Letnik XVI. Celovec, petek, 1. december 1961 Štev. 48 (1020) Izvenblokovske države se uveljavljajo v OZN: Važni sklepi za zagotovitev svetovnega miru Uporaba jedrskega orožja obsojena kot zločin proti človeštvu Nova pogajanja predstavnikov Amerike, Anglije in Sovjetske zveze v Ženevi za dosego sporazuma o ukinitvi atomskih poskusov niso prišla slučajno ali samo na pobudo enega izmed obeh blokov. Ta pogajanja so se v resnici začela na pritisk široke mednarodne javnosti, katere odločna zahteva po ohranitvi svetovnega miru je prišla do izraza zlasti na zasedanju Generalne skupščine OZN, kjer sta bili v zadnjem času po zaslugi izvenblokovskih držav sprejeti dve pomembni resoluciji. Čeprav so se predstavniki zahodnih sil izrekli proti tem resolucijam ali pa se vzdržali glasovanja in je vzhodni blok glasoval za te sklepe več ali manj iz taktičnih nagibov, sta bili resoluciji sprejeti z veliko večino, posebno z glasovi tistih držav, ki odklanjajo razdelitev sveta na bloke in se zavzemajo za politiko aktivne koeksistence, za mirno sožitje in enakopravno sodelovanje med državami. Jasna beseda k kmečke* anhovskim volitvam Kmečkozborske volitve so za nami. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da topot prvič po letu 1920 od zadnjih volitev številčno nismo nazadovali marveč celo pridobili. Kljub temu je po končanih volitvah jasna beseda potrebna. Morda bo marsikoga bolela, toda resnica vedno boli, a hkrati tudi zdravi. Predvsem je treba ugotoviti, da bi bili rezultati lahko še bolj razveseljivi, če naši kmečki organiziciji v zadnjih letih ne bi bili tako neaktivni in zlasti da s strani Kmeč-ko-gospodarske zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev ne bi prišlo pred volitvami in volilni borbi sami do poznanih nelepih izpadov proti drugače mislečim našim kmečkim volivcem, ki niso imeli izvora v gospodarskih in narodnih interesih, marveč so bili zgolj ozko-strankarskega značaja. Ne gre tu le za absolutno neutemeljeno kršenje svoječasnega dogovora med Kmečko-gospodarsko zvezo in Slovensko kmečko zvezo glede postavitve kandidatov, ki je ustvarilo veliko nezadovoljstva in zmešnjave med našimi ljudmi in onemogočilo zlasti pravočasno propagando na terenu, vsled česar smo izgubili zaradi nepoučenosti naših ljudi marsikateri glas, ki je povečal le nesorazmerno visoko število neveljavnih glasov na našem ozemlju. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da je Zveza slovenskih organizacij v koordinacijskem odboru že zelo zgodaj sprožila vprašanje učinkovitega skupnega nastopa pri kmečkozborskih volitvah, da pa druga stran o vprašanju dolgo ni hotela razgovarjati. Obratno je treba vedeti, da je na primer tajnik Kmečko-gospodarske zveze privatno iznašal mnenje, da se čudi predlogu ZSO za samostojni skupni nastop slovenskega kmečkega prebivalstva. . ker je pozicija le enega zastopnika v Kmetijski zboreici tako težka, da jo zmore le izredno verziran človek, ki mora imeti poleg tega še železne živce, vsled česar občuduje dr. Mirta Zsvittra, da vzdrži in se uveljavlja na tem težkem položaju. Vsled tega je z gospodarskega in narodnega vidika absolutno nerazumljivo, da je prav isti tajnik pozneje vodil najhujšo atako proti temu kandidatu, ki ga je postavila Slovenska kmečka zveza. Vsi aranžirani »zbori« do tedaj absolutno neaktivne Kmečko-gospodarske zveze, ki niso imeli druge vsebine kot nekako utemeljiti neodgovorno kršenje svoječasnega nedvoumnega dogovora s Slovensko kmečko zvezo, so samo dokaz, da pri tem ni šlo za gospodarske in narodne marveč zgolj za sebične strankarske interese. Pri tem vemo, da mnogo zgolj za to sklicanih ljudi ni bilo za tako mešetarjenje in niso odobravali teh intrig nekmečkih in negospodarskih menežerjev, ki so končno tudi v lastnih vrstah uspeli le s perfidnim argumentom, da more le kmet zastopati kmečko-gospodarske interese. Da jim je pri tem šlo le za ozke strankarske interese, je razvidno iz dejstva, da so isti ljudje^vsa dolga leta molčali, ko je v edini kmečki ustanovi zastopal naše kmete tudi le nekmet — duhovnik; zlasti pa še, da so v sedanji volilni borbi sami potem popolnoma pozabili na kmeta in s svoje strani poslali kot govornike med kmete le učene profesorje in druge intelektualce. V tej luči je treba še vsebolj ceniti in priznati zrelost Slovenske kmečke zveze, da se je kljub poznanju resničnega ozadja za neodgovorno kršenje svoječasnega dogovora in zlasti kljub izzivalnemu izpadanju proti njej in njenim kandidatom s strani poznanih menežerjev tudi v listu in javnosti v korist narodne in kmečke skupnosti ognila ozkim strankarskim pogledom in šla mimo vsega tega na delo za Skupnost južnokoroških kmetov. Uspeh ni izostal, lahko pa bi bil brez zgoraj pokazanega mešetarjenja še mnogo boljši. Ob robu naj bo še povedano, da so le-ti ozki menežerji v propagandi in celo v svojem listu »Tedniku« smatrali tudi za potrebno izpasti proti našemu malemu kmetu in delavcu. Zato se naj ne čudijo, da je zlasti v naših krajih ponekod močno pridobila kmečko-delavska skupnost socialističnega »Arbeitsbauernbunda«. Da se je le-ta kot splošna avstrijska stranka upala na Koroškem prvič v zgodovini avstrijskih vladnih strank sploh postaviti na kandidatne liste na izglcdnih mestih tudi zavedne naše ljudi in jih kot take predstaviti svojim volivcem, je treba ugotoviti s priznanjem in zadovoljstvom, Želimo le, da bi jim stranka tudi kot Ena izmed resolucij se nanaša na Afriko, katera je bila razglašena za brezafom-sko področje. Da se je proti tej resoluciji izrekla Francija, je precej razumljivo, saj izvaja svoje atomske poskuse prav na afriški celini. Toda glasovanja so se vzdržale tudi ostale zahodne sile, ki so svoje zadržanje utemeljevale z malo prepričljivim izgovorom, da „se resolucija nanaša Južna Tirolska pred Združenimi narodi: Dan republike — največji praznik nove socialistične Jugoslavije, so jugoslovanski narodi tudi letos obhajali v zavesti novih uspehov pri izgradnji svoje domovine. Za ta dan je bilo izročenih svojemu namenu več novih industrijskih in drugih objektov, ki bodo v bodoče sodelovali pri proizvodnji raznih dobrin, sodelovali pri večanju narodnega dohodka in dviganju življenjske ravni delovnih ljudi Jugoslavije. Po vsej državi so bile za Dan republike velike proslave, na katerih So se spominjali zgodovinskih dogodkov pred 18 leti, ko so bili na drugem zasedanju AVNOJ položeni mandatarjem dala možnost in dovoljenje, da se na svojih položajih kot zavedni ljudje zavzemajo tudi za narodnostne koristi našega kmečkega človeka, v kolikor tudi take spadajo v delokrog kmečkih zastopstev. To bi bil brez dvoma prelom v dosedanji diskriminacijski politiki velikih avstrijskih strank proti koroškim Slovencem in velik korak naprej na poti k dejanski enakopravnosti našega delovnega človeka. samo na del sveta in je zato nepopolna". Neiskrenost tega argumenta izhaja iz dejstva, da je Zahod glasoval tudi proti drugi resoluciji, čeprav je bila z njo uporaba jedrskega orožja razglašena za „z!očin proti človeštvu in svetovni civilizaciji". Pri tej resoluciji je Zahod skušal obdržati odprta vrata za nove atomske poskuse in je zahteval, naj bi uporabo jedrskega orož- temelji današnje Jugoslavije, v kateri je središče vsega dogajanja — človek: človek-pro-izvajalec in človek-upravitelj. O vlogi _ tega človeka je bilo prav v dneh, ko so se jugoslovanski narodi pripravljali za svoj praznik, govora tudi na III. plenumu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, kjer so vsestransko osvetlili aktualna vprašanja idejno-politične organizacijske izgradnje ZKJ ter obravnavali tudi razne mednarodne probleme. Za praznik republike so predsednik Tito in drugi voditelji Jugoslavije prejeli številne čestitke državnih poglavarjev iz vseh delov sveta, kakor tudi čestitke delovnih kolektivov in posameznikov iz cele države. Kot običajno pri takih priložnostih so bila tudi za letošnji Dan republike podeljena zaslužnim državljanom visoka odlikovanja. Zvezni izvršni svet pa je izdal odlok o pomilostitvi večjega števila obsojencev. Diplomatska predstavništva Jugoslavije so za Dan republike priredila slavnostne sprejeme, ki so se jih udeležili visoki predstavniki posameznih držav. ja prepovedali le za primer, če bi ga uporabljali „v nasprotju z ustanovno listino Združenih narodov". Kljub tem manevrom, s katerimi so se zahodne sile pred svetovno javnostjo postavile v zelo slabo luč, sta bili obe resoluciji sprejeti z veliko večino, s katero so miroljubne države izpričale svojo iskreno privrženost stvari svetovnega miru. Na račun Zahoda pa je bilo ugotovljeno, da je s svojim zadržanjem v zvezi z resolucijama o atomskem orožju dovolj jasno pokazal, da mu v resnici ni do prepovedi tega za ves človeški rod tako nevarnega orožja. Izvenblokovske države pa niso odigrale važne vloge le pri razpravi o atomskih poskusih in jedrskem orožju, marveč vlagajo vse svoje sile tudi za to, da bi čim prej prišlo do pogajanj o razorožitvi, katera je bila v Združenih narodih ponovno razglašena za najvažnejši mednarodni problem današnjega sveta. K temu vprašanju je zavzel zelo odločno stališče tudi predsednik Jugoslavije, ki je dejal, da poteka razprava o razorožitvi sredi atomskih poskusnih eksplozij in bla: - ' c . _va!ne tekme, kakršne zgodovino______ p" zna. Omenil je resolucija pruii arorns. ,iu orožju in dejal, da so le-te izraz splošne upravičene zaskrbljenosti vsega človeškega rodu in verno izražajo protiatomsko in protivojno razpoloženje, ki vlada na svetu. Zato je treba upati, da bo ta manifestacija najširših čustev na svetu pomagala tudi tistim, ki so za današnji položaj najbolj odgovorni, spoznati, da je tudi njihova varnost v takojšnji opustitvi oboroževalnega tekmovanja in v tem, da nemudoma uresničijo splošno in popolno razorožitev. Kajti narodi — je poudaril — ne ocenjujejo politike velesil po njihovih načrtih o razorožitvi, ampak čedalje bolj po njihovih konkretnih dejanjih. Nacisti vedno bolj predrzni Varnostnim oblastem še ni uspelo, da bi izsledili zločince, ki so oskrunili židovsko pokopališče v Innsbrucku, ko se je že spet razširila vest o novem nacističnem izzivanju na Dunaju. Neznani storilci so v nočnih urah oddali več strelov na poslopje parlamenta in razbili nekaj šip. Vedno bolj postaja jasno, da pri atentatih ne gre za vandalizem kakih posameznikov, marveč za široko zasnovano in dobro organizirano akcijo protidržavnih elementov. Zeio značilno povezavo nakazuje pred parlamentom na Dunaju najdeni lepak z grozilno napovedjo, da „se bodo nemška dijaška društva (Burschenschaften) še naprej borila", posebno še, ko je policija ugotovila zveze med enim takih društev ter dinamitskimi atentati na Južnem Tirolskem. Torej vse kaže, da so v ozadju vedno eni in isti krogi, pa naj gre potem za izzivanja v Avstriji ali za dinamitske atentate na Južnem Tirolskem; prav tako pa je treba v to vrsto prištevati tudi izpade proti koroškim Slovencem. Povezava med vsemi temi akcijami je preveč očitna. Koroški Slovenci smo ob razstrelitvi partizanskega spomenika v Velikovcu in ob vseh drugih atentatih na naše ustanove dovolj re .no opozorili na posledice, že oblasti ne bodo z vso odločnostjo poskrbele za izsleditev in kaznovanje krivcev. Da se atentatorji danes niti pred parlamentom ne ustavijo več, je le dokaz, da na pristojnih mestih doslej niso dovolj resno jemali nevarnost, ki grozi Avstriji s strani Pogajanja med Avstrijo in Italijo najboljša pot do rešitve južnotirolskega problema Po večdnevni razpravi v posebnem političnem odboru čteneralne skupščine OZN je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je nato odobrila tudi Generalna skupščina. Ta resolucija pravi, da Generalna skupščina ob sklicevanju na lansko resolucijo o Južni Tirolski z zadovoljstvom ugotavlja, da se med prizadetimi vodijo pogajanja. Ker je ostal spor do sedaj nerešen, se Avstrija in Italija pozivata na nadaljnje napore, da v medsebojnih pogajanjih dosežeta mirnim potom zadovoljivo rešitev. V razpravi v političnem odboru je govorilo nad 30 predstavnikov, med njimi tudi zastopnik Jugoslavije, ki je poudaril, da si je jugoslovanska delegacija že na prejšnjem zasedanju prizadevala prispevati k pametni poravnavi spora med Italijo in Avstrijo. Tedaj je predlagala neposredna pogajanja, kar je določala tudi sprejeta resolucija Generalne skupščine. Vsaka ureditev problema narodnostnih manjšin — je dejal jugoslovanski zastopnik Miša Pavičevič — mora zagotavljati popolne demokratične pravice, enakopravnost in svoboden razvoj nacionalnih značilnosti vsake manjšine. Najbolj smotrna je tista pot, po kateri postanejo nacionalne manjšine činitelj, ki prispeva k zbliževanju narodov in zboljšanju dobrih sosedsfvenih odnosov. Vsaka druga politika, ki ne spoštuje pravic nacionalnih manjšin ali ki bi težila za denacionalizacijo, ne samo onemogoča konstruktivno in pravično rešitev, ampak je lahko v škodo zainteresiranim državam in svetovnemu miru sploh. Pavičevič je izjavil, da se zdi Jugoslaviji, ki ima pred očmi ta načela, zakonito in moralno, da se o položaju manjšine in jamstvih za njene pravice sporazumevajo v okviru dvostranskih odnosov. V skladu s lemi načeli si je Jugoslavija vedno prizadevala, da bi podobne probleme uredila z dvostranskimi pogajanji. Zunanji minister Kreisky je po sprejetju južnotirolske resolucije v Združenih narodih izrazil zadovoljstvo, ker je svetovni forum priznal, da vprašanje Južne Tirolske še ni rešeno. Napovedal je tudi, da bo Avstrija v najkrajšem času povabila Italijo na nova dvostranska pogajanja. Jugoslavija proslavila svoj veliki praznik 2 — Štev. 48 (1020) __________________________________________L Neonacizem v Avstriji O nacistični odnosno neonacistični nevarnosti je danes spet mnogo govora in treba je ugotoviti žalostno dejstvo, da v naši državi o taki nevarnosti ni le govora, marveč taka nevarnost v Avstriji resnično obstoja. Občutimo jo dan za dnem, pojavlja se v najrazličnejših oblikah in postaja vedno večja, ker njenega pomena ne znajo ali pa nočejo pravilno oceniti na tistih mestih, ki so pristojna, da skrbijo za red in mir v državi. Zelo lepo zvenijo besede notranjega ministra, ki je v tej zvezi že večkrat dejal, da varnostne oblasti budno spremljajo vsak pojav neonacizma, da pa tega problema ne gre dramatizirati, marveč je treba ljudi prevzga-jati in vzgajati za demokrate in poštene Avstrijce. Toda vse to so le besede, ki so — o tem smo prepričani — gotovo dobro mišljene. Nekaj povsem drugega pa so dejstva, ki nam v zadnjem času vedno bolj pogosto kažejo, da prevzgoja v službi demokracije pri gotovih ljudeh ne kaže nobenih uspehov. In tukaj je zelo nevarno, če zapiramo oči pred temi dejstvi; zelo nevarno je, če se varnostne oblasti sklicujejo na demokracijo, kadar protidemokratični elementi prav to demokracijo zlorabljajo za svoje protidržavno rovarjenje. Zunanji minister Kreisky res ni bil v zavidljivem položaju, ko je njegov italijanski kolega pred svetovnim forumom izrekel obtožbo, da Avstrija vodi in plačuje atentator-sko delovanje na južnem Tirolskem. Gotovo je bila ta obtožba pretirana, ker Avstrija kot država odnosno njena vlada ni povezana s temi atentati, marveč se je nasprotno od njih odločno distancirala. Toda dejstvo'je in ostane, da so avstrijske oblasti prav v dneh južnotirolske razprave v Združenih narodih same odkrile zvezo med posameznimi avstrijskimi državljani ter atentati na južnem Tirolskem. Torej vsekakor pade na našo državo senca, ki se je ne more kar tako otresti. Morda bo kdo ugovarjal, da država in njena oblast ne more odgovarjati za delovanje posameznih državljanov. Res je, vsak posamezni državljan uživa določene pravice in svoboščine in bi bilo pri kraju z demokracijo, če enkrat ne bi bilo več tako. Vendar ta stvar ni tako enostavna. V konkretnem primeru namreč ne gre za pravico svobodnega udejstvovanja posameznih državljanov, tukaj gre za organizirano delo, ki je na eni strani naperjeno ‘■■'oti interesom Avstrije, ker slabi zlasti nje ' v vpašanju južne Tirolske, na druj rani — kot se je izkazalo pri policijsk preiskavi — pa je najtesneje povezano z neonacističnim udejstvovanjem, ki je prav tako prepovedano in kaznivo tako po avstrijskih zakonih kakor tudi po določilih državne pogodbe. Obtožbe, ki jih je izrekel italijanski zunanji minister v OZN na račun Avstrije, torej le niso povsem izmišljene, čeprav se tudi Italija sama, kar tiče manjšinska vprašanja, nikakor ne more ponašati z vzorno pravičnostjo, da omenimo le njen odnos do slovenske narodnostne skupine v Italiji. Vsaj posredne krivde pa se naša država ne more otresti, krivde namreč, da sploh dopušča, da se v njenih mejah lahko razvija dejavnost, ki se prej ali slej izkaže kot odkrito neonacistično udejstvovanje. Nevarnost neonacizma pa ne prihaja očitno do izraza samo v zvezi z dinamitskimi atentati na Južnem Tirolskem, pojavlja se tudi v Avstriji sami, na Dunaju, na Štajerskem, v Innsbrucku in v raznih drugih krajih naše države, v posebni obliki pa še pri nas na Koroškem. Ne gre za neonacistično delovanje samo takrat, kadar govori dinamit — bodisi na Južnem Tirolskem ali Južnem Koroškem; ne gre za neonacistični vandalizem le v primeru oskrumbe židovskega pokopališča v Innsbrucku ali partizanskih grobišč na Koroškem. Ta nevarnost sega mnogo dalje, mnogo globlje. Strup neonacistične miselnosti se je razširil že tako daleč, da pride danes že do odkritih groženj in dejanskih izpadov, če se katero sodišče drzne klicati koga na zagovor za njegove zločine ali sodelovanje pri zločinih v času nacizma. Posebno vlogo pri oživljanju in širjenju neonacistične miselnosti pa igra nedvomno tisk. Svoboda tiska je sicer ena izmed temeljnih pravic, ki jih demokratična država nudi in jamči svojim državljanom. Vendar tudi ta pravica ni neomejena, zlasti ne takrat, kadar jo neodgovorni elementi zlorabljajo za svoje temne namene, naperjene proti državi in proti demokraciji. Kdor danes v besedi ali dejanju poveličuje zločine nacizma in blati protifašistični boj evropskih narodov kot »morilsko divjanje banditskih tolp’, tisti se javno priznava k nacistični ideologiji in nima nobene pravice, zahtevati zase pridobitve demokratičnega reda, ki ga je nacizem utopil v morju solza in krvi milijonov nedolžnih žrtev širom Evrope. Takih zagovornikov nacizma in njegovih dejanj tudi v naši državi ne manjka in gredo — verjetno zaradi svoje lastne slabe vesti! — celo tako daleč, da obsojajo javne ustanove, ker hočejo le-te s prikazovanjem dokumentov o nacističnih grozodejstvih javnost in predvsem mlado generacijo opozarjati na pogubne po- Volitve v kmetijsko zbornico v številkah Deželna volilna komisija je včeraj razglasila izid zadnjih kmečkozborskih volitev z dne 19. novembra. Od 38.002 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 31.182 ali 82,05 °/o. Veljavnih glasov je bilo za občni zbor kmetijske zbornice oddanih 29.068 in sicer za (v oklepaju število doseženih mandatov): Skupnost južnokorotkih Aibcilsbauern- Kfitnlner Baucrn- Freiheitliche kmetov (SKJ) bund (ABB) bund (KBBJ Bauernschaft (FB) 1.821 (1) 5.656 (5) 15.602 (13) 5.989 (5) Pri volitvah odborov okrajnih kmečkih zbornic so se glasovi razdelili; SKJ ABB KBB FB Šmohor 30 424 612 342 Beljak 369 1.314 1.842 1.035 Celovec 441 883 2.296 436 Velikovec 817 896 2.090 368 Po ostalih okrajih je Skupnost južnokoroških kmetov dosegla 135 glasov, od tega v okraju Wolfsberg 45, Spittal 33, Št. Vid 28, Feldkirchsn 20, Kotschach 5 in VVinklem 4. Po občinah so se glasovi za občni zbor kmetijske zbornice razdelili: Občina SJK ABB KBB FB Okraj Šmohor: Blače 1 10 72 8 Brdo 11 97 98 17 Dropolje 1 11 58 23 Mičiče 1 23 33 63 Radnja vas 2 26 17 36 Šmohor 4 62 86 55 Šteben na Zilji 10 111 107 11 Okraj Beljak: Bekštanj 107 76 169 22 Bistrica na Zitji 9 38 69 3 Kostanje 9 49 48 53 Ledince 39 51 60 27 Lipa 10 43 48 31 Loga vas 40 23 38 37 Marija na Zilji 9 55 96 22 Paternion 1 66 119 65 Podklošter 12 77 113 16 Rožek 11 16 32 13 Straja vas 21 55 68 12 Št. Jakob v Rožu 105 89 97 23 Vernberk 9 90 62 46 Vrba 1 6 35 8 We;ssenstein 1 50 43 57 Okraj Celovec: Bilčcvs 71 43 122 12 Bistriva v Rožu 33 29 54 4 Borovlje 12 51 71 15 Celovec 3 43 227 44 Hodiše 29 24 79 3 Kotmara vas 43 45 72 8 AAedborovnica 19 34 47 7 Otok 4 13 35 2 Pokrče 1 25 98 49 Radiše 29 32 15 18 Sele 53 15 18 — Slovenji Plajberk 33 20 27 3 Svetna vas 23 32 31 5 Št. Tomaž 6 21 98 10 Škofiče 44 84 90 — Šmarjeta v Rožu 31 36 79 7 Žihpolje 1 19 80 14 Zrelec 6 44 102 34 Okraj Velikovec: Bela 93 24 65 5 Bistrica pri Pliberku 111 60 54 17 Blato 130 59 76 8 Djekše 3 41 95 26 Dobrla vas 65 90 290 19 Galicija 31 38 85 23 Globasnica 114 6 88 16 Grebinj 7 48 206 48 Libuče 35 55 42 3 Ruda 9 60 88 25 Suha 26 47 113 19 Št. Peter na Vašinjah 9 58 79 22 Škocijan 107 51 205 16 Važenberk 10 58 175 47 Velikovec 7 11 79 18 Vovbre 11 29 133 12 Železna Kapla 2 8 8 1 Žitara vas 61 128 120 6 sledice, do katerih je v bližnji preteklosti privedel do skrajnosti pretirani nacionalizem. Lahko bi našteli še razne druge pojave neonacistične nevarnosti, lahko bi navajali imena organizacij in listov, ki prikrito ali kar očitno širijo ideje, o katerih ne more biti dvoma, da so v najtesnejšem sorodstvu z nacistično ideologijo. Pa tega ni treba, saj je vse to dobro znano tudi pristojnim oblastem. Le eno je treba ugotoviti: pri takih krogih ne zadostuje, da bi jih formalistično ocenjevali po njihovih društvenih pravilih, ocenjevati jih je treba po njihovem delovanju, strogo in z vso odločnostjo, ker le v tem je jamstvo, da bo neonacistična nevarnost zatrta pravočasno in se bo naša država ubranila še večje izgube ugleda v svetu. Neonacistične nevarnosti res ni treba dramatizirati, kajti ljudstvo, ki je na lastni koži občutilo krvave sadove nacizma, je dovolj zrelo, da bo znalo braniti s krvjo in ogromnimi žrtvami priborjeno svobodo. Usodno pa lahko postane podcenjevanje te nevarnosti, ker nacizmu odnosno neonacizmu predani elementi vsako popustljivost razumejo kot slabost, ki jo zlorabijo za novo rovarjenje proti domovini in njeni demokratični ureditvi. Potrebna je torej skrajna budnost, toda ne le budnost v besedah, marveč v prvi vrsti taka budnost, ki se odraža v odločnih dejanjih proti slehernemu pojavu tiste miselnosti, katere predstavniki so demokracijo in človeško dostojanstvo že enkrat pogazili s krutim nasiljem! ♦ i 5 ♦ ♦ 0 1 * ŽENEVA. — Po petdesetdnevni prekinilvi so se v Ženevi spet začela pogajanja med Ameriko, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo o ustavitvi jedrskih poskusov. Tako na Vzhodu kot tudi na Zahodu vlada v tej zvezi precejšen optimizem in poudarjajo, da je le malo spornih problemov, ki bi lahko preprečili sporazum. Gotovo je na nova pogajanja vplivalo tudi dejstvo, da je Generalna skupščina OZN z veliko večino sprejela resolucijo o prepovedi vsake uporabe atomskega orožja. BONN. — Zahodnonemški zunanji minister Schrčder je v poročilu poslancem krščansko-demokrafske stranke izrazil mnenje, da bo prižlo do pogajanj med Vzhodom in Zahodom o berlinskem problemu v začetku prihodnjega leta. To mnenje je izrazil na podlagi nedavnih razgovorov med zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem in ameriškim predsednikom Kenncdyjem. TUNIS. — Z danaSnjim dnem bo začela delovati alžirska časopisna agencija „Algeria Presse Service” kot prva časopisna agencija in prva javna služba začasne alžirske vlade. Alžirska agencija bo izdajala dnevni bilten o informacijah vojne, politične, ekonomske, družbene in diplomatske narave. Poleg tega bo objavljala komentarje o mednarodnih in drugih problemih, ki se nanaSajo na Alžirijo. KAIRO. — Na prvem zasedanju pripravljalnega komiteja za nacionalni kongres ljudskih sil je imel predsednik Združene arabske republike Naser govor, v katerem je poudaril izkuSnje revolucionarnega boja in razvoja ZAR ter opozoril na etape politične, socialne in kulturne revolucije v državi. Na posiRnEmtf£& WSVETU koncu svojega govora je Naser dejal, da je Združena arabska republika že krenila po poti socializma, ki vodi k popolni socialni pravičnosti. ELIZABETHViLLE. — Odpadniški predsednik Ka-tange Čombe je na nekem mitingu pozval prebivalce Katange, naj se pripravijo za boj proti silam Združenih narodov, na boj, v katerem naj spremene v fronto vsako ulico, vsak vrt, vsako cesto in vsako vas. „V tem boju naj se vsak, ki ne bo imel puške, bori s puščicami, kopjem ali z nožem.” NEW YORK. — Po pisanju „New York Herald Tribune" je vodstvo demokratske stranke v državi New York pripravljeno, da na volitvah, ki bodo prihodnje leto, kandidira za guvernerja te države sedanjega ameriškega zunanjega ministra Deana Rusk«. Zdaj je guverner države New York Nelson Rockefeller, ki ga pogosto omenjajo kot kandidata republikanske stranke za predsedniške volitve leta 1964. BIHAČ. — Na čast dneva republike so na dan 19-le!nice prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču svečano odprli novo moderno bolnišnico s 360 posteljami. Bolnišnica ima poleg drugega tri operacijske dvorane, laboratorije in lekarno. BAGDAD. — Po triletnem zaporu so izpustili na svobodo nekdanjega podpredsednika iraške vlade polkovnika Abdula Salama Arefa, ki je imel vodilno vlogo v iraški revoluciji julija 1958 in je bil aretiran pod obtožbo izdajstva. BEOGRAD. — Po sklepu izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKJ v Beogradu zasedal tretji plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je obravnaval aktualna vprašanja nadaljnje idejno-politične in organizacijske izgradnje ZKJ. MOSKVA. — Po razgovoru med predsednikom sovjetske vlade Hruščevom ter predsednikom Finske Kekkonenom je bilo objavljeno uradno sporočilo, Iz katerega je razvidno, da je Sovjetska zveza zaenkrat umaknila svoj predlog o finsko-sovjetskih vojaških posvetovanjih, kakršna |e prvotno smatrala za nujno potrebna spričo nevarnosti zahodnonem-škega napada. STUTTGART. — Na proslavi državnega praznika, ki ga je v Stuttgartu priredil jugoslovanski generalni konzul, je prišlo do grobega napada ustaških emigrantov na jugoslovanske državljane, pri katerem sta bila ranjena dva predstavnika generalnega konzulata. Čeprav je bila nemška policija že dan poprej obveščena o pripravah za ta napad, ni pod-vzela ničesar, da bi zagotovila miren potek v redu prijavljene proslave ter zaščitila udeležence prireditve pred izzivanji in dejanskimi napadi emigrantov. DUNAJ. — Dunajsko sodišče je oprostilo Josefa Httbllngerja, ki je bil obtožen, da je sodeloval pri likvidaciji židovskih prisilnih delavcev. Oprostilna razsodba je v Javnosti izzvala nerazumevanje in ogorčenje, dunajski »Neues Osterreich” pa je v svojem komentarju zapisal, da je prav v sedanjem času, ko mnogi nacisti spet dvigajo glave, največja nevarnost, če ne kaznujejo ugotovljenih nacističnih zločinov. KAIRO. — V Združeni arabski republiki so odkrili vohunsko organizacijo, ki je sodelovala v službi Francije. Ena izmod nalog te organizacije |e bila, umoriti predsednika ZAR Naserja. V zvezi z odkritjem vohunske organizacije je bilo aretiranih več članov francoske misije, ki Je skrbela za likvidacijo francoskega premoženja v Egiptu. GRAZ. — Prihodnjo sredo se bo v Grazu začel proces proti skupini ljudi, ki so obtoženi, da so sodelovali pri dobavljanju razstreliva za dinamit-ske atentate na Južnem Tirolskem. Prodoren uspeh mariborske Opere v Celovcu V pesmi izpričuje naše ljudstvo svojo nezlomljivo življenjsko silo V navzočnosti deželnega glavarja Wedeniga, vodje kulturnega oddelka deželne vlade Rudana, celovškega župana Ausserwinklerja, jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Trampuža ter številnih drugih predstavnikov se je v soboto zvečer v napolnjeni dvorani celovškega Mestnega gledališča začelo letošnje gostovanje mariborske Opere v Celovcu, ko je bila na sporedu uprizoritev Dvorakove »Rus alke«. Deželnega glavarja We-deniga, generalnega konzula Trampuža, celovškega podžupana Seidlinga in mnoge druge osebnosti pa je bilo videti tudi v nedeljo popoldne, ko so se občinstvu najprej predstavili združeni pevski zbori SPZ, nato pa je ansambel mariborske Opere uprizoril Poličeve-ga »Desetega brata«. Obakrat napolnjeno gledališče in udeležba številnih oficielnih predstavnikov, v tem se je odražal pomen, ki ga javnost in uradna mesta pripisujejo kulturni izmenjavi med sosednima deželama. Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo, ki smo ji prve temelje položili koroški Slovenci potom naše osrednje kulfur-no-prosvetne organizacije — Slovenske prosvetne zveze, spada danes med ustaljene oblike sodelovanja med obema deželama. V tem okviru tudi mariborska Opera tokrat ni bila prvič v Celovcu; spoznali smo jo že ob gostovanju leta 1955 in se zato tembolj veselili ansambla, ki nas je že pred leti očaral s svojo visoko kvaliteto. In lahko rečemo, da so se Mariborčani tudi ob tej priložnosti odlikovali po svoji izredno visoki umetniški ravni, za katero so bili deležni splošnega priznanja navdušene publike, pa tudi pohvalnih ocen v koroškem tisku. Dvorakova „Rusalka“ vedbi ljubljanske Opere leta 1953, medtem ko je eden izmed kulturnih kritikov pomotoma zapisal, da je bila to sploh krstna predstava „Rusa!ke" za Koroško. Sicer pa je češki skladatelj Antonin Dvorak kot operni avtor v Avstriji res skoraj popolnoma neznan, celovška publika pa ga je spoznala šele potom gostovanj iz Slovenije. Še večja „novosi" za Celovec pa je bil Poličev „ Deseti brat“ ki je bil tokrat prvič uprizorjen ne le na Koroškem, marveč sploh v Avstriji. Kljub temu pa lahko rečemo, da ga je pretežna večina nedeljske pubiike sprejela kot starega znanca, saj je Jurčičev roman o desetem bratu znan in priljubljen po vseh naših družinah. Preveden pa je tudi v nemščino, zato ugotovitev v »Volkszeitung", češ da bi bilo za boljše razumevanje opere treba poznati vsebino dela, ne govori ravno o široki razgledanosti, posebno ko gre za literaturo naroda-soseda. Malo manj samoljubja in nekoliko več zanimanja za stvaritve drugih, potem se kaj takega ne bi moglo zgoditi. — Če hočemo povedati nekaj besed o uprizoritvah samih, potem je treba kar uvodo- PROGRAM koncertov javorniške godbe na Reki in na Bistrici v Rožu 1. Simoniti: Potrkan ples 2. G. Učakar: Vesela dežela — ven- ček slovenskih narodnih 3. B. Smetana: Prodana nevesta — potpuri 4. G. Učakar: Mladi Dalmatinec — venček dalmatinskih narodnih (Odmor) 5. L. v. Bethoven: Egmont — uvertura 6. Bučar: Na Trški gori — venček slo- venskih narodnih 6. Fr. v. Suppe: Slavnostna — uvertura 8. J. Gotovac: Kolo iz opere „Ero" je v teku nekaj let že drugič našla pot na oder celovškega Mestnega gledališča, pa je vendar pri večini gledalcev vzbudila zanimanje, kot bi jo prvič gledali. Le nekateri so delali primerjave z »Rusalko" v iz- Celovški komorni orkester vabi na svoj drugi letošnji koncert Svoj drugi letošnji koncert bo imel celovški komorni orkester v ponedeljek, 4. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe. Koncert bo posvečen 170-letnici smrti W. A. Mozarta in bo obsegal štiri kompozicije tega mojstra. Vodstvo bo spet v rokah Norberta Artnerja, kot solisti pa bodo nastopili Waltraud Brandner (klavir), Werner Tripp (flavta), Hubert Jelinek (harfa) in Ni-kolaus Fheodoroff (orgle); poleg tega bo sodeloval še celovški madrigalni zbor. Isti koncert bo v ponedeljek ob 10.30 uri prirejen za celovško srednješolsko mladino v okviru »Gledališča mladine«. Obiskovalci koncertov celovškega komornega orkestra imajo možnost, da za ostale tri koncerte letošnje sezone dobijo abonma po običajnih ugodnostih. Godba DPD »Svoboda France Mencinger" Javornik - Koroška Bela KONCERT v soboto, dne 2. decembra ob 8. uri zvečer na REKI pri Št. Jakobu v Rožu, gostilna Antonič v nedeljo, dne 3. decembra ob 1/23. uri na BISTRICI v Rožu gostilna Barenwirt Sodeluje 45 godbenikov — Dirigent: Julij Sorgo ma ugotoviti, da mariborska Opera tako po tehnični plati kot še posebno po umetniški ravni svojega ansambla vidno presega celovško gledališče. To velja za igral-ce-pevce, ki sta jih režiserja (pri Rusalkl Emil Frelih in pri Desetem bratu Nino Uršič) znala povezati v presenetljivo homogeno celoto od vodilnih do najmanjših vlog; to velja za orkester, ki je pod vodstvom izkušenega dirigenta Jakova Cipcija (kljub zmanjšani zasedbi vsled pomanjkanja prostora v celovškem gledališču) mojstrsko obvladal tudi najtežje pasaže; in to velja za tehnično vodstvo in scenografijo, ki je z zelo skromnimi sredstvi dosegla popolne efekte, medtem ko balet v kratkih vložkih žal ni mogel demonstrirati vsega svojega znanja. Ob iem govoriti še o posameznih vlogah ni lahko. Pač pa je pri obeh predstavah zasluženo žel največje priznanje odlični basist Miro Gregorin kot povodni mož v Rusalki in kot nosilec naslovne vloge v Desetem bratu. Prav tako sta bila brezhibna Ondina Oita-Klasinc kot Rusalka in Rert Rudolf kot Krjavelj, medtem ko je imel tenorist Boško Lukeš kot princ v Rusalki začetne težave in je prišel do polne veljave šele kot Kvas v Desetem bratu. Lahko bi naštevali še druge vloge in njih interprete, toda zadostuje naj skupna ugotovitev: ansambel je v celoti dosegel raven, za katero Celovčani upravičeno zavidajo Mariborčanom! Nastop naših zborov Naj za zaključek nanizamo še nekaj besed o nastopu združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze. Seveda to ni bil koncert, pri katerem bi lahko v polni meri prišla do izraza kvaliteta naših pevcev in pevk. Vsekakor pa je bil nastop združenih moških in mešanih zborov lep uvod v nedeljsko kulturno popoldne in hkrati prisrčen pozdrav koroških Slovencev bratom iz Slovenije, ki so nam prinesli dragoceno darilo iz zakladnice slovenske kulture. Združeni mešani zbori so pod vodstvom Vladimira Prušnika zapeli tri pesmi, pohojena travca", »Nocoj pa oh nocoj" (z občuteno zapetim solo vložkom Rozike Bu-čovnik in Jožeta Pak) ter „Rož, Podjuna, Žila"; združeni moški zbori, ki jih je vodil Folti Hartmann, pa so se predstavili s pesmimi »Tam kjer pisana so polja", »Molitev" in »Zdravljica”. V skupnem nastopu pa so se vsi pevci in pevke poslovili s pesmijo »V gorenjsko oziram se skalnato stran". Bil je to sicer kratek spored, vendar lep po izboru in bogat po vsebini, po kvaliteti Izvajanja pa je ponovno pokazal visoko raven našega zborovskega petja, v katerem koroški Slovenci, s polnim srcem izpovedujemo našo nezlomljivo življenjsko silo. 3OOOOOOOCX