POŠTNINA plačana v gotovini Stev. 195. Leto KIL Maribor, petek 26. avgusta 1958 Cena 1 din Preč energično angleško interventno Novi Runcimanov predlog je za Nemce le izhodišče za sporazum, za Cehe skrajna žrtev — &Watkinovo poročilo v Londonu — V Nemčiji mislijo na nagel udarec proti Češkoslovaški — Pred intervencijo in novo izjavo Anglije POLOŽAJ V PRAGI. , PRAGA, 26. avgusta. Lord Runciman le sprejel včeraj zastopnika madžarske av|onomistične stranke grofa Eszterha-■j^ia in Jarosa in z njima dalj časa kon-‘6riral. Prav tako je prejel včeraj tudi spomenico Slovaške ljudske stranke, v ®aterl sporoča svoje zahtevo glede fe-®6ralistične ureditve Češkoslovaške. PRAGA, 26. avgusta. V tukajšnjih pomičnih krogih se zatrjuje, da so informacije o glavnih načelih načrta lorda °ancimana za rešitev češkoslovaškega aarodnostnega problema točne, dasi po-afobonstl javnosti niso znane. Lord Run-jjanan priznava in upošteva velike žrtve, m iih je češkoslovaška vlada bila že do-s'ei pripravljena doprinesti in njeno pokanje do skrajne mere, vendar misli, 119 bi bilo mogoče, doseči sporazum sama na podlagi njegovih predlogov o nošnji preureditvi države. Kakor se nadalje izve, je tudi vlada pripravljena pri-2Qati Runcimanove predloge kot bazo za kJdaljnja pogajanja s sudetskimi Nemci, CePrav se zaveda, da je to skrajno nepo-jmiarno in da bo težko pridobiti češko-‘°vaŠko javno mnenje za tako velike koncesije. NOVE OVIRE IN TEŽKOČE. ■Ko so se predvčerajšnjim pojavile pr-.0 vesti o načelu, po katerem je sestavila pobuda lorda Runclmana, je prevla-g*J° optimistično razpoloženje nad prej-.aiim pesimizmom. Tako so presojali po-. Kaj tudi v Parizu in Londonu, kjer je jmHfflizem vplival celo na borzo. Toda Ceraj se je optimizem nenadoma zopet j^jaktiji pesimizmu, ki je znova prevla j® ’ Vzrok pesimizma je v informaciji, da c. Sudetski Nemci sicer pozdravili Run-^anov predlog, toda samo kot i z h o d-točko. Po njihovem mnenju bi se j* ta dalje šele pričelo delo za uresnlče- GWATKINOVA MISIJA. LONDON, 26. avgusta. Glavni sodelavec lorda Runcimana, šef trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva Velike Britanije Ashton Gwatkin je podal poročilo o položaju češkoslovaškega narodnostnega vprašanja ministrskemu predsedniku Chamberlainu in zunanjemu ministru Haiifaxu. Navzoča sta bila tudi svetnika zunanjega ministrstva Wilson in Robert Vansittard. Chanberlain je odpotoval včeraj o Dornford, od koder se vrne v ponedeljek 29. t. m. Kakor se zatrjuje, bo v ponedeljek zvečer v Londonu seja vlade, na kateri bodo sprejeti zelo važni sklepi. Lord Runciman bo iz rage sam poslal Hitlerju pismo, v katerem ga bo prosil, naj bi se nemška ča-snlška kampanja proti Češkoslovaški nehala, ker silno otežuje prizadevanja za sporazum. Angleška vlada bo, tako se danes vsaj zatrjuje, poslala v Berlin noto, v kateri bo obrazložila svoje stališče n predlagala popustljivost v vprašanju sudetskih Nemcev. Obenem pa bo izdala tudi izjavo, v kateri bo na nedvoumen «ie njihovih zahtev. Nasprotno pa po- g — Runcimanov predlog za praško via krajno mejo popustljivo lla' to maksimum na kar more pristati, t6v e to pomeni največjo in najtežjo žr-yI * Med stališčem Nemcev in stališčem - je torej že pred začetkom novih H fanj na Runelmanovi bazi nepre-mgSljivo nasprotje, ki ne dopušča prav ko več upanja, kakor ga je bilo doslej, taj*0 vsa prizadevanja zaradi trmaste Čitljivosti Nemcev, ki niso priprav #lWd| Pfav nobene k°ncesiie> brezupno ANGLEŠKA INTERVENCIJA. its te«n se je pokazalo, da bi bilo sploh Na ! no Pr,5etl nadaljnja direktna po-&I bj ’-ko I® vnaprej jasno, kakšen način povedala Nemčiji in svetu, da je pripravljena braniti Češkoslovaško z vso svojo vojaško silo, ako bi jo kdo napadel. NEVARNOST NA VIŠKU. Ti energični ukrepi se zde tu potrebni zaradi tega, ker se po zanesljivih informacijah zunanjega ministrstva iz Nem čije pojavljajo tam vedno češči predlogi, naj bi Nemčija »rešila« sudet sko vprašanje z nepričakovanim in naglim udarcem svoje vojske. Zagovorniki te rešitve menijo, da bi nagla zdrobitev Češkoslovaške postavila Anglijo pred dovršeno dejstvo in bi potem tudi Franciji svetovala, naj zaradi Češkoslovaške ne pričenja vojne z Nemčijo. Da se prežene to napačno berlinsko mnenje, mora Anglija z javno izjavo ponovno razpršiti vse dvome o svojem stališču. Anglija bo v vsakem primeru izvršila svoje obveznosti do Francije, ki je po pogodbi dolžna braniti Češkoslovaško. Vse to se mora zgoditi v prihodnjih 10 dneh, torej še pred kongresom nemške nacionalne socialistične stranke v Niirnbergu. Zapiski Madžarska na strani Nemčije VČERAJŠNJI DAN HORTHYJEVEGA BIVANJA V BERLINU. NAJVEČJA POVOJNA PARADA NEMŠKE VOJKSE. TEMNE SLUTNJE V PARIZU. Ljudske množice so bile naravnost ogromne. Horthyjev sprejem v Berlinu je včeraj daleč presegel sprejem Mussoli- BERLIN, 26. avgusta. Včeraj je madžarski državni upravitelj Horthy v sprem stvu madžarskega berlinskega poslanika in drugih odličnikov položil dopoldne venec na častni spomenik Unter den Lln-den, kjer ga je sprejel na čelu častne čete poveljnik berlinske posadke general Seifert. Proti poldnevu so se podali Hor-thy, Hitler in spremljevalci na Paradni trg, kjer so pred njimi defilirale nemške bojne formacije. Popoldne so bili razni obiski in sprejemi, med tem ko so madžarski ministrski predsednik Imredy, zunanji minister Kanya in general Ratz kon ferlrail z nemškimi ministri, oziroma generali. Zvečer je bila v državni operi slavnostna predstava »Lohengrina«. BERLIN, 26. avgusta. Parada nemške vojske, ki je bila včeraj dopoldne prirejena Horthyju na čast, je bila največja od vseh dosedanjih nemških vojaških parad po svetovni vojni in so sodelovale pri njej vse bojne enote, posebno pa mo torizirane. Parade je opazoval ves slavnostno okrašeni in razpoloženi Berlin. nija. PARIZ, 26. avgusta. Ogromne parade in svečanosti s katerimi sprejema Nemčija upravitelja Horthy]a in njegove spremljevalce, dokazujejo tu da ima mad žarskl obisk v tretjem rajhu mnogo večji politični pomen kakor se je pričakovalo. Mnogi znaki kažejo, da se je Madžarska po daljšem kolebanju sedaj dokončno odločila za čisto nemško zunanjepolitično orientacijo. V zvezi s tem se širijo tu tudi vesti o tesni povezanosti tega madžarskega obiska z dogodki okoli Češkoslovaške. Ako so resnične vesti, po katerih prevzema Nemčijo vedno večja izkušnja-va, da bi nenadoma z vso svojo močjo napadla Češkoslovaško, potem je povsem logično, da so konference z Madžari posvečene v glavnem namenu, da bi se temu udarcu pridružila tudi Madžarska ali vsaj dovolila nemški vojski prehod na njeno ozemlje. Napredek in reakcija Zgodovina pozna dobe napredka in dobe reakcije, ki skušajo doseženi napredek uničili. Zasledujemo jih lahko že od starih Asircev in Babiloncev. Med tem pa, ko je napredek večen, je reakcija vedno le kratkotrajna. „Die Welt\voche“. Obrambne meje Anglije Obrambne meje Velike Britanije niso več na Kenu, je nekoč dejal Mr. Baldvin ,temveč vzdolž češkoslovaških meja. VVickham Stecd. Med seboj se tepejo V buskiški provinci Guipuzcoa, katere glavno mesto je znano kopališče San Sebastian, je videti, da je prišlo do obračunavanj med samimi: Francovimi četami. Tako pišejo francoski listi, da se je ob reki Bidassoi vršilo več manjših prask med posameznimi oddelki Francove vojske. Te vesti naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da je pirenejska meja že dalje časa hermetično zaprta in glasovi, da je v San Sebastianu proglašeno obsedno stanje . Flamski problom Kar se tiče flamskega problema, mora vlada končno uvideti, da gre manj za jezikovno kot za narodnostno vprašanje. Mir se v državi ne bo preje povrnil, dokler ne bo ustvarjena država, v katerf imajo Flamci in Vallonci vsak svojo popolno samostojnost in vsak svojo samoupravo. (Izjava flamskega nacionalističnega flamskega nacionalističnega poslanca Borginon-a v belgijskem parlamentu). Imena sudetskih Nemcev To, kar se označaje z imenom sudetski Nemci", nikakor ni čista germanska kri. Sudetski Nemci so nemško govoreče prebivalstvo, čigar slovansko poreklo dokazujejo že imena. Prof. Teliers Gids“. njihov rezultat. Zaradi tega je skle- J V LdldUl 'leti! ^unclman obvestiti o položaju "feL0 v,ado in je to nalogo prevzel l.j’S0v > ki klavni sodelavec Ashton Gwat ie, kakor smo včeraj poročali, ^atwtlna od,et®l v London. Ashton 'Uh K'n je poročal angleškemu zunanje-^ds nis*ru Halifaxu In ministrskemu VietJniku Chamberlainu o položaju tl°kala,ai,ov® Intervencije in o položaju "le, . "I ter sporočil Runclmanovo mne-V k' bilo sedaj treba nemudoma pri-Dfmv Beriinu, da se na ta način dose-ie {(.»vnanje tudi z nemške strani, ker 'i prj ,a Itak že šla do skrajnih koncesij Ur*dlt« a ce!o na P°P°lno notranjo pre-rt*Ult™ države. Sedaj se tu pričakujejo N ter L mlsUe Ashtona Gwatklna In skle !>o M "°rakl angleške vlade, od katerih Vojaški vpoklici v Ostmarki DUNAJ, 26. avgusta Več letnikov avstrijskih rezervistov je dobilo nov ukaz o vpoklicu k orožnim vajam. Vrhovno poveljstvo V. armade razglaša s tem v zvezi, da se prošnje za odgoditev vpoklica upoštevajo le v res skrajni potrebi. Tisti vpoklicani, ki na prošnjo ne dobijo nobenega odgovora, se morajo nemudoma javiti svoji četi, ker bodo sicer kaznovani po določilih vojaških zakonov. ° jezitev pangermanizma — ki je prodiral In razdejal slovenska tla, ni bil samo boj za pravice materinega jezika. Ta boj je bil tudi gospodarski in socialni. Skušal je preprečiti, da bi tujcu uspelo iz našega kmeta narediti sebi vdinjenega viničarja. V mnogem je uspel — predvsem zato, ker je kmeta prebudil. Kako zanimanje je vladalo med ljudstvom za tabore, kaže tudi dejstvo, da je prišlo v Ljutomer 600 Prekmurcev, ki so s svojo udeležbo kljub dua-listični razdelitvi manifestirali svoje Slovenstvo. Na taborih sta skupno sodelovali vje(a narodna inteligenca in duhovščina. Ločitev na Mladoslovence in Staroslovence jih pri delu za narod ni ovirala. Po začasnih pomirjenjih tekom nadalj. desetletij je do danes privedla do popolne razklanosti slovenskega narodnega življenja. Bila je v mnogih stvareh nujna. Tudi mi Slovenci nremo mogli mimo velikih idej, ki so se porajale v širokem svetu, katerega valovi so pljuskali tudi med nas. Toda vedla je tako daleč, da je postala več vredna sekta kot narod in boj za njegov obstanek, šele nova nevarnost nas prebuja in poraja v nas misel za sporazumno sodelovanje. Ločitev duhov bo ostala, ker je nuj na in ker je zvezana z demokracijo, ki je predpogoj za naš narodni obstoj. Toda P'i vsakodnevnih in perečih problemih narodne obrambe bi se morali zopet vsi znajti pri skupnem delu za skupne stvari. Potrebna je samo dobra volja in spoštovanje miselne svobode svojega bližnjika Obletnica prvega slovenskega tabora ob podobnih okoliščinah bi nam morala zopet utrditi to zavest in jo storiti dejavno. Vojne na kitajskem še ne bo konec TUDI PADEC HANKOVA NE BO POMENIL ZAKLJUČITEV VOJNE. KITAJCI SE PRIPRAVLJOJO NA ODPOR DO SKRAJNOSTI. TOKIO, 26. avgusta. Odposlanec japonskega notranjega ministrstva, ki je predsedoval včeraj prvi seji političnih prefektov vzhodnih obmejnih pokrajin Japonske je izjavil, da je do konca vojne s Kitajci še daleč. Vojna tudi z zavzetjem Hankova ne bo končana. HANKOV, 26. avgusta, čete maršala Čangkajška so dobilo nova velika ojače-nja iz severnozahodaih pokrajin, ki so jih organizirali tamkajšnji generali. Zdi se, da Kitajci pod nobenim pogojem ne nameravajo izprazniti Hankova in da ga bodo branili do zadnjega. Noč in dan se grade na tem odseku nove velike utrdbe, ki presegajo vse dosedanje. Japonci bodo potrebovali tu gotovo še novih čet, ako bodo hoteli doseči kak uspeh. Vse kaže, da bo postal Hankov kitajski Verdun. Japonci so zadnje dni sicer dosegli nekaj uspehov, toda ti niso v nobenem sorazmerju z ogromnimi žrtvami in dejanskega položaja tudi niso bistveno spre menili. ZANIMIVA IZVAJANJA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA SEJI VODSTVA RADIKALNE STRANKE. PARIZ, 26. avgusta. Ministrski predsednik Daladier je v svojem govoru na seji izvršilnega odbora radikalne Strance posebno naglasil potrebe obrambe države. Komentirajoč svoj nedeljski govor je obširno poročal o vojaških pripravah v drugih državah in zlasti o naglici s katero se izdeluje orožje in stre-Ijivo. Obenem je vsporedil zadevni položaj Francije s položajem v sosedstvu. Naglasil je nujno potrebo, da se v Fran-viji poveča vsa produkcija, posebno pa vsa tista, ki je v zvezi z obrambo države, ker samo močna Francija bo lahko ohranila mir in preprečila vojno, toda močna mora postati takoj, ne šele čez šest mesecev ali čez eno leto. Da bo to mogoče, se mora zakon o 40 urnem delovnem tednu nemudoma revidirati. To se mora zgoditi na najelastičnejši način. Francija je edina država v Evropi s 40 urnim delovnim tednom, dočim delajo v drugih državah v vojni industriji po 60 ur na teden. PARIZ, 26. avgusta. Danes se snide plenum parlamentarne skupine radikalne stranke, pred katerim bo imel Daladier velik govor o notranjem in zunanjem političnem položaju. Kakor se izve, bo plenum odklonil zahtevo levičarjev po takojšnjem sklicanju parlamenta. Pod vtisom napetega položaja v Evropi se pa O ŽENI. Dobra žena moža inspirira, sijajna žena ga zanima, lepa žena ga fascinira ■ toda simpatična žena ga pridobi. (Helena Rowland.) ZAKONCA. Zakonca se peljeta v vlaku. Ona opazuje dolgočasno pokrajino, on pa bere časnik. »Slišiš, posodi mi no za hip časnik! Tudi jaz bi rada brala!« »Počakaj, v tunelu.« Francija mora biti pripravljena DALADIERA NA zdi, da so pričeli levičarji nekoliko popuščati. PARIZ, 26. avgusta. Avala. V notranjem položaju Francije nastopa polagoma pomirjenje. To pomirjenje se kaže tudi v sklepih seje odbora ljudske fronte, ki se je sešel k važni seji. Med sejo ni bilo nobenih izpadov, že pri prvem sestanku zastopnikov strokovnih organizacij, ki so zastopane v ljudski fronti in igrajo tam pomembno vlogo, je bila sestavljena sporazumna izjava, ki zadovoljuje vse stranke, ker je ministrski predsednik Daladier izjavil, da nihče ne misli na odpravo 40-urnega delovnega tedna. V včeraj objavljenem komunikeju naglasa ljudska fronta svoj sklep, da morajo socialni zakoni ostati neokrnjeni, da pa mora biti tudi poskrbljeno za obrambo in neodvisnost države. Daladier bo sprejel zastopnike ljudske fronte jutri. Nerešeno je le še vprašanje: zahteva marksistov po takojšnjem sklicanju parlamenta in senata. To vprašanje bo predvidoma rešeno na jutrišnji seji delegatov vseh levičarskih strank. Ker se pričakuje danes vrnitev Leona Bluma v Pariz, se bo ministrski predsednik gotovo sestal tudi z njim. Splošno se pričakuje, da bodo marksisti svojo zahtevo po sklicanju parlamenta in'senata umaknili. Španska republikanska vlada za umik vseh prostovoljcev LONDON, 26. avgusta. Španski republikanski poslanik v Londonu je izročil včeraj angleškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri se potrjuje, da je republikanska španska vlada sprejela načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Izvedba pa je odvisna le od spoštovanja principa reciprocitete. V tej noti se postavlja španska republikanska Vlada na stališče, da se morajo umakniti iz Španije vse prostovoljske formacije, t. j. tudi državljani onih držav, ki so zastopanem v neumeševalnem odboru in vsi dru gi. — Seja madiarske vlade BUDIMPEŠTA, 26. avgusta. Avala. Po poročilih listov se vrne madžarski ministrski predsednik Imredy iz Nemčije danes zvečer, ker se zdi, da so razgovori z odločujočimi faktorji v Berlinu že končani. Za danes je sklicana tudi seja ministrskega sveta, kateri bo predsedoval notranji minister Keresztes Fischer. Na tej seji bo redigirano besedilo uredbe o ustanovitvi novinarske zbornice v soglasju z zakonom proti Židom. Amerika in Daljni vzhod WASHINGTON, 26. avgusta. Avala. Zaradi poročila iz Šanghaja, da Japonci sestrele vsako letalo, ki sc pojavi nad zasedenim kitajskim ozemljem, je zunanji minister Združenih držav Cordel Hull v stalnih stikih z referentom svojega ministrstva za Daljni vzhod. Zdi se, da bo zunanji minister zadevno v Tokiu protestiral. Hull zahteva natančna poročila o vseh dogodkih na Daljnem vzhodu, da bo točno poučen o vseh dogodkih, preden bo odposlal v Tokio zadevno noto. S tem v zvezi se pričakujejo važne Hullove izjave. CHRISTE.4 OBIŠČE BEOGRAD. BUKAREŠTA, 26. avgusta. Romunski patriarh in ministrski predsednik Mi-ron Christea bo v doglednem času odpotoval v Beograd, kjer bo gost srbskega patriarha, pozneje pa bo obiskal srbski patriarh romunskega v Bukarešti. KITAJSKA PRITOŽBA V ŽENEVI. ŽENEVA, 26. avgusta. Avala. Kitajski zastopnik v Ženevi je izročil včeraj tajništvu Zveze narodov posebno noto, v kateri Kitajska protestira proti uporabi strupenih plinov s strani Japoncev. ŽIDOVSKI VSEUČILIŠKI PROFESORJI V ITALlIJI. RIM, 26. avgusta. „11 Resto del Car-lino<" piše, da je med 1800 italijanskimi vseučiliškimi profesorji okoli 400 Židov. List pravi, da je treba te profesorje, gre le za redne, takoj odstraniti. BREZ VOLITEV. ANKARA, 26. avšgusta. V sandžaku Aleksandreti .bodo te dni imenovani začasni poslanci v avtonomno skupščino. Turki dobe 22, Arabci in ostali pa 18 poslancev. Kdaj bodo volitve, ki so bile sedaj odgodene, ni znano. Kakor se zdi, jih tako kmalu še ne bo. AMERIKANSKA MORALA. Ruski ftlm »Peter Veliki« ne bo vAme riki nikoli dovoljen, kajti car v navalu primitivne radosti poljublja svojega novorojenega sina na oni del telesa, v k& terega se v ameriških filmih navadno samo brca. (Vest iz Hollywooda.) Snomnlt^ se CMDV KONCENTRACIJSSKO TABORIŠČE V BRAZILIJI. RIO DE JANEIRO, 2(5. avgusta. Bra zilska avtoritarna vlada jc določila otok Fernando Naronha kot konccn-lx-acijsko taborišče za svoje politične nasprotnike* Drobne vesti Odpoved predavanja v Narodnem domu. Klub jugoslovanskih akademikov v Mariboru sporoča, da sc predavanje, ki jc bilo določeno za uedaljo, 28. t. m. v Narodnem domu odpoveduje. Naslednje predavanje bo v nedeljo 4. septembra. Umrl je včeraj na Koroški cesti & poduradnik drž. železnic v pokoju Josip Cernec, star 58 let. Čez mejo jc hotela. Krošl Angela iz Eibisvvalda je bila pred časom izgnana iz Nemčije in odgonskim polom poslana v našo državo. Iz neznanega vzroka pa se ji je zahotelo nazaj čez mejo in srečo je preizkusila pri Sv. Duhu, vendar so jo obmejni organi prijeli in aretirali. Izgovarjala se je, da jc hotela po obleko k svojemu bratu onstran meje, vendar pa to ne bo držalo, ker je nosila pri sebi razne sumljive listine. Iz sodišča. Že jeseni 1936 .leta je Koresu v Puščavi nekdo odpeljal mesarski voz s kobilo in konjsko opremo. Najprej sta bila osumljena tatvine Ko-resova hlapec in pomočnik, ker je nekdo videl, da so se trije peljali na vozu; dokazati jima pa niso mogli ničesar. Enako je danes sodišče oprostilo S o 1 a k a Alojzija, 70-letnega starca, za katerega je nek prekupčevalec z živino izpovedal, da bi bil močno podoben tistemu, ki se je peljal na ukradenem vozu. Bilo pa je ponoči in Fajdiga ne more reči, da bi bil to Solak. Prometna nesreča. Neki mladenič je gnal čez državni most od Kralja Petra trga proti Glavnemu trgu pravilno po desni strani kravo. Ko je privozil nasproti šofer Repolusk, se je krava avtobusa tako prestrašila, da je začela poskakovati. Šofer je hitro zavrl, ker pa je bila cesta mokra, je avtobusu zdrsnilo in se je z levim sprednjim delom zaletel v nek tovorni avto, ki je last prevoznika Julija Jereba. Poškodoval se je avtobus in znaša škoda okoli din 500’—. Napad na cesti. Ko se je natakarica v Gambrinovi dvorani Kovšejeva vračala v premstvu postrežnice Senekovičeve iz Nove vasi proti mestu, se je nenadoma pojavil pred njima brivec Despot Bogdanov iz Koseskega ulice, stopil s kolesa in naperil revolver na natakarico Kovšejevo. Nahrulil jo jc, kaj dela v tako pozni uri na cesti in naj izgine domov. Nato je spet zasedel kolo in se odpeljal naprej. Kakih petnajst korakov dalje pa se je okrenilj naperil ponovno revolver proti natakarici in sprožil. K sreči je izstrelek zgrešil cilj in švignil tik Kovšejeve. Kovšejeva je izpovedala, du je imela * napadalcem intimno razmerje in da sc je pred približno tremi tedni zelo ne; sramno izrazil o mariborski policiji-Bogdanov nima orožnega lista. Tudi kipe kradejo. Slovenjgraški župnik Soklič je prijavil, da mu je i2 cerkve nekdo ukradel malega lesenega angela, iz male cerkve Sv. Duha pa j® odnesel kipec Kristusa. Oba sta ročn* lesena izdelka. Kipca sama sicer n« bi bila vredna dosti nad din 100*— imata pa večjo umetniško vrednos in se zato škoda ceni na nad din 800-O drznem tatu ni sledu. Lov za kolesarskim tatom na TeT nem. Včeraj popoldne je neki moški ukf® del izpred gostilne Gajšek na Tržaški ce* sti kolo Alojzu Frasu in pobegnil. Njeg°' vo dejanje so videli ljudje, ki so pričej* tatu zasledovati. Pobegnil je v barake op Tržaški cesti in tam kolo odvrgel ter iz' ginil proti betnavskemu gozdu. Tam s° ga tezenski orožniki ujeli in ga močij® uklenili. Je to 31 letni Jakob FašiČ, je bil te dni izgnan iz Nemčije. čigavo je kolo? Med Trsenjakovo cC‘ sto in Kajžarjevo ulico je našel stra*' nik na njivi v koruzi skrito žensko ko* brez znamke in evidenčne ter tovfljj niške številke. Stražnik ga jc odpelj3 na policijo, kjer čaka na lastnika. Tatvine. Vpokojenemu strojevodij Ivanu Macherju je nekdo iz podsir^, šja v stolni ulici ukradel skoraj n°\* aktovko. — Nekdo je ukradel zim*" suknjo Al. Crnku iz sobe. Osumljen 1 peki D, S., ki je spal pri njih, ' \ V Mariboru, dne 26. VIII. 1938. »V e č e r n I k« Stran 3. Novice Nova odkritja Nikole Tesle Naš največji ličanski genij na polju tehnike praznuje te dni 83. obletnico svojega rojstva. Živi skromno življenje v 22. nadstropju nekega newyorškega hotela; šest desetletij znanstvenega dela mu je rodilo do 1000 izumov. Tesla izjavlja, da bo šele v tej pozni starosti ustvaril svoja največja dela, in da so bili dosedanji njegovi izumi proti tem prava otročarija. Trdi, da bo možno uničiti letala, pa naj se nahajajo kjerkoli v ozračju; ladje bodo lahko plule brez slehernih bojazni po morjih in možno bo najti skrita bogastva. Artilerijska zrna ne bodo več nevarna, ker se bodo raznesla v zraku. V vsemir-ie bo možno poslati ogromne količine energij. »Največji živeči ameriški iznajditelj«, kakor ga imenujejo preko morja, zatrdno veruje v te svoje nove iznajdbe, ki bodo presenetile svet. Zraven tehničnih iznajdb dela Tesla na eni, ki bo napravila pravo revolucijo v gospodarstvu. Dokopal se je do zaključka, da nekatere vrste živali zato slabo uspevajo, ker pretvarjajo proteine slabše kakor one, ki so Tejene. Znašel je način, s katerim se da to izboljšati, in upa, da se bo preko tega dognanja izboljšala reja živali za 50%; v Zedinjenih državah bo to zneslo 500 milijonov dolarjev letno. Tudi na svojo domovino je mislil učenjak, ko jc odkril to dobroto. Zdravja je še zato tako močnega, pravi, ker se pravilno prehranjuje. Tesla skrbi točno, koliko kalorij proteina za-vžije dnevno. Zjutraj je na priliko zavžil kartijolo z neko omako, kar je dalo 100 Krenov proteina (gram je 38 grenov). Zatem je pojedel 3 jajca, ki so mu. dala 300 grenov; za večerjo bo pa spil pol litra mleka, kar bo dalo 462 grenov. Rad zavživa sadje, od mesa pa ima najrajši Piščance. Starega dobrega vina je spil v življenju z celo majhno jezero, kakor je izjavil. Nekdaj je kadil, a zadnja leta ne kadi več; tudi z ženskami nima nikakih oprav kov, neoženjen je. Žensk ne sovraži, smatra jih za zvišena bitja, za nekake ideale,' ki jih ni vreden. V mladih letih je delal do 20 ur dnevno, kar je pa bila zale telost; zdaj dela manj časa. Zanima se Tesla za vse, nikoli se ni omejil samo na tehniko, ki jo je najpreje študiral v Gradcu, zatem pa praktično pri svojem velikem učitelju Edisonu. Govori dobro šest jezikov, razume pa še deset drugih; marsikaj že pozablja, ker vedo Ameri-kanci samo angleški. Zelo ga je zanimala literatura, prav posebno pa še poezija. Učenjak pravi, da bo možno letati s planeta na planet, čeprav se zdi danes to še fantastično. On zmore že danes'poslati v vsemirjc do 100 tisoč konjskih sil energije. Ta energija gre, dokler ne udari na kak planet, kjer se spremeni v toploto. Zatrdno je prepričan, da žive na Marsu mnogo inteligentnejša bitja kakor na naši zemlji; prešla so že svojo zlato dobo in njihova kultura je v izumiranju. Na Veneri se pa življenje še »ni povsem razvilo. V domovini se je mudil 1892. leta, samo enkrat; želi si, da bi jo kmalu znova videl. Ko se bo popravil od zadnje avto-r, .'»bilske nesreče, bo dokončal nov model letala, s katerim bo možno preleteti ocean v treh urah. Letalo bo zelo majhno lahko bo zletelo skozi okno. Tudi na ženski svet ni pozabil; mislil je na vitko linijo in znašel praktičen način, s katerim je mogoče doseči vitko linij brez vseh muk. V nekaj minutah bodo lahko ženske s pomočjo posebnega aparati shujšale za 2—3 kg. V mladih letih se je Tesla zanimal bolj za leposlovje kakor za tehniko; hotel je postati novinar. Ali urednik mu je metal najboljše članke v koš, objavljal pa najslabše. Zato je dal slovo novinarstvu. — Tesla končuje razgovor, da novinarstvo ni s tem ničesar zgubilo, znanost pa je mogoče le kaj pridobila. Slavie orekmurskih evangeličanov proslava prvih glasnikov reformacije v Prekmurju in jubileja ADAMA LUTHARJA. V nedeljo 28. avgusta bodo prekmurski evangeličani proslavljali srebrni jubilej dušnega pastirstva g. Adama Lutharja. Proslava pa ima večji pomen zato, ker je jubilant znan prosvetni delavec in ker je z njo združena tudi spominska slavnost na prve glasnike reformacije v Prekmurju. G. Luthar je rojen 2. jan. 1887. v Ce-bebarcih. Teologijo je končal v Šopro-nju, bil je tudi slušatelj univerze v Leipzigu. Kaplanoval je v Puconcih, Soboti, Mcrgešu (Madžarsko) in Križevcih. Od L sept. 1913'. je stalno v Puconcih. Poleg zaslug za ureditev cerkve, jc g. Luthar Oopiemben kot prosvetni delavec. Že 16 let, od začetka izhajanja, je urednik rne-'^čnega glasila prekmurskih evangeličanov, »Duševnega lista«. Njegov uspeh ie tudi »Evangeličanski kalendar«, ki Prihaja vsako leto med njegove vernike. Opisal je mnogo člankov o zgodovini ^formacije v Prekmurju. Statistika pra-v> tudi, da je dozdaj v 25. letih krstil 2008 otrok, birmal 1639, poročil 790 pa-r°v in pokopal 1784 mrtvih. G. Luthar je °dlikovan s sv. Savom V. reda in jc blagajnik društva Gustava Adolfa. 2a utrditev narodne zavesti in slo-v®nske tradicije prekmurske reformacije *e gotovo pravilen sklep pripravljalnega °dbora, da se ob tej priliki spomnijo tudi panjskih reformatorjev. V vasi Petonj-c* ob Muri so namreč našli zatočišče pri jjradu grofa Nadasdyja iz štajerske in panjske pred smrtno kaznijo pobegli duhovniki. Bilo je to za vlade Rudolfa I. ■ • 1576. Spomin na te duhovnike bo go-°Vo obudil še močnejšo tradicijo na sionsko reformacijo, na Trubarja in dfu-?e’ ki so nam Slovencem dali knjigo in pilžni jezik ter tako postavili temcl-k? katerih je vzrasla njegova samotnost. _ Tudi prekmurskim Slovencem je pri- • ;*el evangeljski nauk obenem s svetim 'smoni in evangeliji tudi abecednik. Pa-„,°r Kiizmič je prvi zapisa! v prekmur- venski narod« in pojasnil prekmurskemu ljudstvu, da so Slovani številni in da žive na velikem prostoru sveta. Prote stantska književnost je rodila pozneje še katoliško književnost, ki je preko katoliškega Kuzmiča in Ivanoczija privedla do narodne zavesti katoliško ljudstvo in pri pravljala pot zedinjenju. Prekmurski evangeličani so danes organizirani v prekmurski sinjorijl s sede žem v Soboti in preko nje v Nemški državni evangeljski cerkvi, ki ima škofa v Zagrebu. Duhovniški naraščaj se šola v Nemčiji, deloma s podporo nemškega društva Gustava Adolfa. Za članstvo v nemški cerkvi so se odločili vsled gmot ne podpore, ki jo tako dobivajo in ker so iskali zaslombe proti nerazumevanju, ki so ga zlasti prva leta po vojni srečevali. če imamo to dejstvo pred očmi, moramo s posebnim veseljem pozdraviti nedeljsko slavje, ki naj tako obudi svetle slovenske tradicije in s tem tudi narod no in državno zavest. Gospodu jubilantu pa Želimo še mnogo uspehov in ga prosimo, da to zavest in te tradicije med prekmurskimi evangeličani s svojim' prosvetnim delom kar najlepše utrjuje. *ke em narečju tiskano knjigo besedo »slo- Prosvetne potrebe Šmarskega okraja Dejstvo, da je ogromna pokrajina šmarskega okraja, ki sega od obronkov Haloz do Sv. gore, Orliškega pogorja, posejana le tu in tam z eno do trirazrednicami ljudskimi šolami, ki so gospodarsko slabo podprte, spremljane s tradicijo kazenskega mesta in od ljudstva tudi moralno slabo podprte, ali kakor bi skoraj lahko re kli, osovražene, življenje je že pod Avstrijo to pokrajino in te kraje teplo in zanemarjalo in tudi v novih razmerah, v svo bodi, je ostalo pri starem, šolstvo se je si cer s požrtvovalnim učiteljstvom, večino ma s samimi mlajšimi močmi, ki so te kra je in ljudi kljub odporu od strani prebi valstva vzljubili, dvignilo na dostojno so dobno pedagoško višino in vršilo skozi vsa povojna leta v Jugoslaviji pravo kulturno poslanstvo; seveda se ob pomanj-kujočih sredstvih ne more razviti tako, kakor bi se rado razvilo in kakor ga zahteva življenje. Izpopolniti šolstvo in mu posvetiti vso skrb bi za zapuščeno pokrajino mnogo pomenilo, potrebno duhovno podporo pa bi prejelo tudi učiteljstvo, ki mu je pri srcu napredek ljudstva. Saj vemo, da je napredek najprej mogoč, če je prebivalstvo dostojno izobraženo, ker izobraz ba je navsezadnje le tudi merilo gospodarskega in socialnega napredka, pa bodi kjerkoli! Značilno za ogromno pokrajino in naše mačehovstvo do te naše obmejne z."!je je nadalje dejstvo, da ni tu razen omenjenih dvo- in trorazrednic in dveh ali treh višje organiziranih ljudskih šol niti ene višje šole, bodisi gospodinjskega, :ne-ščanskošolskega ali srednješolskega zavoda. Sicer so nekateri lokalni faktorji ta problem že sprožili. Ob zadnjih (Jev-tičevih) volitvah so nekateri gg. poslanski kandidatje obljubljali narodu tudi meščansko šolo. Seveda je ustanovitev kake šole problem, velik problem. Toda najprej je treba stvar rešiti z načelne strani. Meščanska šola je takemu ogromnemu teritoriju na vsak način potrebna! Ce vzamemo primer, da ima meščansko šolo Celje, Vojnik in Žalec, torej kar tri meščanske šole v razdalji dobrih 15 km, se moramo zares čuditi, da nima sličnega zavoda ogromen šmarski srez, ki bi ga za vzgojo svojih otrok krvavo potreboval. Ustanovitev meščanske šole je zahteval letos ob zasedanju banskega sveta tudi za stopnik šmarskega okraja pri banovini, ki je pri obravnavi prosvetnih vprašanj za svoj okraj upravičeno dvignil svoj glas žal, kakor izgleda, brez uspeha. Stvar je ostala na mrtvi točki, čas teče naprej, naša mladina dorašča brez kake višje izobrazbe in vzgoje ali pa jo starši v teh težkih časih ob velikih žrtvah pošiljajo na šolanje v oddaljena mesta ali trge. SPREMEMBE V SAVEZNEM PODSTA-REŠINSTVU. Po umrlem podstarosti Paunkoviču je prevzel vodstvo odseka za stike z vsemi sokolskimi organizacijami podstarosta dr. Belajčič, ki bo do liadaljnega vodi! tudi odsek za zgraditev sokolskega stadiona v Beogradu. Ostale gospodarske funkcije je prevzel podstarosta Smiljanič. o Kraljevič Andrej, ki je od prestane operacije na slepiču popolnoma okreval, je včeraj zapustil ljubljansko Leonišče in se povrnil na Bled. Pri slovesu je kraljevič svojim zdravnikom in sestram bol ničarkam izročil razna odlikovanja in spominska darila. o Zagrebški ban odstopil. Z ukazom kraljevskih namestnikov je dr. Viktor Ružič na lastno prošnjo razrešen dolžnosti bana savske banovine. o Novi češkoslovaški poslanik v Beo gradu dr. Lipa je včeraj z Bleda prispel v Ljubljano in napravil obiske pri banu, škofu, divizijskem poveljniku, mestnem predsedniku in drugih predstavnikih. o Zlata maša v Šmarju pri Jelšah. Pišejo nam; Prijazni trg Šmarje pri Jelšah, kjer je tudi sedež okraja, je zadnjo nedeljo doživel pomembno slovesnost. Znani slovenski pedagog, pedagoški in nabožni pisatelj ter učitelj cele generacije slov. učiteljstva bivše mariborske oblasti, ms. prof. Ivan K. Vrže, je v svojem rojstnem kraju pel zlato sv. mašo. Ljudstvo od bli-in daleč sc je redke cerkvene slovesnosti udeležilo v velikem številu. Gospodu zlatomašniku, ki ima za Šmarje in ves šmarski okraj veliko zasluge, k visokemu prazniku najskrenejše čestitke Šmarčanov in vsega okraja! o Narodna čitalnica v Šiški bo prosla vila v nedeljo 601etnlco svojega obstoja, z razvitjem prapora. o Kmetska manifestacija za severni del Prekmurja se pripravlja v Gornjih Pctrovcih. Proslava se vrši v okrilju Društva kmetskih fantov in deklet, proslavo so združeni manifestacijski govori, tekma koscev, razdelitev nagrad in ljudska veselica. Prekmurska kmetska mladina se zadnja leta pridno organizira. Preteklo nedeljo sta bili ustanovljeni no- vi društvi v Puconcih in v Adrijancili, o Prekmurska podružnica društva Gustava Adolfa bo imela občni zbor 5. sept v soboški evangeljski cerkvi. Istega dn bo tudi občni zbor prekmurske sinjorije o Drž. real. gimn. v Ptuju obvešča, da bo radi čiščenja šolskega' poslopja šolska maša šele 13. sept. in 14. sept. se prične redni šolski pouk. o. Na drž. meščanski šoli v Ormožu so popravni izpiti v sredo dne 31. avgusta od 8. ure dalje. Vpisovanje v vse razrede je 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. o Na mestni deški šoli v Ptuju bo dne 1. sept. od 8. ure naknadno vpisovanje vseh učencev v prvi razred in onih, ki so se priselili iz okoliša k mestni občini, stočasno bo vpis novincev v otroški vrtec in za otroke, ki so že izpolnili 4 leta starosti. I< vpisu se naj prinese krstni list. 2. sept. bo služba božja in 3. se pri čne šolski pouk. o Prepoved sečnje v Prekmurju. Sre-. sko načelstvo v Murski Soboti je prepovedalo brez njegove odobritve sečnjo gozdov izven časa od 1. oktobra do 1. aprila. o Deček utonil. Na goricah pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je 7-letni Franček Vleško iz Predava padel v globoko cisterno in utonil. o Prometne nesreče. Pri Radečah je na nekem ovinku avto vinskega trgovca Jakovca iz Jastrebovskega, ki je vozil več oseb iz Hrastnika na Plitvice, trčil z avtom, v katerem se je peljal direktor tekstilne tovarne Mautner g. Jakovič iz Zagreba. Katastrofa je bila huda, sedem oseb je bilo težje ranjenih, avtomobila pa sta tudi vsa razbita. — Na cesti Slo-venjgradec - Dravograd je s svojim novim avtom ponesrečil trgovski zastopnik g. Ivan Serec iz Celja. Na spolzki cesti je avto zaneslo čez rob v jarek, kjer se je popolnoma razbil. G. Serec je zadobil težke poškodbe. — V Križevcih pri Ljutomeru je hlapec gospoda Smodiše iz Ljutomera vozil s konjem čez progo v trenutku, ko je prihajal vlak v postajo. Lokomotiva je konja ubila, hlapcu pa se na srečo ni zgodilo nič hudega. o Velika tatvina v Celju. Neznani tat se je vtihotapil v foto-atelje g. Kvasa na Dečkovem trgu v Celju in iz blagajne ukradel vso gotovino v znesku 14.468 din ter 3 hranilne knjižice v skupni vrednosti 20.000 dinarjev. o Iz zapora v smrt. Te dni so iz zaporov v Laškem izpustili brezposelnega natakarja Mihaela Uršiča s Primorskega. Te dni pa so moža našli v kanalu Savinje blizu Laškega mrtvega. Zdravnik je ugotovil možgansko kap, # n Spomenik hrvatskemu kralju Tomislavu. V Zagrebu bodo postavili po načrtih arhitekta Viktorja Kovačiča na juž, delu trga Kralja Tomislava spomenik hrvatskemu kralju Tomislavu. n Razpisano bo 4 milijardno obrambno posojilo. Zadnji Uradni list prinaša pravilnik o delovanju odbora glede kontroliranja 6% obrambnega posojila. Notranje posojilo bo razpisano prve dni oktobra. Prometno, gradbeno ter vojaško in mornariško ministrstvo je razpisalo večje število licitacij za javna dela, ki se bodo plačala iz 4 milijardnega posojila. n. V vrečo je strpa! nezvesto ženo in njenega ljubimca kmet Jovan Kovač iz Starc Kaniže. Jovan je že dalje časa opažal, da med njegovo ženo in hlapcem ni vse kakor bi moralo biti. Prepiral se je radi tega z ženo, ki ji pa nezvestobe le ni mogel dokazati. Pred dnevi je pa omenil ženi, da odide k maši v 3 km oddaljeno cerkev., Skril se je v bližini hiše v plast sena in čakal, dokler ni žena poklicala hlapca. Ko se mu jc dozdevalo, da jc pravi čas, jc razbil šipe in se pognal skozi okno. Ker je močan, je v kratkem času oba prestrašena' ljubimca zmaži 1 v večjo vrečo, ju odnesel na dvorišče in ju obesil na drevo. Ko si je s kletvicami izpraznil dušo nad njima, ju je razvezal, hlapca nagnal, Ženo pa namlatil. n Kmetje so ustrelili ubijalcu inž. Kadem. Kakor smo že poročali, je pred nedavnim ubil v Zahoviči pri Prijepolju Mile Pajie inž. Badcrja pred očmi njegove žene in mu odvzel pol milijona dinarjev. Ker je izginila za njim sleherna sled, je bila izdana tiralica in razpisana na njegovo glavo visoka nagrada. Ko. so izvedeli šaho-viški kmetje, da se mudi ubijalec v njihgovi vasi, so se oborožili s puškami in ga po kratki borbi ustrelili. Pri njem so našli samo še 230.000 din. Maribor r arborski Poseben značaj daje Mariboru železničarski stan, ki je z ozirom na velike Železniške delavnice važen činitelj našega javnega življenja. Kljub zelo naporni in nevarni službi najdejo železničarji še vedno dovolj časa, da se kulturno, gospodarsko in športno udejstvujejo. Mariborski železničar je bil in ostane narodni borec. Ob prevratnih dne so oni mnogo pripomogli, da je Maribor naš. O tem bo pisala celo zgodovina. Pa tudi sedaj so železničarji neustrašljivi in požrtvovalni nacionalni delavci. Veliko železničarjev je včlanjenih v Udruženju nacionalnih železničarjev, ki se ne bori samo za izboljšanje stanovskega položaja, marveč skrbi tudi za kulturno in gospodarsko izobrazbo svojih članov. Naši železničarji imajo svojo glasbeno . šolo, lastno bogato knjižnico, velik in moderen športni stadion, pevsko društvo in godbo, ki je znana daleč okoli. Po vsem tem je upravičena trditev, da so mariborski železničarji vsega upoštevanja vreden čl-. Licitacija namesto v Ljubljani — v Beogradu Pod tem naslovom priobčuje ^Slovenec1*, da so doslej bile licitacije za vsa cestna dela na državnih cestah v Sloveniji razpisane tako, da so se vršile pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Z razpisom licitacije za modernizacijo ceste Jeprca— Labore pa je ta praksa prenehala kajti ia licitacija je razpisana v ministrstvu za gradbe v Beogradu. „Sloveriec“ piše, da ne ve pravega razloga, zakaj bi morala biti licitacija ravno v Beogradu. Boji se, da licitacija v Beogradu praktično ne bo uspela in bi bilo umestneje, če bi se odredilo, da se licitacija vrši v Ljubljani ter s tem omogoči našim podjetnikom praktično sodelovanje pri njej. Stališče „Slovenca“ je v tej stvari pravvilno. Nova praksa oddaje javnih državnih del pomeni po dvajsetletni decentralizaciji licitacij novo in popolnoma nepričakovano centralizacijo, ki nas preseneča tem bolj, ker sta tako ministrski predsednik g. dr. Stojadino-vič kakor notranji minister g. dr. Anton Korošec že ponovno naglasila, da je resna nameri^ vlade JRZ postopna širša decentralizacija. Razpis licitacije oddaje del za omenjeno cesto v Beogradu, ki slovenskim podjetnikom skoraj onemogoča sodelovanje, prav gotovo ni v skladu s prizadevanjem za za rešitev vprašanj, ki so že tako dolgo nam vsem v napoto. Kujura Šola za študij srednjeevropskih vprašanj V Tatranski Lomnici na Češkoslovaškem so ustanovili posebno šolo, ki pa se razlikuje od drugih šol v tem, da deluje samo poleti, ko so vse druge šole zaprte. To šolo obiskuje tudi mnogo tujcev, zlasti pa iz držav Male antante. Pokrbvitelj šole je min. predsednik dr. Milan Hod-ža. — Letos je prvi predaval univ. prof. dr. J. V. Kozak o češkoslovaški demokraciji. Poslušalcem je očrtal osnove češkoslovaške oblike demokracije; ideje, na katerih je zasnovana ta demokracija, so večji del vodilne misli dolgoletne znanstvene in 'politične državnosti T. G. Ma-saryka. Češkoslovaški borci za svobodo in tvorci ustave so bili resnični oznanjevalci demokracije in so hoteli ustvariti zelo napredno državo. To se izraža na pr. v volilnem pravu, ki je obče, tajno, neposredno in proporcionalno. Masary-kov vpliv in njegova humanitarna filozofija sta globoko proniknita v dušo če-Škoslovakega naroda. Po Masaryku je demokracija poizkus, politično realizirati humanitarnost. Ona temelji na spoštovanju človeka in osebnosti. Humanitarno-demokratični individualizem odgovarja pestri narodnostni zgra-jenosti države. Švica na pr. ne more enostavno posneti Češkoslovaške, ker so Zgodovina in in pogoii druži. Toda raz- w ■■ zeleznicarn nitejj v tukajšnjem javnem življenju. Zato pa mora javnost znati ceniti njihovo delo, upoštevati njihove želje ter jih podpirati pri njihovih težnjah. Železničarji so tako skromni, da javnost dostikrat nitr ne ve za njihove težave in misli, da je položaj riašega železničarja rožnat. Zato so marsikdaj skoraj izločeni iz upoštevanja merodajnih krogov, češ, oni tako sumi skušajo svoje zahteve uveljaviti potom svojih organizacij. To pa je nepravično, če so železničarji prav tako agilni javni delavci, kakor drugi stanovi, so vredni iste paž-nje in razumevanja. V Mariboru menda ni organizacije, ki ne bi imela med članstvom tudi železničarje in malo je prireditev, pri katerih ne bi sodeloval tudi narodni železničar. Njihovega težkega položaja pa nihče ne vidi in so železničarji navezani le na svojo pomoč. To nerazumevanje se mora odstraniti in treba.je železničarjem nuditi moralno in dejansko pomoč. —ig. ŠUŠTERŠIČEVI MALI HARMONIKARJI V ROGAŠKI SLATINI. Po vrnitvi z Bleda, kjer so mali mariborski harmonikarji nastopil pred ministri Male antante in številnimi diplomati, so sedaj koncertirali tudi za goste v Rogaški Slatini. Našiopu Šusteršičevih harmonikarjev so prisostvovali delegati kongresa Pax Romana, tako da bodo ponesli ti sloves mariborskih malih harmonikarjev po ysem svetu. Po koncertu je predstavništvo„ kongresa navdušeno čestitalo vodji g. Vilku Šušteršiču, otroke pa pogostilo in bogato obdarovalo. m. Telefonski kabel Maribor—Beograd. Z urejevanjem državnega mostu bo mestna občina pričela s polaganjem telefonskega kabla Maribor—Beograd. Polaganje kabla bo pričelo pri Kralja Petra trgu in nadalje čez most na levi strani cestišča. Vodovodne cevi, ki gredo na desnem cestišču, bodo presia-stavili na rob desnega pločnika, ki ga bodo zalo morali popolnoma razdejati. Tam bodo najbrže plinske cevi. Zato bodo dela na državnem mostu dokončana šele v šestih lednih. Oba dovoza na most bosta tlakovana z malimi granitnimi kockami. Na desnem pločniku bodo izkopali kanal preko mosta, kjer bodo nameščene vodovodne in plinske cevi. m. Na drž. 1. dekliški meščanski šoli v Mariboru bo vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. septembra, vsakikrat od 8.—12. ure. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. mere in politična filozofija, kakor tudi politična praksa je povsem protitotali-tama. Imamo jamstva proti revoluciji z leve in z desne; vse to nam je tuje in nezdružljivo z »idejo češkoslovaške, republike«. Tudi notranja in zunanja politika itnata svojo stalnost, ki jima daje smer in v celotnem stalno obliko. Od navedenih načel rie more češkoslovaška politika niti za korak odstopiti. Prebivalstvo, ki je državi zvesto, je inteligentno in ima dobre živce. Potrebno pa je, da bi se tudi ostala miroljubna Evropa postavila.na stran te demokracije in njenega poslanstva. kulturni proračun sovjetske RUSIJE. Sovjetski tisk se bavi s številkami, ki so določene v bodočem proračunu Sovjetske Unije za ljudsko vzgojo in kulturne potrebe prebivalstva. Nad četrtino državnih izdatkov (25.4%) odpada na kulturne izdatke. Ruski državni proračun navaja na tem področju vsoto 31 miliard 386 milionov rubljev. Če se prište je k temu še sredstva strokovnih zvez, raznih kulturnih organizacij in drugih javnih ustanov, dobimo približno vsoto 42 miliard rubljev, ki jih bo izdala Rusija prihodnje leto za kulturne potrebe v državi. V primeri z lanskim proračunom pomeni ta številka, da je letošnji za nekih 6 miliard rubljev večji. Ti izdatki so določeni predvsem za vzdrževanje 170.764 šol, ki jih obiskuje razred ljudske šole brez slabe ocene, ali ki so dovršile kak višji razred, če nimajo več ko 14. let. Vsaka učenka prinese seboj zadnje izpričevalo in davčno potrdilo o višini davkov, novinka še krstni list, učenka iz izven-marfborske občine pa tudi nekolkova-no potrdilo svojega ončinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanuje. Popravni izpit zavr-šiiega izpita bo dne 31. avgusta, vsi ostali popravni izpiti pa 5. septembra, vsakikrat od 8. ure dalje. m. 30-Ielnica Združenja pekov v Mariboru. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru proslavi 17. septembra 30-lelnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo lepa svečanost in počastitev naj-starejših članov. m. Mesarski pomočniški izpiti. Včeraj so bili v Mariboru pomočniški izpiti mesarjev. Prijavili so se samo trije kandidati in sicer Drago Kirin, Karl Weiss in Franc Klanjšek. Praktični del izpita jc bil v mestni klavnici, teoretični pa v prostorih Združenja mesarjev. Izpite je vodil predsednik združenja g. Jernej Fidler, v izpraševalni komisiji pa sta bila Ivan Benzig in Anton Radi. Izpit sta položila samo dva kandidata. m. Poroke v Mariboru. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili naslednji pari: Petek Alojz ,ključavničar in Supej Alojzija, kuharica; Kolar Peter, krojaški mojster na Hvaru in Panko Marija, krojačica; Steinbach Ernest, mehanikar in Petrovič Erna, zasebna uradnica; Werbnigg Oskar, -mehanikar in Bazzanella Jadviga, za-seebnica; Pavlič Fran, posestnik in Ploj Marija, posestniška hči; Gerbič Lambert, učitelj in Primec Ljudmila, učiteljica; Sprinčnik Ivan, mizarski mojster in Novak Ela, tkalka; Gsel-man Leopold, čeljarski pomočnik in Plečko Julijana, sukarica. m. 7 umrlo, 22 rodilo. Gibanje prebivalstva v Mariboru je zelo zadovoljivo. Pretekli teden je umrlo 7 Mariboča-nov, rodilo pa se je 22. Tako razmerje med umrljivostjo in rojstvi je skoraj celo leto. m. Pobreška občina potrebuje škropilni voz. Sedaj sicer škropi ceste na Pobrežju in Teznem dež, toda ob vročih dnevih so ceste v tej občini popolnoma zavite v oblake prahu. Okna ob Tujski cesti na Teznem so na debelo obložena s prahom. Zato je nujno potrebno, da tudi pobreška občina uvede škropljenje cest, kakor je to v Studencih in Košakih. o. Limbuš je zelo dobro razsvetljen. Okoliške občine si naj vzamejo za vzgled občino Limbuš, ki je malo vasico razsvetlila kar s 60 uličnimi svetilkami. Te dni si jc občina nabavila elektriški avtomatski vžigalnik, ki ob 33,247.000 dijakov, in' na 3.500 tehnik ter 700 visokih šol, ki jih poseča 1,350.000 .študentov. V letošnjem letu bodo sprejeli na ruske univerze in visokošolske zavode 170.000 slušateljev in slušateljic. Za razvoj znanstvenih ustanov je odobren kredit čez miliardo rubljev. Za propagando fizične kulture v širokih slojih naroda je določeno 77 milionov rubljev. V isti namen pa je nakazanih 148 milijonov iz sredstev državnega socialnega zavarovanja. k. Arheološka Izkopavanja v Vučedo-lu pri Vukovarju. Dr. R. R. Schmidt že dalj časa vodi izkopavanja na Vučedol-skem Gradcu, kjer skuša ugotoviti predzgodovinsko kontinuiteto in kulturne zveze, ki so morale spajati Grčijo in severno Evropo. Kakor je znano, je Vuče-dol glavno najdišče lepe keramike, ki jo v znanstvenem svetu označujejo kot predmete „ mladokamene »vučedolske kulture«. Z delom dr. Schmidta se izpričuje kronološki red predzgodovinskih kultur v jugoslovanskem Podonavju. k Češke opere na švicarskih odrih. Po repertoarnih programih curiške in ba-zelske opere bodo ponovno izvajali v letošnji sezoni Jandčkovo »Jenufo v Cu-richu, v Bazelu pa prvikrat Dvorakovo opero »Jakobin«. k Umetnost primitivnih narodov. Jo-sef Čapek je izdal v češčini bogato ilustrirano knjigo o umetnosti primitivnih narodov. k Dramatiziranje Goethejevega »Wer- določeni uri sam vžge in ugasne elek-triške svetilke v vasi. m. Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju modistinje in trgovke Ane Hobacher na Aleksandrovi cesti. Terjatve je treba prijavili do 28. septembra. Poravnalna ponudba je 48 odstotkov. Poravnalni nalog bo 3. oktobra ob pol 9. uri pri tukajšnjem sodišču. Poravnalni sodnik je dr. Lešnik, upravnik pa odvetnik dr. Oton Blanke. m. Starček padel z voza. V Košakih je včeraj popoldne doživel 61-letni viničar Franc Kraner iz Pekla hujšo nesrečo. Vazil je žagovino domov. P° nesrečnem naključju je na nekem ovinku starček padel z voza in si nevarno poškodoval hrbtenico ter glavo. m. Z 10 m visokega drevesa je padel 17-letni posestnikov sin Ivan Lekežic < od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. P1'1 padcu si je mladenič razbil čeljusti in zlomil levo roko. Poškodovanca morajo hraniti s pomočjo gumijeve cevke. m Kakor v pravljici. V neki tukajšnji, gostilni je sedel dobrodušen kmetič iz vinorodnih Slovenskih goric. Sam je bil in pil četrt za četrtjo, ker je prav tega dne dobro prodal jabalka. Pozno zvečer je prisedel k njemu neznan starejši mo- j žakar, ki je kmetiču dopovedoval da ve za sredstvo, s katerim bo zaslužil mnogo več kakor pa z delom na polju. Dejal je* da mu bo prodal mali stroj, ki iz navadnega papirja dela ameriške dolarje. Stroj da mu proda za 2000 dinarjev. Kmet ie premišljal, misel je bila vabljiva in že je dal neznancu 800 dinarjev na račun. Neznanec, je izginil v noč reko, da gre po stroj za ameriške dolarje. Slovenjegori-čan je kmalu ugotovil, da je nasedel drznemu sleparju, ki ga je olajšal za osem stotakov. 1 Krč ga je prijel. Franc Prešeren, 1*> let star, se je kopal v nedeljo v Dravi v Mariboru. Prijel ga je v vodi krč in je utonil. Drava ga je zanesla do Ptuja, kjer so ga izvlekli pri mestni klavnici iz vode. Imel je štiri meščanske šole in je bil učenec v kurilnici. m. Sostanovalca okradeL Pod tem naslovom je v sredo »Večernik« objavil vest, da je Alojz Kosi ukradel sostanovalcu Rihardu Juriju iz omare 150 dinar-jev vreden suknjič. Kakor pa doznava- • mo, je bilo prav nasprotno. Tat je Jurij. ■ oškodovani pa Kosi. * V nedeljo, dne 28. avgusta Vas vabi Putnik na ugodne izlete z modernimi avtobusi: v Rogaško Slatino din 50’—, okoli Pohorja din 85’—. •Prijavite se takoj pri „PUTNIK-u“, Maribor. ' KOMU NE ŠKODI DEŽ? Meni dež ne škodi. Sem namreč tako mršav, da hodim med kapljicami. — Jin-drich Plachta (češki humorist). therja«, ki ga je uprizorilo tudi Buriano-vo D 38 v Pragi, bodo uprizorili tudi v Narodnem gledališču v Bukarešti. k Lčon Dandet, francoski pisatelj in eden izmed voditeljev francoske desnice, je napisal knjigo o Clemenceauju. Na- | slov ji je: »Burno življenje Clemenceauja«. Kdo ve, ali bi bil stari strastni jakobinec, ki je vodil toliko političnih bojev proti desnici (in seveda tudi levici), ve- j sel te počastitve? k. »Dionysos. Apologija gledališča« je knjiga, ki jo je napisal v francoščini Pier-re-Aime Touchard in ki vzbuja na francoskem knjižnem trgu veliko pozornost. Izhajajoč iz teze, da je edini namen katerekoli dramske vrste, bodisi tragedije, komedije, farse, melodrame ali opere, da predstavlja človeka v opojnosti in sicer v tistem stanju, ko Človek občuti izredno moč ter izgubi smisel za materialne in moralne zapreke, ki se stavijo njegovi strasti oziroma njegovim sanjam, anali' žira pisatelj razna dela svetovne in frafl' coske književnosti in prihaja pri tem do marsikake zanimive misli, ki nam ta dela bolj ali manj približa. k. Michelangelovo Pleta, ki jo je dobila pred nedavnim italijanska država-bodo postavili v Firenci v Michelangelov dom, ki ga nameravajo zgraditi v Firenci. k VII. mednarodni kongres zgodovin* skih ved se vrši v dneh od 27. avg. do 4. sept. v Curihu. Pri tej priliki bo zasedala tudi III. konferenca Federacij® vzhodnoevropskih zgodovinskih družb Soort RAZPIS MEDKLUBSKIH KOLESARSKIH DIRK, ■Ki jih priredi SK Železničar dne 28. avg. t. i. na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Začetek ob 14. uri. Proga za dirkanje meri 450 metrov in je na novo pripravljena za dirko. Spored: Dirka juniorjev (10 krogov), Klavna dirka (20 krogov), dirka ciljev (25 krogov), handicap dirka (10 krogov) in tolažilna dirka (15 krogov). Vozi se po pravilniku KSKJ in na lastno odgovornost. Prijavnina din 10.—. Prijave je poslati na naslov SK Železničar, Maribor, stadion Tržaška cesta ali najpozneje eno uro pred startom. Prireditelj si pridržuje pravico spremembe razpisa. SK CELJA NE BO. V zadnjem trenutku je SK Celje odpovedal gostovanje. Pride pa SK Olimp in nastopi proti SK Mariboru v nedeljo ob Pel petih na Rapidovem igrišču. s Poljska in Češkoslovaška v borbi za Srednjeevropski cup. Danes se prične v £linu, mestu Batovih tovarn, tenišk: dvo “Oj Polske in Češkoslovaške. To je zadnje pa tudi odločilno srečanje in samo ena od teh dveh držav more biti zmagovalka v turnirju za pokal madžarskega Kiieza Esterhazyja. Poljska je z zmago nad nekompletno Jugoslavijo samozavestna, vendar so Menzel, Hecht, Drob-ny in Cejnar veliki favoriti. V Budimpešti pa se je pričel predzadnji dvoboj za Esterhazyjev pokal med Madžarsko in Ttalrjo in je stanje po prvem dnevu 1:1. Zmagovalec se bo rešil zadnjega mesta. s. STocoj bo ustanovljen ..Mariborski plavalni klub“. Potreba po plavalnem klubu v Mariboru je bila velika. Mariborski otok nudi vse možnosti za razvoj plavalnega športa. Zato so se odločili za ustanovitev samostojnega plavalnega kluba. Ustanovni občni zbor bo drevi ob 20. uri v lovski sobi hotela „Orel“. Šah KONEC OSJEŠKEGA TURNIRJA. Včeraj je bil zaključen v Osjeku narodni amaterski turnir, ne da bi dobili novega mojstra, ker imata vodeča Lešnik in Rabar enako število točk. Lešnik fe do zadnjega kola veljal za favorita, Vendar mu je nepričakovan poraz z Avi-rovičem vzel zmagovito točko in tako ‘nora prvo in drugo nagrado deliti z Rajarjem. Prav tako nepričakovano je Siska odvzel Rabarju pol točke in mu s tem preprečil, da bi samostojno zavzel °rvo mesto in mojstrski naslov. Inteligentni Sikošck je nesrečno izgubil v igri $ Pavlovičem in se mora zato v končnem lezultatu zadovoljiti z enajstim mestom. Prvo in drugo nagrado si delita Lešnik in Rabar z deset in pol točkami, tretjo Šubarič — 10 točk, četrto, peto in ,esto nagrado dobe Avirovič, Pavlovič 'n Šiška, ki imajo po devet točk in pol, sedmo Carev in Rajkovič z 8 in pol točami, deveto nagrado pa dobi Martinič *a priborjenih osem točk. Slede: Jonke ' in pol, Sikošek 7, Miiller in Turk 6 in pol, Bayer štiri in pol, Cindrič 3 in zadnji Spasojevič bfez točke. Po pravilnjku za odigranje narodnega ^niaterskega turnirja morata v slučaju plitve prvega in drugega mesta prvo-plsirana odigrati rnatsh dveh partij. — Jre§nik in Rabar ga bosta odigrala v ^sjekti ali Zagrebu. - | Gospodarstvo Karteli . s Šahovski turnir preko oceana. Leta 936 se je prjčela največja množestvena šahovska tekma, ki se je kdaj odigrala * svetu. Tisoč’ šahistov v Angliji jc od-.f*° Partijo proti tisoč partnerjem v Ze-'nienih državah Amerike. Vsak igralec .a tem turnirju sporoči svojemu partner-r Vsakokratno svoja potezo, ki jo je na-po dopisnici in prejme istotako po °Pisnici protipotezo. Nič manj kot 80.000 ^opisnic bo prepotovalo Atlantik, dokler e bo izvršena zadnja poteza v tisočih v^rtijah. Računajo, da bo turnir dokon-®n v teku leta 1941. Do današnjega dne ‘ Anglija s 174 dobljenih partij proti jJ', ki so jih dobili Amerikanci. 37 par- 1 ie ostalo remis. Na obeh straneh je .®dteni umrlo 22 igralcev, ki so jih namestili novi igralci. Danes, ko živimo v dobi menjalnega gospodarstva, ni ekonomski uspeh odv> sen samo od njegove aktivnosti in njegovega znanja, temveč morda še v večji meri od činiteljev in pojavov, ki so izven njega. In kdor jih vsaj površno ne pozna, kaj kmalu postane žrtev onih, ki imajo priliko, da se v potankosti spoznajo s kompliciranimi zakoni menjalnega gospodarstva. Zato je prvi korak k izboljšanju razmer spoznanje in razumevanje zakonov in činiteljev današnjega gospodarskega reda. Le tako bomo lahko spoznali, kje nas čevelj žuli in kje je treba lečiti. Eden izmed teh važnih činiteljev v današnjem gospodarstvu so vsekakor karteli. Mnogo se že govori in piše o kartelih, toda o njihovem bistvu in pomeni je med ljudstvom malo znano. Kartel je svobodno sklenjen sporazum med producenti, katerim je smoter, da si ustvarijo v izvesni vrsti proizvodnje situacijo monopola. Smoter združitve raznih podjetij je torej, da se med njimi odstrani konkurenca. Karteli morejo uspešno delovati samo v oni vrsti proizvodnje, kjer je malo število producentov in kjer se izdeluje tipizirano blago. Samo tam se more preprečiti izvenkartelska prodaja ter doseči enotne cene. Tako vidimo, da najbolje prosperirajo karteli v težki industriji. Podjetja združena v kartel imajo običajno urad, ki določa ceno njihovim proizvodom in ki vodi evidenco nad celotno proizvodnjo in potrošnjo. Tako je omogočeno, da dotična vrsta proizvodnje nima anarhičnega značaja — kar je pod vlado svobodne konkurence pravilo — ter da se proizvodnja regulira po naprej določenem načrtu s posebnim ozirom na možnost potrošnje. S tem se morejo preprečiti eventualne krize, ki tako škodljivo vplivajo na celotno gospodarstvo. Karte-lirana podjetja dosežejo prihranke pri reklami, prevoznih stroških ter boljše prodajne pogoje. To so vse dobre strani kartelov. Karteli imajo v narodnem gospodarstvu veliko moč. Razpolagajo s celotno produkcijo ene vrste blaga. Zato se jim pri določanju cen temu blagu ni treba bati ! konkurence. Pri režimu svobodne konkurence se cene produktom ne morejo poljubno določati, temveč se vedno sučejo okoli produkcijskih stroškov. Kartelirana podjetja pa imajo možnost, da svojim produktom določijo višjo ceno, kot bi jo mogli v svobodni konkurenci. To povišanje cen gre na škodo konsumentov ter onih producentov, ki niso kartelirani. Da kartelirana podjetja svoj monopolen položaj res zlorabljajo, se najbolje vidi v vsakdanjem življenju, čim se stvori kartel v neki proizvodnji, cene dotičnega blaga poskočijo, in čim se kartel razdere, cene občutno padejo. Toda kljub tej negativni strani kartelov, jih vendar ni priporočljivo enostavno uničiti. Oni so naraven proizvod sedanjih produkcijskih razmer. Treba je le poskrbeti, da odstranimo njihove slabe strani. Država je prva poklicana za to. Pri nas imamo kartelni register v Beogradu, v katerem se po uredbi o kartelih morajo vsi karteli registrirati. V tem registru je vpisanih okoli 50 kartelov. Med najvažnejšimi so: železarski, sladkorni in cementni kartel, kartel mineralnega olja, papirja in premogovnikov. Po podatkih lahko vidimo, da je večina naše industrije kartelirana. Velik vpliv kartelov pri določanju cen industrijskega blaga povzroča tkzv. »škarje cen« industrijskega in poljedelskega blaga ter tako permanentno krizo našega poljedelstva. To so dejstva, ki dado mnogo misliti in katerim bi morala država posvetiti večjo pažnjo! Toda konsumenti, ki so najbolj oškodovani zaradi visokih cen blaga kartelirane industrije, si morajo pomagati tudi sami. Resolucije, peticije in slične stvari navadno prav malo pomagajo. Konsumenti imajo sami možnost, da vplivajo na cene in to z bojkotom blaga nesolidnih kartelov. Toda bojkot uspe samo pri organiziranih konsumentih. Z borbo konsumentov in s primerno državno intervencijo bi se dalo v veliki meri odstraniti škodljive strani kartelov ter njihovo delovanje naravnati v korist celotnemu narodnemu gospodarstvu. Ramuh. g Vinska letina v šmarskem okraju kaže na splošno prav lepo. Vkljub neugodni pomladi se je trsje kar krepko razvilo. Toča je precej oklestila vinograde v Sv. Petru pod Sv. gorami, kjer je napravila mnogo škode; drugod hvala Bogu do seciaj ni tepla okraja ta šiba božja. Bati se je jesenskih prezgodnjih mrazov. Sicer pa je mnogo odvisno od septembra. Septembrsko sonce ali deževje je zdaj tisti faktor, ki bo potrdil ugodnost ali neugodnost letine in množino ter kakovost vinskega pridelka. Seveda je želja in upanje vseh, da bo jesen lepa, ker je od tega odvisna zima okraja, ki je daleč naokoli znan po svoji pasivnosti in mu je vinski pridelek med glavnim} dohodki. g Obiranje hmelja na Dravskem polju je po večini že završeno. Dasi je kvalitetno zelo dober, ga je kvantitetno tako malo, kakor še doslej nobeno leto. Nabralo se ga je zelo izpod pričakovanja. Vzrok temu je peronospora, ki je zajela letos tudi nasade na Dravskem polju. Le z veliko spretonstjo in urnim škropljenjem se ga je moralo vzgajati, da se ga je pridobilo vsaj toliko. Pojavljajo se že tudi prvi kupci, ki ponujajo za nablboljše blago okroglo Din 26 po kg. g Velike množine sena se stalno izvažajo iz naših krajev v Avstrijo. Zlasti velja to za vzhodne dele severne Slovenije in zapadne predele Hrvatske, od koder dobivajo nemški trgovci prešano seno. Vsled velikega povpraševanja so začele cene tega za izvoz določenega sena rasti in se je blago podražilo od 30 na 40 dinarjev za stot. Precej draga je tudi detelja. g Svinjska tržišča. Na Dunaju so ta teden na sejmu jugoslovanske mangalice l-r-1.03, kmečke svinje 1.04—1.06, stare 1.04—1.06, banatske 1.05—1.10, angleške križane 1.03—1.03—1.10, sremske 1.04— 1.06, pršutarji lahki 1.05—1.10 in težki 1.03—1.05 mark za kilogram žive teže. Mangalice so se podražile za 2 pfeniga, za ostale svinje pa so cene ostale nespre menjene. — V P r a g i so se na zadnjem sejmu prodale pitane svinje iz Jugoslavije po 7.25—8, rumunske 7—7.90, težke 8.25-r8.50, madžarske 7.50—7.75, domači pršutarji po 7—8.75 kron za kilogram žive teže. Jugoslovanske svinje so stale povprečno 7.60 kron za kilogram. g Težave pri izvozu sliv. Ker bodo slive letos v Jugoslaviji bolj slabo obrodile, se je že sedaj cena povišala in notjra po velikosti in kakovosti 2 do 2.50 dinarjev za kilogram v trgovini na debelo. Izgledi za izvoz niso preveč rožnati, ker so za inozemstvo naše sedanje cene previsoke. Tako dovoljuje Berlin za naše slive franko naše mede, ako so določene za Avstrijo, 22 mark za stot, kar odgovarja 3.19 dinarjev za kilogram. Ker pa je začela marka nazadovati in bo ob živahnem izvozu nemara zdrknila še precej izpod 14.50, bodo naši izvozniki dobili za češplje še manj. Stara Nemčija dovoljuje 23 mark za stot, t. j. 3.33 Din za kilogram, toda franko avstrijsko-nem-ška meja. Merodajni krogi bodo skušali doseči od Nemčije boljše cene za naše slive. g Sladkorja bo letos, kakor vsi znaki kažejo, v Jugoslaviji dovolj. Repa kaže prav lepo in bo donos obilen. Predelava-je pese se prične najbrže že 15. septembra. Računajo, da se bodo dale letos doseči znatne rezerve. g. Karoserije za beograjske avtobuse — ljubljanski izdelek. Beograjska mestna občina je naročila večje število velikih avtobusov, ki bodo v nekaterih ulicah zamenjali cestno železnico. Karoserije so iz jekla in jih izdeluje ljubljanska tvrdka Avtomontaža d. d. Prva partija vozil je že izgotovljena in odpotuje te dni v Beograd. g. Uvoz strojev iz Češkoslovaške se je letos precej povečal. Dočim je lani uvozila Jugoslavija iz češkoslovaške raznih strojev za 36 milijonov dinarjev, se je znesek letos skoraj podvojil. Zlasti velja to za avtomobile, ki jih Jugoslavija v vedno večjem številu uvaža iz Češkoslovaške. g. Državni dohodki se začenjajo zmanjševati. V državnih dohodkih se je začelo opažati popuščanje prosperitete v gospodarstvu. Pravkar je končano urejevanje podatkov o državnih dohodkih in izdatkih za mesec junij. Po uradnih podatkih finančnega ministrstva znašajo drž. dohodki za mesec junij 897.9 milijonov Din, medtem ko je proračun predvideval 1,015 mil. Din. Dohodki so torej manjši za 117 mil. Din (v procentih: za 11.4%). V primeru z lanskim junijem je letošnji zelo slab: lani je bilo predvideno 909 mil. Din, faktični dohodki pa so znašali 905 mil. Din. — Na drugi strani pa so bili drž. izdatki v juniju večji od dohodkov za 16.5 mil. Din. — Zmanjšale so se sledeče pozicije pri dohodkih: neposredni davki, za 63 mil. Din., dohodki od železnic, za 19.6 mil. Din, gozdovi za 7.2, rude 10.8. Trošarine, takse, monopoli itd. so sicer, dale več kakor je bilo predvideno, toda primanjkljaja v celoti ne morejo kriti. g. Naš izvoz drv v Francijo. Francoski trgovinski minister je izjavil, da kontingent za uvoz drv iz Avstrije v višini,90,000 ton ne bo v celoti odobren Jugoslaviji, temveč samo dopolnilni kontingent v višini 3.000 ton. •’ g. Na tržišču drv na Madžarskem je položaj še precej nejasen. Ker jcsčdhj konkurenca znatna, se bodo cene krni)-stabilizirale, tako da bo tudi našim izvoznikom drv kalkulacija mogoča. Računati je s tem, da se bo letos. mo-glo na Madžarsko izvoziti precej drv. g. Izvoz lesa v Evropi je bil v prvf.m polletju 19.38. v primeri z lanskirn za dobrih 20% manjši. Izvoz igličastega rezanega lesa se je zmanjšal za kakih 15% in tesanega lesa za 25%. Najbolj je nazadoval izvoz iz Rusije, namreč za 4?% in iz Rumunije za 50%. Jugoslavija je izvozila okroglo 143.000 ton lesa, lani 200.000 ton ali za 28% več kot letos. V češkoslovaški se je izvoz lesa izboljšal za 2% in je znašal 103.000 ton. Uvoz je nazadoval v Nemčiji za 10%, v Angliji za 24%, v Holandiji za 40%, v Belgiji za 55% in v Franciji celo za 75%. g. Italija ne bo več uvažala rib. V fašističnem načrtu za gospodarsko -neodvisnost Italije od inozemstva je , tudi znatno povečanje ribolova Dosega tega cilja je bila predvidena za leto 1940., sedaj pa je dobil Mussolini poročilo, da ima Italija že 1500 dobrih ribiških ladij in da ji sedaj ne bo treba več uvažati.'rib. iz inozemstva, ker jih . sedaj nalove. ila;d. 2 milijona stotov letno. S tem je nekoliko oškodovana Jugoslavija, ker je! precej morskih rib izvažala v Italijo. g. Ogromni nakupi zlata. Na londonskem tržišču je že par dni ogromen' promet v trgovanju z zlatom. Nekatere.države nakupujejo velike množine zlata, da povečajo zlate zaloge in s tem okrdpe svojo valuto. V torek je bilo prodanega za več kot milijon funtov zlata, (čettt milijarde dinarjev). Cena se je pftv.išala v dveh dneh skoraj za en odstotek irt'je znašala 142 šilingov 8 pens za unčo. ali okroglo 56 dinaj-jev za gram čistega, zlata (unča je približno 2.58 gramov). g Slaba hmeljska letina na češkoslovaškem. Po poročilih praških listov je letošnja hmeljska letina na Češkoslovaškem nezadovoljiva. Pridelek je povprečno za 20% manjši od lanskega ' ' g. Večja Izraba lesa v Rusiji. Zadnja čase je bilo zgrajenih ali pa preurejenih precej ladij na ruskih rekah in kanalih za pogon z lesnim plinom. Na ta način hočejo sovjeti bolje izrabiti odpadke pri produkciji lesa. Lesni plin se je v bro-darstvu baje prav dobro obnesel. g. Avtarkija tudi v Turčiji. Turška republika se pod vodstvom Atatiirka Ke-mala paše naglo razvija. Sedaj je vlada sklenila, da mora država postati avtarkična tudi v pogledu preskrbe s sladkorjem. Štiri obstoječe tovarne ne kri-? jejo več potrebe konzuma. Zato so sedaj ustanovili tri nove tovarne, ki bodo pridelovale letno 120.000 ton sladkorja. Dela se prično še letos in bodo končana najkasneje v dveh letih. g Porast cen aluminija. Ker sedaj grade v Angliji na stotine velikih letal popolnoma iz aluminija, se je potreba po tej kovini zelo povečala, vsled č$sar so cene zadnje dni poskočile na 94 funtov za tono (24 dinarjev za kilo). Zaradi velikega povpraševanja po aluminiju nameravajo našo tvornico v Lozovcu V Dalmaciji, ki je bila zgrajena predlanskim, precej povečati. Ta tovarna dela skoraj izključno le za Anglijo. Zanimivosti Kako se jih spozna Gotovo ve vsakdo vsaj eno anekdoto o tem, v čem se razlikuje na primer Nemec od Francoza, ta pa zopet od Angleža, Amerikanca in Italijana. Francoski tednik »Marianne« je prinesel dovtipno sestavljeni »pregled« tega, kako postanete v kaki določeni državi opazni. V Nemčiji je nujno, da ste J.) stopro-centni arijevec, 2.) član narodno-socia-listične stranke še iz dobe, ko je bila ta ilegalna, ali pa da ste vsaj zelo mladi (največ 25 let), 3.) da stalno zabavljate čez veliki kapital, hkrati pa vzdržujete zanesljive stike z veleindustrijskimi krogi, 4.) da se vzdržite sleherne aktivnosti in poslušate le ukaze, 5.) da upate v bodočnost. V Italiji: 1.) bodite zelo mladi ali pa »bivši protifašist«, ki se je vendar spreobrnil, 2.) bodite prepričani da je Italija debila abesinsko vojno proti združenim armadam vsega sveta in da se bo to zgodilo tudi v Španiji, 3.) da izhajate iz plemenite rodbine ali pa iz preprostega ljudstva, kajti srednja in visoka buržoazija nista ravno priljubljeni, 4.) da upate v bodočnost, 5.) da ste avtor knjige o Mussoliniju ali pa avtor njegove sohe, ali pa avtor njegove podobe ali pa avtor njemu posvečene ode. V Angliji: 1.) da ste sami bogati, ali pa imate slavno ime, ali pa da se bogato oženite; 2.) da napadate brezobzirno angleško zunanjo politiko, notranjo in gospodarstvo, in to samo tiste vlade, ki je trenutno na površju; 3.) da upate v bodočnost; 4.) da govorite čim manj, kajti le na ta način pridete na glas slavnega čioveka; 5.) da si izberete klub, ki združuje pripadnike kolikor mogoče višjih družabnih slojev. V Franciji: 1.) da ste sin vaške, delavske ali pa — še boljše! — uradniške družine (z očetom iz kroge visoke bur-žoazlje ali aristokracije se ta čas ne da nič početi); 2.) da imate talent; 3.) da ste član čim večjega števila društfev in darskih lož, prijatelj ribiškega športa, pri jatelj Burgundije in podobno, 4.) da znate govoriti na kakr šen koli tema in pred kakršnim koli poslušalstvom (to, kaj se govori, ni važno); 5.) da ste podobni pojavu povprečnega Francoza, da nosite brke, kadite pipo in slabe cigarete, nikoli pa cigare, in da znate dobro jesti, zlasti pa piti. V Združenih državah: 1.) da upate v bodočnost; 2.) da začnete življenje v skromnih, trdih razmerah in da imate v svojem 20. letu že najmanj deset vrst raz nih zaposlitev za seboj; 3.) da imate fiksno idejo (iznajdba, izum, politični nazor in podobno), ki jo smatrajo vsi ostali za blazno, ki jo je pa mogoče po dvajsetih letih vztrajnega truda končno le u-resničiti; 4.) da živite v vzornem družinskem življenju in imate smehljajočo se, ljubeznjivo ženo in kopico otrok, dalje da podpirate roditelje in se izogibate vsem škandalom in ločitvenim aferam; 5.) da neprestano glasno ponavljate: denar ne pomeni srečo, samemu sebi pa v dahu pravite: Le denar nekaj pomeni! To je vse treba vedeti, toda ravnati se po tem ni treba, zakaj izjema potrjuje plavilo. STARORIMSKI VODOVOD ODKRIT. V bližini Palmyre v Siriji so našli, kakor poročajo londonski listi, vodovod iz časov starih Rimljanov. V svojih glavnih delih je vodovod še zdaj uporabljiv. Izkopali so že skoro vsega. Napeljavo cevi bodo v najkrajšem času začeli zopet uporabljati! X V državnih gozdovih to posekali na nezakonit način na stotlsoče kubičnih metrov lesa. V gozdovih dervenskega sreza so posekali kmetje, ki so jih lesni trgovci nagovorili k sekanju, na stotisoče kubičnih metrov lesa. Kjer so še nedavno šumeli stoletni hrasti in bukve, je sedaj svet gol in nalivi odnašajo zemljo s hribov. Gozdna uprava v Derventl bo tožila vse lesne trgovce, ki so nagovarjali kmete in tihotapili državni les. Država Ima milijonsko škodo. x Orientalsko Sarajevo se umika pred modernizacijo, še to leto bodo začeli v Sarajevu z gradnjo Trga Kralja Petra Osvoboditelja, sredi katerega bo postavljen monumentalen spomenik velikemu vladarju; izklesal ga bo zagrebški kipar Avgustinčič. S površja orientalskega Sarajeva bo nadalje Izginila starinska zgradba Semizonovega vakufa, ena izmed največjih stoletnih poslopij v Sarajevu. X Posojilo Bukarešte v Parizu. V Parizu izdelujejo načrt glede 400 milijonov lejev, ki bi sl jih izposodila bukareštska občina. Za garancijo bi občina dala gotovo petrolejska polja, ki so njena last. X Hunghes bo posnel Olm Iz življenja »leteče ženske«. Hunghes, ki je nedavno dosegel rekord v poletu okrog sveta, ima tri strasti: letalstvo, film in Katarino Hepburn. Sedaj, pišejo, da namerava združiti vse tri. Sldenil ie, da bo posnel film iz življenja »leteče ženske« Amalie Erchardtove, ki je tako tragično končala nekje v Tihem oceanu. Preminulo letal-ko bo igrala Katarina Hepburn, ki ji je zelo podobna. X Pozabila Je 12 let zakonskega živ* Ijenja. Pri avtomobilski nesreči v Londonu se je ponesrečila neka ženska. Rana na glavi se ji je kmalu zacelna, pač pa je ženska pozabila na vseh, 12 let zakonskega življenja. Takoj, ko je ozdravela, jc pobegnila od hiše in odšla delat tja, kjer je delala pred 12 leti, ko je bila še dekle. Nikakor ne more spoznati moža ln otroka. V bolnišnici upajo, da ji bodo vrnili spomin. X V Franclji se Širi stavka pristaniškega delavstva. Tajništvo delavske zveze francoskih sredozemskih pristanišč je razširilo stavko v Marseillu na ostala pristanišča v Sredozemskem morju: na Korziko, Alžir, Tunis in Maroko. Stavkajoči nočejo več opravljati prekourne-ga dela in delati po nedeljskih večerih. X V Poljski se bodo tožili radi plemenskega vprašanja. Glasilo poljskega episkopata toži tednik »Merkurius Pol-ski«, ker je baje zavestno skazi! nedavni govor o plemenstvu in nevarnosti, ki grozi od pretiranega nacionalizma. X Južni Poljski grozijo poplave. Radi dolgotrajnega deževja so prestopile reke ponekod že bregove in zalile nekoliko stanovanj, da so morali prebivalstvo evakuirati. X Revizija dovoljeni za tuje delavce v Romuniji Posebne komisije bodo začele v Romuniji od 1. oktobra naprej pregledovati vsa dovoljenja, ki jih imajo delavci za bivanje v Rumunlji. X Franclja bo zgradila tovarne za letala v Kanadi. Francoski kapital bo zgradil velike tovarne za letala v bližini Mont reala v angleški Kanadi. V ta namen bo odšlo v Montreal več sto francoskih tehnikov. X Rekordno število kinematografov izkazuje Praga: 70. Pred vojno Jih je Imela samo 9. X Z letalom se Je zaletel v brzojavne žice in padel na zemljo bivši ameriški letalski zmagovalec v hitrosti Hauks. Letalec in mehanik sta si zlomila roke in