 velike barake — bivša bolnica): 2069 v Pokojišču oba na Borovnica, 2 majhni baraki in les, strelskih jarkih; v Brezovici pri Borovnici, 1 baraka in les v strelskih jarkih. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija se snide ob spredaj dolo-Cc.iem časa na licu mesta oziroma v občinskem oradu. Za vodstvo stvarne demobilizacije: Jelenof stotnik. pstijalia trgovina v. ziatueiibriljatir F. Čuden Sin uprt glavne pile ? LjuMiaiL Vabilo na subskripcijo Oplmuvi se delnlška družba „Triglav" za lidelavo tttne Zimvm ta sađulb konzerr. Delnice so po 5OO kron. Vabite se, da. se udeležite subtkribcije in da samo prijave poiljtte na predsednika pripravijalnega odbora f. Fr Cerarja, tov?rnaija v Domlalah, ^nesek se bo lahko pozneje vplačal. Ako pa hočete podoisan! znesek takoj ▼plaČati, poiljfte prijavo in znesek Jadranski banki v Ljubljani, ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, ____ Za pripravljala! odbpr delniSke dražbe .Triglav: mWm Miw« BL Vea«nicai^> Došla je U •■tetttlalk oa±#L A. Gorec IMaoa, Marije Tenzije c it H JVHnSfP ffflBulUR «aa* m^^J^^^m^Sm^m! djriatanrti i ugafeog nagorfcog teka Jesu već više od od stotim £•*■• «ijnMJiiM|MinL djeb&o domce sredstvo. Podražaje tek jačaja telmiac, aotpaliijii probavu, ublažuje grčeve, razrtdjuju so kovt i aredjaja atpttc«. Odftraajujii mMh, pttfratof SUI a* t muia. jMrMn i faunu topi. »km m *, St. 3066. Raspis. Glasom naredbe celokupoc deželne vlade r dne 20. januarja 1919, št 310 »Uradnega lista«, št. XLHI bil jr doseđatiji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v LjubfjanU preosnovan v državni ^Urad za pospeševanje ohrti.« Pri tem uradu je namesdti: 1.) enega inženirja elektrostrojne stroke kot ravnatelja, 2.) enega eksportnega akademika, 3.) enega konzulenta za keramične izdelke s teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanju kmćene posode, opeke in glinastili irdelkov spk>h, 4.) enega konceptnega uradnika (izprasanega jurista) 5 prakso v obrtnih zadevah. Prošnje, pravilno kolekovane in opreinljene s študijskimi spri-ćevali, oziroma diplomami in spričevali o dosedanjem službovanju, (ad 3.) tuđi s spričevalom o kakem praktičnem izpitu, naj se vlože do tee 28. ftbramiia 1919 pri podpisanem poverjeništvu, ki izvrši imenovanja v sporazumu s predsednikom zgoraj omenjenega urada. V prošnjah nai se navedejo placiini zahtevki, npoštevajoč, da cdgovarja mesto ravnatelja VII. činovnemu razredu državnih urad-nikov, ostala razpisana mesta se bodo z->«edla v činovnih razredih, kakor odgovarjajo sposobnostim najprirrernejših prosilcev. Ljubljana, dne 18. iebruarja 1919. Poverjeništvo za javna dela in obrt: Inž. VI. Berne« L r. __ Razpis. V področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popolniti 1S mest cestariev na državnih cestah in sicer 6 v stavbnem okraju celjskem, 6 v kranjskem, 1 v ljubljanskom, 2 v novomeškem In 3 v slovenjegraškem z mesečno mezdo 60 K, pravico do 8 Štiriletnic po 6 K in nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one, ki nišo nastanjeni v erarični cestarski hi§i. Za Čas veljavnosti naredbe o draginjskih dokiadah se'fzpla-čujejo le-te po določilih naredbe z dne 11. septembra 1918 drž. zak. št. 333. Pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je vložiti pri stav-benem uradu deželne vlade za Siovenijo v Ljubljani CBleiweisova cesta 13), ali pa pri vodstvu dotičnega stavbenega okraja 4m da* 3L marM 1919. Prošnji je treba priložiti: 1. Roj srni (krstni) in domovinski list, 2. dokument o izvršeni vofaški službi. 3. uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo, 4. spričevalo o nravnosti 5. dokazilo, da ic prosilec ve§c slovenščini v besedi m pisavL Mesto se podeli definitnrno po cnoletncm zadovoljivem slnž-ix)vanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj z imenovanjem. Prosilci izurjeiri v kak^ni stavbeni obrti, nadalje oni, ki so bdi že pri vzdrževanju čest kot stalni delavci zaposleni in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo hnajo prednost pri po-detitvi izpraznjenBi mest. V ostalem si pa deželna vlada pridržuje proste roke glede podelitve srnžb. V UobOanl, dne 11. febmarja 1919. _______________Inž. Bloudelc St 210. Razpis. V področiu deželne vlade za Siovenijo v LjubKani je popolniti nastopne shižbe: a) tri mesta cestnih moj?trovf in sicer dve v stavbnem okraju kranjskem s sedežem v Jesenicah in Tržičn in eno v stavbnem okraju celjskem s sedežem v Celju; 5) dve mesti rečnih mojstrov, fn sicer pri Savinji s sedežem v Celju in pri Dravi s sedežem v Ptuju s prejemki, dolocenimi po zakon ih z dne 25. januarja 1914, drž. zak. St. 15 in 16, z dne 25. septembra 1908, drž. rak. St 204 in 26, decembra 1899, drž. zak. Št. 255 in po ministrski naredbi z dne 24. septembra 1908, drž. zak. št 234, glasom katerih znaša temeljna plača 900 K pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 980 oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30 % osnovne plače, letnim pavšalom za službeno obleko v znesku 160 K, in obbodninskim pavšalom v znesku 100 K za 1 miriameter in leto. Za čas veljavnosti naredbe o đraginskih prispevkih se izplačujejo draginjska doklada po določilih naredbe z dne 11. septembra 1918 drž. zak. št. 333 in 15 % povišek obhodninskega pavsala. Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je vložiti pri stavbnem uradu deželne vlade za Siovenijo v Ljubljani (Bleiwei-sova cesta 13) 4m dne 3L aam 1919. Prošnji tnorajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1. Rojstni (krstni) in domovinski list; 2. vojaški certifikat ali kak drug dokument o vojaški službi pro-silčevi; 3. tmdno zdravnSko spričevalo o teteni sposobnosti za to službo; 4. spričevalo o nravnosti; 5. dokazilo, da fe prosilec vešč slovrnščine v besedi in pisavi, da joa risali, v kotikor je to za stavbnega empirika potrebna in pri prošnjab a slažtio rečnesa mojstra tadi, da |e izvežban čoloo-vpdia. Mesto se podefi najprej za leto dni provizorno, potem pa ot> udovoHivem shižbovani« in po izvršenem izpftu, ki ga je napraviti najposnefe tetem treh let definitivno. PkMlfcMdMllri-gjM^Mfrfrtjjffl ki so si pridobili certifikml v smislu smkooa z dne 10. aptfla 1872, drž. zak. St €0, dalje prosilci, ld dopri-nesejo dokaz o IzvrUai praksi stavfaMsa empirflea in o izučenjB zidarske obrti, fer vojni invafidi, 2e so sicer sposobni zjl tako službo ki će ustreiajo vm pogo^em sa raproieno siožbo, tm*fc> prednost pff podefitvi ispnsalenih mest. Insrieaoit yr kolesaresiia Je aeobhodno potrebaa. Ze vioiene proiale tt t» Metci le v stablu predstojećih zahtev izpopolniti. V Mtrifi si m defehia vlada pridržuje proste rake gteđe podelitve ¥ U*** *e 11. svečana 1919. Zivo apnof porHand cement zidno opeko v eelih vagonih dobavlja najccjicje tvrdka 1460 Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo narežje I. Podružnica „CROATIA" gozdne industrijske dd- d- Marije Terezije cesta 2. —------ ktipuie isififl«. vsaice gnte rezageaa ia ofcrgglega Ina, dna, cslje ili po najvišiih cenah- ■ Parketne dešcice i BB Dobava in poklada kakor tadi vsa popravila ter v to stroko ^M ^M spadajoča dela priporoča ___ ^1 H JOiEF PUCHf LfGblfana. P Gozdna industrilska deL d. v Zagrebu je otvorila svojo podružnico v Ljubljani. Marije Terezije cesta 2. Dobro peneče se mUo iz Jugoslovmnske tovanre v Ši&d prodaja m razpoSilja vsa poštna naročita JANKO STUPICA, JoUno nllco, LjubUana. Za pranje 30 O/o, komad a K —60, T20 toaietno K 250, posebno prl-porr?ljivo za britje, 66 °'o komad K 2*—. oralni praSek 10 o/o K 2'50. ispeije. us zaile pnii! ter si naročite za poskuŠnjo eden, dva ali več kosov dobrega pralnega mtla 20°;» ali 30° o v kosih po 100 gr. ali 200 gr. 1825 20°/0 pralno milo komad K —'40 vin. 300 0 . 9 m a _60 . fn K 1-20 38—400/, toaietno. . . 2*50 poštni zavitek 5 kg 20° 0 oralne ga mila franko povzetje K 22*70 5 . 30;0 ... . 3270 RazpoSilja: tvrdka JflNKO PIHTflR, Sp> Siska. Ljubljana. 0^ Srbecico, hraste, lišaj'e MZT% tnt prav naglo dr. Fleš eh-a Uvir. postav, varovano ^SKAM* H I"- aazflo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni H onček K 3*—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. H Dr. L Rtsch's Krram-ipttMtt (6y5r), Rub Ogrslca. — I i za Ljubijano in okolico: Lekaraa „pri «■***— |«Kaa«MB H Llmbllaaa, Marl|tn trg. 5958 ■ W Pozor na varstveno znamko „IKlB/tFOMl— "^M ^J Dve trg. sotrudnici medane stroke, zelo pridni in vestu', zmožni obeh fezikov ia 2 ve^lctnimi iz priče val i, tolita Benjatl Biatta. Vstopita lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na „Poitai prtdal ii 129 v LJabl'anL 4 , k JOSIP VERBIC trgove in posestmk ANICA VERBIC roj. OVĆJAK poroiena 19. svečana 1919. hzir, liira i iremiiiin! Nudim po maksimalni ceni tuđi sledeče bhgo: poper ćeli ia smletf^ kumeno ogrsko in levantinsko, toaietno milo 1 nožemskih tvornic, pravo kolinsko cikorijo, kakao, jako dober, kremo za čevlie, cigaretne stročnice, riž, kaSo, kocke za juho in guljaž Mirodije (drogve) odprte in v kartonih po 130 zavojčkov, ean de Co logne, prave franeoske pudre, pravi orig. ruski čaj .Royal", odprto in v zavojčkih. — Nadalje moje proizvode .Milka" n. pr.: kava s sladkorjem »Milka". lužina za pranje perila ,,Milka", vaniljni shdkor „Milka", praSok za pedvo „Milka", toaietno milo „Milka" in ostalo špecerijsko-kolonijalno blago. — PriporoČamo osobito svojini stalnim naroćnikom požuriti se, do kler traja zaloga. Pozor 1 Milo za perilo paketi 5 kg franko vsak kraj Jugoslavije 22 K. Ejorpje Vnttović mm mmn mr im. m&m oi. i urluii" obrat Z vdektritnrami sofivja, 2800 m* velik, s itevilnimi cvetličnjaki ter toplim; gredicami, jako živahnim kupčijskim obratom z lahko do-segljivim letnim obratom K 180.000, ležeč v razevetajočem se mejnem mesta, se radi lastnikove bolezni proda. — Velike zaloge soćivnih setnen, na tisoče najlepših sadik krizantem in dklamnov. Več tisoč eepljenih vrteic in španskega bezga. Bogate zaloge zelenih rastlin, pelargonij, hidrangej, gladiol ter mladih so&vaih ra-stlin Hita za pomoćnike, spretno osobje, velika zaloga rožnic (lon-atov^ lastoem giobok vodnjak, plinov motor, konji in vozovi ter vse pritikline moderne trgovske veletrgovine. Vrednost sveta same-ga čeg 300X)Q0 K. Resni reflektanti naj pod „Vffta&rskl oteat mmtmmr **&> pooađbe m npcavnatvo Stovtnri9«a NMOdi.