MarumTSM. C«na 1 Din Leto III. (X.), štev. 152 Maribor, torek 9. julija 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri R&Sun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja meeeJno. prejeman v upravi ali po poštUO Din, doetevljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eeataftt.13 Oglasi po terlfu Oglaee eprejema tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova sHoS It.4 Panevropa Amerika je bila v minolem stoletju gospodarsko in politično odvisna od Evrope. Toda tekom časa se je osamosvojila in tekom vojne je izkoristila položaj ter z obema rokama dajala Evropi svoje dolarje, ne za gospodarsko povzdigo evrop skih držav, ampak za njih medsebojno uničevanje. Evropa je med vojne neie potrošila vse svoje kapitale, ampak se je tudi zadolžila Ameriki za bajne svote in prišla v njeno ekonomsko odvisnost. mednarodni ekonomski konferenci v 2e* nevi maja 1927 je delegacija Amerike naravnost pokazala gospodarsko suprema-cijo Amerike in izražala dvome o možnosti gospodarske obnove Evrope, češ da se je Evropa izživela. Kljub temu pa so evropske države nadaljevale svoje zakulisno uničevanje druga druge. Evropski trg je poplavil ameriški kapital. Vojni dolgovi evropskih držav Ameriki znašajo krog 35 milijard dolarjev ali po naše blizu dva bilijona dinarjev. Poleg tega pa je Amerika osvojila evropski trg s svojimt industrijskimi in agrarnimi produkti. Ni skoro gospodarskega rodjetja v Evropi večjega stila, kjer bi ne bil u-deležen ameriški kapital. Uvoz agrarnih produktov iz Amerike v Evropo se je v 1. 1928 povečal napram 1. 1927 za 28%, izvoz Evrope v Ameriko pa je padel za polnih 45%. Amerika je votirala kredit 300 milijonov dolarjev za ozdravljenje svoje poljedelske krize, Evropa pa že 10 let samo konferira o napredku evropskega agrarizma, konkretno se pa ni storilo ničesar. V Ameriki je rešen problem carinske politike: uvedli so carinsko unijo Proti izvozu Evrope v Ameriko. Povečali so uvozne zaščitne carine do strašnih višin, Evropa protestira, a brez uspeha. — In. Evropa? Carinska politika evropskih držav je eno najnevarnejših in naj-usPešnejših sredstev za njen popolni ekonomski propad. Premagani mislijo na re- anzo, zmagovalci se boje nove vojne. a obeh straneh je neiskrenost Italija, rrancua, Nemčija, in Anglija uvajajo za-ue j1a,r'ne. Rusija je izolirana. Agrarna pro ukcija Evrope je izgubila moč ren tabunosti, odtod kriza v agrarnih državah. ivriza evropsjjg agrarne produkcije pa bo uničila tudi industrijo. Carinska politika evropskih^držav pa prehaja od leta do leta v ostrejše faze jn grozj nevarnost carinske vojne mecj evropskimi državami. Med tem pa amerikanska industrija izvaja vedno novo ofenzivo v Evropi na vseh poljih. V takšnih prilikah se ne čudimo, če se zadnji čas vedno pogosteje javljajo v Evropi glasovi, ki opominjajo in kličejo Evropo k pameti. Češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. Beneš je koncem junija podal svetovnemu tisku važno izjavo, kjer pravi med drugim: Nevarnost Popolne gospodarske odvisnosti Evrope od Amerike mora evropske države pripraviti do tega, da se združijo in da se Postavijo proti nadaljnomu prodiranju amerikanskega gospodarskega upliva. — Amerika je igrala po vojni pri obnovi Evrope važno ulogo in je mnogim evropskim državam pomagala preko prvih te- ECraSI Juri! zopet težko zbolel NEPRIČAKOVANO IN NENADNO T EŽKO POSLABŠANJE ZDRAVJA ANGLEŠKEGA KRALJA JURIJA PO OKREVANJU. LONDON, 9. julija. Zdravstveno stanje angleškega kralja Jurija se je čisto nepričakovano zopet poslabšalo. V nedeljo je kralj prisostvoval v westminstr-ski katedrali zahvalni službi božji za svo je srečno okrevanje in mu je pri prihodu priredila ogromna množica ljudstva viharne ovacije. Po povratku v palačo pa se je stanje kralja Jurija nenadoma zopet tako poslabšalo, da se je kralj mora! vleči v posteljo. Ker je bralj Jurij komaj prestal rekonvalescenco, je njegova ponovna obolelost tem resnejša in nevarnejša. Pod staro operacijsko rano se je namreč razvil nov absces. Domnevo, da bi se kralj prehladil pri zahvalni službi božji, zdravniki odločno zanikajo. Vse angleške javnosti se je polastila radi zopetne obolelosti vladarja veliko razburjenje in vznemirjenje. Zopet se zbirajo pred sandrighamsko palačo, kjer prebiva sedaj kralj, tisočglave množice, ki čakajo na poročila o kraljevem zdravstvenem stanju. Čeprav so zdravniški buletini sestavljeni zelo previdno, pa nik-do več ne dvomi, da je sedanji položaj kralja mnogo resnejši kakor prvič. Splošno vlada bojazen za življenje priljubljenega vladarja. Za izvršitev pilotskega dogovora BOLGARSKI KOMUNIKE O FRANC OSKO-ANGLEŠKI DEMARŠI V SOFIJI RADI NEPRESTANIH INCIDENTOV OB JUGOSLOVANSKO-BOL- GARSKI MEJI. SOFIJA, 9. julija. Uradna brzojavna agentura poroča o sobotni demarši francoskega in angleškega poslanika pri bolgarski vladi sledeče: V soboto zvečer sta posetila francoski in angleški poslanik ministrskega predsednika Ljapčeva in mu sporočila, da francoska in angleška vlada s skrbjo zasledujeta napetost med Jugoslavijo in Bolgarsko. Oba poslanika sta izrazila prepričanje, da bodo nesporazumljenja med obema sosednima državama urejena v duhu sporazuma, na čemur sta intere-sirana tudi Francija in Anglija. Istočasno sta sporočila ministrskemu predsedniku Ljapčevu, da se, bosta tudi v Beogradu zavzela za to, da se nevzdržno stanje ob jugoslovansko-bolgarski meji čimprej odpravi in ratificirajo pirotski dogovori, da morejo stopiti potem takoj v veljavo. Potres na Houi Zelandiji LONDON, 9. julija. Iz Wellingtbna na Novi Zelandiji prihajajo poročila o novih močnih potresnih sunkih, ki so močno poškodovali zlasti mesta Grey-mouth, Reefton in Westport. 5neg u Indiji MADRAS, 9. julija. Včeraj je zapadel tu sneg 42 cm na debelo. Vihar, ki je spremljal snežni zamet, je po* vzročil na poljih ogromno škodo. Radi nenavadnega mraza je zbolelo mnogo oseb. Kralj u Dalmaciji OM1Š, 9. julija. Davi ob 7.30 je prispel kralj Aleksander na svojem potovanju po Dalmaciji semkaj in je bil sprejet od ministra za socijalno politiko dr. Drinkovi-da in velikega župana dr. Peroviča. Prebivalstvo je priredilo vladarju navdušene ovacije. Kralj se je odpeljal potem s svojim spremstvom proti 'Zadvarju in preko Imotskega v Vrbovac in Makarsko. BENKOVAC, 9. julija. Ob 9. dop. je prispel kralj v mesto, kjer sta ga pozdravila okrajni poglavar in župan. Občinstvo je neprestano vzklikalo vladarju. Iz Bert-kovca> je nadaljeval kralj vožnjo proti Kistanju. I Prihod članou rumunske uladarske rodbine u Bohinj LJUBLJANA, 9. julija. Z današnjim orijentskim ekspresom so prispeli semkaj v rumunskem salonskem vozu rumunska princezinja Helena in grška princezinja Irena, kakor tudi sinova princa Pavla, Nikolaj in Aleksander. Rumunski vozovi so krenili takoj na Bled, odtam pa v Bohinj. Dr. 5rskič na Bledu LJUBLJANA, 9. julija. Davi se je pripeljal semkaj iz Beograda minister pravde dr. Srskič in se je že s prihodnjim vlakom odpeljal na Bled, kjer bo poročal kralju o tekočih zadevah svojega resora. Italijanski poslanik na Bledu BLED, 9. julija. Danes je prispelo semkaj osobje italijanskega poslaništva iz Beograda in se je nastanilo v naročenih apartmanih. Italijanskega poslanika Gallija, ki je trenutno v Zagrebu, pričakujejo za popoldne. Jutri prispe na Bled tudi rumunski poslanik Filodor. Bojkotne kletke Metode, ki se jih poslužuje kitajska in-stica pri kaznovanju nepoštenih in nepokornih trgovcev, se zde v Evropi srednje* veške in barbarske. Pred nekaj dnevi so razstavili po ulicah v mestu Hankau številne kletke, v katerih so čepeli trgovci, ki so se drznili nastopiti proti bojkotiranju japonskega blaga, ki ga je zaukazala vlada. Vlada je namreč proglasila ta bojkot kot represalijo, ker so japonski motorni kolesarji zavozili v več Kitajcev in jih težko ranili. Pred kletkami se od ranega jutra do poznega večera zbirajo množica ljudstva, katerim nudi razstava teh kletk dobrodošlo izpremembo dolgočasne poulične slike mesta. Par dni bivanja v takih kletkah vsakega tako izmuči, da je pripravljen priznati vsak zločin, ki ga hočejo Izsiliti od njega. Stanje šolstva v ČSR. Glasom poročila državnega statističnega urada češkoslovaške republike je bilo v šolskem letu 1927-28 v CSR 17 visokih šol z 29.642 slušatelji, 353 srednjih šol z 95.541 dijaki, raznih strokovnih šol 709 z 95.306 dijaki, kmetijskih nadaljevalnih šol ter trgovsko in obrtno-nadalje-valnih šol 2850 z 201.553 učenci in osnovnih šol 17.913 z 1,834.106 učenci. Po pokrajinah je bilo šol: na češkem 10.532, na Moravskem in Sleskem 6028, na Slovaškem 4388, v Podkarpatski Rusiji 894. Izmed učencev je bilo 1,507.180 Cehoslo-vakov, 79.067 Rusov in Ukrajincev, 496.426 Nemcev, 119.046 Madžarov, 16.893 Poljakov, 33.499 Židov in drugih. močerni hoteli ob naši obali BEOGRAD, 9. julija. Trgovinsko ministrstvo je prejelo od več inozemskih finančnih skupin, med njimi iz Francije in Nemčije prošnje za informacije o možnosti ustanovitve modernih hotelov ob naši jadranski obali. žav. Mnenja pa sem, da je ta uloga Amerike dosegla svoj vrhunec. Mnoge evropske države so radi finančne, gospodarske in trgovske odvisnosti Evrope od Amerike že prešle v rezervo. Vedno bolj se pojavlja tedenca, priti do vseevropskega gospodarskega sporazuma, ki naj bo sredstvo za obrambo proti naraščajočemu vplivu Amerike. Gospodarska sila Amerike, odnosno Zedinjenih držav, je faktor, ki bo evropske države prisilil, da se gospodarsko zbližajo, da zmanjšajo svoje carinske medsebojne zapreke, ki ovirajo vzoicmne trgovinske odnošaje. Značilno je, da enaki klici po Panevro-pi prihajajo tudi iz treznih političnih in gospodarskih krogov Nemčije in drugih evropskih držav. Prodira spoznanje, da zahteva interes Evrope in vsega sveta, da se preneha z dosedanjo gospodarsko politiko Evrope in da se prične razumna ekonomska politika, ki bo dovedla do evropske carinske unije, ki se smatra danes še za utopijo, ki pa je edini izhod za obnovo Evrope, Klic po Panevropi je globoko utemeljen in ne bo več zginil z dnevnega reda. Dramatičen prizor na državnem mostu. Sinoči proti večeru se je ustavila sredi državnega mostu objokana ženska 35-letna A. C., stanujoča v Jezdarski ulici. Začela je metati v Dravo razne stvari kakor dežnik, ročno torbico in dele svoje obleke. Medtem se je zbrala okrog nje gruča pasantov. Ravno, ko je odvijata vratni šal in ga hotela vreči v Dravo, je pristopil policijski stražnik, ki je nesrečno obupanko zadržal, da ni skočila v Dravo. Vsa objokana je pripovedovala, da ima 4 nepreskrbljene otročiče, katere ne more hraniti, ker plačuje kot podnajemnica preveliko najemnino. Stražnik je obupano ženo pomiril ter jo odpeljal na stražnico, kamor so poklicali njenega moža, kateremu so izročili živčno bolno ženo v varstvo. — Srečen lov vojaške straže. Sinoči okrog polnoči je vojaška straža za vojaškim skladiščem v Melju ustavila 43 letnega Franca Čuša iz Oajevcev pri Ptuju, ker se je jako sumljivo obnašal. Aretiranec je bil predan policiji, kjer so ugotovili, da je Franjo Čuš za dobo 10 let izgnan iz Maribora, da je radi delamrž-nosti trajno preklican, razun tega pa ima še na vesti vlom v župnišče v Polenša-ku, ki ga je izvršil 12. decembra 1928 leta. Aretiranca, ki vse svoje grehe brez olepšavanja priznava, so danes predali državnemu pravdništvu. 'Stan » Madžari " Prekmurju in Sio< vei ti v Porabju JTsmranf!tfc^rvtk ?nfr^ V M ariasrtf, 3ne 9. VII. 1925, MADŽARSKO RO VAREN j E. — PROSLAVA OSVOBOJEN JA PREKMURJA IN MADŽARI. — DEJANSKO STANJE. Kakor rovarijo Madžari na vseh svo Uh mejah in skušajo med obmejnim prebivalstvom na Slovaškem, v Podkarpat jki Rusiji, v Transilvaniji ter v Vojvodi ni in na Gradiščanskem omajati vero v stalnost sedanjih mej, tako še vedno ne morejo pozabiti tudi našega Prekmurja, Po svojih emisarjih, ki so večinoma madžarski in madžaronski begunci, begajo naše Prekmurce s svojimi restavracijskimi bajkami, v svojem časopisju pa pišejo o zatiranju madžarskega in »vendskega« življa onstran Mure. Tako je te dni tudi sicer precej resen budimpeštanski dnevnik »Az Est« objavil članek, ki se nanaša na proslavo desetletnice osvobojenja Prekmurja, v katerem pogreva že staro madžarsko frazo, da Prekmurci ali »Veneli«, kot jih imenuje, niso Slovenci, ampak »poseben narod, ki je vedno živel v bratski slogi z vitežkim madžarskim narodom«. Proslava osvobojenja bo torej le proslava nasilja nad tisočletno madžarsko posestjo, pravi list, ter navaja potem, kako da postopajo »slovenski prišleki« z Madžari in »Vendi«. Pri tem pa seveda prav po madžarsko potvarja in pretirava, da je pretežna večina Prekmurcev madžarska. Odgovarjati Madžarom in prepirati se £ njimi, bi bilo odveč; spametovala jih bo kvečjemu bodoča katastrofa, ki mora kot nujna In logična posledica slediti njihovi blazni politiki; bolj pro domo kakor za nje pa se nam zdi potrebno pribiti nekoliko dejstev, ki kažejo v jasni luči, koliko vzroka imajo Madžari pritoževati se proti našemu postopanju z njihovimi rojaki v Prekmurju. Po ljudskem štetju živi na našem državnem ozemlju onstran Mure danes še krog 10.000 Madžarov, ki so več ali manj kompaktno naseljeni ob vzhodni meji Slovenske Krajine, in sicer v Dolnji Lendavi, Lakošu, Dolgi vasi, Zamostju, Gentrovcih, Radmožancih, Gaborjancih, Dobrovniku, Kobilju, Hodoša in raztreseno še v nekaterih drugih yaseh in vasicah. Vsi ti Madžari, ki so 'danes naši državljani, so bili na tem ozemlju umetno naseljeni po madžarskih veleposestnikih v fcadnjih dvesto letih. Torej niso niti prvotni domačini v teh vaseh, ki so bile večinoma že poprej ustanovljene po Slovencih, po katerih so dobile tudi svoja Imena. Kljub temu pa je naša vlada poskrbela za to madžarsko narodno manj- šino kakor za malokatero ali pa za nobeno drugo. Tu edino se v vsej naši državi nahajajo še dvojezični javni napisi, v slovenščini in madžarščini; najdejo se pa tudi še vedno samomadžarski. V vseh navedenih krajih se nahajajo madžarske manjšinske ljudske šole, na katerih poučujejo sami domačini, ki deloma sploh samo za najnujnejšo silo obvladajo slovenščino. Pouk na teh šolah je torej skoraj izključno samo madžarski, tako da oe otroci državnega jezika niti dobro ne morejo naučiti. V te madžarske šole pa zahajajo celo tudi slovenski otroci, kjer poleg manjšinske ni tudi slovenske ljudske šole. V ostalem pa so vsi ti Madžari po-popolnoma enakopravni državljani z vse mi državljanskimi pravicami. Približno enako kakor je število Madžarov v slovenskem Prekmurju, je pa tudi število Slovencev v madžarskem Porabju, kjer žive v Gornjem Seniku, Ritkarovcih, Virici, Andovcih, Števa-novcih, Otkovcih, Sakalovcih, Dolnjem Seniku in Slovenski vasi več ali manj po polnoma kompaktno brez tuje primesi in v Sv. Gothardu pomešani z J.Iadžari in Nemci. Deset tisoč teh porabskih Slovencev, ki so po trianonski mirovni pO' godbi pripadli Madžarski, pa nima isto časno niti ene same slovenske šole, da-siravno je Madžarska podpisala obvezo, da bo dala svojim narodnim manjšinam vse tiste pravice, kakor ostale nasledstvene države. Javni napisi v teh vaseh ne smejo biti niti slovenski niti dvojezični, temveč smejo biti samo madžarski m slovensko ime se niti imenovati ne sme. Tako je faktično stanje Madžarov v našem Prekmurju in tako je stanje Slovencev v madžarskem Porabju. Tu naj bi torej Madžari pokazali svojo ljubezen do tisočletno z »vitežkim madžarskim narodom« združenega »vendskega« naro da, preden prično pisati o slovenskega nasilju nad Madžari in »Vendi« v Prekmurju. Toda vidi se, da so Madžari učenci fašistov, ki priznavajo pravice tudi črnim Culukafrom v angleški Afriki, ne priznavajo pa niti eksistence svojih narodnih manjšin. Mi pa bomo zaradi tega prav tako slovesno in iskreno slavili desetletnico svobode našega slovenskega Prekmurja in slavili jo bodo z nami vsi Prekmurci, ki si ne želijo nikdar več povratka »bratstva z vitežkim madžarskim narodom«. SJlariborski in dnevni drobiž Uprašanje uspenjače na Pohorje Konferenca radi vzpenjače na: Pohorje Be je vršila sinoči v salonu pri Zamorcu ob lepi udeležbi interesentov in zastopnikov oblasti. Sklicali so jo gg. Ant. Birg- • majer ml., nadsvetnik inž. Baumel in ren-tier Winkler, ki že delj časa delujejo na realizaciji projekta. Udeležba oblasti (dr. Ratej za veliko županstvo, srezki poglavar dr. Hacin Krošelj za oblastno samoupravo, ravnatelj Kochler za mestno občino), organizacij (dr. Senjor za Slov. plan. društvo in Tujsko-prometno zvezo, jWeixl za trgovino, Turk ca obrtnike, Andr. Oset za gostilničarsko zvezo), zasebnih zanimancev in časopisja je pokazala veliko zanimanje za načrt, čegar realizacija bi pomenila močen korak naprej v razvoju tujskega prometa na na-lem Pohorju. Sklicatelj g. Birgmajer je obrazložil razne projekte in rentabilitetne načrte, katere je izdelala dunajska Seilbahn - A. G. Znano je, da je bil že svoj čas predložen načrt, ki pa ni bil realen in je stvar potem za delj časa zaspala. Sklicatelji sinočnjega sestanka pa so jo vzeli zopet v roke. Obstojita sedaj dva načrta; prvi za takozvano nihalno železnico, ki bi stal krog 10 milijonov dinarjev, je bil odklonjen. Pač pa se je konferenca odločila za drugega, za kontinuitetni sistem. Ta načrt proračuna stroške na krog 4 in pol milijona dinarjev. .Vzpenjača bi bila dol- ga približno 1 km in bi šla po posestvu bratov Reiserjev od vznožja v občini Radvanje do platoja pri Sv. Bolfenku. Dunajska Seilbahn-A. G. bi se udeležila z 20%, a bi najbrže tudi še pri 'stroških nekaj popustila, ako se ji poveri zgrad-nja vzpenjače. Brata Reiser prepustita potrebno zemljišče. ProraČunano je, rla bi vozilo stalno po 7 vozov gor in dol. Prostora bo v vsakem vozu za 6 oseb. Vožnja na eno stran bi trajala blizu H ure. Po sedanjem proračunu bi stala vožnja gor in nazaj 14.50 Din. Vozili bodo tudi tovore. Vsi udeleženci so dobili utis, da je projekt realen in so posamezniki to v svojih izjavah tudi povdarili (dr. Senjor, Weixl, inž. Baumel, dr. Reiser, dr. Ratej, Oset itd.) ter izrekli željo po čimprejšnji realizaciji. V pripravljalni odbor so izvoljeni gg.: Ant. Birgmajer ml., dr. Senjor za SPD in TPZ, inž. Baumel, župan dr. Juvan za mestno občino, dr. Leskovar za oblast, Anton Turk za obrtnike, Weixl za trgovino, Andr. Oset za gostilničarsko zvezo in Golob za lisk. Upamo, da sedaj stvar ne bo zopet šla počivat, ampak da jo bo novi odbor krepko vzel v roke in čimpreje realiziral. Goveje meso po 10 Din. V četrtek, dne 11. t. m. od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo ca 120 kg govejega mesa po Din 10 za 1 kg. Prodaja samo na konsumente. - Kopališče na freiberjeuem otoku bo otuorjeno šele prihodnje leto ^Včeraj popoldne so si na povabilo Olepševalnega društva ogledali zastopnik raznih organizacij v Mariboru dela za kopališče na Felberjevem otoku. Zastopani so bili: SK Maribor, SPD, Magda-lensko olepševalno društvo, Medklubski odbor LNP, Lovsko društvo, Ribarsko društvo, ognjegasci ter zastopniki tiska. Pod vodstvom graditelja inž. Šlajmerja se je vršil ogled vseh del za nastajajoče mestno kopališče, Dasi dela zelo hitro napredujejo, vendar kopališča letos še ne bo mogoče otvoriti. Za 4. avgust je bila nameravana otvoritev otroškega bazena, spojena z ljudsko veselico. Neizgotovlje-ni bazeni ter naprave za nadaljno zidanje kopališča pa na obiskovalce ne bi napravili ugodnega utiša. Razen tega pomenja-jo zidarske naprave, jame in vagončki za prepeljavanje gramoza za mladino nevar nost in bi se pri kopanju kaj lahko zgodila kaka nesreča izven bazena. Ker tudi cementni obzidki niso še dovolj posušeni, k čemur je mnogo pripomoglo slabo vreme zadnjih dni, bi se voda v bazenu prehitro umazala in bi bilo potrebno nadnormalno čiščenje bazena. Vsi ti razlogi so dovedli prisotne zastopnike do sklepa, da se letos kopališče še ne otvo-r.’’ ,m^rveč s? Počaka z izročitvijo kopališča javnosti do prihodnjega leta, ko bodo vsa dela definitivno končana in cementne naprave dovolj izsušene. Razen kopaliških priprav so si zastopniki ogledali tudi ostali del otoka, ki nudi dovolj prostora za športne naprave. Zgradila se bodo tenis-igrišča in moderno urejen prostor za lahkoatletska tekmovanja, s čemer bo našim športnikom radi pomanjkanja primernih prostorov v mestu gotovo najbolj ustreženo. Navzoči zastopniki so se dotaknili tudi vprašanja imenovanja otoka. Sprožil se je že predlog, da bi se odslej imehoval Felberjev otok Mariborski otok. ime, ki bi gotovo najbolj odgovarjalo. Predlog bo stavljen občinskemu zastopstvu v odobritev. Na licu mesta je bil izvoljen pripravljalni odbor pod predsedstvom podžupana dr. Lipolda. Ostale odbornike morajo društva imenovati še ta mesec, na kar se bo vršil plenarni sestanek, na katerem ce bo ukrepa- o o nadaljnem delu na otoku. Um se ]e omračil znanemu lekarnarju H. Prullu, prej lastniku lekarne na Glavnem trgu. Imenovani je bil v Mariboru zelo popularna oseba m mirnega ter prijaznega značaja. Nesrečnika so prepeljali v umobolnico na Studenec pri Ljubljani. Drava zopet narašča. Ni je menda tako muhaste in hinavske reke, kakor je naša Drava. Čez noč zraste, čez noč pade. Enkrat se skali kakor veletok samega »kapucinca«, drugič je zopet prozorno čista. Zadnje deževje je napolnilo njeno strugo tako, da je danes vidno velika. — Mraz v juliju, mesecu vročine in zorečega prvega sad-ia je pa^ prikazen, kakor domače črešnje o — Božiču. In vendar je res. (akor se glasijo vesti po časopisju in radiju je po neznosni vročini zavladal prav jesenski mraz. Zvezdogledi in vre-menokazi nas »tolažijo« še s pasje vročimi^ dnevi; saj se začnejo ta mesec in cončaju avgusta. Kmetu-poljedelcu je sedanji dež dobrodošel blagoslov, dočim je cmetu-vinogradniku menjavanje vročine in mraza povod za upravičene skrbi; cajti palež je na pohodu in tako kameleonsko vreme pospešuje pogubonosni oi-dium. -- Društvo jugoslovanskih akademikov ima jutri, dne 10. t. m. ob 8. zvečer v cavarni Bristol redno sejo. Udeležba za vse člane odbora obvezna! — Knjižničar. Lizike in Špelce so včeraj na veliko slavile svoj god. Poznalo se je to na pozno v noč razsvetljene gostilne In v beležnicah polic, stražni-cov, ki imajo nalogo kontrolirati policijsko uro. To so bile poletne Lizike, Jelke n Spele, a glavni kontingent toimenskih godovnjakinj ima svoje godovanje v novembru. Tudi takrat bo luštno! — Tudi naknadne čestitke se sprejemajo, zato vsem našim toimenskim čitateljicam že-mo tisoč sreči - Imenovanje v kaznilnlcL Pri moški kaznilnici v Mariboru sa imenovani: za paznika-zvaničnika Sle-kovec Anton in Gašperin Ivan, oba do sedaj kaznilniška paznika-dnevničarja* za paznike-dnevničarje: Melihen Valde-mar, zasebnik, Vezijak Sigmund, dnevni- of,.fl?kr0!nem sodišču v Mariboru, Strhč Edvard, črevljarski pomočnik v Zireh, Sredenšek Emil, strojni ključavničar na Pobrežju, Stramič Roman, kolar-ski pomočnik v Blagušu, Koprivc Martin, bivši orožnik v Hrušovju in Primožič Maks, črevljarski pomočnik v Ljubljani. — Za ta pazniška mesta je bilo, kakor smo izvedeli, nad 120 prosilcev — žalostna priča brezposelnosti v Sloveniji. Sokol v Šentjurju ob južni železnici razvije v nedeljo 14. t. m. svoj društveni prapor ter vabi, da se tega slavja udeleže vsi bratje, rojaki in prijatelji Sokolstva. Popoldne se bo vršila na sokolskem vrtu sokolska telovadba in velika zabava. Pridite vsi prijatelji Sokolstva! — Zdravo! Najdeni predmeti. Meseca junija so bili izročeni policiji v Mariboru sledeči najdeni predmeti; svetlo sivi žemper, ženska zaponka, črna ročna torbica, 6 ključev, rujav moški klo-buk, okrogla double zapestnica, zračni sesalka, zračna dvokolesna cev, črna usnjata listnica z 18 Din, stara srebrna ura, črna dvokolesna sesalka, siv ženski pas, rujava športna čepica, Škropilni vrč, «tar moški jopič, žepni nož, rujava Ust* nica z 10 Din, želva, črna ročna torbica s 166 Din, dvokolesni voziček, polsviteni ogrnjač, zlata ovratna verižica z obeskom, črni dežni plašč, srebrna verižica, moški črn dežnik, ženski slamnati klobuk, lok za gosli, par ženskih rokavic, moška športna čepica, bankovec za 100 Din, bel moški slamnati klobuk in 50 Din. Karambol dveh avtomobilov brezžrtevt Na okrajni cesti Ptuj—Črna gora sta la ostrem ovinku trčila skupaj dva osema avtomobila. Enega je vodil Ivan Legat, trgovec s pisalnimi stroji v Vetrinjski ulici, a drugi je bil last taninske tvor« nice v Majšpergu pri Ptujii. Pri karamelu sta se obe vozili do nerabnosti pokvarili, a od potnikov ni nihče težje ranjen. Vest »Slovenca«, da je g. Ivan Legat težko poškodovan, ne odgovarja resnici, pač pa je moral svoj avto z drugim avtom prepeljati v Maribor, Nesreča sa je zgodila na ostrem ovinku zelo slabe okrajne ceste, katero le tu pa tam pasi* ra kak avtomobil. — Breza na strehi. Pa naj kdo poreče, da se Maribor ne modernizira! V Vetrinjski ulici, nasproti »Vinskega hrama« raste breza, visoka že nad 1 meter... Na strehi je našla svo-,e korenine. To ni karsibodi in je vredna' registracije. Ker zdaj dotično hišo popravljajo, je nevarnost, da bodo brezo na strehi — posekali. S tem bo izginila tipična posebnost Maribora. — Iz Avstrije so prignali davi odgonskim potom 6 naših državljanov, ki so svojčas pobegnili v Avstrijo in so jih naše oblasti zaman iskale. Do raz-čiščenja njih zadev so bili predani v policijske zapore. — Zopet ukradeno dvokolo! Izpred kavarne »Orient« jo sinoči p-crog 22. ukradel neznan uzmovič črno pleskano dvokolo znamke »Puch«, last trg. potnika Ivana Persolje iz Smetanove ulice. — Vlomilec Jakob Kremet katerega so, kakor znano zasačili na svežem poslu, ima poleg že objavljenih grehov še sledeče navesti: Prošlo soboto je vlomil v Tomšičevem drevoredu v pisarniško barako stavbne tvrdke Je-ene in Šlajmer. Razbil je okence barake ih odnesel poleg gotovine Din 160.— še 2 tesarski sekiri, razno zidarsko orodje In merila v skupni vrednosti Din 500.—. ?azun tega je izvršil tudi vlom v pisarno stavbnega podjetja Accetto, kjer je odnesel štampiljke in poškodoval pisalno mizo, v katere predalih je zaman iskal denarja. Po dosedanjih ugotovitvah je z aretacijo Jakoba Kremeta pojasnjena serija skrivnostnih vlomov v LajterŠpergu. 3reiskava, ki se vodi 'z vso natančnostjo, jo kmalu podala o zrelem tiču jasno sli- (O. —__________ Na sodniji. Sodnik je med razpravo zakričal v ilvfl rani: »Prvega, ki bo dal še kak glas od sebe, bom postavil takoi na cesto!« Obtoženec: »Bravo!« V Mariboru, dne 9. Vil. 1929/ Mariborski V EC KR N I K Jutrd :Strar 3, Izposojevalci denarja pred 2000 leti CIC1L1J KORNELIJ TAGES — NAJBOGATEJŠI FINANČNIK V STARODAVNIH POMPEJIH. — VELIK ODERUH. Pri izkopinah v Pompejih so odkrili tudi poslopje, oziroma cel kompleks hiš, kjer je imel po najnovejših poizvedbah svoj sedež stari izposojevalec denarja, Kornelij Tages. V Pompejih je bilo naravno vse polno izposojevalcev denarja. Mesto je bilo silno bogato, toda Kornelij Tages je bil ne-, dvomno eden najbogatejših in obenem tudi eden najbolj modrih in spretnih finančnikov tedanjega časa. Njegova hiša je ležala v sredini mesta, kjer imajo še dandanes banke najraje svoje centrale. Bila je to palača, ki še sedaj priča, kako je rastlo bogastvo tega bankirja od dne do dne. Kupil je eno poslopje za drugim, kar je mogoče najlažje spoznati po tem, da imajo k njegovi palači spadajoče hiše popolnoma različen cestni nivo. Njegova palača je bila opremljena z vsem luksuzom tedanje dobe. Toda čeprav je opažati tudi znake velikega umetniškega okusa, vendar je na drugi strani iz raznih mozaikov in stenskih slik razvidno obenem tudi že propadanje umetnosti. V veliki dvorani sta dve vrsti stebrov, bistveno znamenje starodavne* ga luksuza. V sredini dvorane je majhen vodomet. Pod verando stebrišča so našli značilen mozaik. Dva sužnja se trudita dvigniti padlega osla, na katerem je leno sedel njegov lastnik, ne da bi so Zmenil na močno utrujene sužnje in za i?mučeno žival. Ta mozaik poveličuje lenobo, ki je torej jasna napovednica propadanja. Rezidenca tega bankirja je imela tudi majhen paviljon, ki je bil silno udobno urejen. Domneva se, da je v tem pavi- Kako so u ,»zemlji soInca“ čakali na solnčni mrk? Siam, po naše »zemlja solnca«, je mi-nolega meseca imel doživeti znamenit fenomen: popolni solnčni mrk. In baš mesto Patani ob malajski meji bi naj biio pozorišče tega nenavadnega pojava. Začetkom minolega meseca se je vršilo veliko preseljevanje v Patani: kralj, kraljica, princi, dostojanstveniki, učenjaki, novinarji vse je odpotovalo tja, da si ogleda to redko naravno prikazen. Iz Nemčije, Anglije, Indije in drugod so prispele posebne znanstvene ekspedicije, nemški astronom dr. Rosenberg iz Kiela, svetovna kapaciteta, je imel voditi znanstvena opazovanja. Sami astronomski instrumenti, ki so bili postavljeni v Pataniju, so tehtali 4 tone. Sam siamski vladar se je na vse kriplje trudil, da so bili tuji gostje čim bolje postreženi in da jim je bil Pri njihovem delu po potrebi vedno nekdo na pomoč. Krog Patanija so preko no-Či nastala stalna taborišča, udobne stanovanjske barake, betonski fundamenti za astronomske naprave itd. Uredili so za to novo naselbino vodovod in elektri-fn.°Jnč- Znanstveniki so peli himne ma- isko-siamski gostoljubnosti. A rezultat 1 5e*a: Ničla! Narava se je kruto pošali- rnirrn Prihajal čas, da luna popolnoma nMaJf ,Solnce* se je nebo zavilo v goste vci drao^ nič se ni dalo videti. Ves trud, vsi dragoceni »n,,,« .•„ im«-------- ? plesi v pisanih nošah, 5 in HruvS iS'turairii* avtomobilske dirke in drugo jo preganjalo dolgčas. - Sam siamski kralj, moderen vladar, je filma! narodne mase kl so mu vzk|ika]e. Znanstvena ekspedicija v Patanjju> kj je Imela namen, da proučuj« popolnl soInčni mrk, se je spremenila v veliko ljudsko slavnost, ki je napravila vsestransko globok utis. Cene čiuiih žluaii Marsikoga bo gotovo zanimalo, koliko stanejo n. pr. posamezne divje živali, ki ?i jih nabavljajo zoološki vrtovi. Med najbolj drage živali spadajo vsekakor žirafe, po katerih vlada tudi največje povpraševanje. Prva leta po svetovni vojni je stal par (samec in samica) nič manj kot 800.000 Din. Ker žirafe zelo težko in ljonu bankir najbrže sprejemal svoje dolžnike, ki jim je izposojeval denar za o-deruške obresti. Tu so bili tudi prostori, kjer so se zbirale njegove kurtizane, ki so mu za denar nudile vso mogočo naslado. Tudi freske pričajo o propadanju morale v tedanji dobi. Kot simbol bogastva sa našli pava na robu z lovorjem ovenčane kupice, simbolom slave. V palači so našli dalje ogromne posode, na katerih so bile naslikane najrazličnejše vrste denarja. Le spalnica priča o gotovi priprostosti, čeprav je videti tudi tu precej okraskov iz slonovine. Na stenah so velike slike Marsa in Venere. Neka druga ogromna slika poveličuje Afrodito, kateri je zgradil ta bogataš dalje še posebno svetišče, v katerem je uganjal svoje orgije in kjer so se vršile verske svečanosti. Toda Tages je tudi dobro vedel, da neprestano preže nanj razbojniki in nasilni vojaki. Visoko in težko obzidje obdaja zato palačo. Zadnja vrata so našli nedotaknjena in so pri tem ugotovili, kako skrbno so bila zavarovana proti eventualnemu neljubemu obisku. Močna železna ograja je ščitila vrata, ki so se zapirala od notranje strani s pomočjo velikanskega drevesnega debla. Vrh tega je imel ta bankir pred 2000 leti še tajen izhod, skozi katerega je naj-brže spravil v nevarnosti svoje zaklade. Kajti pri izkopinah niso našli niti zlata niti srebra niti bronastih novcev. Tages je najbrže o priliki bruhanja Vezuva 1. 79 pred Kristom še pravočasno pobegmi s svojim premoženjem. slabo prenašajo ujetništvo, je torej ta o-gromna vsota denarja zelo slabo naložena. Sedaj pa se že dobi par žiraf za — 480.000 Din. Nosorog je približno tako drag kakor žirafa. Za 480.000 Din se dobita samec in samica. Tudi ta žival prenaša ujetništvo zelo slabo in je vrh tega njeno prevažanje spojeno z velikanskimi težkočami. Število nosorogov se tako v Indiji kakor tudi v Afriki neprestano zmanjšuje. Tudi povodni konji niso ravno poceni; mladič velja približno 120.000 Din. Najbolj priljubljena žival med občinstvom pa je vsekakor slon. Mlad slon stane 96.000 Din. Od velikih roparskih zverin najcenejši pa je lev; mladiča je mogoče dobiti že za 140.000 Din. Pri presojanju vrednosti leva igrata glavno vlogo velikost in pa griva. Če je lev velik in ima temno in težko grivo, potem je cena temu primerno višja. Dvakrat dražji od leva pa je tiger, ki slabše prenaša ujetništvo kakor lev. Najlepši, največji in najbolj redki so takozvani sibirski tigri, ki žive na severuvzhodu ob mandžurski meji in imajo krasno dlako. Ti tigri so prava privlačnost za zoološke vrtove. Posebno težko je ujeti velike pomorske živali, ki jih je tudi težavno transportirati in se zelo slabo obnesejo v ujetništvu. Zato so njihove cene zelo visoke. Tako za mroža sploh ne obstoja nobena cena, ker ga je mogoče dobiti samo slučajno, Mrož vrh tega v ujetništvu kmalu pogine, ker ribje hrane, ki nadomešča njegovo pomorsko hrano, ne prenaša dolgo in pogine potem večinoma za vnetjem črev. Karlu Hagenbecku se je posrečilo ujeti v Južnem morju velike pomorske slone. Taka žival požre na dan po 200 funtov rib. Vendar se lastniku, ki ima več eksemplarov teh živali, še ni posrečilo prodati niti enega komada. Razmeroma dragi so pingvini — po 20.000 par. 6oIa u sočni čuorani Na enem izmed berlinskih sodišč je prišlo te dni do nenavadnega prizora. Neka znana tatica, ki je bila že neštetokrat kaznovana, se je med razpravo tako raztogotila, da si je strgala s telesa vso obleko in jo zmetala sodnikom po vrsti na glavo. Ko je bila že popolnoma gola, je zgrabila še neki akt in ga vrgla v zapisnikarja. Poklicati so morali kar štiri sodne sluge, da so nasilno in zbesnelo žensko končno ukrotili in io spravili v zapor. Rnekčote iz soujetske Rusije Trgovec z dežele je prišel v Moskvo nakupovat slike, ki jih je hotel razstavit: doma v svojih izložbah, da pokaže, da je dober komunist. Pokazali so mu- slike znanih komunističnih prvakov Rikova, Kalinina, Lunačarskega itd., ki pa mu niso bile nič všeč. Tudi slika, ki je predstavljala sejo vseh ljudskih komisarjev, ni napravila nanj niti najmanjšega vtisa. Končno pa se je zabliskalo njegovo oko, ko je zagledal sliko umirajočega Lenina. »Ali bi ne mogel dobiti slike, ki bi predstavljala, kako umira ves svet ljudskih komisarjev?« je vprašal. Po razsodbi revolucionarnega sodišča so bili neki Francoz, Rus in žid obsojeni na smrt. Vprašali so jih, ali imajo še kak šne želje. Francoz je zahteval steklenico šampanjca, Rus pa je prosil, naj ga vpišejo za člana komunistične stranke. Začudenim navzočim je pojasnil svojo nenavadno željo sledeče: »Po moji smrti bo en osel manj na svetu.« Žid pa je prosii za jagode in menil: »Toda sedaj je zima in ni jagod. Ali bi ne mogli počakati do tedaj z mojo usmrtitvijo ?« Koncert je bil napovedan z zanimivo notico, da veljajo vstopnice 10 rubljev, da pa dobi vsak poslušalec ki bo protestiral proti zadnji točki programa, ICO rubljev. Seveda je bila dvorana zvečer nabito polna. Kdo pač si ne bi rad na tako lahek način zaslužil sto rubljev? Vrh tega je bila ena točka slabša od druge. Končno je prišla zadnja. Zaigrali so »In-ternacijonalo«, svirala pa je politična policija sovjetske vlade. Nikdo ni imel poguma, da bi protestiral in prišel tako do 100 rubljev. Pripouečke o umetnikih Dunajski slikar Camerloher je odšel nekoč pozno ponoči, ko se je vračal iz kavarne, v svojo delavnico. Neki prijatelj, ki je stanoval z njim, je opazil luč v delavnici. Stopil je bližje in gledal preko umetnika nastajajoče delo. »Prvič«, je rekel slikar, »se mi je posrečilo, da sem napravil sliko na pamet,* »Toda dama nima nosa«, je pripomnil prijatelj. »Za božjo voljo, ali se to vendar opazi?« je vprašal umetnik začudeno. Ko je živel Whistler v Parizu, je naročil neki bogataš pri njem portret svoje žene. Slikar je zahteval za dovTŠno delo 30.000 frankov nagrade. To pa je bilo možu preveč in ker Whistler ni hotel popustiti, je prišla stvar pred sodišče. Bogataš je potrdil, da je portret, zelo podoben, da ima dogovorjeno velikost in da je tudi v umetniškem oziru nedotakljiv. Kljub temu pa smatra honorar 30 tisoč frankov za delo par ur prevelik. Sodnik je nato vprašal slavnega slikarja, koliko časa je rabil za portret. »Dve uri in 30 let« je odgovoril umetnik in dobil s tem tožbo. # V nasprotju z Whistlerjem pa je rabil Cezanne nenavadno mnogo časa, predno je izgotovil kako sliko. Vrh tega je bil za svoje modele neznosen tiran. Ko ie Cezanne slikal trgovca z umetninami Vollarda, je moral ta priti k njemu nič manj kot stokrat in stati pred njim po več ur, ne da bi se premaknil. Nekoč pa so mu odpovedale njegove moči. Padel je nezavesten raz sedež. Cezanne ga je polil z mrzlo vodo na glavo in ko je prišel Vollard zopet k sebi, ga je Cezanne nadrl surovo: »Vstanite in se vsedite zopet na svoje mesto! Ako bi najel kak šopek ali kako vazo za model, se mi kaj takega gotovo ne bi pripetilo!« Rekord u kriuih prisegah V Kottbusu v Nemčiji je bil aretiran bivši rudniški ravnatelj Oto Mosch. V kriminalistiki je malo slučajev, kjer bi bil en Človek obtožen tolikih pre-greškov, kakor ta. Obdolžen je namreč, da je 14krat po krivem prisegel, da je 60 do 70krat dal oblastem napačne navedbe in da je ponaredil več kot sto važnih dokumentov* Speri Mladinske pokalne tekme. Na razpis ljubljanske Ilirije za mladinska pokalne tekmovanja so se odzvali vsi mariborski klubi. Na včerajšnji seji MO je bil izžreban prvi par: Maribor-Že-lezničar. Tekma se bo vršila prihodnjo nedeljo. Favorit je gotovo Železničar, Ki se je v letošnjem prvenstvenem tekmovanju placiral na prvo mesto. Zanimanje za mladinske tekme se je v Mariboru po zaslugi MO zelo dvignilo. Tekme so vedno izborno posečane. Nedeljsko srečanje bo gotovo zelo zanimivo, ker se Maribor ne bo dal zlahka odpra /iti in presenečenje ni izključeno. Častno savezno diplomo je podelil JNS ob priliki desetletnice svojega obstoja med drugim tudi predsedniku mariborskega MO g. Jožetu Neratu t. \ njegovo zaslužno delovanje na zelenem polju. Desetletnica ZNP. V jeseni bo slavil zagrebški nogometni podsavez desetletnico svojega obstoja. ZNP je brez dvoma najagilnejši podsavez in je Zagreb danes center jugoslovanskega športa. V kratki dobi desetih let se je Zagreb dvignil nad povprečnostjo športa. Njegova moštva so si ponovno osvojila državno prvenstvo. Državne reprezentance so po večini sestavljene iz igralcev zagrebških klubov, v prvi vrsti Haška, Gradjanskega in Concordije. Doma kakor tudi v inozemstvu je Zagreb vedno nad vse častno zastopal naš šport. Desetletnico bo ZNP slavil v velikem obsegu. Najzanimivejša bo gotovo velika športna razstava, na kateri bodo vsi klubi, včlanjeni v ZNP-u razstavili vse trofeje, ki so si jih priborili v dobi desetih let. ZNP bo izdal tudi veliko spomenico, v kateri bo orisan razvoj ZNP ;od postanka pa do danes. Pil5UČ5kega „protidržauni“ članek »Robotnik«, socijalistični varšavski list, je objavil nedavno članek, ki j.e državno pravdništvo tako razburil, da je vložilo proti glavnemu uredniku obtožbo. Ko je prišel glavni urednik k državnemu pravdniku in ga je ta vprašal, kdo je spisal ta državi nevarni članek, se je u-rednik nasmehnil in mirno odgovoril* »Nihče drugi kot sam maršal Pilsudski.« Sodnik se je ves razkačen dvignil in zavpil: »Stvar je mnogo preresna, kakor da boste delali tu slabe dovtipe. Svarim vas nujno, bodite previdni v besedah!* Urednik pa se je smehljal dalje. Nato je potegnil iz svoje aktovke staro številko svojega časopisa in je dokazal, da je bil ta članek, ki je bil inkriminiran kot protidržaven, sestavljen iz delov člankov, ki so izšli tedaj, ko je bil Pilsudski' še revolucijonar in glavni urednik socija-lističhega lista in je ta članek tudi sam spisal. Preiskovalnemu sodniku ni ostalo nič drugega, kakor da se je v zadregi opravičil. In od tedaj je šla obtožba protf glavnemu uredniku med star papir, da ne pride nikdar več na dan. lana Kubelika — prue gosli O Janu KubeliRu, slavnem češkem virtuozu na gosli, se pripoveduje sledeča pripovest o njegovi prvi violini, ki sicer močno diši po dobi kislih kumar in pasjih dnevih: »Bil sem še otrok, ko sem videl v neki praški trgovini z godali krasne gosli, katere sem hotel brezpogojno imeti. Mučil sem neprestano svojega očeta, da mi jili kupi. Ker pa so veljale 500 kron, mi oče ni hotel izpolniti želje. Bil sem obupan in beračil kljub temu dalje, dokler mi ni končno oče rekel: »Poslušaj torej! Pojdi tja in ponudi za gosli 300 K. Ako trgovec ne bi hotel privoliti v to ceno, ponudi 400 K, če pa niti za ta denar ne dobiš gosli, potem nai vzame vrag vse skupaj. Daj radi mene tudi 500 K.« Ves srečen je stekel Kubelik takoj 4 trgovino, kjer je rekel trgovcu: »Gospodi Moj oče so mi rekli, naj ponudim za tl gosli 300 K. Če jih ne daste za to ceno, naj vam ponudim 400 K. če pa niti v ifl ceno nočete privoliti, pa naj vam ponn dim 500 K.« Sfrafl 4 sHEffftia V K C E V ! K .M« V M a r 16 o r a, 3ne 9. VII. 1929. Miha«! Zevaeo Beneška ljubimca lil Zgodcvlncki roman Iz starih Benetk r »Samo zakriči in pokliči koga, Žaneto, pa si zaklical | zadnjikrat!« . »Ne boj se! Poglavar je vreden poglavarja, tt kakor Sandrigo!* . . , , »Če govoriš odkrito, ti prisegam, da bos -malo vesel, da si zapustil Sandriga in mojstra Bartola.« V Mestre si je Skalabrino priskrbel še enega konja, na katerem je moral jahati Žaneto, kakor je vedel in i znal. Se tisti dan sta bila v soteski Piave. Skalabrino je zaupal svojega tovariša štirim ovčar- i jem, ki se je zdelo, da počivajo v Črni Jami. Ko jih je pogledal Žaneto od bliže, je zapazal, da so oboroženi « krepkimi bodali in dobrimi samokresi. Skalabrino je rekel tem vrlim ovčarjem par besed, nakar je obrnil konja, ne da bi stopil z njega, ter odjezdil v najhujšem diru proti Trevizu in Mestre. Orjakovo srce je poskakavalo v prsih. »Samo če je lopov še tam!« je renčal sam pri sebi. »Samo če pridem še o pravem času!« Strašna misel mu je silila zdaj v možgane. Zdelo ie mu je po vsej verjetnosti, da je Sandrigo ugrabil Bian-ko predvsem zato, da bi zadel s tem Rolanda Kandiana. (Toda dovolj je poznal razbojnika, da je vedel, da ga bo lepota deklice vabila. In Sandrigo je bil Človek, ki se ' nikdar ni plašil posilstva. Drugi dan po tem prizoru je bilo zvečer okrog devete ure v sobi krčme pri »Zlatem Sidru« zbranih kakih dvajset mornarjev in barkarolov. »Ala, ven!« je naenkat zaklical lastnik krčmar, dični Bartolo v svoji lastni osebi. »Čas je, da zapremo; prav nič ne maram, da bi me posetili gospodje gardni lokostrelci.« Večina pivcev je plačala, kar so bili zapili, ter odšla, nekateri sami, drugi pa v družbi deklet, ki so jim bile pomagale izprazniti par kozarcev belega vina. Kmalo je bilo v sobi samo še pet ali šest pivcev. Toda mojster Bartolo jih ni spodil, kakor je ostale. Zaprl je vhod svoje krčme ter se vrnil v sobo skozi §transka vrata. Bartolo je bil mož svojih petdesetih let in obdarjen s herkulsko močjo V nekem pretepu mu je bil nekoč nasprotnik z bodalom iztaknil oko; odtod njegovo ime Bartolo Enooki. Sam je živel v svoji krčmi, ki bi ji bil človek prej rekel brlog. Povedati moramo, da ni imel niti žene, uiti otrok, niti kakršnihkoli sorodnikov; okrog tega razbojnika je bilo zmerom dovolj prijateljev, tako da se tudi brez rodbine ni dolgočasil. Njegov obraz je bil oduren; goste, ki so prihajali v njegovo gostilno, je navdajal z grozo in gnusom. Mojster Bartolo, je zapiral sprednji vhod svoje krčme vsak večer ob policijski uri in ni imel nikoli neprijetnega posla z gardnimi lokostrelci, ki so neprestano patruljirali po zloglasnih oddelkih mesta. Tu so se pripravljali roparski čini, ki so tiste čase plašili lepe Benetke. Visoka policija je dobro vedela, kaj se godi v Bartolovi krčmi, toda do tistega dne ni vznemirjala Enookega; nihče si ni mogel razlagati tega čudnega prizanašanja. Ko se je Bartolo tisti večer vrnil v skupno sobo, se je naglo ozrl na pet ali šest pivcev, ki so bili ostali navzlic temu, da je zaklenil gostilno. Spoznal jih je vse razen enega, ki se je zdelo, da spi. Ta zaspanec, oblečen kakor barkaroli iz siromašnih oddelkov mesta, je sedel s hrbtom proti slabi sveči, ki je brlela v stenskem svetilniku. Bartolo je stopil k njemu ter ga stresel dokaj surovo. »Ohe! prijatelj,« je dejal, »kaj delate tukaj?« Zdelo se je, da se je zaspanec naenkrat prebudil. Tajinstveno je zamahnil z roko. Bartolo je sedel ter zamrmral s tihim in nezaupnim glasom: »Kdo pa si?... Ti poznaš znamenja, po katerih se spoznavamo; toda hudič naj me vzame, če se spominjam, da bi bil videl kdaj tvoj obraz!« Tako govoreč, je skušal razpoznati obličje neznanca; in zdajci je zapazil njegovo herkulsko rast. »Kaj te briga moje ime!« je dejal neznanec. »Kaj bi rad?« »Govoril s Sandrigom; ali je tu?« »Ne.« »Ali pride?« »Morda.« »Tristo satanov, ali boš govoril, prokleti Bartolo!« Krčmar pri »Zlatem Sidru« se je zdrznil in nasmehnil. »Dobro!« je mislil sam pri sebi, »zdaj že vem!« In naglo je povzel: »Da, da, Sandrigo je v Benetkah; mislim, da pride sem o polnoči.« »Dobro. Kakor hitro pride, obvesti ga, da hoče neki prijatelj govoriti z njim. Zdaj pa me pusti spati.« In zares se je neznanec naslonil s komolci, tako, da se je njegovo lice skrilo v senci, ter navidezno nadaljeval svoje prekinjeno spanje. Bartolo je vstal ter navidezno kakih deset minut pospravljal po svoji krčmi; nato pa je odšel skozi vrata, ki so se odpirala v stranski hodnik. Trenotek nato je bil Bartolo v zadnji sobi, v družb! nekega drugega človeka. Odprl je linico, ki je bila za pivce v gostilniški sob! nevidna, ter zamrmral: »Poglej, Sandrigo!« Moški, k; je bil s krčmarjem pri »Zlatem Sidru«, Je bil zares Sandrigo. Bandit je nastavil oko na lino. »Ali vidiš,« je povzel Bartolo, »tistega orjaka, ki sp* pri drugi mizi na levo?« »Vidim ga...« »No, torej; on je Skalabrino.« Razbojnik je komaj zadržal glasno kletev veselja. Pesti so se mu stisnile in oči zalesketale. »To še ni vse,« je povzel Enooki. »Ali veš, po kaj lf prišel semkaj? Govoriti hoče s teboj!« »Dobro, govoril bo!« je odgovoril Sandrigo z zloveščim glasom. »Ali so zunanja vrata zaprta?« »Zapahnjena so.« »In vhod?« »Je tudi dobro zaklenjen. Bodi brez skrbi, on ne pride drugače ven, kakor če je tvoja volja, o čemer pa zelo dvomim.« »Dobro... Pa vrata v klet?« Bartolo je planil k njim ter dvignil pokrov. »Pusti ga odprtega!« je dejal Sandrigo. »Dobro. Zdaj pa pripravi vse ljudi, kar jih imaš pri hiši...« Bartolo se je vrnil v skupno sobo. Ozrl se je na Skalabrina, ki se je zdelo, da spi še vedno; v sobi je bilo samo še pet pivcev, ki so sedeli za mizo. Bartolo je šel kroginkrog miz ter dal vsakemu izmed njih naglo, jedva opazno znamenje z roko, Nato je prisedel k Skalabrinu ter zamrmral: »Sandrigo pride kmalu. Izpraznil bom prostor, da, se bosta menila bolj brez skrbi.« fcsttssrs nnlnv^&sLs££r »E""*«?* csMlUll UlflUal j** Oddam sobo z uporabo kuhinje. Naslov v upravi lista. 1658 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c- 169. 848 Zelen dežni plašč v nedeljo v Radvanju izgubljen. Najditelj naj ga odda v upravi lista. 1657 GospotBčna, zmožna slovenščine in nemščine ter strojepisja, z lepo pisavo in dobra računarica se sprejme. Pismene ponudbe pod »Pisarna« na upravo »Ve-černika«. 1643 Štedilnl kotel iz bakra na prodaj. Vprašati: Vila Cvijeta, Kopitarjeva uL št. 11. 1583 Odrešenje stanovanjske bedel Pristopite takoj splošni gradbeni akciji! — Brezobrestno posojilo! Pojasnila: Kreditna-stavbna zadruga »Moj-mir«, Koroška 10, Maribor, (Znamke priložiti). 1638 Zavese, mrežaste in klekljane Čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril« Metodova 12, desno. 483 Električne Inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Učno mesto, špecerijske stroke, možno s preskrbo, išče se v Mariboru ali Celju za sina trgovca. Dopisi na Hochmflller, tovarna olja. Maribor. 1642 PRINCESKO V ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVL..3UTRA IN ..VECERNIKA MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 k«* L 41 ZVEZDANKO Karl Soss Trubarjeva ulica 1 zopet odprt Zabole proda DRAGO ROSINA Vatrlnjska ulica 26 Kralj Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 RADI ODDAJE TRGOVINE SPLOŠNA ODPRODAJA celokupne zaloge po znižanih cenah I Redka prilika za nakup raznega blaga: PERILO, PLETENINA, DROBNINA, MODNO BLAGO, GALANTERIJA, SREBRNINA, PARFUMERIJA ETC. Prodala OSTANKOV raznih čipk« trakov, bori etc. SLAVKO ČERNETIČ. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 23 ULAGANJE kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno 1 dobite po zmernih cenah edino pri tvrdki Na eieDeiOi JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9 « tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov._____ 1501 Izdaja Konzorcij »'Jutra* y "Ljubiji predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna