Pogtnina plačana v gotovim. Leto IX., št. 42 (»jutro« xviii, st *»«) Ljubljana, ponedeljek 18. oktobra 1937 Cena 1 Dir ujMavuuivu ujuotjana, Hnailjeva 6 — leietoo St 3122. 3123. 3124, 8125. 5126 •oerauu KJdeJeJs: Ljubljana, Selen-ourgovs oi - Tet 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica v^eije riocenova ulica 2. — ieieloD Su 190 Podružnica Jesenice: Pri Kolodvora St 100 Podružnica Novo mesto; Ljubljanska sesta St 42. Podružnica iTbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica B, Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti preje man a Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ODMEV FRANCOSKO-ANGLEŠKIH PHEDLOGOV V icndonu pričakujejo* da bo Italija pristala na kompromis, ki bo omogočil umik prostovoljcev iz Španije London, 17. okt. AA. Na prihodnji seji nevt ralnostnega odbora, ki jo bo vodil angleški zunanji minister Eden, ker 'uo lord Plymouth zaradi nekih nujnih opravkov zadržan, bodo posamezni delegati že poro-čali o stališčih, ki so jih zavzele njihove vlade glcue francoskih in angleških predlogov. Predlogi, ki jih je na včerajšnji seji predložil francoski poslanik Corbin, so bili že včeraj popoldne poslani v evropska glavna mesta, kjer jih sedaj podrobno proučujejo. Ne giede na to. da bo lord Plymouth zadržan, pripisujejo tukajšnji politični krogi velik pomen dejstvu, da bo prihodnio sejo vodil angleški zunanji minister Eden Splošno naglašajo, da bo prihodnja seja izredno velikega pomena Doslej je bil običaj, da je v primeru Plymouthove odsotnosti sejo odbora vodil državni podtaj-nik v angleškem zunanjem ministrstvu. O včerajšnji seji sodijo politični krogi, ds so posamezni glavni govorniki na ">-ej pokazali dobro voljo in precejšnjo Dorr.ir-Ijivost, čeprav se niso odrekli načelom, na katerih temelje nasprotujoča si stališča posameznih držav, zlasti zapadnih evropskih velesil. Bržkone se Grandi le zaradi tega ni hotel jasnejše izraziti o francoskih ived logih. Kakor je bila včerajšnja seja zaradi konciljantnosti posameznih delegatov po vsebini njihovih izjav nekoliko nejasna, tako pričakujejo od prihodnje seja tem preoiznejših in točnih izjav glede franco sko-ang!eških predlogov. Nekateri upaio da bodo v Rimu končno ie oo7;tivno .sprejeli te predloge, ali da bodo svo-e stai;šče čim bolj približali stališčem Pa-^a in Londona, tako da bo omogočeno iz morebitnega kompromisa sklepati j bli?njs likvidaciji prostovoljskega vprašanja ter v najkrajšem času celo že o umiku prvih kontingentov tujih prostovoljcev iz Španije Francoski komentarji Pariz, 17. oktobra. AA. Listi obširno komentirajo včerajšnjo sejo ožjega nevtral-nostnega odbora v Londonu. Tako pravi »Excelsior« med drugim Potek včerajšnje debate je vendarle pokazal, čeprav ne dopušča prevelikega optimizma, da je še nekaj možnosti za pomirjerje, ki se vsekakor ne smejo prezreti. »Figaro« poudarja: Francoska izjava in predlogi so bili vsekako zadovoljivi Zmernost in objektivnost, ki jo je ob tej priliki pokazal zastopnik Franc.je zaslužita vso pohvalo. Če ta izjava kljub vsemu re bo sprejeta za osnovo, na oe v Italiji že opaža tak pokret. »Echo de Pariš« objavlja članek Pertina-xa, ki pravi, da Španiia nikdar ni bila kaj posebnega za Italijo ali Nemčijo. Nemčija in Italija izrabljata sedaj Špani o samo za to, da bi oslabili zapadni demokratični velesili. 2e od začetka španskega konflikta sta se Francija in Anglija držali določil nevmešavanja in zahtevali izvajanje načela o spoštovanju španske nedotakljivosti. Pri tem sta posebno mislili na Baleare. Petkov Edenov govor je prišel 14 mesecev prepozno. Vendar pa imata Francija in Anglija dovolj sredstev, da še rešita mir. Najbrž obe totalitarni državi zaradi svo'ega slabega gospodarskega poležaja nimata namena, da bi se spustili v vojno, ki bi trajala precej dolgo. Veterinarski kongres v Zagrebu Novi Sad. 17. oktobra o. Danes se je pričel v Novem Sadu 16. kongres jugoslovenskega veterinarskega udruženja. Otvoritvi 60 prisoslvovali kmetijski minister Stanko-vič, zastopniki češkoslovaških, poliskih in bolgarskih veterinarjev, ki so 63 udeležili včeraj sestanka slovanskih veterinarjev, nadalje zastopniki veterinarjev iz vse države, vojnega ministrstva, banske uprave, občine in drugih ustanov. Zaradi udeležte slovanskih veterinarjev je dobil kongres značaj manifestacije vseslovanske solidarnosti. Poslane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis knezu-namestniku Pavlu in vojnemu ministru generalu Mariču. Po otvoritvi kongresa je preda * n, ;„. goslovenskega veterinarskega udruženia / zdravil najprej kmetijskega ministra Stanko-viča, ki se je nato zahvalil in želel kongresu uspešno delo. Omenil je. da je bil te- daj, ko je bil prvič minister leta 1927, izdan zakon za pobijanje živin-kih kužnih bolezni, sedaj pa je gotov tudi drug za veterinarje važen zakon in sicer o veterinarski službi, ki ureja organizacijo in delo veterinarske stroke. Zakonski predlog določa ustanovitev dveh važnih veterinarskih ustanov in tudi nova sredslva za to stroko, kar bo znatno pospešilo veterinarstvo ter živinorejo. Končno je omenil, da bo v Zemunu že le'os zgrajen in urejen centralni veterinarski zavod. Bakteriološkemu in seroloŠKt!-mu zavodu v Križevcu je omogočeno razširjenje dela s povečanjem dohodkov. V pred logu novega državnega i>roračuna bodo do ločena povečana sredstva za nova veterinarska mesla. tako da prihodnje leto ne bo v naši državi več brezposelnih veterinarjev Za zaposlitev veterinarjev hodo znatno povečani krediti. Odhod dr. Stojadi-noviča iz Pariza Pariz, 17. okt. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr Stojadinovič je včeraj popoldne obiskal predsednika senatskega odbora za zunanje zadeve Henryja Be-rengerja in mu izročil red Jugoslovenske krene 1 stopnje. Ob 19.30 je sprejel zastopnike Jugoslovenske zajednice in predsednika j i}?oslo-venske kolonije v Parizu. Nato ie bil v družbi svojega šefa kabineta dr Protiča in tajnika Nenadoviča na večerji pri poslaniku dr. Puriču, ob 22.15 pa je odpotoval v Beograd Na postaji so se plovili nd njega poslanik dr Purič. pooblaščeni minister v 2enevi dr. I o Subotič, general Gli-šič, trgovinski minister Chapsal, za zunanjega ministra podšef protokola Berard, glavni direktor železniške družbe Pariš -Lyon - Sredozemsko morje (PLM) Mar- chand, upm* nik pariške jo:c. e 1:1 dani jugoslovenske kolonije. Miian. 17 oktoi>ra p. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič je ob 13. potoval na povratku iz Londona in Pariza skozi Milan. Na peronu so ga pozdravili pre-fekt milanske pokrajine, zastopniki občine, francoski generalni konzul ter jugoslovenski genpralni konzul Rašič. Min. predsednik Stojadinovič je izjavil novinarjem, da je izredno zadovoljen s sprejemom, ki ga je doživel v Parizu in Londonu, in sploh 7 doseženimi rezultati. Odlikovanje gimnazije v čačku čačak. 17. oktobra p. V prisotnosti kraljevega zastopnika, prosvetnega ministra Magaraševiča. poštnega ministra Cvrkiča, zastopnikov univerz in drugih odličnikov so danes proslavili lOOletnico tukajšnje gimnazije. Prosvetni minister je izročil gimnaziji red sv. Save I. stopnje. Kumičicev spomenik v Zagrebu Z gi-eb, 17. okt. o. Davi so v parku pred realno gimnazijo na Wil3onovem trgu slovesno odkrili spomenik hrvatskemu književniku Evgenu Kum'čiču iz Istre. Spomenik, ki je delo kiparja Kršiniča, je postavila hrvatska nacionalistična organizacija »Hrvatska žena«. Po slovesni službi božji v k tedirali je odšel po glavnih mestnih ulicah velik sprevod, na če-gar čelu je igrala godba križarjev. V sprevodu so bili križarji, hrvatski sskavti, vse organizacije »Hrvatske žene«( bratje Hrvatskega zmaja, Jelačičeva g;rda Ln druge hrvatske organizacije z zastavami. Spomenik je odkrila predsednica »Hrvatske žene« Anka Horvat. Za njo je govoril podžupan Teodor Kaufnvcn. Ko je pričel govoriti so začeli proti nj trnu hrrpno demonstrirati, češ, da je beograjski plača ec n izvajalec h:vatnkega naroda. Zaradi hn:,pa ni bilo mogoče slišati Kauf-m novega govora. Zadnji je govoril rektor efkonom ko-komercijalne visoke šole Filip Lukas. Popoldne je bila velika Ku-mlčičeva proslava v gledal'§5u. Nova bolgarska ieleznica Sofija. 17 okt. AA. V prisotnosti kralja Borisa so otvorili novo železnico Dupniea-Gornja Džumaja, ki je dolga 33 km in veže do'ino Strume z osrednjimi bolgarskimi pokrajinami Svečanosti so prisostvovali tudi kraljica in princesi Evdokija in Nadežda, predsednik vlade dr. Kjuseivanov in vsi ministri. K svečanosti se je zbrala ogromna množica ljudstva Prvi vlak je vodil kralj sam. Kralj je pri otvoritvi naglasil gospodarski pomen nove proge, ker bo sedaj mogoča racionalna eksploatacija prirodnih bogastev v dolini reke Strume. Odkritje spomenika Velikemu kral ju na Rakeku Lepa svečanost naše Notranjske — Navzoč je bil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. Rakek, 17. oktobra Poldrugi me-sec po prvotno nameravanem slovesnem odkritju so danes na Rakeku odkrili spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitci;u. Z odkritjem tega spomenika ni dobil le Rakek sam, temveč vsa Notranjska res lep umetniški lik bla-gopokojnega kralja, lik, ki jo bo vsikdar spominjal nesebičnega in požrtvovalnega dela, velikega vl-adarja za ves narod in n--še obmejno prebivalstvo še posebej. Mladina se bo ob spomeniku učila spoznavati in ceniti delo Njega, ki je pri sleherni svoji odločbi upošteval in računal žnjo. Na Rakeku se je k odkritju zbralo prav lepo število ljudi iz vse Notranjske. Seveda ;ih ni bilo toliko, kolikor bi jih bilo prišlo pred poldrugim mesecem, ko je bilo prijavljenih in organiziranih mnogo skupin tudi iz oddaljenejših krajev, posebno Dolenjcev iz one strani Blok. Sokolstvo se bo ob novem spomeniku poklonilo spominu svojega velikega zaščitnika spomladi, ko bo na Rakeku velik sokolski zlet. Spomenik je nedvomno eden najlepših, kar smo jih postavili spominu pokojnega kralja. Kipar prof. Ivan Sajovic jc upodobi« Velikega kralja v nadnaravni velikosti v pohodnem plašču, oprtega na sablo. Odbor za postavitev spomenika, na čelu mu g Fran Tavčar, ni poskrbel le za odličen spomenik, temveč tudi za smotrno ureditev trga pred kolodvorom. Za danaSn'o slav-nost so ves prostor okrog spomenika okrasili z zelenjem in državnimi zastavami, dekorativno pa so ves prostor prav učinkovito okviriaH visoki stebri z državnimi grbi. Ob 12.30 se je pričela svečanost s sprejemom zastopnika Nj. Vel. kralia divizij-skega generala Lazarja Toniča. Ko se je pripeljal z avtom, mu je vojaška godba v pozdrav zaigrala koračnico. Obšel je pred kolodvorom postavljeno vojaško četo, ki jo ie pozdravil z običajnim vojaškim pozdravom »Pomozi Bog junaci!« Čvrsto so mu vojaki v zboru odgovorili »Bog ti po-mogao!« Med ovacijami občinstva je general odšel na oder. ki je bil nasproti spomenika postavljen za častne goste in kjer so že bili ban dr. Natlačen, zastopnik vojnega ministra brigadni general Dušan Do- dič, ljubljanski župan dr. Adlešič, železniški direktor dr. Fatur, francoski konzul Rcmcrand itd. Svečanost samo je otvoril moški zbor »Sloge« pod vodstvom g. Premelča z bud-nico iz dobe naših narodnih bojev »Slovan na dan!« Nato je predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo Tavčar pozdravil zbrane predstavnike in vse druge udeležence, ki so napolnili skoro ves trg. Kratko je orisa! zgodovino dela za spomenik in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k njegovi postavitvi. Tamik spomeniškega odbora ravnatelj g. Tone Gaspari je spregovoril o simboličnem pomenu spomenika ter zlasti mladini orisal pokojnega Velikega kralja kot vzor ljubezni do domovine, dela in požrtvovanja za njo. Predsednik Tavčar je nato zopet povzel besedo, opozoril na narodno oporoko, ki nam jo je zapustil kralj Zedinitelj, ter nato odkril spomenik. Godba je zaigrala državno himno, množica pa je klicala »Slava!« kralju Aleksandru ter vzklikala kralju Petru in kraljevskemu domu. Častna vo:aška četa je s salvo strelov še posebno povzdignila svečanost trenutka. S prošnjo, naj budno čuva nad spomenikom, je predsednik Tavčar izročil spomenik v last in varstvo občine Rakeka. Rake-ški župan g. Modic je s kratkim nagovorom v imenu občine sprejel spomenik v varstvo, občine. Ko so pevci odneli še »Morje Adrijan-siko«, so predstavniki raznih organizacij in ustanov, vsak s kratkim nagovorom, obložili spomenik z venci in šopki. Poleg drugih so položili vence spomeniški odbor, konzul francoske republike, udruženje rezervnih oficirjev, vojni dobrovoljci, koroški borci, železničarii. CMD na Rakeku, Kolo jugoslovenskih sester, Soča, Tabor, skoro vse notranjske občine in gasilske čete, mešoanska šola na Rakeku, osnovni šoli z Rakeka in Unca itd. Vojaki, gasilci in številni člani drugih organizacij so z mimohodom pred spomenikom zaključili svečanost. med katero so se vedno na novo ponavljali vzkliki počastitve kralja Zedinitelja ter ovacij kralju Petru, kraljevskemu domu, Jugoslaviji in naši narodni vojski. Seja vodstva Jugosl. nacionalne stranke Beograd, 17. oktobra, p. Davi se je sestalo k seji vodstvo JNS. Navzoči so bili predsednik stranice Peter 2ivkovič, pod-predseaik Jovan Banjanin, glavni tajnik dir. Kramer ter vsi ostali člani izvišnega odbora, pa tudi senatorji, narodni poslanci, ki so člani stranke. Le podpredsedn k Juraj Demetrovič je še vedno bolehen, da ni mogel na pot iz Zagreba v Beograd, temveč se je psmeno opravičil. Sejo je vodil predsednik Peter živko-vičf ki je podal obširno poročilo o političnem položaju. Razvila se je živahna debata, ki je z dveuinim opoldanskim premorom trajala do večera. Člani vodstva iz raznih pokrajin so na kratko orisali razmere v raznih krr.jih države ter obrazložili svoje in svojih sodelavcev poglede na razvoj političnega položaja. De- bata je pokazala, da so ti pogledi slej ko prej enotni. Zvečer Je bil novinarjem izločen naslednji komunike o seji strankinega vodstva: Izvnšni odibor JNS je imel skupno s senatorji in narodnimi poslanci pod predsedstvom predsednika stranke Petra živko-viča 17. oktobra dopoldne in popoldne sejo na kateri je razpravljal o stališču stranke glede na politični položaj, ustvarjen s poslednjimi dogodki. Jugoslovanska nacionalna stranka presoja, kakor vedno doslej, vse politične akcije v našem narodnem in dažavnesm življenju s svojega neomajnega stališča jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. V debati se je pok?zalo popolno soglasje v stranki. Zbor zveze kmečkih Kantov in deklet Kupujte domače blago l Ljubljana, 17. oktobra. V dvorani hotela »Metropol« je bil danes dopoldne letni občni zbor Zveze društev kmečkih fantov in dekiet. Gmotni položaj na našem deželju se na žalost še vedno ni prav nič zboljšal. Tem bolj zgovorno govori dejstvo, da je prišlo na občni zbor 141 delegatov, ki so zastopali 109 včlanjenih društev, tako da samo 33 društev ni bilo zastopanih. Vsa sc st opravičila s pomanjkanjem sredstev za kritje stroškov, ki so zlasti za oddaljenejše kraje zvezani z udeležbo na občnem zboru Zborovanje je vodil in otvoril predsednik g. Ivan Kronovšek. Podal je kratek pregled dela v preteklem letu ter z zadoščenjem ugotovil, da je organizacija zavedne kmečke mladine kl ub silnim oviram in kljub težkim razmeram zopet šla korak dalje. Ta velika življenska sila izvira iz dejstva, da tvorijo društva kmečkih fantov in deklet organizacijo, ki je ustvarjena iz ljudske volie in predstavlja jedro naše vasi Delati za vaško skupnost, delati za povzdigo kmečkega živi j a, borti se za njegove pravice to sta cilj in namen organizacije. S toplimi ovaci ami je bil? odobrena uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Nato so sledila poročila tajnika, blagajnika in drugih funkcionarjev. Vsa so bila soglasno in z odobravanjem sprejeta. Pozornost so vzbujala zlasti poročila predsednikov poedinih pododborov, ki jih šteje zveza doslej sedem do"im se nadaljnji trije še pripravlja o Vsak pododbor je priredil najmanj po dva prosvetna tečaja, po enega za fante in po enega za dekleta. Veliko število je bilo predavanj, izletov, tekem in drugih kulturnih prireditev, ki so jih prirejala posamezna društva, deloma vsako za sebe, deloma po več skupaj. Predstavniki pododborov so podali tudi zanimiva poročila o razmerah v svojih področjih ter o težkočah in ovirah, s katerimi se morajo društva kmečkih fantov in deklet pri svojem delu boriti. To revizorskem poročilu g. Stanka Tomšiča je bila odboru izrečena razrešnica • pohvalo. Z malimi izjemami je bil zopet izvoljen dosedanji zvezni odtor. Predsednik je g. Ivan Kronovšek, podpredsednika Tine Janhar in Joško Tomažič, tajnik France Hočevar, njegov namestnik Drago Kos-mrlj, blagajnik Jakob Skrabar, njegov namestnik Alilan Majcen, odborniki pa predstavniki iz vseh predelov Slovenije. Končno je bila sprejeta resolucija z nasvetom onim članom, ki se aktivno udejstvujejo v društvih kmečkih fantov in deklet, naj v času tega svojega ude stvovanja ne sprejemajo funkcij v političnih strankah. Prihodnje leto bo občni zbor v Celju ter bo združen s proslavo desetletnice celjskega pododbora. Volitve v Franciji Pariš, 17. oktobra AA. V Franciji so bile danes pokrajinske volitve. Volili so 469 de-par'manskib in 723 kantonalnih svetnikov v 80 departmanih. ker so bile le v dveh de-partmanih prve volitve že definitivne. V Alžiru so 6e kantonalne volitve šele pričele, tako da bodo nadomestne šele prihodnjo nedeljo. Aljehin—Euwe Haag, 17. oktobra. AA. V šesti partiji za svetovno šahovsko prvenstvo se je dr. Aljehin vdal dr. Euweju po 23. potezi Stanje po šesti partiji je 3 : 3. Samomor Ljubljana, 17. oktobre Včerai popoldne se je obesil na cesti na Dobrovo št. 31 v svoii sobi 631etni preužit-kar Vinko Golob. Privezal je vrv na električno svetilko na stropu, si zadrgnil zanj-ko in spodmaknil stol izpod sebe. V poslovilnem pismu je navedel kot vzrok tega koraka pomanjkanje. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na viško pokopališče. Golob je aapiastil žuo, ki živi v Ameriki. f •JUTRO« pomd«U*a tedaj« Pfioedeliet 18. X. t9M Kronika od sobote do ponedeljka LJubljana., 17. oktobra. Presenetljivo lepo ln dobro se drži vreme. Smo že nad teden dni brez dežja ln danes se lahko pohvalimo z drugo sončno jesensko nedeljo. Zjutraj je kakor običajno ležala nad mestom gosta megla. Opoldne seje razkadila in imeli smo dan, kakršnih si še mnogo želimo. Svečanosti na Rakeku so seveda privabile tudi veliko število Ljubljančanov. Ostali Ljubljančan- so jo pa popoldne ubrali ven iz mesta v božjo naravo, a ljubitelji športa tja gori na Tyrševo cesto k junaškemu mejdanu med SK Ljubljano in slovitim Hajdukom. Kakšen je rezultat, o tem se prepričajte v športni rubriki, velja le še povedati, da je bilo spet enkrat sila živahno in da se je urne-besno kričanje slišalo prav v sredo mesta. Dopoldne 80 bili reševalci okrog 9. po- zvani na glavni kolodvor, kamor je gore-njec pripeljal hudo poškodovanega 58-letnega posestnika Franca Muieja iz Nomnja. Mož se je snoči peljal na kolesu iz Radovljice proti domu ln je na hudem klancu tako nesrečno padel, dia je obležal nezavesten. Menda si je Vlomil tilnik in je njegovo stanje prav resno. Policija je aretirala 43-letnega Ljubljančana Viktorja FodScrajška, ki je že neštetokrat prišel narvzkriž s paragrafi, saj ima zabeleženih že 15 ptrestanih kazni V soboto je na Sv. Petra cesti nekomu posestniku nadzoroval konja, in voz in ko je šel posestnik po opravkih, je Viktor pobral njegov plašč ln ga zanesel v bližnji bife, kjer ga ej spravil ,nato pa 'zginil. Na policiji se je izgovarjal, da je bil tako pijan, da m razločil med svojo in tujo lastnino. Prisrčno slovo treh moz V vrtnem salonu pri Mencingerju na femartinski cesti so bivši učenci ljubljanske gluhonemnice v soboto zvečer priredili odhodnico dvema priljubljenima učiteljema, ki po več kot 30 letih skupnega dela odhajata v pokoj, ravnatelju Avgustu Grmu in Ljubu Dremelju. Sestanek je vnovič zgovorno izpričal, da so gluhonemi in njihovi učitelji družina v mnogo lepšem, intimnejšcm smislu, kakor bi mogli rabiti to besedo za učitelje in učence s katerekoli dr. ge šole, ,>aj zavisi človeku, ki ga je narava prikrajšala za dar govora., vsa življenjska sreča od tega, ali je fcnel v svoji mladosti priliko strokovnega pouka. Prišli so gluhonemi od blizu ln daleč, poleg številnih Ljubljančanov še bivši učenci iz Maribora, Kranja, Jesenic, No vega mesta, Šoštanja, Ribnice in št Vida pri Stični. Bil je večer, kakršnega je redkokdaj deležen kakšen javni delavec, in zgovorjenih in s kretnjami povedanih je bila dolga vrsta prisrčnih zdravic tn zahval. Vrsto rovorov je otvoril strokovni učitelj Vinko Rupnik, ki je poudaril, da se gluhon-mi in njihovi učitelji prvikrat, odkar obstoji giuiionemnioa, sestajajo na tak večer. Slavijenca pa tudi zaslužita takšno pozornos , saj sta bila gonilni sili zavoda od njegovih prvih početkov do danes. Nato je predsednik Društva gluhonemih graver Cerne v kretnjah, tej naj-prvotnejši besedi nemega človeka, izrazil čestitke delu, ki sta ga ravnatelj Grm in Ljubo Dremelj storila za gluhoneme in Ju naprosil, naj jim ostaneta naklonjena tudi v prihodnje, obenem pa je poprosil tudi ravnateljevega namestnika Mirka Dremelja. naj bo enaxo skrben vodja zavoda. V srce so segle trde, a iz duše govorjene besede, ki jih je izrekel mizarski pomočnik šturm Ljubu Dremelju v zahvalo za vso njegovo požrtvovalnost in ljubezen. Ravnatelju Grmu se je zahvalil tajnik Društva gluhonemih graver Sitar, ta se je s toplim čaivstvom spominjal dobe pred 35 leti, ko je ravnatelj prvikrat povedel gluhonemo mladino v okolico mesta, da jo uvede v lespoto narave. Obenem sta bili poklonjeni pomembni diplomi, umetniško delo strokovnega učitelja Ivana Erbežnika. S skromno gesto je ravnatelj Gim v svojem to Dremeljevem imenu odklanjal hvalo in se sam zahvalil svojim bivšim učencem, da z delom v društvu in v poklicih zmerom iznova tako zgovorno potrjujejo, kaj je gluhonememu človeku izobrazba, ln jim je želel vse zmage v borbi za dosego pravic, ki jim po božjih in človeških postavah gredo. Na koncu se je še posebej zahvalil vsom dobrotnikom gluhonemih, zlasti predsedniku Podpornega društva dr. Papežu, podpredsedniku Seponu in velefcr-govcu Volku. Milka Vugova je s primernim naigorvo-rom izročila učiteljici Vidi Zupančičevi lep š^pek nageljnov, nato pa je izrekel pozdrave zastopnik mariborskega društva Sagaj, ki je obema slivljencema prav tako prinesel šopke cvetja. Nastopil je še bivši učenec Bergant, pesnik naših gluhonemih, s prisrčno prigodnico, nato pa se je še predsednik Cerne posebej zahvalil deflegeitom z dežele, novinarjem, učitel ju Rupniku in pa Erbežniku za lepo izdelani diplomi. Na koncu je spregovoril Ljubo Dremelj, ki je poudaril , da je en zavod za gluhoneme v Sloveniji premalo in da bi morali enaki šoli dobiti vsaj še Maribor in Celje. V najlepšem razpoloženju je minil večer, ki je brez dvoma še tesneje povezal stike med aafvodom in njegovimi hvaležnimi učenci. V posebni sobi pri Mencingerju so učiteljski zbori učiteljišča in obeh vadnic snoči priredili odhodnico priljubljenemu tajniku učiteljišča Hubertu Marjanoviču, ki odhaja prihodnje dni na novo službeno mesto v Sarajevo. Direktorjev namestnik rod štirih plamenov« Cigoj, za trboveljski rod »črni diamant« Šip, za litijski rod »savski bobri« Polanc, za mariborski rod »vigmanov« Ljubo Roje. Ljubljanski rod šteje 60 članov in narašča zlasti v zadnjem času zanimanje za gozdovniski pokret Mariborski rod štaje 136 članov, ki se porazdelijo na 6 družin. Lansko leto je bilo prirejenih 25 izletov in 1 tabor v Martuljku, ki je bil izmed dosedanjih tehnično najbolje opremljen. To taborenje je tilmano in bo gozdovniška družina kmalu v posesti 6vojega prvega go-zdovniškega filma. V pretekli poslovni dobi se je reševalo mnogo perečih problemov, med njimi izdaja Seton Thomsoinove publikacije »Rolf-gozdovnik«. Poročilu nadurnega odbora, ki ga je za odsotnaga inž. Stanka Murka prečital inž. Cejan, so sledile volitve, pri katerih je bila izvoljena nasled- I nja uprava: starosta dr. Vilko Marin, pod-staroeta odv. pripravnik Stanko Tomšič, načelnik Klojčnik Franjo, člani vrhovnega vod «tva: prof. Cestnik Pero, učitelj Matelič Ivan, inž. Dušan Cejan, dr. Hugo Valker. inž. Miro Vodeb, Ljubo Roje, Franjo Vri6k, ga Minka Baranova. ga E. Doležalova, Milica Severjeva in Zora Sernčeva; namestniki Ivan Sajna, Franjo Orel, v nadzorstvo pa učitelj Ivan Robnik ter inž. Stanko Murko in v razsodišče učiteli Zlatko Zei. Maribor čez nedeljo Tudi današnja nodalja je. bila v znamenju prometa Iz Avstrije so prispeli v vlaribor številni avtobusi, pripeljali so več sto izletnikov, ki so popoldne odšli na razne okoliške postojanke pod Pohorjem, v Kamnico in drugam. V splošnem je bila današnja nedelja pracej mirna. V policijskih bukvah imajo zabeleženih nekaj tatvin ki si- cer je bilo Tereziji Plajnškovi v Mlinski ulici ukradenih iz stanovanja več predmetov, obleka, čevlji in drugo v skupni vrednosti okoli 700 dinarjev. Na Glavn3m trgu je izginila iz mesarske stojnice mesarskemu pomočniku Ivanu Sototi 300 dan vredna usnjaja suknja, trgovcu Vinku Tkalcu na Glavnem trgu pa je neznani tat izmaknil koe blaga v vrednosti 500 din. Podeželski rokoma vh i so se v noči na nedeljo vtihotapili v stanovanje tasarja Josipa Seiirida v Lobnici ter odnesli razne predmete v skupni vrednosti okoli 2000 dinarjev. Čez drn in strn JUBILEJ Obenem s stoletnico rojstva Mihe Vo-šnjaka se danes spominjamo tudi stoletnice smrti dr. Janeza Kreka ln se klanjamo njihovemu delu v današnjih težkih dneh. (»Jutro«, ponedeljska izdaja, 11. X.) Da, to nam je pač edina uteha v teh težkih dneh, da je bila naša davna zgodovina polna tako velikih mož. ŽIVČNI KAMNI Težko je zbolel sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov Zadnja leta se je sladkorni bolezni pridružilo še obolenje zaradi živčnih kamnov (»Slovenski dom«, 12. X.) Rusija je pač dežela vseh možnosti. Glejte, sovjetski komisarji imajo tako debele živce; da se jim lahke kamni zaredtjo v njih. STREL Ko so prišli v neposredno bluino madžarske meje. se je Baranja spustil v divji beg. Stražnik pa ni dolgo premišljal, pa je nameril puško in zadel Baranjo s prvo kroglo tako točno, da je na mestu padel mrtev. (»Slovenski dom«, 12. X.) Točno, to je v resnici točen izraz. A da Je krogla točne zadela, po navadi pravimo vendarle samo tedaj, ko gre za kake strelske vaje ali tekme. NAŠA KRIMINALISTIKA Dva strahotna primera, ki jih kriminal!-stika nima navade beležiti, sta se primerila v Petrin Ji. (»Slovenski dom«. 14. X.) Tako smo po indiskreciji »Slovenskega doma« dobili črno na belem, kakšna je ta kriminalistika: medtem ko tatiče z vnemo preganja, strahotnih primerov niti nima navade beležiti. MAGELLANOV A SLIKA Zgodovina ga je privzela kot enega najbolj slavnih mornarjev. Le malo njegovih slik imamo. A s slike spoznamo, da je bil Magellan poseben človek. ki je bil na svoj način fanatičen in dober in je bil v vsem nekaj izrednega. (»Slo\>enec«. 15. X.) Le malo Imamo njegovih slik. Toda če so te slike v resnici tako zgovorne, da kažejo ves njegov svojevrstni fanatizem, dobroto in vso njegovo izrednost. jih bo najbrž dovolj. RAZBOJNIK Kako malo mu Je bilo do tuje lastnine, dokazuje primer, da je okradel lastnega brata Vllibalda, kateremu je Izmaknil iz kredence v njegovem stanovanju 200 din. (»Slovenski dom«, 15. X.) Tako se bere o obtožnici proti mladoletnemu morilcu Maksu Feršu iz Bresternice. Človek samo ne ve, ali mu Je državni tožilec štel to podrobnost v dobro ali v breme. Zakaj slava in čast mu pred justico, komur je malo do tuje lastnine, in gorje mu obenem, kdor okrade lastnega brata. FLtNGOV TORPEDO Nemško vojno letalstvo Je dobilo nov letalski tip za bombardiranje: Flyngov torpedo, Posebnost tega aeroplana je, da leti z velikansko naglico in vozi s seboj veliko količino bomb. (»Jutro« 16. 10.) Borba proti tujkam v resnici ni kar tako, sama zmeda se godi iz njih. Beseda flyng n. pr. je v tejle zvezi angleška oznaka za leteči torpedo. G. Flynga, izumitelja ali človekoljubnega mecena tega prijaznega torpeda, pa svet še nima časti poznati. — kra — Zlata poroka podmaršala Tomšeta Podbrezje, 17. oktobra Danes sta praznovala v krogu sorodnikov zlato poroko upokojeni podmaršal g. Joža Tomše in njegova zvesta zakonska družica Joeipina. Oba slavijenca sta v kritičnih časih avstro-ogrske monarhije mnogo pomagala kot zavedna narodnjaka Slovencem, zato je prav, če se jih ob tem lepem prazniku spominjamo. Rodil ee je Joža Tomša v mali prijazni vasici na Polšici pri Podnartu. Ko je bil star osem let, je oče Norin zapregel konja in popeljal sina 40 km daleč v Ljubljano. Ko je Joža končal normalko, je odšel za Štiri leta iz Ljubljane. L. 1861 je bila otvorjena v Kranju nižja gimnazija in vsi nižjašol-ci z Gorenjskega so morali v Kranj. Višjo gimnazijo je študiral zopet v Ljubljani. Preživel je vse svoje šolske tovariše. Ali kakor pri drugih slovenskih očetih, se tudi želja Norinovega očeta ni izpolnila. Oče ja obračal, sin je obrnil in prav gotovo dotro obrnil. Očetu ni bilo prav, bil je zelo hud in nekaj časa celo nič vedeti ni hotel o sinu, ki jo je namesto v lemenat mahnil na visoko šolo na Eunaj. Mladi Tomše je bil iz-boran matematik in le to je dalo povod, da 6« je odločil za profesorski 6tan, česar pa pri težkih razmerah tedanjega časa ni mogel doseči. Neprestani politični nemiri v drugi polovici 19. stoletja, ko so bile vojne med Avstrijo. Italijo in Prusko, 6o zelo ot-ažkočale redni študij visokošolcev. Tomše je vztrajal na dunajski filozofski fakulteti, dokler ni bil poklican v vojake. Kot odličen matematik je odslužil prostovoljsko leto pri artiljeriji. Ker mu je vojaški stan ugajal in ker se je zavedal dijaških težav, je prestopil v kadetnico ki je takrat trajala samo dve leti. Kakor v srednji šoli je bil tudi tukaj med odličnjaki. Po vojaških študijah je dobil čin poročnika in je bil dodeljen k 13. topničarskemu polku. Sele tedaj sta se z očetom zopet pobotala in ja je' prihajati domov Leta 1876 je bil tudi 18. topnlčarski polk poslan v Bosno. Po bnrnth dneh okupacije, kjer se je v mnogih bojih odlikoval, so ga odlikovali in povišali. Ko>t l^brega matematika ga ja posebno upočta- Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 val tedanji artiljerijski genaral Kropaček. To mu je pripomoglo, da se je kljub hudemu naeprotstvu od strani Slovencem neprijazne nemške gospode mogel povzpeti do visoke vojaške časti. Prdcej dolgo je čakal na čin majorja. Ko je tega dosegel, je bil dodeljen kot učitelj v strokovne artilerijske tečaje, kjer so visoko cenili njegovo strokovno vojaško znanja. Skozi roke slovenskega oficirja so šli vsi napredki topničarstva, od starih kanonov do modernih havbic. Po 401etnem vojaškem službovanju so ga upokojili. Ko je nekaj let nato izbruhnila svetovna vojna, je bil ponovno reaktiviran in povišan v feldmaršallajtnanta. Ves čas vojue je bil zaposlen z artiljeriisko tah"ič-nim študijem. Za zasluge je prejel plemstvo, a tudi pri tej priliki, si je kot zvest Gorenjec izbral lep predikat- »Savski dol«. Kljub naprilikam, k: jih je imel zaradi evoiega narodnega prepričanja in ki jih je premostil le s sto ji m znanjem in službeno vestnostjo, je ostal odkrit, zvest sin svojega naroda. Zakonsko družico si je izbral iz stare gorenjske ugledna rodbine, Jo6ipino Pavlino-vo iz Podbrezij. Mnogim našim uglednim mo žem, preganjanim zaradi njihovega narodnega prepričanja, sta oba naša srčno dobra slavijenca mnogo pomagala, posebno pa med svetovno vojno, ko je Joža Tomše mnogo Slovencav spravil na varna mesta. Po vojni je bil zopet upokojen in živi sedaj deloma v Ljubljani, deloma pa v svojih ljubljenih Podbrezjah. Zvasta vojaškim in narodnim tradicijam S veseljem gledata naša slavijenca na svojega eina Franceljna Tomšata, generalčtabne-ga polkovnika, ki dostojno sledi očetu kot visoko cenjen artiljerist v jugoslovenski vojski. Zvesta družinski tradiciji je ostala >u Zakaj so potrebne žrtve aa mejo, ki je v sili?« Ta letak hinavsko go vori o »kul turni prenasičenosti« koroških Slovencev in jadikuje, da imajo koroški Slovenci celo svoj časopis, dalje 43 hranilnic s 3 milijoni šilingi kapitala, 14 lastnih društvenih lokalov, 40 prosvetnih društev in — čujte! — tudi še dvonadstropno hišo v Celovcu, dočim imajo »domovini zvesti« Korošci samo eno nemško hišo v Dobrli vasi. eno edino gospodarsko šolo, namesto hranilnic pa trpijo zaradi velikega pomanjkanja kreditov. Dalje trdi letak, da so imeli koroški Slovenci 71 zborovanj in kulturnih prireditev, dočim so imeli Nemci /ia Koroškem v istem razdobju samo 20 takih prireditev. Letak se zaključuje z besedami: »Korošci, zdramite sc!« Na zborovanju je bilo ponovno podčrtano, da Klub koroških Slovencev ni ni-kaka ireden ti stična organizacija, marveč da hoče samo gojiti čim globlje kulturne stike s Slovenci na Koroškem. Kakor nas obiskujejo koroški Slovenci iz Avstrije, bi jih morali v čim večjem številu obiskovati tudi mi. Občni zbor je na manifestanten način pokazal, da se Slovenci v Jugoslaviji zavedajo svojih dolžnosti do koroških Slovencev, ki nimajo niti najprimitivnejših narodnih pravic, in je izzvenela v zahtevo, da se preide od besed, ki jih Nemci nikoli ne bodo razumeli, končno že do večjih materialnih dokazov ljubezni do koroških S^vencev za čim izdatnejše podpiranje njihovih kulturnih stremljenj. Ali bomo vsi pravilno in v polni meri razumeli klic iz Celja in mu tudi zvesto sledili? DOBER ODGOVOR »Poznam ga tako dobro kakor svojo denarnico.c »Torej »JUTRO« »onedeljsts kdaj« 3 fe s&abita ubrana toda rezultat ie bil 2:2- Gradjanski se je opekel v Sarajevu, sicer pa so izidi V. kola dovolj po pričakovanju Prav za prav je vse nogometno občinstvo že komaj čakalo, .da bi se prvenstvena tabela spet premaknila z mesta. Včeraj se je to zgodilo menda v dovolj izdatni meri. saj med vsemi 10 klubi, razen Slavije in Ljubljane, ni nobeden ostal tam. kjer je bil do včeraj. Ostalih osem je moralo torej na pot in sicer kar pet na rakovo in samo trije navzgor. Med slednjimi je največji skok napravila beograjska Jugoslavija, ki se je v dežju čudnih rezultatov (ljubljanskega in zagrebškega) premaknila za cela štiri mesta proti vrhu. Tudi Hašk je zaradi poraza Gradjanskega in Hajdukovega remisa pridobil dve krasni mesti in zasedel •naslednje mesto za prestolom, na katerega se je do prihodnjič vsedel BSK. V rakovo smer je romalo pet moštev, in sicer Gradjanski in Concordia za dve mesti, ostala tri pa za eno mesto na slabše. Velike spremembe ki bodo še bolj poživile zanimanje za letošnjo borbo najboljših nogometašev Medtem ko so se tekme v Beogradu in Zagrebu končale z zmagami, ki se več ah manj — tako bi govori! marsikdo. kadar gleda že znane rezultate —. ujemajo z napovedmi, sta izida v Sarajevu in Ljubliani vendarle čisto drugačna Prvak Gradjanski ie moral pred Stavijo v Sarajevu nrvič v letošnjih tekmah noložiti orožie in ji prepustiti obe torki. Ker je tekmo na srečo vodil inozemski sodnik. ;e skoraj verjetno, da tukaj ne bo nobenih iz- govorov več, čeprav bo še mnogo govorjenja. Ljubljanska tekma je med današnjimi dogodki poglavje zase. in sicer zato, ker so Ljubljančani postavili v njej svojevrsten rekord. Zabili so namreč vse štiri gole dneva, mrd temi pa sa mo dva nasprotniku, ostala dva pa samim sebi. Grenka je bila ta kapljica za mnoge izmed tisoče v, ki so včeraj s takim veseljem snrrmljali ta nogometni dvoboj med Ljubljano in Hajdukom. toda. če kdaj, se je včeraj posebej potrdilo pravilo, da je žoga okrogla na vse strani Sicer pa je ta igra le še zadovoljila vsaj domačo pu bliko in zato lahko upamo, da je imel ta »nesrečni« včerajšnji izid vendarle tudi svoie pozitivne strani Razen ene točke proti Hajduku k-i slednjič tudi ni kar trsko! Prihodnjo nedeljo bodo ;arali naslednji pari: Jugoslavija — L h-b' Bask—Concordia. Gradjanski-Haiduk—Jedinstvo in Slavi ia--Hašk. Do takrat bo prvenstvena tabela naslednja: FSK Hašk Gra d^nc1:5 Hajduk Slaviia .Tijcfns^v^ia Ljubljana Concordia Jedmstvo Rasle 3 5 5 5 5 -\ 5 5 4 3 2 2 3 2 i ■> S 1 0 1 2 2 0 0 2 6 1 o 1 1 2 3 2 3 3 4 14-6 1?-8 15:6 11:8 6:6 5:5 8 7 6 6 6 4 6:10 4 9:15 4 1-11 4:8 2 V nasledni^m naš« poročila- Hajduk: Ljubljana 2:2 (1:1) Ljubljana, 17. oktobra. štiri proti nič za Ljubljano, to je bila splošna ugotovitev o razmerju golov po tekmi; tociri pa ena proti eni za oba. Tako poceni ni zlepa prišlo moštvo v iigaški tekmi do c ragocene pike, kot tokrat Haj-dukovo. Velika poparjenost je legla na občinstvo pv>vc polovico in v 28. minuti ioma žoga v Bajdukovem kazenskem prostoru od desnega do levega krila v krasni kombinaciji, Tičar predloži Pep-čku in že je žoga volley pasirala čuliča: prvovrsten, profesionalen izdelek! In par-tiia stoji l : 1. Sedaj prevzame Lj. povsem situacijo v svoje roke. branilca sta sredi polja, Hajduk parkrat prodre in dobi tri strele s kota, sicer se igra večinoma v Hajoukovi po- 1 okoli 35CO. lovici. V 42. min. ima Jež odlično situacijo. toda branilca ga st: sneta in prilika nrne. še tik pred poslednjim piskom pripravi Jež odlično Tičarju, pa žoga gre preko. Po odmoru je spočetka H. več v napadu. toda obramba Lj. ie trdna, kmalu se slika spremeni in v odprti igri so napadi Lj. precej nevarni. Par strelov gre kar tako mimo Culiča. Do 15. min. izbije H. zek nivo. Hajduci so nervozni neradi De- škovičeve izključitve, Pupotu in z njim Ljubljani je šel drugi avtogol na živce. Lj. uprizori še par napadov, v 42. min. je po krasni kombinaciji čuličevo svetišče v veliki nevarnosti, ali Jež zaključi mimo njega. Sodnik g. Scorzoni je držal tekmo, ki je vedno znova silila preko robatosti v surovost, krepko v rokah. Bil je vedno sredi situacij in je sodil sploh v odličnem stilu. Slavija: Gradjanski 2:1 (2:0) Sarajevo, 17. oktobra. Pred 5000 gledalci je bila danes odigrana ligaška tekma med Gradjanskim in Slavijo, ki je prinesla domačim dragoceno zmago, Gradjanskemu pa prvi letošnji poraz Pivi gol za Slavijo je zabil Petko-vič že v 10 min. V 27. min. so domači streljali kot, ki ga je Glaser slabo branil, tako da je dobil žogo RajUČ na glavo ta jo poslal v mrežo. 2:0 za S. Po odmoru je v 7. min. prišel do strela Lešnik, ki je iz 12 metrov daljave neubranljivo zabil častni gol za Zagrebčane. Igra je bila precej burna in so morali Petkoviča odnesti z igrišča. Tudi med gledalci je bilo mnogo vika in krika. T-rkmo je sodi! dunajski sodnik Zueker. i Hašk: Concordia 4:1 (1:1) Zagreb, 17. oktobra Mnogo krivde za visok poraz Concor-dije ima danes beograjski sodnik Miloa Popovič, ki je po izravnamju rezultata izgubil igio iz rok. Razen tega je padel četrti gol za Haška iz popolne of-side pozicije. Hašk je zabil vodilni gol v 24. min. in sicer iz popolnoma upravičene enajstmetrovke, ki jo je realiziral Hitiec. Štiri minute pozneje je Concordia izravnala po Rak ar ju Po odmoru je v 2.9. min. bil pri žog: zopet Hitrec. ki je streljal na gol. Vratar je sicer ubranil žogo, toda samo do Kacjana. ki jo je takoj poslal v mrežo. 2:1 za H. V 32. min. je nato Hitrec brez težave povišal na 3:1, slednjič pa je tik pred koncem še enkiet po tresel mrežo isti igralec iz of-s*da. Gledalcev je bilo Tičar pa tokrat sploh ni prišei do izraza , močan pritisk Lj Vrnil je Pepčku krasen predložek m bil j y min ^ Jež v kr tako soudeležen pri prvem golu. Sicer pa se je spuščal v pretirane robatosti, mesto da bi se s primernim postavljanjem pokazal po svoje koristnega. V krilcih je žitnik z veliko vnemo na-domestoval Slaparja in je svojo nalogo rešil v splošno zadovoljstvo. Pupo se dolgo ni znašel, spočetka je prav malo tog dajal naprej, da bi se bilo dalo kaj napraviti ž njimi. Sredi igre pa je zrasel na svojo nekdanjo višino in povsem obvladoval svojo okolico. Po avtogolu pa se je neverjetno sesedel, kar se je takoj poznalo v vsem moštvu. Boncelj ni bil slab, ali toliko ni dal kakor zna. V splošnem je bila srednja vrsta defenzivno dobra, sredi igre je situacijo dobro obvladala in takrat je Hajduk igral v defenrdvi, p~ot.t koncu Igre pa se je vtihotapila velika ner-voznost v ta del moštva, tako da ni prišlo do solucije, ki jo je položaj na terenu terjal: moštvo je zamudilo zmago. Obramba je bi'3 vas čas edini del moštva, ki je dela! nstenr-no in brezhibno. Zadosten dokaz zi to je okolnost. da ni od Hajdukovega napsrla obtičala nobena žoga v mreža. Bertenclju bi bilo svetovati, da bi nekoliko kr«!.H svoj hudi temperament, pa bi bil neprimerno zanesljivejši branilec. Ha*?' de'a z velikim izkustvom, ki si ga ie v tolikih 'etih. kar igra, s pridom nabiral. Pogačnik b! bil skoro zakrivil še en Fertoncliev avtoeo1. k sreči ie šla žog-a v kot: mora se priučiti, da bo tudi poslušal, ne ?*rr>o dirigiral. Sicer pa ie bil v nekaterih kočljivih prilikah zelo hladnokrven «n je parkrat ur-pešro posredovat Ha^uk je pokazal še nekaj svojega nekdanjega bleska v igri. Je to stara firma z beljšim g!-3.sem ket kakovostjo, toda še vedno žejo nevaren partner. V moštvu sn : e ostanki izumirajoče gp.itske n.gometne generacije, t'da mlad na sili že naprej, in ni najslabša v moštvu! Bi: je La/h k pove-zanejši od Ljubl ane. imel je nekoliko prednosti v startu in tudi neko iko več tehničnega repertoarja. V borbenosti in požrtvovalnosti sta si bili pač o:,c n.ošt.i enaki, zaostajali p?, so Hajdu i. n to mo čno, v kondiciji. Tako so bili po preteki dobre pol ur? kljub v?em niStct m prednostim potisnjeni v vlogo druge vrste, in po vsej pravici bi bili morali z igrišča s tesnim porazom. Kljub sicer dobri partiji, ki jo je dal mojster z morja, se ne more več govoriti o velikem moštvu, ki ci gladko pse v a-o-valo v vseh deiih Ima znatne vrzeli v vseh linijah. Obra ..ba je šo najbo.j-i del moštva, cu^ič je še vec.no staia »kia^a«, mnogokrat je uspešno posredoval v zelo težavn.h cko iščinah. Pep novega gola, k: je bil pač mojs rski proiavo:1. n mogel držati, prav tako ne sigurno p'asir; n? ena.stke. Vse ostalo pa je bilo njegov sigurei plen. MatoSič s cer ni b 1 na običajni višini, vendar je postavil krepkega branilca, preko katerega ni bilo lahko prit. Dober je bil tu i i M lut n. V srednji vrst; je b 1 stari internacionalec Marušdč najslabši, zato sta pa zelo dobro delala D-rškovič in Bakotič. Lepa je bila povezanost med njima in napadalno trojko, ki je ustvarjala ; fine kombinacije kot iz najiroK-ih H-jdu- 1 kovih dni. Velik talent je Ha duVu '.zrn- ; stel v malem in mladem Radovnikoviču. Bil je sicer v levi zvezi, toda videti in najti ga je bilo povsoi na igrišču in vedno ob pravem Č3su na pravem mestu. Vzorna je b la njegova kombinatoma igra v notrnir4! trr k', točna njegova podajanja. Skupaj z I.emešičem sta igrala nekoliko v ozadju, tako da je bilo videti, kot da bi Hajduk forsiral W-sistem. Poleg tega uspešnega igralca je postavil dobrega igralca še mialši Matošič, sledil jima je še Lemešič. S krili pa imajo tudi Hajdu-i ei svoje križe. Niti Kragič ni več ne- krasni poziciji, Maruši č mu zrn a kne žogo z roko, za kar sledi upravičena enajstka, ki jo Pupo z lahkoto pretvori v 2 : 1 za Ljubljano. Igra je sedaj s Hajdukove strani nervozna in tretji gol kar nekako visi v zraku. Terenska premoč Lj. je očitna V. 29. minuti pobegne Alujevič, ki ga je Boncelj sicer stalno zanemarjal in iz njegovega centra se od Pupo ta žoga odbije v mrežo, kakor bi bilo ukleto! 2 : 2 je dokončen rezultat, dasi je še precej peripetij v igri. Tako trčita v 34. min. Lah in Deškovič precej ostro drug na drugega, Deškovič obdela ležečega Laha z nogami, za kar ga sodnik mora poslati s terena. In sedaj zdrkne igra na precej ni- BSK:Bask 4:2 (4:0) Beograd. 17 oktobra. Gladka in zaslužera zmaga bivšega državnega prvaka. Goli so padli v G. min. po Marjanoviču, v 9. min. po PodhreSkem ter v 17. min. spet po Marjanoviču. Tudi četrti gol je bil Mošino delo, vse pred odmorom. Po odmoru se je situacija obrnila nekoliko na krilo Baska, ki se mu je posrečilo za dva gola zmanjšati razliko. Gledalcev je bilo okoli 3500, sodii je Vasa Stefanovič. Jugoslavija: Jedinstvo 3:0 (2:0) Druga tekma na beograjskih tleh sa točke v ligi. je imela precej manjši obisk kakor ona na igrišču Bska. Jugoslavija je nastopila kot velik favorit in Je bree težav zmagala s tremi goli leelike. Vodilni gol je dal Petrovič v 2. min., r 12. mto. pa mu je sledil z uspehom Laaaarevič. Po odmoru je bil v 19. min. spet uspešen Petrovič. Tekmo je sodil g. Nenkovič. Tsfcme za prvenstvo LNP Zanimive borbe v vseh treh podsaveznih skupinah Razen srečanja med Kranjem in Her-mesom so se oaigiaie vse ostale tekme v Ljubljani. Ce upoiitc.-amo, da sta nebog-Ijer.ca koncem tablice, Mars .n Slovan, ze nekako pi eoest.niiana ..a dobavo točk drugim, sta n.una poraza nekam v stilu. Preseneča g!a..Ka zmaga Svo„oc;e nad Jadranom k. je Trnovčane vrgla s p.estola, kranjad rezulrat je bil pričakovan. Bratstvo: Slovan 4:1 (3:1) Bralstvo je na igrišča Lirije že v pr.em polčasu oaiočilo igro v svojo korist. V tem času so gostje prevladovali na terenu in prišii s t.erm goii gladko in zasluženo v vodstvo. Sledila je precej zenačena igra drugega polčasa, ki je razvidna že iz rezultata. V sa požrtvovalnost Slovanovcev ni nič koiiStila. V Bralstvu je prišla do izraza ziasti ožja obramba, v sredini je zopet dom mira i Zavrl, v napadu pa so imeli Jeseničani v Trifunoviču in Ivan.ševiču najcoijša moža. Slovan je premoči Jeseničanov postavil naspr t samo svojo požrtvovalnost, ki pa ni za- stovaia. Gole eo aa 1 i- B at3tvo Tr funovič 2, Kozjek in Ivanu eviti, i a Slovana Janči-gar. Sodil je dobro g. Ku;'ar. Reka : Mars s : X (1:0) V aru£; - - ->'«.-1 .^r.-cu o- vi-čani z veiiko .ezavo, uasi povsem zasluženo odpravil: 1 ljanee s .e nim rezultatom. Igra je bi a sicer močno izenačena, vendar je i r.ela Reka nekaj p usa. V mesivn z Viča je bil najboijši del ožja obsarn?-a, v ka'eri je bilo predvsem opasati ajln.ga Repovža, prodoren je bil Jež v n-ipaou. Mar.ovci so ime i najboljšega meža v Drobežu. Za Reko s.a padla gola po Aljmčiču in Legaiu (iz tnajske), Drobež pa je bil za Marsa uspe* m. Dobro je vo il tekmo g. Mr "jen Kranj : Hermes z : 1 (2 s 1) V Kranju fo tezu trt ; osla - iii že v teku prve ;a pob ara. Prv g jI je žabi' Un-terreltei že v S. run., sle il je šeničin gol v 14. m/n., cba prvorazredna zgod tka. Za Hermež ne je potre ".el mrežo Kveder, tudi z lepim zgod i t kom. Kljub nei azpolcž^nju, ki vlada v Kranju proti Hermem. ie stv?r potekla v zelo lepem redu. Domačini so b:!i v sicer močno enakovredni igri rahlo premočni in so tesni rezultat zasluženo spravili pod streho. Dobra stebra v moštvu sta Marte!anc v obrambi in Unterreiter v krilcih. Od Her-inežanov bi bilo omeniti prodornega Kve-dra na krilu, ki je izvedel nekaj zelo lepih napadoVi Precej ostro, toda disciplinirano igro je g. Skalar sodil odlično. Svoboda: Jadran 3:1(2:1) Igrali so to bitko kot predtekmo za Ljubljano — Hajduk. Izi e "no število avditorija je menda igralcem kar prijalo in so se vsi potrudili. Svobodaši so tokrat pred-vedli krasno kombinatomo igro in bili skoro od začetka ves čas v premoči, posebno pa v drugem deiu igre, ko so Trnovčani le sporadično prihajali na drugo polovico. Svoboda je bila v vseh delih boljše moštvo in je zmago gladko zaslužila. Zelo dobre moči so bili Zaje v napadu, Habiht v krilcih (najboljši mož) in vsa ožja obramba Jadranovci so s to igro pokazali, da res ne morejo siliti na prvo mesto v skupini. Dober del igre so se morali omejiti zgolj na obrambno delo. Omeniti bi bilo požrtvovalnost ožje obraml^e in sr~dnjega krTca. Goli so padli za Svobodo po Zajcu, Zem-ljsku (enajstka), Rihtarju. za Jadrana je serr' al šavs. Sc lii je dobro g. Doberlet. Železničar: Rapid 4:0 (1:0) Maribor. 17. oktobra. ID?, lannja tekma med starima rivaloma je stavi'a na živce prisotnih nemile zahteve. Odirra'a se je v mračnem ozračju negotovosti. razen tega pa v takem stilu, da dol-;c ne bn pri:la iz spon ina onih. ki so jo glrdali. Bila jc v pravem pomenu besede ogorlena borba za točke, pri tem pa je često nrekoračevala meje dovoljene igre, tako d i :o je mor?! sodnik večkrat prekiniti in pomirjati duhove. Žc vse okolnosti so dale slutiti velike tcž-.ive v poteku te i?>re in mirne duše lahko rečemo, da v Mariboru letos še ni bilo toliko surovosti na i«>riš"i kakor danes Posebno noslavje e tvori'o tudi občinstvo, med katerim se je del gledalcev vedel tako nesportno. da je nri t^-m /ali! tudi naš naroden čut in bodo ti dngndki imeli še posledice pred oblastmi. Tekmi ki se jc igrala pred 600 Napoli : Fiorentina 3 :0, Luchese : Jimm-tus 0 : 0. Lazi o : Bologna 2 : 0, Roma t Atalanta 2 : 0, Genova : Liguria 1:0, Ambrosiana : Milano 2 : 1, Torino : Tn*- stina 1:0. . Budimpešta: Prvenstvo: Hungaria :Ph6-bus 2 : 2, Nemzeti : Torekves 0 : 0, Ujpert • Bocskay 2 : 0. Elektromos : Sziirketsua 1 : 1, Budafok : »11« 2 : 2, Kispest : ETO 5 : 2, Fsrencvaros : Szeged 1 ; a. Kolesarstvo Banovinško kolesarsko prvenstvo Maribor, 17. oktobra. V severnem deiu naie banovine so m. vršile danes dirk« za banovinsko koteaar-ako prvenstvo ▼ seniorski ta juniorSM skupini, na katerih je atartalo vsega 13 dirkačev, kar je za ogromno število kolesarjev pri nas naravnost poraano majhno, Seniorska skupina je vozila na 116 j®11 dolgi progi iz Maribora preko Celja v Slo-venjgradec in je v njej atartalo 7 dirkačev, ki so tudi vsi prišli na cilj. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1) štirn Karol (Vrhnika) 3:54:59, X) Gregorič Julij (Mislinja) 3:54:59.1, 3) Gart-rer N. (Ljubljanica) 3:58:36, 4) Kaitner Franc (Celje) 4:08:10, 5) Golob Armaad (Hermes) 4:13:12, 6) Lozinšek N (Želea-ničar) 4:17:01. Prvak mariborskega podsaveaa je P<> stal Julij Gregorič, čian SK Mislmja las Slovenigradca. _ Juniorska skupina je dirkala na progt Celje — Slovenjgradec (51 km) ta je v njej nastopilo 12 tekmovalcev. Na cilj so prispeli takole: 1) Prernk Pavei (Hem»s) i-39 02, 2) Gregorič Jože (Hermes) 1:39:0» 3) Kramer Ivan (Celje) 1:39:58, 4) Pkv-ninšek Josip (Celje) 1:40:57.5, 5) J«m«J Oton (Celje) 1:40:68:5. Tenis: Italija : Jugoslavija 2 s 2 Po drugem dnevu je srečanje za srednjeevropski pokal še neodločeno Milan, 17. oktobra. Dares dopoldne se je nadaljevala včeraj prekinjena single igra med Kukuljevičem in Taronijem za srednjeevropski pokal, za katerega tekmujeta kot zadnji letos Jugoslavija" in Italija. Včerajšnja igra, ki ja bila zaradi teme prekinjena, se je končala s 6 : 4. 5 : 7 in 4 : 6 v korist Italijana, danes pa je Kukuljevič zaigral sijajno in odločil oba ostala dva seta premočno v svojo korist s 6 : 3 in 6 : 3. Stanje točk po obeh singlih je bilo t«rej izenačeno 1 :L Popoldne sta bila na sporedu dva dcubla. Na teniščih se je zbralo okoli 1.500 gledalcev. Kot prva jugoslovenska dvojica sta nastopila Kukuljevič in Mitič proti mladima Italijanoma Bossiju in Canep-lleju ter zmagala v štirih setih s 6 : 3, 4:6, 6 : 4. 6 : 1. Zmaga Jugoslovenov bi bila še večja, če bi ju glavni sodnik ne bil preveč oškodoval. V drugem doublu je bil Pallada slab partner Punčeca in zaradi tega je prišlo, da sta Italijana Taroni - Quintava!le zmagala v treh sel i h in brez posebnih težav s 6 : 4. 6 : 3, 6 : 3. Stanje točk je po današnjem dnevu 2 : 2 Ker je italijanski igralec De Minerbi odpotoval v Egipt, bo jutri Pallada igral Quintavallom. Punčec pa s Paimierijem VI. pohorski tek. Danes dopoldne je b na tradicionalni progi od Ruške koče ('• Pohorskega domn (4700 m) že šestič ob nov!jen pohorski tek. na katerem je let: 5 startalo 13 tekmovalcev. Plasirali so s< takole: 1) Grmovšek (Maraton) 16:14.:: 2) Kcnčan (Jugoslavija, Celje) 16:33, 3) ZuDan (železničar) 16:43, 4) Podpečari (Ž.) 16:56. 5) Kangler (Z) 17:05, 6) He-ric (ž) 17:14. Po klubih je zasedel prvo rr<*5to mariborski Železničar, ki je dobil v dar prehodno darilo pohorskega doma. Prvak mariborskega rimnlrn aportnfn pod« saveza ju IMfe »JUTRO« ponedeljska tefajt Ponedeljek, 18. X. 1937 TEDEN ONI FILMA V plesni šoli Marije Arni: Waltraut Negeleinova, Ingehorg Pleiinova, Ani Seitzova, Hildegard Miillerjeva in Ilselore Webkejeva v filmu »Diplomat« Nova sezona Ljubljanski kinematografi so že zaključili dogovore z zagrebškimi podružnicami filmskih družb in tako danes že lahko postrežemo s prvim pregledom filmov, ki jih bomo v kratkem gledali v Ljubljani. »Sedem zaušnic«. O tem l i'nem filmu smo že pisali in prinesli več slik Glavne vloge igrajo Lilian Harvev, Willy Fritsch, Alfred Abel in Oskar Sima. »Domovina« (Ovinek do sreče). V tem filmu se bosta pokazala v- glavnih vlogah Žarah Leander in \Villy Birgel. »Gasparone«. Vesela opereta z Mariko Rokkovo in Johannesom Heestersom. »Diplomat«. Film bo vzet iz življenja plesalke. Karin Hardtova in Zagrebčanka Gerda Maurus bosta imeli glavni ženski vlogi. »Patrioti«. Po dolgem času spet dober vojni film. ep prijateljstva, dolžnosti in ljubezni. V glavnih vlogah bomo videli Lido Baarovo, Mathiasa \Viemanna in Hildo Korberjevo. »Pesem njenega srca« bo velik pevski film z Marijo Cebotari, Gustavom Dies-slom in \Valterjem Frankom. »Skrivnost Betty Bonnove« (Denar na cesti) bo zanimiv pustolovski firm s Carolo Hohnovo in Hansom Nielsenom. »V vrtincu zločina« (Če ženske moJče). Lepa muzična komedija s Hansi Knoteok in Johannesom Heestersom. »K novim obalam«. Eden najboljših letošnjih Ufinih filmov. V glavnih vlogah na- stopajo Žarah Leader, \Villy Birgel, Viktor Staal in Carola Hohnova. »Krvava epizoda«. Še en vojni film nenavadne dramatične moči. V glavnih vlogah mojster Heinrich George, Mathias \Viemann, Willy Birgel in Paul Otto. »Boi za otroka.« Prelepa zakonska drama v stilu filma »Poslednji akord« V glavnih vlogah Lil Dagover, \Villy Fritsch. Ma-ria v. Tasnadv in Angeio Ferrari. »Med starši« Film srca, kakor ga imenujejo Nemci, Glavne vloge imajo Willy Fritsch Gusti Huber in Peter Bosse. »Vrtiliak«. Lepa muzična komediia z Mariko Rokkovo, Paulom Henckelsom in Ge-orgom Alexandrom. »Nesmrtne melodije«. Prelep film z Marijo v. Tasnady in Willyjem Fritschom. »Fanny Elsslerjeva«. Fdm iz življenja najslavnejše plesalke preteklega stoletja. O njem smo že pisali in prinesli nekai slik. Glavne vloge imajo Lilian Harvey, \Villy Birgel in Rolf Moebius. »Bliskavica«. Lepa drama z Lil Dagover-jevo in Petrom Petersenom. »Na gumnu«. Komedija, podobna filmu »Če žene varajo«. V glavnih vlogah Heli Finkenzeller in Fritz Kampers. »Štirje potepuhi«. Duhovita komedija v stilu »Lumpacija Vagabunda« »Ljubezenska četvorka«. Ljubek film v režiji Garla Froehlicha. j»La Habanera«. Film španske glasbe in južnjaškega temperamenta V glavnih vlogah Žarah Leander in Kar! Ludvvig Diehl. - » /i "V " '.»Vv ■ ■ ■■ J v. >Vv M i - J, './ jšg Komu pa pišeš ? — Marija Koppenhofer-jeva in Jutta Freybe v zvočnem filma »Nevihta« »Če majhen človek zrase*. Odličen film, poln humorja. V režiji R. A. Stemmlejo. »Nevihta*. Eliten film z WiHyjem Fritschom in Karin Hardtovo. »V zavetju teme*. Napet kriminalen film s Carolo Hohnovo in Hansom Stiiwejem. »Samostanski lovec«. Nov film po Gang-hoferjevem romanu, ki še presega lanski »Grad Hubertus«. V glavni vlogi bo Paul Richter. »Dolomiti ¥ ognju«. Dober, pretresljiv vojni film v režiji Wemerja Klbigerja. »Ples na dvoru*. Ljubezenski film iz galantnega stoletja. V glavnih vlogah Hansi Knoteek, mojster Otto Gebubr in Paul Bildi. »Takšno Je življenje*. Muzična komedija z Greto Weiserjevo To je del nemških filmov, ki jih bomo videli. Zal nam prostor ne dopušča, da bi se natančneje razpisali o vseh. Vendar p« že imena glavnih igralcev dovolj jasno kažejo, da bo letošnja produkcija filmov lansko po svoji kakovosti presegala. Za rešitev nase družice Pod tem geslom je priredila Jugoslov. ženska zveza v Ljubljani dne 16. septembra javno zborovanje, kjer niso zahtevale samo organizirane žene, marveč tudi uradniki, učitelji, profesorji, delavci zdravniki, obrtniki, skratka, vsi delovni sloji, da se prejemki javnim nameščencem, delavcem in upokojencem zvišajo toliko, da bodo do-sezali življenjski minimum, zlasri pa. da se vrneio draginiske doklade za ženo in otroke, kar bi bilo nu;no potrebno v interesu obstanka naših družin, ki danes prav zaradi gmotnega pomanjkanja propadajo. »Slovenec« je poročal o tem zborovanju omalovažujoče, češ, da je zapoznelo, ker da je vlada itak nameravala zvišati in urediti preiemke nameščencev. Čeprav ie bilo to noročilo pisano zafrk-Ijivo, so žene te zafrkacije spravile v žep, kajti bilo je vendarle mno-značenem prostoru, kjer imajo shrambo starih svetnikov in drugega cerkvenega pribora« vse stveri in da so odtrgali eno desko, res pa je. da v župnišču takega prostora sploh ni tn da niso odtrgali nobene deske. 5. Ni res, da bi župnik dolžil bivšo svojo kuharico, da je ona ukradla in skrila svete posode, res pa je, da je župnik nikdar ni dolžil Galicija dne 13. oktobra 1937. Miloš Čart župnik. FILATELIJA Po Fešidevi knjigi Lani je izdala poštna uprava posebne spominske znamke s sliko Nikole Tesle. Serija je obsagala dve znamki po 75 par in 1.75 din. Prodajale so se brez pribitka. Tiskanih je bilo pol milijona serij. Izdelava je bila skrajno malomarna m naši državi vse prej kakor v čast. V septembru smo dobili tri znamke za Rdeči križ in sicer eno po 50 par s sliko ustanovitelja srbskega Rdečega križa dr. Gjorgjeviča in dve s sliko kneza Pavla. Prve vrednote je bilo tiskane dva milijona, drugih dveh pa 150.000 ozironvi 200.000. Od prve vrednote je ostalo 620.000 kosov, od drugih dveh pa 14.000 oz. 24.000. Ostanki so bili sežgani. Letos v januarju smo dobili dva novi znamki s sliko kralja Petra za pošiljke v inozemstvo, in sicer temno rdečo po 2 din in jekleno sinjo po 4 din. Do letošnjega avgusta je bilo tiskane nižje vrednote 5 milijonov, višje pa 2,750.000. Maja meseca so izšle štiri dobrodelne znamke, katerih prebitek je bil namenjen uniji za zaščito otrok. Vsa naklada je znašala 150.000 serij. Znamke so kazale princa Tomislava in Andreja. Nižji dve vrednoti sta bili tiskani v ofsettu, višji dve pa v knjigotisku. Prodane so bile skoraj vse in so izgubile kurzno veljavo 30. septembra. Malenkostni ostanki bodo sežgani. Da dokumentirajo trdnost Male antante. so izdale vse njene članice posebne spominske znamke, ki so bile jx>svečene obletnici ustanovitve te zveze. Naša država je izdala dve vrednoti s sliko Oplenca. Svetlo zelene znamke po 3 din je bilo tiskane 1 milijon kosov, temno sinje po 4 din pa pol milijona. Znamke imajo kurzno vrednost do konca letošnjega leta in bodo verjetno do takrat vsp porabili. Za letošnjo prvo filatelistično razstavo v Beogradu je izšel naš prvi spominski blok znamk. Naklada je značala 150 000 blokov, od tega pa je bilo 11.0.000 blokov prodanih že v naprej filatelistom in trgovcem, 40 tisoč pa jih je bilo na razpolago na razstavi sami in sicer tako, da je dobil vsakdo, kdor je obiskal razstavo, po pet blokov. Posebnosti na blokih niso odkrili. Samo nekaj kosov so našli, kjer se vidijo sledovi dvojnega zobčanja. Portovne znamke Prve portovne znamke, ki so kurzirale po vsej državi, so bili .-seji znamk s sliko kralja Aleksandra, k- so dobili pretisk »Porio !010« v dveh tipah. ki se med seboj znatno^ razlikujeta. Leta 1930 in 1935 smo dobili nove portovne znamke s sliko našega državnega grba in prvič z napisom »Jugoslavija«. Izšli sta v dveh variantah, s podpisom gTaverja in brez njega. Serija sega samo do 10 dinarjev. Tudi tu so odkrili razna zobčanja. Ctetnnke prejšnje serije z dunajskih plošč so leta 1934 preti6nili z natiskom »Jugoslavija« v krogu okoli številk in z okvirjem ob robu. Točne naklade niso znane, velike pa ne bodo. Kakor pri originalni seriji imamo tudi tu vse mogoče vrste zobčanja. Tudi o ameriške ustave je izšla posebna znamka, ki kaže simbolizirano Francijo in Severnoameriško Unijo, kako si podajata roke. — Nova znamka po 35 centimov s 6liko sejalke na polnem ozadju. Irska: najvišje vrednote po šestini, 5 in 10 šilingov kažejo sliko sv. Patrika, irskega patrona. Barve eo zelena, rdeče rjava in sinja. Italija: Za 20001etnico cesarja Avgusta je izšla serija desetih f ran kovnih znamk od 20 cen'te=»imov do 2.55 lire in petih letalskih znamk od 25 c. do 5 lir. Slike na znamkah so vse različne in prav lepe, kakor smo jih pri Italiji vajeni, najvišje vrednote pa imajo pribitke — kakor smo pri Italiji tudi že vajeni. Liechtenstein: V novi vrsti je izšla znamka po 5 e. v zeleni in svetlo rjavi barvi s sliko cerkve. — Sedanja frankovna znamka za en frank je dobila tudi poseben pretisk, ki jo ja spremenil v uradno. Avstrija: Izšle so letošnje znamke za zimsko pomoč. Serija obsega 4 vrednote. Na znamki po 5+2 groša v temnozeleni barvi je zaščitna sestra z dojenčkom, na temno-rjavi po 12+3 gr. ženska, ki hrani otroka, na temnosinji po 24+6 grošev redovnica, ki podpira starčka in na znamki po 1 + 1 šiling v temnokarminasti barvi redovnica ob postelji mladega bolnika. Znamke so zelo okusno izdelane. NajviSja vrednota ee prodaja samo hkratn z vso serijo. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodno tiskarno 4 d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi t Ljubljani