Gasilo delavcev yz9ojef izobraževanja J1) znanosti Slovenije, 'Hubljana, J2- aprila 1982 -št-1 - letnik XXXIII j if i' j o '( IV .S al predkongresna pričakovanja in naloge --------------------~ V f. Prihodnji kongresi /veze ko-'] IT|unistov bodo za komuniste in ® Vse delovne ljudi priložnost, da ji objektivno in stvarno ocenijo, :( kaj je že doseženo v reformi i/; vzgoje in izobraževanja, hkrati b Pa bodo morali dati jasne'usme-rf r'tve, kako še tesneje povezovati :j izobraževanje s tokovi družbene 0: reprodukcije in z razvojnimi po-!( trebami združenega dela. it b-o ocenjujemo doseženo, mo-runio najprej ugotoviti, da se nam je v naši republiki delno Vendarle posrečilo zaustaviti sti-nijnost nekaterih tokov v izobra-zevalnem sistemu in doseči ustreznejša razmerja pri vpisu u-cencev za potrebe proizvodnega e a. v posebnih izobraževalnih j SKupnostih pa tudi v neposrednih odnosih, smo dosegli, da se šol-| sivo tesneje povezuje z drugim združenim delom. Pri tem so se Vse težave boja za samupravno ^fejanje in reševanje bistvenih, lasti družbeno-gospodarskih Prašanj v naši družbi, bolj ali ^anj neposredno zrcalile tudi v V2§oji in izobraževanju. Med ovirami in težavami, zakadi katerih prihajamo tudi .na ' IX. kongres ZKS z nekaterimi nedosledno izpeljanimi ali še neuresničenimi nalogami iz pre-tekiih kongresnih dogovorov, ? Prevladujejo: slabosti in eno-[ ^,ranosti pri načrtovanju izobra-1 zevanja v združenem delu, dr-žavno-administrativno posega-1 nie v urejanje družbeno-gospo-darske podlage izobraževanja, ki resno ovira uveljavitev odno-s°y "svobodne menjave dela, 1 Pojmovanja in ukrepi, po kate-r'h je izobraževalna dejavnost še Zrneraj »družbena poraba«, ne pa kakovostni dejavnik družbe-no-gospodarskega razvoja, ter slabo razvita praksa in nedosledno uveljavljanje, načela ' permanentnega izobraževanja delavcev iz dela ali ob delu. Vse te težave slabšajo kakovost doseženih sprememb v programih, odnosih, metodah in organizaciji vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti. Kažejo se v zaostritvah reformnih vidikov in izpeljav razredne narave, še posebno ob prizadevanjih za enotnost in širšo dostopnost poti izobraževanja, za povezovanje izobraževanja in dela, zgodnejše vključevanje mladih v delo in prehajanje v visokošolsko izobraževanje po določeni delovni praksi, to je iz dela. Vsemu temu je treba dodati še težave pri uveljavljanju delavcev v združenem delu kot subjektov odločanja o temeljnih vprašanjih kadrov-sko-izobraževalne politike. Kakšen odnos imajo delavci do razvoja izobraževalnih dejavnosti, kažeta.že naslednja zgleda: v organizacijah združenega dela je vse premalo internih razpisov za pridobitev ali izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in za usposabljanje, strategija pridobivanja in razvoja kadrov v organizacijah združenega dela in posebnih izobraževalnih skupnostih pa je glede na širša druž-beno-razvojna gibanja doma in v svetu še zmeraj premalo dolgoročna. V predkongresnih razpravah o osnutkih temeljnih gradiv za IX. kongres. ZKS je bilo močno poudarjeno, da so zaostrene razmere, v katerih poteka samoupravna preobrazba vzgoje in izobraževanja, hkrati pa je bilo veliko zavzetih razpravljanj, v katerih so udeleženci ustvarjalno iskali rešitve, izhode in skušali čim bolj kakovostno izoblikovati reformna načela in težnje. Tako so se vključili v razpravo prosvetni delavci na Tolminskem, v Mariboru, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na številnih posvetih in zborih komunistov v šolah in občinah in na republiški ravni. Te razprave so terjale od bližnjih kongresov zveze komunistov idejno jasnost, problemski način obravnave vprašanj in akcijsko mobilizacijsko usmerjenost. To naj bi dosegli zlasti pri nekaterih osrednjih vprašanjih o družbeni vlogi izobraževanja. V razpravah je bilo posebej poudarjeno tole: prvič, doseči je treba popolnejšo in celostno družbeno uporabo znanja, strokovnosti in znanosti — v boju za izboljšanje gospodarskih razmer in trdnejši družbeno-gospodar-ski razvoj. Prav zdajšnji zapleteni gospodarski položaj je namreč najostrejši izziv znanju in znanosti, ki ju je treba neposredno uporabiti pri njegovem reševanju. Drugič: odpraviti moramo neskladje med razvojnimi cilji naše družbe, ki so usmerjeni v intenzivnejšo gospodarsko rast, in med ukrepi zdajšnje gospodarske politike, ki predvidevajo nadaljnje omejevanje sredstev za kadre in izobraževanje. Tudi delež družbenega proizvoda, ki ga namenjamo razvoju znanosti, že zdavnaj ne zadošča. Tretjič: okrepiti bo treba družbeno vzgojno funkcijo v organizacijah in procesih izobraževanja, saj je današnja šola na vseh ravneh še zmeraj predvsem izobraževalna organizacija, manj-učinkovita pa je v svoji vzgojni funkciji. In četrtič: v -celotnem združenem delu moramo uveljaviti dolgoročnejše načrtovanje kadrov in izobraževanja kot pogoja svobodne menjave dela in pri tem v organizacijah združenega dela korenito zboljšati odnos do permanentnega izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev ob delu in iz dela. Vse to zahtevata ne samo prestrukturiranje gospodarstva in povečevanje produktivnosti dela, ampak tudi potrebe našega kakovostnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela. V kongresnih razpravah naj bi obravnavali tudi poglede in dileme idejne narave, ki prizadevanja za usmerjeno izobraževanje in usklajevanje izobraževanja z možnostmi in perspekti-vami zaposlovanja često označujejo z »družbeno represivnostjo« in z »omejevanjem osebne svobode«. V resoluciji IX. kongresa ZKS naj bi bil jasen odgovor, kako je mogoče prav z našim sistemom socialističnega samoupravljanja demokratično obvladovati tudi tako zapletena družbena neskladja, kakršna so v izobrazbeni in kadrovski sestavi združenega dela. Odprta, ustvarjalno kritična, prava partijska beseda na bližnjih kongresih zveze komunistov bo zagotovo znova opozorila na najpomembnejša vprašanja pri uveljavljanju reformnih načel in smotrov. Mednje spadajo tudi tale vprašanja: zakaj in kako se, z obravnavanjem šolstva kot družbene porabe, kljub temu, da imamo samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, delavec v združenem delu odtujuje od vloge nosilca skrbi in odgovornosti za skladnost in celotnost kadrovske reprodukcije? Zakaj se izobraževanje še premalo tesno povezuje in prepleta z delom? Zakaj se tako skromno uveljavlja izobraževanje iz dela in tako odlaga zgodnejše vključevanje mladih v delo? Zakaj še ostanki nekdanjega dualizma, izraženega v programih, ki izobražujejo za potrebe dela in v tistih usmeritvah, ki jim je prikrito ali nedvoumno še namenjena prven- ' stveno vloga ‘pripravljalnice za visokošolski študij. Razpravljanja na kongresih bodo nedvomno dala jasne poglede: v njih bodo udeleženci zavzeto iskali odgovore na številna zapletena vprašanja. Delavci v vzgoji in izobraževanju bomo kot bojevniki za napredno, marksistično znanstveno in idejno podobo in za socialistično samoupravno angažiranost mladih rodov našli v njih potrditev dosedanjih prizadevanj in spodbudo za dosledno vztrajanje na začrtani poti. EMIL ROJC Med drugim preberite • PRIHODNOST ZAHTEVA NENEHNO IZOBRAŽEVANJE, str. 2 • VEČ ENOTNOSTI ZA USKLAJENO DELOVANJE, str. 4 • POKLICNO USMERJANJE- ORGANIZIRANA DRUŽBENA DEJAVNOST, str. 5 • NAPREDUJEMO, TODA PREPOČASI, str. 5 • POUK FIZIKE V NAMENSKI UČILNICI, str. 8 • ŠOLA ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI, str. 9 Od stare k novi šoli Priprava smernic :a delt) osnovne šole, novega predmetnika in učnih načrtov spodbuja k opredelitvi osnovne prihodnosti. V razpravah, .ki potekajo že nekaj časa v Strokovnem svetu SRS za vzgojo in izobraževanje, v družbenopolitičnih in vz.gojno-izo-braževalnih organizacijah, v strokovnih in samoupravnih organih je še posebej vidno prizadevanje, da bi začrtali meje med staro osnovno šolo in tisto šolo prihodnosti, na katero mislimo s perspektivo ne več tako oddaljenega leta 2000. Ta prizadevanja so v.skladu z. zakoni dialektike. Po njih mora vsaka kakovostna sprememba vsebovati tudi dialektično zanikanje prejšnjega: novemu se mora umaknili vse, kar je v obstoječem preživelega, iz preteklosti pa prevzemamo najboljše in na njem temeljimo nadaljnji razvoj. Katere prvine nove šole izstopajo v sedmin ji h razpravah o programu življenja in deta osnovne šole? V središču nove osnovne šole je otrok, mladostnik - mladi rod z značilnimi raz vojnimi potrebami tistega obdobja, ko otroštvo zori v mladost in ko je najbolj ugoden čas za vsestransko razvijanje mlade osebnosti. Osemletno vzgojno-izobraževalno delo osnovne šole, povezane z okoljem, je izjemnega pomena za otrokov in mladostnikov razvoj v teh letih. Znanje, ki ga v tem času pridobijo učenci, družbene vrednote in stališča, ki jih sprejmejo, razvite sposobnosti in značajske poteze so temelj vsega nadaljnjega osebnostnega razvoja. Zato šola mora dati mladim tisto najboljše, kar jim družba lahko ponudi. To je odprta pot do učenosti, dovolj zložna za vse, ki nanjo stopajo. To je možnost radostnega odkrivanja novih spoznanj in vedno širših obzorij ter zorenja za čedalje zahtevnejše naloge - ~ za odgovornost, za delo in samoupravljanje. V novi osnovni šoli učenec ne sme biti podrejen učnemu načrtu, učni načrt in učitelj pa ne oblastnemu pritisku učne snovi, množice informacij, ki bi dušile učenca in obremenjevale njegovo miselno dejavnost ter jo omejevale na pridobivanje spominskega, reproduktivnega znanja. Osnovna šola prihodnosti usmerja učni proces k obvladovanju temeljnih znanj trajne vrednosti, k vsestranskemu razvijanju sposobnosti, spretnosti in navad ter tistih osebnostnih lastnosti in stališč, ki so bistvenega pomena za otrokovo in mladostnikovo prihodnost v naši družbi. Bistvena ni več količina znanja, še najmanj pa tistega enciklopedičnega, po predalih posameznih predmetov zloženega naučenega gradiva, ki zakriva globlje zakonitosti in temeljne resnice. Bistvene so kakovost, vsestranost, notranja povezanost in trdnost temeljne splošne izobrazbe. Slej ko prej bo treba odpraviti medpredmetne pregrade znotraj družboslovja in naravoslovja, le-to pa bolje povezati s tehnično vzgojo. V prenovljeni osnovni šoli bo pouk skupno ustvarjalno delo učencev in učitelja. Ob njem bo dovolj prostora tudi za interesne in druge dejavnosti. Med tako zasnovanim poukom in drugimi dejavnostmi ne bo tradicionalnih pregrad niti vrednostnega razlikovanja. Ustaljeni razredno-predmetni sistem se odpira novim tokovom in oblikam ter se sprošča od svoje stoletne utesnjenosti. Osnovna šola prihodnosti mora dati trdno podlago za nadaljnje usmerjeno izobraževanje, za nenehno izobraževanje in sa-moizobraževanje. Z vzgojo mladih pa mora prispevati tudi k družbeni prenovi. Vse kaže, da bo treba preusmeriti miselnost ljudi od nekaterih potrošniških in malomeščanskih pogledov k vrednotam, ki smo jih nekoč že bolj cenili kot danes - - k delavnosti, varčnosti in odgovornosti, k večjemu spoštovanju ustvarjalnega dela, zemlje in zdravega okolja, k večji povezanosti med ljudmi in k negovanju pristnosti naše besede. Taka šola bo politehnično zasnovana, vendar se njena politehnična usmerjenost ne bo omejevala na tehnični pouk, saj je tudi narava lahko bogat laboratorij pa tudi delavnica, v kateri otrok odkriva naravne zakonitosti in preskuša svoje sposobnosti. V tej novi šoli otrok ne sme biti preobremenjen, preutrujen in utesnjen. Resnost, ob njej pa tudi smeh in vedrina, so naravni spremljevalci svobodnega dela —torej tudi otrokovega učenja. Kdo bo ustvaril tako šolo? Dolgoletno delo za uresničevanje te vizije bo slonelo na ramenih tisočev zavzetih in marljivih pedagoških delavcev. Jim bomo dali v roke dovolj sodobnih pripomočkov? Bomo našli čas za njihovo dodatno usposabljanje? Bomo preoblikovali strokovne službe tako, da bodo ne samo spremljale njihovo delo, ampak jim tudi pri lem pomagale? Ali bodo iz naših kadrovskih šol prihajati učitelji, ki bodo Usposobljeni za osnovno šolo prihodnosti? A ti bomo dali tej šoli tudi potrebno gmotno podlago, brez katere posodabljanje vzgojnoizo-braževalnega dela ni mogoče? Bomo ustvarili v družbi, v okolju vsake osnovne šole ozračje, ki bo naklonjeno notranji prenovi šole, jo bo spodbujalo in podpiralo? Priprava programa življenja in deta osnovne šole je očitno šele prvo poglavje knjige, ki smo jo začeli pisati o osnovni šoli prihodnosti. JOŽE VALENTINČIČ dogodki novosti Prvi vtisi so spodbudni Ocena proizvodnega dela in delovne prakse učencev Z usmerjenim izobraževanjem sta proizvodno delo in delovna praksa postali bistveni sestavini učnih programov. Že v prvem letniku srednjega izobraževanja učenci spoznavajo neposredno proizvodnjo, se preselijo iz učilnic za dva tedna v tovarne, delovišča in trgovine, iz sveta učenja v svet dela. V pripravah na usmerjeno izobraževanje je bila zelo poudarjena skrb, naj bi bila proizvodno delo in delovna praksa povsod organizirana tako, da bi uresničila pričakovanja in pomenila dobre izkušnje za 30.000 učencev prvega letnika. Letošnje uvajanje proizvodnega dela in delovne prakse je pomenilo hkrati tudi preskus pripravljenosti združenega dela, da prevzame odgovorne naloge, ki mu jih nalaga usmerjeno izobraževanje. Vse kaže, da je združeno delo ta preskus tudi uspešno opravilo. Koordinacijski odbor, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije in je zadolžen za pripravo in uvajanje proizvodnega dela in delovne prakse učencev, je spremljal in usmerjal priprave na to dejavnost. Predstavniki tega odbora, gospodarskih zbornic, Zavoda SRS za šolstvo in člani sekretariata sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL so med 24. februarjem in 5. marcem 1982 obiskali 41 večjih organizacij združenega dela, ki so imele tedaj na proizvodnem delu ali delovni praksi učence prvih letnikov. bilo delo ponekod bolj enolično, drugje, in to v večini primerov, pa bolj pestro, in so se učenci zvrstili pri različnih delih in nalogah. V vseh organizacijah imajo podrobne načrte za izvajanje teh del in nalog; kjer je to potrebno, je izdelana tudi ustrezna tehnična dokumentacija. Vsak učenec je med prakso prisostvoval vsaj eni seji samoupravnih ali družbeno-političnih organov. V uvajalnem delu pa so povsod prikazali učencem celoten proces dela in samoupravljanja v delovni organizaciji. Svojo naklonjenost učencem so organizacije združenega dela pokazale tudi tako, da so jim povsod dali brezplačno malico in potrebna zaščitna sredstva. Marsikje so jim na koncu dali tudi simbolično nagrado. Še najprimernejšo rešitev so našli nemara na Dolenjskem, kjer so se dogovorili za enoten znesek v višini 400 do 600 dinarjev glede na uspeh pri delu. Sicer pa prevladuje ocena, da so bili učenci pridni in da so bili za delovno organizacijo koristni. Večina učencev je prejela na koncu oceno zelo uspešno, pohvalili pa so tudi njihov odnos do dela, delovno disciplino in odnos do delavcev. Učenci sami so v pogovoru povedali, da se v delovnem procesu počutijo dobro, da so bili lepo sprejeti, delo pa ni pretežko. Kjer je delo normirano, so že po nekaj dneh dosegli 60 in več odstotkov norme, kar jim je dvignilo samozavest. Svoje vtise s pogovora z organizatorji prakse, poslovodnimi delavci in učenci so strnili v nekaj glavnih ugotovitev. Organizacije združenega dela so se lotile priprav na proizvodno delo in delovno prakso z odgovornostjo in- so se v ta namen pravočasno povezale s srednjimi šolami. Vse organizacije so sprejele samoupravni sporazum, v katerem so razčlenjene pravice in obveznosti pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse. Tudi pogodbe o medsebojnem sodelovanju med organizacijami združenega dela in srednjimi šolami so bile pravočasno sklenje-. V vseh organizacijah imajo posebnega organizatorja izobraževanja za te naloge, ali pa so jih zaupali drugemu delavcu iz kadrovske službe. Smotrno so izbrali delavce, ki bodo vodili učence, na praksi in poskrbeli za njihovo metodično usposabljanje. To so večinoma mlajši in dosti razgledani delavci, ki že imajo izkušnje pri uvajanju novih delavcev in delu z mladino. Pogosto so to delovodje ali vodje skupin. Razumljivo je, da so delovne .organizacije- pokazale posebno skrb za svoje štipendiste — vendar se ni nikjer zgodilo, da bi ne sprejeli tudi drugih učencev ali da bi kakorkoli, pri nagradi in drugih ugodnostih, delali razlike med njimi. ;;. Učenci so bili povsod vklju-’ ceni v delovni proces kot delavci ', - jn ne samo opazovalci. Delo je potekalo večinoma v proizvodnih, obratih, le ponekod tudi v ločenih delavnicah in delovnih kotičkih. 7uradi različnih razmer je Manj enotna pa je bila pohvala srednjih šol. Ponekod so njihovo sodelovanje ocenili v organizacijah združenega dela za vzorno, bili pa so tudi primeri, ko je bila ocena nezadovoljiva in bo morala nadzorna služba ugotoviti vzroke takega odnosa šol. Dobre izkušnje z letošnjim proizvodnim delom in delovn > prakso učencev prvega letnika srednjega izobraževanja so najboljše priznanje vsem, ki so sodelovali pri načrtovanju, pripravah in izvedbi. In teh ni bilo malo, že samo če pomislimo, da je bilo treba usposobiti za delo z. učenci nekaj tisoč delavcev, pripraviti podrobne programe v vsaki organizaciji in ustvariti v njej ugodno ozračje za sprejem mladih delavcev. Letošnje izkušnje so pokazale, da bo treba programe proizvodnega dela in delovne prakse v nekaterih usmeritvah dopolniti. Učenci naj bi v prihodnje predelali ustrezna poglavja iz varstva pri delu že pred odhodom na prakso. Zagotoviti bo treba v vseh primerih tesno povezavo med šolami in proizvodnimi organizacijami. Še pred koncem letošnjega leta se bo treba dogovoriti glede priprav na proizvodno delo in delovno prakso V drugem letniku. Razveseljivo je, da so vse te izkušnje razblinile dvome o tem, ali je združeno delo pripravljeno prevzeti nove obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju učencev in študentov. Čeprav bodo poglobljene in morda bolj kritične analize odkrile še to ali ono pomanjkljivost proizvodnega dela in delovne prakse, vemo, da je sama zasnova dobra, smotri pa stvarni in uresničljivi. J. V. Prihodnost zahteva nenehno Le izobraževanje Sode -^osebr Republiško posvetovanje o nadaljnjem razvoju delavskih univerz Usmerjeno izobraževanje, ki ne zajema tudi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi, ni pravo usmerjeno izobraževanje, saj bi ostalo v mejah starega vzgojno-izobraževalnega sistema, medtem ko je za novega bistveno prav permanentno izobraževanje. To misel, ki jo je v uvodnem predavanju na republiškem po- svetu delavskih univerz v Kopru dne L 4. 1982 poudaril Franc Šetinc, bi lahko zapisali kot vodilno misel navedenega posvetovanja, pa tudi prejšnjih območnih posvetov in razprav, ki so jim sledile v nekaterih republiških organih o družbeni vlogi in nadaljnjem razvoju delavskih univerz. Ta misel pomeni tudi kritiko konservativnih pogledov, ki se pojavljajo na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja pri ljudeh, ki se niso sprijaznili z novimi razsežnostmi vzgoje in izobraževanja ter s potrebo po nenehnem učenju in izobraževanju. Zagovorniki zastarelih pogledov na sistem vzgoje in izobraževanja se tudi ne morejo sprijazniti z resnico, da so delavske univerze sestavni del tega sistema, da je treba te organizacije in njihovo dejavnost obravnavati prav tako pozorno kot dejavnost ustaljenih vzgojno-izobraževalnih organizacij — šol različnih stopenj. ■f* »Ko sem v neki tovarni spraševal o izobraževanju delavcev, so mi rekli, da tega ne rabijo, saj usposobijo delavke za delo v nekaj dneh,« je povedal tovariš Šetinc. »To pomeni robotizacijo človeka. Pri takem delu je še bolj potrebno širše, vsestransko izobraževanje delavcev. Danes je vedno bolj potrebno hitro sprejemanje novosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija in oborožiti delovnega človeka z znanjem, da bo obvladal nove dosežke ter uspešno delal in odločal. Izobraževanje mora človeka čim bolje usposobiti za dejavnost. Tudi družbeno-politično izobraževanje zato ne sme biti odmaknjeno od življenja. V prizadevanju za razvoj gospodarstva in sociali-■ stičnega samoupravljanja, za bogatejši prosti čas in vsestransko usposabljenost delovnih ljudi bi moralo nenehno izobraževanje prerasti v gibanje, ki bi zajelo vse delovne ljudi in vse naše družbeno življenje,« je poudaril Franc Šetinc. V razpravi, ki je sledila na posvetovanju, so poleg delavcev delavskih univerz in drugih gostov sodelovali tudi ugledni predstavniki družbeno-političnih vodstev in samoupravnih organov, med njimi Emil Rojc, Marjan Jelen, Boris Lipužič in Tone Ferenc. Iz razprave povzemamo nekaj značilnih misli in sklepov. Izobraževanje ob delu je treba hitreje uveljaviti stva. Delavske univerze so usposobljene za to dejavnost in jim moramo omogočiti, da jo bodo uspešno opravljale. V mnogih organizacijah združenega dela nimamo razvitih izobraževalnih služb niti samostojnih izobraževalnih centrov, čeprav so potrebe po usposabljanju in izpopolnjevanju delavcev povsod očitne. V takem okolju bi morale delavske univerze prevzeti tudi te naloge ih v sodelovanju z organizacijami združenega dela iti v korak z vse večjimi potrebami po izobraževanju zaposlenih. V prihodnje moramo računati tudi z družbeno verificiranimi programi za usposabljanje in izpopolnjevanje. Čeprav je sprejeto načelo, naj šolske oblike organizirajo šole, ne bi smeli spregledati novih potreb po izobraževanju delavcev, ki nastajajo v posameznem kraju in za katere šole niso poskrbele. Delavske univerze bodo v takih primerih v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in šolami organizirale tudi dislocirane enote. Prednostna naloga delavskih univerz pa je vsekakor družbeno-politično izobraževanje, v prihodnjem izobraževalnem letu posebej usposabljanje članov delegacij. Družbeno-politično izobraževanje mora povezati družbe-no-politične organizacije in delavske univerze in zagotoviti tako njegovo višjo kakovost in učinkovitost. Sodeč po tem, da v zadnjem času izobraževanje ob delu upada, je uveljavljanje nenehnega izobraževanja zašlo v krizo. In vendar sO potrebe po takem izobraževanju očitne, saj zahteva družbeni razvoj vedno več znanja.’ Doseči moramo, da bodo zamisel o nenehnem izobraževanju sprejeli sami delavci in drugi delovni ljudje, saj bomo le tako uresničili tudi enega izmed temeljnih ciljev reforme. Program — temelj za svobodno menjavo dela Pri nas dobra tretjina zaposlenih nima končane osnovne šole. Medtem ko si v nekaterih deželah postavljajo za cilj, da bi vsi zaposleni imeli srednjo izobrazbo, moramo pri nas doseči vsaj skromnejši cilj, da bo večina zaposlenih imeUt uspešno končano osnovno šolo. To je namreč pogoj za uspešno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, pa tudi za hitrejše zvišanje kulturne in izobrazbene ravni prebival- beno-politični dokumenti in zakon o usmerjenem izobraže-vanju. strokovno raven bo T 2a 1 0.3. Nob treba |ar|iza! n? 1 medsebojnega sodelovanja nf Oelej delavskimi univerzami ter r^elj K višji ravni in kakovosti univerzami strokovne pomoči in dopoltpli nega izobraževanja andragošlfarrtim deFavcev na njih. Mnogi znPr'’ii" raže\ Razprava se je večkrat vrnila k spoznanju, da zahteva sodobno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih visoko raven in kakovost. Pri nekaterih oblikah izobraževanja, so ugotavljali udeleženci,' bo kmalu lažje priti do denarja kot do udeležencev — vsaj do takih, ki se bodo vključili v izobraževanje z resničnim zanimanjem. V naglem ritmu sodobnega življenja nam zmanjkuje časa tudi za svoje izobraževanje — zanj se torej odločamo samo tedaj, kadar vemo, da nam bo dalo odgovor na odprta vprašanja, nam omogočilo večjo uspešnost pri delu, samoupravljanju in v osebnem življenju ter uresničilo naša pričakovanja. kažejo, da je za delavske ul Na ; 'Imen Vsaka občina iti vsako družbeno okolje ima svoje potrebe po dopolnilnem izobraževanju in usposabljanju delavcev, in drugih občanov. Zato mora vsaka delavska univerza zase, v sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in drugimi krajevnimi dejavniki pripraviti vsakoletni delovni program. Tak program, ki izraža resnične in prednostne potrebe kraja, je temelj za svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti. Občinske izobraževalne skupnosti naj bi sofinancirale dejavnost, ki je prednostnega družbenega pomena, prispevale pa naj bi nekaj denarja tudi za kadrovsko krepitev in kakovosten napredek delavskih univerz. Čeprav bodo večji del sredstev te organizacije še vedno pridobivale z neposredno svobodno menjavo dela z uporabniki in pobudniki posameznih izobraževalnih oblik, bodo morale občinske izobraževalne skupnosti, bolj kot v preteklosti, obravnavati delavske univerze in njihovo dejavnost podobno kot druge vzgojno-izobraževalne organizacije in jim v letnih in srednjeročnih načrtih zagotoviti potrebne možnosti za delo in razvoj. V prihodnjih mesecih bodo predstavniki delavskih univerz v sodelovanju z izobraževalno skupnostjo Slovenije pripravili ustrezna merila in standarde, ki naj bi jih izobraževalna skupnost Slovenije priporočila občinskim izobraževalnim skupnostim kot temelj za lažje medsebojno samoupravno sporazumevanje. verze ali vsaj za večji njihov < kritično obdobje že mimo. Z^ežav bodo morale bolj pogumno T^nik poslovati tudi nove strokovneje delavce. Nne f>pol Če se bo v kaki občini zatik»isterr in bodo delavske univerze ntMe, .. 'eg; tele na večje ovire pri uresnl1 jraže »e iil>r; vanju svoje družbene vlo: toVe: bosta priskočili na pomoč soci! ;acjj^ stična zveza in zveza sindikat1 Sate ki sta skupaj z zvezo komunis1 'ko si v zadnjem obdobju veliko sto egat za uveljavljanje delavskih ujjvetri verz in same zasnove nenehn®982 izobraževanja in vzgoje. Del^ejj <. if ske univerze bodo tako- tudiktiouj Delavske univerze bodo morale nameniti v prihodnje več skrbi kakovosti svojega dela. Kakovost je jamstvo uspešnosti. Samo tako si bo delavska univerza pridobila potrebno zaupanje v svojem okolju. Za višjo prihodnje, kot je poudaril tvj jz sklepnem delu posvetovat1 dltij) Ivan Godec, predsednik delavskih univerz Slovenije, P kta^ membno prispevale k razvoju Pred oblikovanju novega vzgojfklttev izobraževalnega sistema, kaltočk rega nepogrešljiv člen Fantastične oblike in živopisne barve cvetja — delo slikaija-zdra1 pr stvenega delavca Vinka Hlebša Obremenjenost učencev osnovne šole Eden od neposrednih sklepov območnih posvetov in^republi-škega posvetovanja je, da morajo tudi izobraževalne skupnosti prispevati svoj delež, da bodo imele delavske univerze v vzgojno-izobraževalnem sistemu mesto, ki so ga predvideli druž- Obremenjenost osnovnošolcev in učence-v drugih šol je pereč sodoben pojav, pred katerim so pogosto skoraj brez moči tako pedagoški praktiki kot teoretiki. Iz leta v leto so šolske torbe učencev večje in težje, čeprav želimo z vsako reformo razbremeniti programe odvečne snovi iz bogate zakladnice znanja. Tudi starši, sami utrujeni od pospešenega življenjskega ritma današnje civilizacije, ugotavljajo, da so otroci marsikdaj že bolj obremenjeni od odraslih. Zavod za prosvctno-pedago-ško službo Hrvaške je opravil temeljito raziskavo o obremenjenosti osnovnošolcev. Dr. Ivan Furlan, magister Antun Rozmane in dr. Slavko Biondič so obdelali rezultate raziskave, ki jim Pc .ga Sc tis ni I ^ '■ v Jn k je dr. Furlan dodal družbeno| s, zgodovinsko ozadje ter razčlef v Prejet statut posebne izobraževane skupnosti, ki vsebuje tudi ,°Polnjen pregled delegatskega ^ Jstema v njej in sestav konferenc -Negacij. Uporabniki tega izo-1,1'raževanja ne bi smeli prezreti o jovega sestava konferenc dele-:|J Vcij, ki bodo poslale svoje deie-it1 late že na prihodnjo skupščin-s sejo (pregled konferenc de-0 egaeij je objavljen v prilogi Pro-u'finega delavca z dne 15. 3. Skupščina je na zadnji Vpj' sprejela tudi dopolnjen ji dfnottpravni sporazum o ustanovi-1 V| izobraževalne skupnosti, pra-g^nik o štipendiranju učencev in I *tl|dentov pedagoških smeri izobraževanja in še nekaj drugih II Predlogov. Iz pestre vsebine iTnevnega reda, ki je imel kar 25 ‘ll°čk, bomo povzeli nekatera pebinska vprašanja. I Po novem pravilniku o štipen-P'ranju in po srednjeročnem na-'rtu naj bi posebna izobraže-■dnaskupnost, kasneje pa neposredno tudi šole, skrbele za izo-'jaževanje učiteljev, jih štipen-arale in spremljale med izobra-evanjem. Za šolsko leto 1982—83 naj bi p*osebna izobra-svalna skupnost razpisala 270 Štipendijskih mest za učence in 50 za študente pedagoške usmeritve. V razpravi o tem pa je pri-jdo na dan, da so podatki o pozebah po posameznih vrstah uči-teljev nenatančni in mnenja ra-dična. Nimamo temeljitega pre^ Sleda nad tem, koliko novih uči-Jeljev posameznih predmetov eodo srednje šole potrebovale v Srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, koliko učiteljev mora dopolniti svojo izobrazbo, pri werih predmetih bo učiteljev Prirnanjkovalo in pri katerih jih b° kmalu že preveč. V novih sistemskih zakonih so zahteve po ^rokovni in dopolnilni pedago-slro-andragoški izobrazbi učiteljev in drugih delavcev vzgojno-'Zobraževalnih organizacij zelo določne in jasne. Vzgojno-izo-Oraževalne organizacije morajo Poskrbeti, da se bodo zakoni Ovajali. Vztrajati bo treba, da morajo biti dela in naloge strokovno zasedena in spodbujati učitelje, ki nimajo pedagoške izobrazbe, da si jo pravočasno pridobijo, za to jim je treba dati tudi potrebne možnosti. K tem vprašanjem se je razprava vrnila še pozneje pri obravnavi izobraževanja ob delu in njegovega financiranja v pedagoški usmeritvi. V šolskem letu 1982—83 je vsota denarja za izobraževanje ob delu omejena. Študenti prvih letnikov morajo računati s tem, da bodo morali sami ali pa njihove organizacije združenega dela plačati stroške šolanja. Tak naj bi bil dogovor med posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Predlagatelji tega dogovora, ki uvaja, nenačelno razlikovanje med izobraževanjem pred vstopom, v delo in izobraževanjem ob delu, utemeljuje svoje stališče s tem, da bomo tako najlažje u sklaje-vali to izobraževanje s- potrebami združenega dela in zavrli neposredno prehajanje delavcev v neproizvodne poklice. Izobraževanje ob delu naj bi tako ne bremenilo sredstev posebnih izobraževalnih skupnosti, pač pa naj bi šlo predvsem v breme svobodne menjave dela z organizacijami, ki se zanimajo za to izobraževanje in imajo v ta namen v skladih tudi.precej denarja. Razprava na seji je opozorila, da v pedagoški usmeritvi nimamo slabih izkušenj z izobraževanjem ob delu. Učitelji in vzgojitelji želijo dopolniti svojo strokovno izobrazbo za uspešnejše delo pri nalogah, ki jih že opravljajo — ne pa zato, da bi iz učilnic odhajali v pisarne. Zaradi obsežnega dopolnilnega usposabljanja, ki ga zahteva re--forma šolam ne ostaja denarja za izobraževanje ob delu. Poiskati bo treba druge možnosti, skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi, zlasti še za tako imenovane deficitarne vrste učiteljev. Pri obravnavi obračunske bilance posebne izobraževalne skupnosti za leto 1981 in finančnega načrta za leto 1982 so delegati ugotovili, da še niso jasna nekatera bistvena vprašanja. Kljub enotnim merilom so velike razlike pri porabi denarja tudi med istovrstnimi izobraževalnimi organizacijami. Posebna delovna skupina bo zato pregledala zaključne račune nekaterih šol in njihova poročila o uresničevanju lanskoletnega delovnega načrta. Zaradi nekaterih nejasnoti (npr. kako bo s pove- Usposabljanje delegatov Novi programi združujejo prizadevanja družbeno-političnih organizacij in delavskih univerz , Koordinacijski odbor za druž-^“čno-politično izobraževanje Pr' predsedstvu RKSZDL. ki ! Povezuje družbeno-politične or-8anizacije in druge dejavnike, ki s°deIujejo pri družbeno-politič-nern izobraževanju, je pripravil i nov program za usposabljanje Mariov delegacij za uspešno delo Iv’ mandatnem obdobju j 1^82—1986. Okvirni program, jga bodo občine prilagodile I ^v°jim razmeramin po potrebi še ■ °Polnile, sestavljajo tele teme: — Politični sistem socialistič-' ^ga samoupravljanja. — Uresničevanje svobodne Ponjave dela ^ Samoupravno družbeno Načrtovanje . — Narodnostno vprašanje in INgoslovanski federalizem — Subjektivni faktor — UsWarjalna sila družbe. Kot so se dogovorili na obločnih posvetih, bodo koordi-nacijski odbori za družbeno-poli-lcna izobraževanje pri občinskih °nferencah SZDL pripravili v ratkem podrobne programe in onretne zamisli, kako bodo v Posameznih občina^.organizirali čano amortizacijo in kje dobiti denar zanjo) bodo vzgojno-izo-braževalne organizacije prejemale za zdaj še vedno le začasne akontacije v višini kot decembra 1981. Delegati so za to sejo prejeli tudi prikaz učnega uspeha učencev v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja ob letošnjem prvem polletju, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo. Prikaz je v resnici samo pregled ocen in dosežene učne uspešnosti učencev, ki bi mu bilo treba dodati tudi vsebinsko analizo. Ob polletju smo imeli v prvih letnikih srednjega usmerjenega izobraževanja v pedagoški usmeritvi 1588 učencev. Vled njimi je uspešno končalo polletje kar 78,(1 r4, lani pa jih je bilo v tem času pozitivno ocenjenih samo 64,9 či. Napredek, ki zasluži pohvalo! Najbolj izrazito so napredovali na šolah, ki pripravljajo vzgojitelje predšolskih otrok — od lanskih 60 na 80,6'7 ob letošnjem polletju. Bolj zmeren je napredek v šolah, ki izobražujejo učitelje — or! lanskih 09,9 n:; 77,5'z. Vled predmeti, v katerih je največ negativnih ocen, »kraljuje« matematika (153 slabih ocen), večje težave pa povzroča učencem tudi tuj jezik (l*07 slabih ocen). Po številu slabih ocen sledijo še: kemija (70), fizika (53), biologija (48) in slovenski jezik (46). Uvedba novih vzgojno-izp-hrnževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja v pedagoški usmeritvi očitno ni povzročila hujših pretresov, saj imamo tu za seboj že dolgo- . letne reformne izkušnje. Učitelji in učenci so se izkazali še bolje kot prejšnja leta. Srednje šole pedagoške usmeritve hi za to zaslužile še kaj več kot samo javno pohvalo na straneh našega časopisa. J. V. Sprejeli so skupna programska jedra io usposabljanje. Pri pripravi in izvajanju programov naj bi povezano delovale družbeno-politične organizacije in delavske univerze, ki bodo neposredno organizirale to izobraževanje. Koordinacijski odbor za druž-beno-politično izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL bo v kratkem pripravil enodnevne posvete za predavatelje posameznih tem, na katerih bodo obravnavali vsebinska in organi-zacijsko-didaktična vprašanja. Tako bo koordinacijski odbor pomagal občinam pri pripravi predavateljskih aktivov, da bodo uspešnejši pri svojem delu. Usposabljanje delegatov naj ne bi bilo nikjer zgolj formalno ali vsebinsko ločeno od življenja ter neposrednih nalog in težav, s katerimi se bodo delegati srečali v sedanjem mandatnem obdobju. Tako kot pri drugih oblikah družbeno-političnega izobraževanja naj bi tudi to usposabljanje pomagalo članom delegacij, da bodo’ uspešne pri svojem delu, da bodo znali kritično presojati stanje in razmere, jih obvladati in spreminjati. J, V. Medrepubliško-pokrajinska komisija za reformo vzgoje in izobraževanja je na svoji nedavni seji v Beogradu sprejela predlog skupnih programskih jeder za osnovno izobraževanje in skupne osnove za usmerjeno izobraževanje. O tem bodo še dva meseca ražpravljaii strokovni organi republik in pokrajin. Komisija je hkrati sprejela tudi besedilo družbenega dogovoru o vpisu študentov v prvo leto študija v SFRJ, ki so ga podpisali 29. marca v Banjaluki. Razprave o predlogu skupnih programskih jeder so doigo trajale, še pred dobrim letom so prvo različico predloga odklonili. Direktor Zavoda za prosvetno-, pedagoško službo Hrvaške dr. Mato Jergovič je poudaril, da je sedanji, izboljšani predlog skupnih vzgojno-izobraževalnih jeder temelj, na katerem se bo razvijal vzgojno-izobraževalni sistem v vseh republikah in pokrajinah. V dokumentu so enakovredno obravnavana vsa vzgojno-izo-braževalna področja, pri nekaterih predmetih je zagotovljena usklajenost in hkrati kontinuiteta programov za nadaljnje izobraževanje. Kljub temu pa je razprava opozorila, da še niso odpravljene vse pomanjkljivosti; med temi je gotovo zasnova programa o jeziku družbenega okolja, marksističnega izobraževanja in telesne vzgoje, vprašanje pa je tudi, ali je treba natančneje, s številom ur določiti zgradbo programov po razredih. Skupna jedra Predlog skupnih programskih jeder zajema skupne vzgojno-izobraževalne cilje za vsako vzgojno-izobraževalno področje, vzgojno-izobraževalne smotre za vsak program, skupno programsko vsebino za vsako področje in vsak predmet ter metodična navodila za učitelje pri uresničevanju programa. Skupna programska jedra pomenijo temelj, ki ga bodo morale republike in pokrajini vplesti v svoje učne načrte in vzgojno-izobraževalne programe. Ta programska jedra pa se bodo še nadalje dopolnjevala in bogatila s posebnostmi posameznih okolij. Predlog zajema predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje ter skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo srednjega usmerjenega izobraževanja. Predšolska vzgoja vključuje nego in vzgojo otrok do treh let in vzgojno-izobraževalno delo s triletnimi otroki pa vse do vpisa v šolo. Za osnovno in splošno vzgojo in izobraževanje so pripravili: na-ravoslovno-družbeno področje (prvo razvojno obdobje), jezi- dogodki novosti Obsežno in odgovorno delo S seje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Na pragu novega mandatnega obdobja, pred naslednjo »izmeno« delegatov, je tudi izobraževalna skupnost Slovenije na nedavni seji skupščine, 31. marca, med drugim predstavila poročilo o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v izobraževalnih skupnostih v obdobju 1978—1982. Poročilo bo — z nekaterimi dopolnitvami — dobra podlaga za nadaljnje uresničevanje družbeno-go-spodarskih odnosov na vzgojno-izobraževalnem področju, hkrati pa pomoč na novo izvoljenim delegatom pri nadaljnjem oblikovanju in spopolnjevanju delegatskega sistema v prihodnjem mandatnem obdobju. S tem poročilom so dobili delegati tudi pregled dela, ki je bilo opravljeno v Izobraževalni skupnosti v preteklih letih, na seji skupščine pa so se seznanili tudi s programom dela zborov skupščine, z letošnjim načrtom dela Izobraževalne skupnosti Slovenije in z njenim finančnim poslovanjem v preteklem letu. Skupščina je (kot zbor Skupščine SRS) sprejela predlog zakona o uresničevanju pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja in enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v letošnjem letu. kovno in umetniško, družbeno, matematično in naravosiovno-znanstveno področje, delovno in politehnično, telesno vzgojo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Razprava ni iskala novih strokovnih rešitev, pač pa je podprla predlog kot ustrezen temelj, ki ga bodo strokovno obravnavali v republikah in pokrajinah. Po živahni razpravi so sklenili; da bo delovna skupina iz članov medrepubiiško-pokrajinske komisije izboljšala in dopolnila besedilo predloga. Poudarjeno je še bilo, da bi morale nadaljnje raprave v republikah in pokrajinah pri nekaterih področjih (kot so npr. jezik družbenega okolja in samoupravljanje s temelji marksizma) vključiti ne samo strokovne kroge, temveč tudi družbene organe in medrepubliška posvetovanja. Dogovorili so se, da bodo — po razpravi v aprilu in maju — pripravili novo besedilo, ki ga bo znova obravnavala medrepubliško-pokrajinska komisija koncem letošnjega junija. Na seji so še pregledali gradivo, ki prikazuje, kako je organizirano in kakšna je vsebina predšolskega, osnovnošolskega in srednjega usmerjenega izobraževanja v republikah in pokrajinah. Izboljšano besedilo bodo brez komentarjev o razlikah po republikah in pokrajinah — poslali ustreznim strokovnim organom. Komisija je hkrati sprejela tudi družbeni dogovor o vpisu v prve letnike študija v visokošolske izobraževalne organizacije v SFRJ, s katerim so se strinjali vsi podpisniki: izvršni sveti in skupnosti za usmerjeno izobraževanje v republikah in pokrajinah ter univerze. Najpomembnejša določila tega dogovora se nanašajo na skupne pogoje in roke za vpis v študij; poudarjajo, da je treba medsebojno usklajevati in skupno načrtovati vpis; zagotav-jati pogoje, da bi ga uresničili in ustvariti možnosti, da bi rešili vprašanje študentskega standarda itn. Vpisni pogoji zajemajo prejšnje znanje in sposobnosti, pomembno za študij in hkrati še posebne sposobnosti za posamezne študijske usmeritve, ki jih kandidati dokažejo s spričevali ali s preskusom znanja in sposobnosti, ki so za študij potrebne. Prvi rok za vpis je letos predviden od 20. junija do 10. julija, drugi pa od 20. avgusta do 10. septembra. Ker bo dogovor začel veljati še prihodnje šolsko leto, se bodo morali posebno vsi zavzeti: fakultete, predvsem pa učenci in srednje šole, da bo rod četrtih razredov srednješolcev pravočasno pripravljen. S. IVANOVIČ Če na kratko povzamemo značilnosti, ki so se pokazale pri uresničevanju delegatskih odnosov v izobraževalnih skupnostih v minulih štirih letih, lahko rečemo, da so nekatere od njih stare prav toliko kot delegatski sistem: za delovanje izobraževainih skupnosti se še zmeraj bolj zanimajo izvajalci kot pa uporabniki, ki pokažejo zanimanje predvsem tedaj, ko gre za njihove denarne obveznosti, precej manj dejavni pa so pri vsebini programov, ki se uresničujejo v izobraževalni skupnosti. In še nekaj je značilno za preteklo mandatno obdobje: večina občinskih izobraževalnih skupnosti ugotavlja, da še ne sodelujejo med seboj tako, kot bi mortjle, pa tudi usklajevanješ posebnimi izobraževalnimi skupnostmi še ni zaživelo; Delegatski sistem na ravni skupščin izobraževalnih skupnosti je dokaj uspešen, veliko slabše pa je na ravni temeljnih organizacij, kjer se ponavljajo težave iz preteklih let: splošne delegacije, te je izvolila v zbor uporabnikov večina tozdov in delovnih skupnosti, niso najprimernejše. Delegati so preobremenjeni z gradivom in delom za vse samoupravne interesne skupnosti, nekateri pa so dobili kar »stalni mandat«. Težave nastajajo tudi zaradi nerazumevanja za njihovo delo, pomanjkanja prostorov, neustreznosti gradiv itn. In o čem so razpravljali delegati v Izobraževalni skupnosti Slovenije? Njihova jiozornost je bila namenjena številnim pomembnim vprašanjem vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, celotno dejavnost pa lahko porazdelimo na štiri področja: sodelovanje pri oblikovanju zakonov, ki sistemsko urejajo področje vzgoje in izobraževanja, samoupravna organiziranost skupnosti, družbeno-gospodarski odnosi na področju izobraževanja in priprave za uvajanje usmerjenega izobraževanja. Med šestimi zakoni, ki sistemsko urejajo področje vzgoje in izobraževanja, so delegati posebno zavzeto obravnavali zakon o svobodni menjavi dela, zakon o usmerjenem izobraževanju in zakon o osnovni šoli. V skladu ž novo zakonodajo je bil sprejet nov samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije, po katerem je postala skupnost predvsem mesto za usklajevanje in dogovarjanje, ž novim statutom pa so se delegati opredelili za manj delegatskih mest in več organov skupščine z izvršilno funkcijo. Izmed 45 samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije, je posebno pomemben družbeni dogovor o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja, ki je veliko pripomogel k smotrnejši mreži šol in takemu vpisu udeležencev v vzgojne izobraževalne programe, ki je bil usklajen z družbenimi potrebami. Več kot 50-krat je razpravljala skupščina o investicijah v vzgojno-izobraževalne objekte in sprejela več samoupravnih splošnih aktov s tega področja. Med temi je zlasti pomemben družbeni dogovor o gradnji domov za učence in študente. Spodbujala je tudi akcijo za opremljanje vzgojno-izobraževalnih organizacij srednjega usmerjenega izobraževanja s specialnimi učilnicami itn. Denarne zadeve so eno tistih področij, ki je še posebno razgibalo delegate: zavzeto so obravnavali samoupravni sporazum o usklajevanju načrtov izobraževalnih skupnosti in samoupravni sporazum o temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981—1985 ter namenili posebno pozornost sistemu solidarnega združevanja sredstev ter standardom, normativom in merilom za vrednotenje vzgojno-izobraže-valnega dela. Za tiste, ki so nenehno spremljali delo skupščine, pa ostaja vprašanje: koliko je postala skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije v resnici mesto usklajevanja posamičnih in skupnih interesov, mesto uspešnega dogovarjanja in načrtovanja. V razpravljanjih delegatov se je namreč dostikrat pokazala težnja po prepričevanju, v prid lokali-stičnim interesom, velikokrat so razpravljali o stališčih, ki bi jih bili morali uskladiti že na medobčinskih ali območnih ravneh. Najbrž bo potrebno še precej časa in truda, da bo odpravljena trdno zasidrana miselnost, češ da je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije še zmeraj najvišji organ odločanja, »razsodnica« v zadevah, o katerih se niso mogle sporazumeti 'posamezne občine ali organizacije združenega dela. Torej veliko opravljenega in še veliko nalog za prihodnje delegate. Omenimo naj še eno točko dnevnega reda, ki prav tako že nekaj let buri duhove. To so standardi in normativi za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki naj bi se, spremenjeni in dopolnjeni, uveljavili v reformirani šoli in pomagali približati vrednotenje vzgojno-izo-braževalnega dela drugim področjem. Da je bitka za stabilizacijo dolgotrajna zadeva, so potrdili tudi tile sprejeti predlogi: za osnovno šolstvo naj se obdržijo standardi in normativi za zagotovljeni program, sprejeti na skupščini leta 1980. Isto letnico nastanka imajo standardi in normativi za višje in visoke šole, ki bi jih morali uveljaviti lani, pa jih bodo nekoliko spremenjene oživili šele letos, v srednjih šolah pa so popravljena merila takole: v oddelku prvega letnika je lahko najmanj 30 in največ 36 učencev (v skrajšanih ali nadaljevalnih programih tudi manj kot 30, a ne manj kot 20 učencev), vendar se mora s tem strinjati posebna izobraževalna skupnost. Vse te omejitve so v skladu z resolu-cijskimi izhodišči, po katerih normativov ni mogoče zboljševati. MARJANA KUNEJ .. - x ^ ; Izobraževanje za prosti čas Človek je na delovnem mestu predvsem psihieno vedno bolj obremenjen, vendar pa mu ostaja tudi več prostega časa, ki bi ga moral dejavno izrabiti, da bi mu postal vir zadovoljstva in novih spodbud za delo. Resno pa se lahko vprašamo, kako Slovenci preživljamo svoj prosti čas, ki naj bi ne bil samo pasivno spremljanje televizijskega sporeda in počitek, ampak naj bi z novimi znanji in spretnostmi bogatil življenje. To pa pomeni, da se moramo za prosti čas tudi usposabljati. Delavske univerze so poleg društev najprimernejše organizacije za sistematično izpopolnjevanje znanja za kulturne in socialne potrebe občanov. Kratek pregled obsega te dejavnosti v letih od 1959—00 do 1977—78 nam pove, da se je število tečajev in sminarjev povečalo skoraj za štirikrat, število udeležencev pa za-trikrat, vendar pa se je v šolskem letu 1980—81 znižalo pod raven leta 1959—60. So torej krive delavske univerze, ki ponudijo premalo pester in zanimiv izbor tečajev in predavanj za prosti čas? Pri tem gre zlasti za interese posameznikov, čeprav družbi ne bi smelo biti vseeno, s čim se občani v prostem času ukvarjajo; zato so delavske •univerze odvisne od sredstev občinskih izobraževalnih skupnosti ter slušateljev samih. Zaradi mnogih subjektivnih in objektivnih težav pa je denarja v te namene zmaraj manj in tudi posamezniki so zmeraj manj pripravljeni plačati takšno izobraževanje. Največ zanimanja in tudi največja udeležba je bila na strojepisnih tečajih. Vendar je prav pri tej izobraževalni obliki najtežje določiti, kdo se želi usposobiti za osebne potrebe, kdo pa potrebuje dodatno znanje za potrebe delovnega mesta. Precej obiskani so bili jezikovni tečaji, predvsem nemščine in angleščine, sledijo tečaji šivanja in krojenja ter šole za starše. S tem seveda ni izčrpan seznam izobraževalnih oblik, ki jih izvajajo delavske univerze, vendar pa so razni gospodinjski tečaji, predavanja za sadjarje, tečaji zaščite proti hrupu itd. le po enkrat ali dvakrat za majhno število udeležencev. Podatkov o slušateljih po spolu sicer nimamo, z veliko verjetnostjo pa lahko sklepamo, da se strojepisja ter krojenja in šivanja udeležujejo predv sem ženske, torej se moški, razen na jezikovnih tečajih, za prosti čas ne usposabljajo. In vendar vemo, da imajo moški več prostega časa, ker so manj obremenjeni z gospodinjskim delom kot ženske. Šolo za starše in šolo za živi jetije delno nadomeščajo sredstva javnega obveščanja in redni vzgojno-izobraževalni sistem, ki mladino že med šolanjem seznani z vprašanji, ki jo zanimajo. Naša osnovna šola z množico interesnih dejavnosti in krožkov prav .gotovo razvija zanimanje učencev za najrazličnejša področja. Kaj se torej zgodi z mladimi po vključitvi v delovni proces, da vsi ti interesi zamrejo? Ali pa morda interesi obstajajo, pa ljudje ne najdejo poti in možnosti za njihovo uresničevanje? Težko verjamem, da delavska univerza, ki bi organizirala predavanja o pripravi dietne hrane in hujšanju ali pa o varčevanju z energijo v gospodinjstvu, ne bi dobila dovolj hvaležnih poslušalcev. Vprašanje pa seveda ostaja, kdo bo dal denar zato. Zaradi vseh stroškov, ki jih ima delavska univerza, od osebnih dohodkov do amortizacije, honorarjev in potnih stroškov predavateljem, je namreč cena izobraževalne ure precej visoka in tako je začarani krog sklenjen. Ljudje, predvsem mladi, tožijo, da nimajo kaj početi v prostem času, delavci delavskih univerz se pritožujejo da občanov takšni programi ne zanimajo, sociologi in psihologi pa ugotavljajo, da smo vedno bolj nekulturni in apatični, ob čemer se seveda povečuje tudi število kaznivih, dejanj. JANA BOŽIČ Več enotnosti za usklajeno delovanje j| S skupščine Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije 12. marca 1982 je bila v Ljubljani 31. skupščina Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Ob zelo dobri udeležbi delegatov in povabljenih gostov je proučila, pregledala, razčlenila in ocenila svoje delovanje v organizacijskem in vsebinskem pogledu in svojo vlogo v našem družbenem življenju v zadnjem dveletnem obdobju. Izvolila je nov izvršni odbor, dopolnila pravda in pripravila načrt za nadaljnje delo. Zveza združuje pedagoška društva in tri sekcije: za šolsko pedagogiko, pedagogiko prostega časa in predšolsko pedagogiko. Skupščina je ugotovila, da se zmanjšuje zanimanje pedagoških delavcev za organizirano delovanje v strokovnem društvu. Tako delujeta učinkovito pravzaprav le dve: mariborsko in idrijsko. Društvo na gorenjskem, go-riškem in koprskem so bolj ali manj pasivna, povsem pa so bila pred leti zelo dejavna. Prizadevanja nekaterih pedagoških delavcev, da bi oživili pedagoško društvo še na drugih ohmočjih, kot npr. na Ptujskem, se niso uresničila. Iz. poročila o delovanju zveze, društev in sekcij ter iz. razprave povzemam glavne ugotovitve, misli in predloge: Poglavitna naloga / veze društev pedagoških delavcev in sekcij je delovati kot organizirani družbeni in strokovni dejavnik ter ustvarjalni in vplivni pobudnik za reševanje vseh vprašanj pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja. S svojimi strokovnimi stališči naj bi sodelovala pri vseh odločitvah na področju vzgoje in izobraževanja v krajevni skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, strokovnih svetih in komisijah v občinah, območjih in na republiški ravni. /vezi pa se ni posrečilo povezati pedagoških teoretikov in praktikov, ki bi ustrezno organizirani lahko pomembno posegali s svojimi znanstveno-utemelje-nimi in z raziskovalnimi dosežki potrjenimi utemeljitvami v razprave in rešitve pri spreminjanju sistema, organizacije in vsebine vzgoje in izobraževanja na samoupravni podlagi./ato je kriva razdrobljenost strokovnih moči. Pedagoški, delavci delujejo parcialno pri najrazličnejših bolj ali manj odgovornih opravilih na vzgojno-izobraževalnem področju, njihove rešitve so povečini dosežek prizadevanja posameznikov, niso pa to verificirana stališča pedagoških društev. V primerjavi s preteklimi desetletji je v delovanju pedagoških društev in zveze očiten zastoj, kot da so njihove mobilizacijske moči opešale. Pedagoški delavci smo se razcepili na raziskovalce. pedagoške teoretike, delavce na ožjih področjih in praktike. Dejavnost pedagogov se je polarizirala in delno zaprla tudi v posamezne organizacije. Pedagoških delavcev je po številu dovolj. V naši republiki imamo veliko diplomiranih pedagogov, PZE za pedagogiko na filozofski fakulteti. Pedagoški Andragoško usposabljanje delavcev delavskih univerz V Ljubljani je bil 6. in 7. aprila seminar o organizaciji, jn metodah dopolnilnega izobraževanja. Seminar je organizirala, /veza delavskih univerz Slovenije ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov, namenjen pa je bil strokovnim delavcem delavskih univerz. Vzgojno-iz.obraževalno delo z. odraslimi je zapleteno in zahteva nenehno izpopolnjevanje znanja in sposobnosti tistih, ga pripravljajo, načrtujejo. organizirajo in opravljajo. V novem sistemu usmerjenega izobraževanja postilja to še potreb-nejše. Izobraževanje odraslih je del enotnega sistema vzgoje in izo-braževanja pri nas, pri njem pa sodeluje poleg andragoško usposobljenih učiteljev tudi veliko občasnih sodelavcev, ki so sicer strokovnjaki na svojem področju. potrebujejo pa pomoč pri metodični izpeljavi programa. To pomoč pa jim dajejo strokovni delavci in vodje izobraževanja na delavskih univerzah, /ato je /veza delavskih univerz Slovenije pripravila ciklus šestih seminarjev, ki bodo predstavili izbrano problematiko naslednjih področij: andragogikje, andragoške didaktike, psihologije (dva seminarja), statistike in pedagogike. prostega časa. Delo z odraslimi ima svoje zakonitosti, ki jih moramo upoštevati. Delo z ljudmi je veliko zahtevnejše kot delo s stvarmi, saj je človek bitje, ki misli, ljubi, čustvuje, ustvarja, zavedno spreminja naravo, družbo in sebe. /ato tudi ne more biti predmet našega dela. Vedno je namreč dejavnik, na katerega sicer lahko vplivamo, vendar je pri tem odločilno njegovo sodelovanje. Otroka vzgajamo, odraslega pa lahko oblikujemo in spreminjamo samo s samovzgojo. Vsi, ki delajo z ljudmi, vedo, da to ni niti lahko niti vedno uspešno delo. Nekateri imajo zanj več smisla in sposobnosti, drugi manj, nekateri laže navežejo slik in znajo ravnati z ljudmi v vseh okoliščinah. Andragoška didaktika namenja-čedalje več pozornosti tako organizticiji kot metodam vzgoj-no-izohraževalnega dela z odraslimi. Uspešnost izobraževanja namreč ni odvisna le od poteka, marveč tudi od celotne zamisli in organiziranosti kake izobraževalne. oblike. Pri tem moramo upoštevati tudi sodobno stališče, da mora vsak vzgojno-izobraže-valni program vsebovati poleg vsebinske tudi organizacijsko-didaktično zasnovo predvidenega izobraževanja. Programsko delo predpostavlja torej tudi temeljito obvladanje andragoške didaktike. Na seminarju o organizaciji in metodah dopolnilnega izobraževanja so bile predstavljene tele teme: Pcrmanentnost izobraževanja in vzgoje. Odkrivanje potreb po dopolnilnem izobraževanju in usposabljanju. Programiranje in opretivno načrtovanje posameznih izobraževalnih oblik. Metodično oblikovanje posameznih oblik dopolnilnega izobraževanja. Izkušnje o organizaciji izobraževanja ob delu. Vrednotenje dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja in uporaba izobraževalne tehnologije v sodobnem andragoškem procesu. JANA BOŽIČ inštitut. Zavod SRS, za šolstvo z devetimi enotami, pedagogi delajo na RKVI, v sindikatih, na pomembnih mestih v družbe-no-političnih. samoupravnih in upravnih organih. Vendar pa niti v Ljubljani, kjer je osredotočenih največ strokovnih, kadrov, .nismo organizirani v temeljnem pedagoškem društvu. Zaradi tega ne moremo vplivati na to. da bi sprejete rešitve v šolskem sistemu dovolj upoštevale spoznanja in zakonitosti pedagoških ved in da bi bila stališča zasnovana na znanstvenih dosežkih, poenotena v zvezi društev. Vsa dognanja pedagoške znanosti se v praksi ne morejo dovolj uveljavljati, ker ne nastopamo enotno in organizirano, čeprav imamo objektivno zato vse možnosti, kakor je v razpravi poudarila. Tilka Blaha, podpredsednica RK SZDL. Po delegatih v zborih, v publikacijah in na posvetih se lahko v ključimo v javne razprave, ne da bi čakali, da nas kdo pokliče in pritegne k sodelovanju. V odkriti in poglobljeni razpravi o dosedanjem delu in družbeni vlogi zveze je skupščina predlagala za nadaljnje mandatno obdobje tole programsko usmeritev: Obnoviti in obuditi moramo pedtigoska društva na območjih, kjer so že delovala, in poživiti lista, ki so jim pošle moči. Povsod tam. kjer se bodo' pokazale možnosti za delovanje, pa mo-, nuno pomagati društvom, da bodo začivela. Pobudniki in animatorji za tlelo društev naj bodo diplomirani pedagogi, ki se morajo bolj uveljavljati na terenu v vseh delovnih okoljih, zlasti pa delati s praktiki. Pedagoška društva so uspevala in-bodo uspev ala pov sod tam, kjer bo njihovo tlelo temeljilo na praksi v zgoje in izobraževanja. Zato se morajo tudi sekcije decentralizirati. Društva naj vključujejo člane po regionalnem nečelu in združujejo pedagoške delavce vseh ravni vzgoje in izobraževanja (tako kakor je organizirano mariborsko društvo). Delovati pa morajo odprto in pritegovati v svoje vrste tudi laike, ki prostovoljno sodelujejo pri delu z mladino. Pedagoška društva na terenu morajo postati spet ustvarjalen subjekt pri snovanju in uresničevanju preobrazbe vzgoje in izo-braževanja in dajati strokovne spodbude in stališč;! pri sprejemanju odločitev ii. urejanju razmer na svojem področju. Pri tem se morajo tesneje povezovati s SZDL in sindikatom. Pedagoška društva in sekcije morajo skrbeti za pedagoško izpopolnjevanje svojih članov, pa tudi za rekreativ no in družabno življenje z organizacijo raznih srečanj, ekskurzij, obiskov, s čimer se zbližujejo in tesneje povezujejo. Člani društev in sekcij naj bi več kot doslej objavljali članke o svojem delu v strokovnih revijah: Sodobni pedagogiki. Vzgoji in izobraževanju, reviji Otrok in družina, pa tudi v Pedagogi ji in reviji Predškolsko dete. Javnost naj bi pogosteje seznanjali z radijskimi in televizijskimi oddajami. da ne bi ostajali s svojimi težav ami in problemi le v ozkih strokovnih krogih. Uredništvo Sodobne pedagogike pogreša članke iz vzgojne prakse in usmer jenega izobraževan ja JO Delov anje zveze moramo razširiti tako, da bo posegala na različna strokovno teoretična in praktična področja vzgoje in izobraževanja. Ob tem se pa nakazuje potreba, da se moči združijo v novi skeciji za teoretična pedagoška vprašanja. Na ustrezni programski podlagi bi združevala pedagoške delavce, ki se poklicno ukvarjajo pretežno s teoretičnimi in sistemskimi problemi. To so delavci P/E za pedagogiko, Pedagoškega inštituta. Zavoda SRS za šolstvo. Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, kadrovskih šol in vsi tisti praktiki, ki se posebej poglabljajo v pedagoška vprašanja. Ta sekcija bi z organizacijo okroglih miz, krajših specializiranih posvetov in srečanj lahko kakovostno prispevala k pomembnim rešitvam pri organizaciji vzgoje in izobraževanja na različnih ravneh. Srečanja bi bila tudi priložnost za seznanjanje pedagoških delavcev s perečimi problemi in stališči pedagoške znanosti do rešitev. naloga je priprava na kongrč? pedagogov Jugoslavije, ki hč maja 1982 v Sarajevu, kjer bod1! naši člani sodelovali s temo Sti" moupravljanjc učencev in učitč" Ijev v vzgojno-izobraževalnei"| ta procesu v osnovni šoli in z diOT “si gimi prispevki na simpoziju. d« /veza bo pripravila jesen' 1982 posvet slovenskih pedagb' iž( gov s tematiko Delež pedagoški!1 tei znanosti v preobrazbi vzgoje i'1 st* izobraževanja v Sloveniji. ce Nanovo izvoljenemu vodsl'11®!1 zv eze želimo, da bi poživilo on ^ ganizacijo in mobiliziralo peda ^ goške delavce, da bi v čimbolj ^ presegali v dogajanja na vse!1 . področjih vzgojnega delovani"j in tako prispevali k napredki' pedagoške teorije in prakse. TONČKA METELKO Nakazuje se tudi ustanovitev sekcije za domsko pedagogiko. / v eza društev pedagoških delav cev Slovenije bo tako"kot doslej sodelovala z /vezo pedagoških društev-Jugoslavije. Neposredna Alenka Kham-Pi man Janko Belec 75-letnik l'reil kratkim je praznoval svoj 7š-življcnski jnhilej Janko Belce, doma iz prleške metropole, iz l.jitlontera. /egu klenega mota. ki je vse življenje posvetil vzgoji in izohratevanju mladega roda. poznajo ne santo r Bonnirjn, kjer je delal in ustvarjal, temveč po vsej Sloveniji, kot sin kmečkih staršev je hil vajen trdega dela od ranega jutra do poznega večera, ker košček domače zemlje ni mogel dali kruha za rve, se je odločil. da ho posta! učitelj, končal je učiteljišče, jtato pa se posvetil vzgoji in izohratevanju. Služboval je predvsem na svoji domači zemlji, ki mu je tako prirasla k k ega pa ivc tlo Slovenskih goric.' kjer je svetoval in umterjal še po- i sehej mlade učitelje. Bil je zelo i natančen pri delu. Učitelji so 'gtr\^ zelo spoštovali. L Pomurju se je J ^ zavzemal za graditev novih šok i -saj so bile nekatere, stare že ivč inj sto let. popolnoma dotrajane. /avzemal .ve je tudi za gradnjo i P' novih vrtcev, r katerih je veliko č’ pomurskih otrok našlo topel : dom. Spoprijema/ se je s števil-ni mi nalogami na področju I>>! vzgoje in izobraževanja. [ .Njegovo plemenito delo segtl re tudi na področje čebelarstva. \ rzgojHje veliko mladih čebelarjev. ki nadaljujejo delo v tej pomembni gospodarski panogi, /a to njegovo dejavnost je dobil najvišje priznanje red Antona Janše prve stopnje. 1 es čas je bil aktiven družbeno-političen deltt-I rsto let je oral ledino na po- dročjit sindikata r Pomurju, zakur je dobil najvišje slovenska priznanje, ležišče njegovega delu je bilo tudi na področju S/. 1)1. za to je dobi! veliko priznanj. P< 1 Pi I ol se I 111 P' srcu. dti je ni nikoli zapustil, razen takrat, ko ga je okupator izgnal na prisilno delo. I oda tudi takrat se je pridružil borcem proti fašizmu. Življenje je delo... to je bilo njegovo živ/jensko vodih/, kot pedagoški delavec si je prizadeval, da bi dobili vsi otroci enake možnosti za šolanje, le njegove misli so postale danes resnica. Nenehno se je zavzemal za to. da mora ši/la postati središče okolja, v katerem živi. Tu se mora čutiti njen utrip. Čutil je, da je težko in odgovorno učiteljevo delo treba dbbro vrednotili. Šol v oddaljenih krajih ne hi smeli ukinjati, saj ssianovili poklicno svetovalnico, ‘-e leta 1955 pa se je ta dejavnost Ponesla v službo zaposlovanja, to je na takratne okrajne posre-1 hvalnice za delo. To kaže, da • sm0 poklicno usmerjanje od Vsega začetka njegove organizi-r#!)0Mi obravnavali kot del ka- 11 dn ovske politike. Kljub temu pa se je v prvih letih razvoja strokovna služba poklicnega usmerjanja ukvarjala predvsem z razvijanjem metod iiv tehnik poklicnega informiranja in svetovanja mladine. Velik poudarek je bil na individualnem svetovanju tiste mladine, ki se je pomembnosti in težav poklicne izbire zavedala (ali pa so se tega zavedali njihovi starši) in je zato pred poklicno odločitvijo iskala pomoč. Z vidika razvoja zasnove (koncepta) poklicnega usmerjanja lahko ugotovimo, da smo v tem času predvsem razvijali zasnovo strokovnega dela na področju poklicnega svetovanja. Čedalje večje potrebe po strokovnjakih in poglabljanje problemov socialnega razlikovanja, ki so koreninili tudi v poklicnem odločanju, pa so zahtevali drugačno poklicno usmerjanje. Zato je dobrih deset let po ustanovitvi prvih poklicnih svetovalnic v SR Sloveniji služba poklicnega usmerjanja v zavodu za zaposlovanje izdelala enoten program dela, ki se je. začel uresničevati po vsej Sloveniji. Bistvena značilnost tega enotnega programa je, da v vse faze procesa poklicnega usmerjanja vključujemo celotne rodove učencev osnovnih šol, da z njim načrtno razširjamo poklicno usmerjanje v srednje šole in da se lotevamo Napredujemo, toda prepočasi ^ezna konferenca SZDL o usmerjenem izobraževanju Že dolgo je v središču pozor- soluciji X. kongresa ZKJ. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Kot kaže, se veliko sklepov ne uresničuje, ali pa se uresničujejo prepočasi. V dokumente smo zapisali eno, v praksi pa je povsem drugače. To pa pomeni, da smo sprejeli stališča le deklarativno. Vedeti moramo, kaj zajema pojem »usmerjeno izobraževanje«, saj bi bilo nevarno, če bi ga zoževali samo na pripravo za poklic. Ne smemo pozabiti, da spada v usmerjeno izobraževanje poleg izobraževanja 2u delo tudi tisto izobraževanje, ki pripravlja človeka celostno za življenje. Res je, da smo odpravili nekatere prvine dvotirnosti (zdaj nimamo treh tipov srednjih šol: za kvalificirane delavce, tehniško in gimnazijo, temveč enotno srednjo šolo), ki so bile posledica različnih zasnov izobraževalnega programa, vendar pa se pojavlja dvotirnost v drugih oblikah. Očitna je dvotirnost, ki se kaže v možnostih za izobraževanje mladih in odraslih. Izobraževalni sistem še zmeraj podpira stališče, da je redno izobraževanje pravica mladih, zaposleni delavci pa so zapostavljeni. Pravica do izobraževanja in pravica do dela nista usklajeni. Mladi imajo pravico do izobraževanja, težko pa uveljavljajo pravico do dela. To pa ima še druge posledice. Učenci in študenti bi namreč morali imeti poleg drugih tudi materialne obveznosti do združenega dela, ki daje denar za njihovo izobraževanje. Doslej pa tega ni bilo. Študij traja poprečno sedem let; študenti, ki predolgo študirajo ali zapuščajo fakultete, niso dolžni vrniti porabljenega denarja, saj to ni urejeno z zakonom. Če bi hoteli doseči, da bi imeli študentje obveznosti do združenega dela, bi se moralo tudi združeno delo zavezati, da bo sprejelo v delovni odnos tiste študente, ki so končali študij. V razpravi so opozorili na zelo pomembno vprašanje: Zakaj se stališča X. kongresa ZKJ do vzgoje in izobraževanja tako počasi uresničujejo. Razpravljavci so poudarili, da vzrokov za to ne smemo iskati le v vzgoji in izobraževanju. Poglaviten vzrok je prav v tem, da se novosti in spremembe zunaj izobraževanja' — v združenem delu — prepočasi uveljavljajo. Zelo majhne so možnosti, da bi se delavci iz dela vrnili v izobraževanje. Zelo redko se dogaja, da tovarne uvajajo delo v dveh izmenah, zato mladi nimajo možnosti, da bi se vključili v delo. Visokošolske organizacije imajo več vpisanih študentov, da bi se tako zmanjšal pritisk na delovna mesta. To pa ustvarja nov problem: ker se število študentov čezmerno povečuje, še hkrati povečujejo stroški za izobraževanje. Veliko je še nepojasnjenega. | n°st> vprašanje, kako uresniču-: I jerr|o usmerjeno izobraževanje, j p1 je del socialistične samou-s j Pravne preobrazbe našega šol-;.yega sistema. Prav zato je ^vezna konferenca SZDL na-; ženila tej temi posebno razšir-1 sejo, ki jo je pripravil odbor '-vezne konference SZDL za Robraževanje. Na njej so razprav-1 ‘Jali o dosežkih in problemih, ki Ostajajo pri reformi šolstva. ' Razprava je pokazala, da se n>so izpolnile ne družbene zahte-ye, ne pričakovanja. Res je, da tastaja v vzgoji in izobraževanju Neliko težav, toda te so značilne j 'l>di za gospodarstvo in vso družbo. Ena izmed večjih težav na Področju vzgoje in izobraževa-nja je prav gotovo v tem, da-se je preveč razmahnilo visoko šol-1 *'vo, tako glede na število viso-košolskih organizacij kot tudi j glede na število študentov. To širjenje« pa presega naše ! gmotne možnosti. V nekaterih | reP,ublikah se namreč v prve let-S pike vpisuje celo več študentov j ot pa je učencev, ki so končali Srednjo šolo. Iliadi zapuščajo proizvodne Poklice, prav to pa se kaže tudi Po zaposlenih, ki se izobražujejo j 0lJ'delu. Delavci v proizvodnji, ki : Se izobražujejo ob delu, si na vso Hoč prizadevajo, da bi »se rešili« Proizvodnje. Podružbljanje vzgoje in izo-raž.eVanja se še ni uveljavilo ■ dko, kot bi se moralo. Eden I '^hed vzrokov je gotovo v tem, a se gospodarske in druge odlo-c>tve uresničujejo počasi in da Pristojni gospodarski in drugi de-' Ovniki nimajo nanje zadostnega ' vPliva. Tudi z zakonodajo preti-j ravarno: prizadevamo si, da bi reševali z zakoni in šele to, at ostane prepustimo samou-! Pravnemu sporazumevanju in , Ogovarjanju. Delavci odločajo jr denarju, ki je namenjen izo-; rttževanju le takrat, če ga mo-j ri,io dodatno oddeliti. Z denar-; lern. ki se zbira po redni poti, | rjzpolagajo izobraževalne skup-Osti in delavci ne morejo vpli-j a!i na njegovo razporejanje. ' vobodna menjava dela se zelo j P°časi uveljavlja, zato dobivajo Posamezne šole le malo dodat-negrt denarja. Izobraževalne ptipnosti so organizirane presno po teritorialnem načelu in e redkokje po proizvodno-funk-C|°nalnem. Izol^aževanje, še posebno 'rsinerjeno, je tako zelo pove-Zarto z družbenimi potrebami, da bi mu morala družba nameniti cc pozornosti kot doslej. Ob em pa ne smemo pozabiti, da so J' in naloge izobraževanja, in el tega je tudi usmerjeno izo-raževanje, enotni za vso Jugo-s avjjo. prav zaradi tega smo pri-akovali, da se bo izobraževalni 'lstem razvijal na enotnih teme-!■ — tako kot je zapisano v re- Prav gotovo je vprašanje, kakšen profil strokovnega delavca je treba izobraževati. Nekateri menijo, da mora biti izobraževanje neposredna priprava za delovno mesto, drugi pa poudarjajo, da hi bilo to zelo nevarno. Izkušnje v svetu nam kažejo drugače. V deželah, kjer so ta problem temeljito proučili, vztrajajo pri izobraževanju strokovnjakov širokega profila, s širšo splošno kulturo in popolnejšim strokovno-teoretični m znanjem; to je še posebno pomembno pri zdajšnjem tehnič-no-tehnološkem razvoju in nenehnih spremembah pri delu. Temeljito je treba proučiti tudi to, koliko.so nekateri kongresni cilji zapostavljeni ali celo ogroženi — za to pa niso krivi učitelji v šolah, temveč zdajšnje težave v gospodarstvu. Stabilizacijski ukrepi so položaj vzgoje in izobraževanja še poslabšali. Trditev, da je izobraževanje funkcija združenega dela, je popolnoma umestna, saj se mora izobraževanje razvijati po tej poti, vendar smo prav s sistemom financiranja delno vplivali na to, da je izobraževanje lojeno od združenega dela. Številne gospodarske organizacije so takoj po X. kongresu ZKJ in na začetku reforme ukinile »svoja« izobraževalna središča, češ, da naj bi vse usmerjeno izobraževanje pripadalo združenemu delu. To bi bilo seveda prav, vendar doslej še ni tako. - Številni razpravljavci so se odločno zavzeli za to, da mora biti v gradivu bolj poudarjen pomen marksističnega izobraževanja. Da to področje ni primerno obravnavano, so pokazali nedavni dogodki na Kosovu, ki so se jih udeležili tudi učenci in študentje. Prizadevati si je treba, da he za marksistično izobraževanje pripravljena skupna zasnova in skupni programi za vse republike in pokrajini. Tudi izpopolnjevanju vzgoj-no-izobraževalnega sistema v SFRJ na skupnih temeljih je treba nameniti večjo pozornost. Potem ko so posamezne republike postale pristojne za izobraževalno področje, so se v programih začele pojavljati nekatere posebnosti. To je seveda prav, vendar je nastalo tudi veliko nasprotnih teženj. 1.6-16 niso posledica republiških ali pokrajinski h posebnosti, temveč različne obravnave ali nezadostnega sodelovanja med republikami in pokrajinama. In nazadnje: Če imajo lahko enake učbenike za naravoslovne predmete v Vzhodni in Zahodni Nemčiji, zakaj ne bi bilo tako tudi v Jugoslaviji!? O subjektivnih slabostih in o odgovornosti za napake, za to, da le počasi napredujemo, na seji niso govorili. Mi JOVANOVIČ tudi poklicnega usmerjanja v organizacijah združenega dela. Ta enotni program kljub zelo operativnemu prijemu vsebuje toliko teoretičnih izhodišč, da ga lahko štejemo za neformalno zasnovo poklicnega usmerjanja na Slovenskem. Podoben razvoj je doživljalo poklicno usmerjanje tudi v drugih republikah in pokrajinah. Ta razvoj je pripeljal tudi do prve .jugoslovanske zasnove poklicnega usmerjanja. Leta 1969 je namreč Zvezni biro za zaposlovanje pripravil besedilo. Kon-icepcija profesionalne orientacije, Čeprav ta zasnova ni bila uracio potrjena, je veliko pripomogla k uresničevanju teorije in prakse poklicnega usmerjanja. Bistvene misli te zasnove so bile: Usmerjanje je dejavnost, ki zajema celotno človekovo aktivno obdobje. Temeljni namen usmerjanja je vodenje posameznika pri izbiri ene ali več mogočih poti poklicnega razvoja tako, da se vselej lahko dinamično prilagaja, spremembam v svetu dela. Na podlagi že omenjenega enotnega programa dela na področju poklicnega usmerjanja in razvoja splošnega ter strokovnega izobraževanja v Sloveniji pa je bila leta 1 97 1 oblikovana in v skupščini SR Slovenije sprejeta zasnova poklicnega usmerjanja z naslovom Koncept poklicnega usmerjanja v SR Sloveniji in predlogi za nadaljnji razvoj. Iz temeljnih izhodišč te zasnove naj oddelim le tri. — Šolsko in poklicno usmerjanje mora vsakomur omogočiti vsestranski razvoj njegovih sposobnosti, izrabo vseh njegovih zmožnosti in popoln razvoj njegove osebnosti. — Šolsko in poklicno usmerjanje velja čedalje bolj za nujno dejavnost, če hočemo slediti zdajšnjemu položaju, ki ga ustvarja vse hitrejši tehnični, gospodarski in socialni razvoj in ki zahteva zvišanje ravni znanja in kvalifikacije ter zagotovitev smotrne izrabe celotnih virov delovne sile. — Razvoja družbe ne bi bilo mogoče zagotoviti, če večina ljudi ne bi mogla izbirati poklica v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi in če ne bi bila zadovoljna z doseženimi uspehi v poklicu. . Na podlagi teh in drugih izhodišč namenja ta zasnova posebno pozornost razvoju poklicnega in šolskega usmerjanja v osnovnih šolah, zato so na podlagi te zasnove Republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Izobraževalna skupnost SRS, Zavod SRS za šolstvo in Republiški zavod za zaposlovanje leta 1972 izdali dokument Poklicno usmerjanje v osnovnih šolah. V njem opredeljujejo naloge in zadolžitve pri poklicnem uspierjanju učencev v osnovnih šolah. Večanje neskladij med družbenimi potrebami po strokovnih kadrih in poklicnimi odločitvami, ki je izrazitejše predvsem v zadnjem desetletju, pa je pomaknilo težišče poklicnega usmerjanja od posameznika k družbenim vidikom poklicnega usmerjanja. Potrebo po skladnejšem upoštevanju individualnih in družbenih vidikov poklicnega usmerjanja je v stališčih in sklepih jasno izrazil posvet Poklicno usmerjenje kot sestavina kadrovske politike v samoupravno organiziranem združenem delu, ki sta ga leta 1977 organizirala Svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL Slovenije in Slovensko društvo za poklicno usmerjanje. Kaj prispeva k razvoju poklicnega usmerjanja Zasnova poklicnega usmerjanja v socialistični samoupravni družbi? Namen Zasnove poklicnega usmerjanja v socialistični samoupravni družbi je izoblikovati družbene opredelitve o poklicnem usmerjanju in poklicnem razvoju kadrov na današnji razvojni stopnji. Zato zasnova naj- prej opredeljuje družbeno-go- -spodarske, idejnopolitične, samoupravne in znanstvene temelje poklicnega razvoja kadrov in dela v poklicnem usmerjanju, nato sistem, program in organizacijo poklicnega usmerjanja ter na koncu metodiko dela, kadre in etiko. Vse te opredelitve naj prispevajo k razvoju poklicnega usmerjanja, zdaj, ko izgrajujemo samoupravne socialistične odnose v združenem delu. Te cilje pa bomo dosegli le, če se bomo vsi nosilci in izvajalci poklicnega usmerjanja dogovorili o svojih nalogah, obveznostih in odgovornostih na tem področju. Zasnova, ki jo je po široki javni razpravi osvojila' Zveza združenj za poklicno usmerjanje Jugoslavije, je lahko pobuda in podlaga za takšen dogovor. V Sloveniji je takšna pobuda že sprejeta, saj je v akcijskem načrtu priprav uvajanja usmerjenega izobraževanja v visokem šolstvu v poglavju o usmerjanju naloga: Priprava dogovora o usmaH^nju v Izobraževanju in deMpatere nosilci so Izobražen vaippJsfjupnost Slovenije, Zveza skupntfeti za. zaposlovanje, Republiški kpBujte za vzgojo in izQr. braževanje’:ffer telesno kulturo, ZSMS, ZSSfean Gospodarska zbornica Slovenije, usklajevalec pa Koordinacijski odbor za por klicno usmerjanje in usmerjanje vpisa. JANEZ ZALAZNIK Učitelji pomagajo izbirati poklic Usmerjanje in poklicno u-smerjanje se spreminja v neprekinjen, načrten proces, povezan s celotnim vzgojno-izobraževal-nim procesom. Namen takega usmerjanja je doseči zadovoljstvo, uspešnost in čim boljšo storilnost posameznika na delovnem mestu. Dosedanja zakonodaja ni natančneje določala usmerjanja in poklicnega usmerjanja v osnovni šoli. V skladu z družbenimi interesi daje temu področju zdaj pomembnejšo vlogo. Tako navaja zakon o osnovni šoli, da se »usrherjanje spreminja v celoten in sistematičen proces, s celotnim delom osnovne šole«. Zakon poudarja: — vsestranski razvoj otrokovih interesov; — ustrezno odločitev pri izbiri poklica (v smislu usmeritve); — usmerjanje učencev v nadaljnje izobraževanje in delo. Naloge s področja usmerjanja in poklicnega usmerjanja pa se glede na svojo široko zasnova-nost nanašjo ne samo na mentorja poklicnega usmerjanja, pač pa tudi na učitelje, ki imajo večjo vlogo, kot so jo imeli doslej. Uči-. telji naj: — razvijajo interese, sposobnosti in nagnjenja; — usmerjajo učence v njihov lastni razvoj; — vključujejo v delovno in poklicno vzgojo; — razvijajo učencem realne predstave o sebi; — razvijajo sposobnosti za učinkovito sodelovanje z drugimi; — pb podajanju učne snovi predstavijo različne poklice in poklicne zahteve; — sistematično spremljajo učence itn. Da bi učitelj s podajanjem učne snovi z vzgojno-izobraže-valnim delom učence uvajal v spoznavanje temeljnih odnosov in funkcij v gospodarstvu in družbi, mora svoje delo približati življenju. Raznovrstnost predmetov, skozi katere vodi učitelj učence, mu daje veliko priložnosti za postopno seznanjanje otrok z raznimi poklicnimi področji, usmerjanje pa mora biti prilagojeno vsem oblikam učenčeve dejavnosti v šoli od vstopa v šolo do konca šolanja in usklajeno z družbenimi potrebami. Pri svojem delu lahko uporablja različne oblike in metode dela — od tistih, ki učence aktivirajo, do posredovanja informacij v obliki pripovedovanja. Vsekakor so boljše metode in oblike, ki učenca aktivirajo, saj s svojo dejavnostjo najlaže pokaže in ugotovi svoje sposobnosti, nagnjenja in zanimanje. Kaj kaže praksa? Rezultati ankete, ki so jo izpolnili učitelji nekaterih ljubljanskih osnovnih šol, so pokazali tole: Učitelji so po tem, kako pogosto uporabljajo metode in oblike poklicnega usmerjanja razvrstili le-te takole: predavanja, svo-‘ bodne dejavnosti na šoli, spoznavanje različnih del in opravil, individualni pogovori, skupinski pogovori, filmi, razstave, ekskurzije, risbe, dnevnik, ki ga pišejo učenci in na zadnjem mestu pogovori z mojstri. Nekaterih metod kot so: pogovori z mojstri in dnevnik, ki ga pišejo učenci, ponekod sploh ne uporabljajo. Oglejmo ši prikaz v odstotkih. Metode in oblike dela uporablja ne uporablja predavanje (7. in 8. razred) !()()% pogovori 100% , razstave o poklicni tematiki 62,5 % filmi s poklicno tematiko 68,8% spis, referat 31,2% ekskurzije v 8. razredu 81,2% 13 7,5'% 31,2 %'' 68,8 18.8 % Učitelj vodi skupinske in individualne pogovore z učenci. Pri pogovorih imajo učitelji in drugi strokovni delavci tele težave: največ jih navaja, da so učenci nekritični, včasih pa so taki tudi starši;-starši velikokrat precenjujejo sposobnost svojih otrok; posamezni učenci se ne morejo odločiti, kam bi se vpisali ipd. Aktivne oblike sodelovanja učencev, s katerinli razvijamo učenčevo osebnost in mu privzgajamo delovne navade, so razporedili glede na to, kako pogosto jih uporabljajmo, takole: učenci samostojno vodijo in organizirajo razredno uro, učenci pripravijo referate, se o vsebini pogovorijo s sošolci, se vključujejo v šolsko samoupravo, samo- stojno uporabljajo strokovno literaturo v šolski knjižnici, samostojno pripravijo uro po poprejšnjem posvetu z učiteljem in : — skupinsko delo. Na nobeni izmed anketiranih1 šol nimajo krožka za poklicno usmerjanje, pač pa imajo krož'1 ke, v katerih se učenci seznanjajo z različnimi poklici (delo v knjiž^ niči, foto krožek...) Tudi razpravljanj z nekdanjimi učenci,1— osmošolci ne uporabljajo. Nekateri učitelji petih in šestjh razredov so navedli, da je' pb-" klicno usmerjanje v teh razredih” prezgodnje. V praksi pa se doga-* ja, da se mora določeno število osmošolcev v manj kot enem mesecu preusmeriti v manj »oblegano« šolo... ■' IVICA ZDEŠAR Skupina Barva se je predstavila V Jakopičevi galeriji v Ljubljani se je predstavila skupina Barva, ki združuje šest slikarjev in kiparjev. Kot pove njihov manifest, so se ti heterogeni umetniki povezali »iz odpora do eta-bliranega v ahromatskem odra-žanju«, skupna poteza Barve pa je »usmeritev k barvnim možnostim ob zavesti, da se je kolorit v slovenskem prostoru izoblikoval kot-nekaj, kar doseže naš čas in se navezuje na iskanja barvnih možnosti in izraza.« Seveda skupina Barva ne želi historično obnavljati že znanega in izraženega, saj se zaveda, da so barvne možnosti priložnost za ustvarjanje novega v likovno široko zasnovanih pogledih. Zato skupina Barva ne govori o realizmu ali abstrakciji, ne predpisuje oblik in nazorov, pač pa velja njena pozornost barvi. Čeprav manifest ne nakazuje širše opredeljenosti, je precej več kot zgolj premišljeno začrtana usmeritev; je tudi nastop zoper privilegirano etablacijo. Razen hotene usmerjenosti v barvne poudarke pa posameznih slikarjev ne povezujejo ne slogovne opredelitve ne motivika. Zaradi' tolikšne slogovne razvejenosti je skupina na videz krhka, toda ta likovni pluralizem se obetavno razvija ob neizčrpnih možnostih barvnih manifestacij. Drago Hrvacki izhaja v slikah in plastiki iz neokonstruktivi-zma; v njegovih slikah se ubrana razumska urejenost staplja z bogato barvitostjo, tako da geome-trizacija izgubi ostrino zgolj racionalnega. V plastiki se vrača k ploskoviti silhueti človeške oblike in jo izpopolni z linearno, geometrijsko živostjo barvnih kombinacij. Sedanje slike Henrika Marchla se razraščajo v barvni lirizem. S priokusom abstraktnosti se prepušča opojnosti barvne svetlobe. Slikarski svet Franca Novinca se v sedanjem ustvarjanju veže na realno okolje, vendar ne neposredno, ampak bolj v strukturah zaznavnosti okolja in s prosto izbranimi barvami; to deluje magično, skrivnostno in navdaja včasih z občutkom izpraznjenega prostora. Lado Pengov se v ekspresiji Antesovega kova tu in tam oddalji od figuralne kompozicije in napoveduje nove možnosti izraznosti. Maksim Sedej ml. z bujno vegetacijo prikazuje naravo v abstrahirani, tudi sestavljeni podobi. Strukturirana barvna razmerja pri Vinku Tušku so slikarsko ubrana kot »puzzles« z intenziteto barvne polnosti in razodevajo premišljeno kromatiko barvnega učinka. Tudi strukture v plastiki so izrazno različne, upadljive po zamisli in materialu. I. G. Drago Hrvacki: Figura — objekt 5, barvan les, 1979 Učiteljski pevski zbor EMIL ADAMIČ, Ljubljana, Komenskega 19 razpisuje mesto zborovodje Učiteljskega pevskega zbora Slovenije •Pogoji: — dirigent, zborovodja z visoko glasbeno izobrazbo; — imeti mora najmanj 5 let izkušenj kot zborovski dirigent; — imeti mora priznanja ali odličja domačih in tujih zborovskih tekmovanj ali festivalov; — biti mora zavzet kulturno-politični delavec; — predložiti mora enoletni in srednjeročni načrt dela zbora, posebno glede na njegovo pedagoško in animacijsko funkcijo. Delo z zborem bo pogodbeno. Prijave pošljite do 1. maja 1982 na naslov: UPZ »EMIL ADAMIČ«, Ljubljana, Komenskega 19. rtkrati vabimo v zbor nove pevce — prosvetne delavce. FILM ZA MLADINO IN ODRASLE Učna leta izumitelja Polža 2 Najnovejši slovenski film Učna leta izumitelja Polža v režiji Janeta Kavčiča, ki se je pojavil na naših platnih kot prvi film po kriznem obdobju slovenske kinematografije, je namenjen otroku v obdobju pubertete. To ni naključje, temveč del nove programske usmeritve slovenske filmske proizvodnje, ki naj bi v zdajšnjih omejenih možnostih skušala zadovoljiti staro in mlado in razprostreti pahljačo filmskega sporeda tako, da bi bili z njim zadovoljni povprečni in zahtevnejši gledalci. lantnega Fitipaldija, ki se po ničemer ne razlikuje od drugih. Hoditi začne z rokometašem, ki se mu obeta lepa kariera..., usmerjanje, na drugi pa opozarja na »nezaželeno«. Tema našega novega filma obravnava problem, ki se v življenju, posebno pa v vzgoji in izobraževanju, veli kokrat pojavlja. Odločili smo se, da bomo spodbujali ustvarjalnost na vseh področjih življenja, v resnici pa so ustvarjalna hotenja pogosto kamen spotike. Ne samo v kulturi, temveč tudi v gospodarstvu in javnem življenju. Vse, kar je ustaljeno in priznano, je samo po sebi umevno, vse, kar spreminja ustaljeni način življenja, pa vznemirja in povzroča negodovanje. Prav zaradi tega se izkažeta Poležvo prizadevanje in pomoč. njegovih prijateljev, Fitipaldija in Hojke, toliko bolj kot prispodoba tistega zaželenega sveta, v katerem naj bi vladal duh ustvarjalnosti. Žal pa je pri tem lik Hojke, ki postane Polževo dekle, še zmeraj obdelan v preživeli podobi ženske: ženska je moškemu v pomoč, moški pa je njen zaščitnik. Ob prijateljstvu med Violeto in Polžem, ki doživlja starševsko Prav ta prijem je najbolj očiten pri orisu štirih družinskih okolij. Polževo je takšno, da spodbuja ustvarjalnost. Razumevajoča mati, ki ima v svojih srednjih letih voljo za študij na fakulteti tehnične smeri, oče znanstvenik-politolog, ki večno godrnja, ker se sinova raziskovanja kar prevečkrat ponesrečijo, a mu, če je potrebno, vendarle pomaga. Tudi prikazana raven te družine ne postavlja ovir, ko se otrokovo zanimanje prevesi iz razigranosti v igro duha. Nasprotje tej je Violetina stremu- avtoritativni, polni prisile, Aj Polžu simpatični, posamično Pv( se interesi članov križajo pa tu^ povezujejo. Moti pa to, da so vs(nj družine, razen Hojkine, uvpL čene v »višjo družbeno plast« prikazane v skoraj mondene^ stanovanjskem okolju. Sarn1. To misel razvijata scenarist Željko Kozinc in režiser Jane Kavčič v svojem filmu, v katerem so otroci prvič obravnavani resno in s potrbno spoštljivostjo, pa čeprav včasih le z vidika odraslih. Zgodba filma poteka na več ravneh. Njena osrdnja nit je obsedenost štirinajstletnika, da bi odkril zvočno energijo in tako postal v času energetske krize koristen. Ob tej želji, ki se je porodila iz radovednosti in nagnjenja k odkrivanju neznanega, se kažejo odnosi med vrstniki, njihove delovne, interesne in ljubezenske povezave ter odnosi odraslih do otrok. Hojka živi v zastarelem okoljuL prav starši iz tega, socialno nekone liko šibkejšega okolja v film1^ niso prikazani. Li se V razpletu pa se privlačno* filmske pripovedi izgubi. V tef^ delu ni dodelan ritem filnLL Način prikazovanja poskuse'-zmanjša gledalčevo pozornost ij:' intenzivnost doživljanja, ki se o^ koncu znova aktivira. Prikupe^ in duhovit konec, ki nakazuj1 . neuklonljivost ustvarjalne^1 duha pred vsemi nerazumevajC čimi in zaskrbljenimi, razviju V novem filmu Učna leta izumitelja Polža je Jane Kavčič znova poudaril misel, da otroci pri nas nimajo dovolj življenjskega prostora. Njegova junaka sta mladi znanstvenik, imenovan Polž, in njegov prijatelj Fitipaldi. Na fotografiji sta oba junaka, ki ju igrata Miha Petrovčič in Bogdan Zupan Raziskovalni nemir, iskanje podatkov, preskusi, na vse to se odziva glavni junak tega filma. Asociacije, ki preusmerjajo njegovo pozornost k novim možnostim, se porajajo povsod: v igri, pogovoru,.v kinu. V krvi mu je, da vsako ponujeno informacijo uporabi ustvarjalno in jo vključi v svoje početje. Avtorja kažeta Polževo potrebo po ustvarjalnosti in primerjata dečka z njegovimi vrstniki. Nasprotje mhftiega izumitelja je Violeta, na začetku filma Polževo dekle, ki ji starši namenijo poklic profesorice .glasbe. Kljub temu da se Violeta že v začetku odločno upre temu,da bi o njeni usodi odločali drugi, pa razvoj njenega lika kaže, da se sčasoma vendarle prilagodi uspešniški misenosti, v kateri je prostor za ustvarjalnost omejen. Zato tudi zapusti raztresenega in v svoja raziskovanja zagledanega Polža pa tudi ga- pokroviteljstvo prve ljubezni (ki je ni, starši pa si žele, da bi bila to različica pubertetniške ljubezni), so orisani tudi drugačni liki pubertetnikov. Žal pa so tudi pri tem tako kot pri orisu družin nastali preočitni stereotipi, ki prav gotovo škodujejo avtentičnosti dogajanja in spreminjajo za misel filma v tezo, ki naj na eni strani potrjuje »pravilno« vzgojno ška družina za katero je tudi otrok sestavni del poti k uspehu. Fitipaldijeva družina je le nakazana. Odnosi otrok do staršev in staršev do otrok so pri Fitipaldi ju skorajda anarhični, pri Violeti tezo, ki jo razpleta skozi ves filf1^ v razumljivo sporočilo. žn Pripovedni tok filma naj oplemenitila vizualna prispodonj ba. Dogajanje na nudističf plaži, podano z nevsiljivo mižat neseno in fotografijo, ki vklj^ig čuje gola telesa mladih junakov'd; naravno belino kamna in niojli drino morja ter neba, ponazatfe naravno čistost pubertetnika, Hi mu vzgoja z napotki in usmerjate nji nalaga bremena ali spodbude]-, Fotografija se kot prispodob;je uveljavlja še v nekaterih drugih okoljih in daje vsebinske po^ darke filmskemu dogajanju, n, Lahko rečemo, da smo dobiiP< film za pubertetnike — ki bolj p're tezni kot pesniško izpovedi’1'6 plati skuša mlademu človek^ spregovoriti o nekaterih zaHSe manj ali bolj vsakdanjih probleSr mih. Kot tak ni sodobna pravljic® za najmlajše, temveč možnost spoznavanje in primerjavo puSa bertetniških problemov, ki se p0^ javljajo v življenju, s tistimi tPC platnu. Hkrati je film tudi infoi'*'’ macija za odrasle, saj bodo ’!°t njega spoznali nekatere vidiHo pubertetnikovih odzivov na oki)t>c Ue- . , k MIRJANA BORČIČ Koledar prireditev v Cankarjevem domu 1 ni b, c; RAZSTAVE Od 1. do 7. aprila Spodnje preddverje France Mesarič IPi Ve Fotografska razstava SLOVENSKI DOMOVI ZA STARr LJUDI, ki jo je v sodelovanju s Cankarj^c vim domom pripravil Foto klub Planinski zveze Slovenije. L Razstava »TITO MED NAMI« r£ Pripravil jo jc Mestni muzej, Ljubljane L sodelovanju s Cankarjevim domom. ni h Razstava prikazuje slikovno gradivo, dokumente in predmete,'jn pričajo o Titovih bivanjih in njegovih prijateljskih srečanjih v Lju%j Od 18. aprila do 4. maja Spodnje preddverje »Naši dosežki 82« Ijani. Med prireditvami in nekaterimi drugimi dejavnostmi v rednem programu občinskih zvez kulturnih organizacij v Ljubljani, ki potekajo v spomladanskem obdobju po kulturno umetniških društvih in skupinah, šolah, krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah v ljubljanskih občinah, bo v tem času — poleg rednih prireditev v osrednjih kulturnih ustanovah — še nekaj pomembnih prireditev na ravni mesta. Tako se bodo zvrstile v zdaj že tradicionalni vsakoletni akciji Naši dosežki, ki jo organizira Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljan-a, od 15. marca do 7. junija 1982, revije pevskih zborov in oktetov Ljubljanskega pevskega združenja ter folklornih skupin v naši osrednji kulturni hiši — Cankarjevem domu ter gledališke predstave v Šentjakobskem gledališču in ex tempere 82 — Podoba Ljubljane z razstavo izbranih del*v .Atriju Magistrata. Zaradi močne »mestne« in dobršnega dela nacionalne kulture, zbrane v Ljubljani, velja ponekod prepričanje, da ljubiteljstvo ne premore ustvarjalnih in poustvarjalnih vrednot in da po kakovosti svojih dosežkov močno zaostaja za dejavnostjo poklicnih umetnikov. Ža prene-katere skupine ali celo zvrsti to seveda velja, toda v razvejenem kulturnem življenju si je veliko amaterskih ansamblov, ki delujejo že več desetletij in si prizadevajo za kakovost, utrdilo svoj sloves in si zaslužilo priznanja domače in tuje kulturne javnosti pa tudi strokovne kritike. Mednje sodijo nedvomno vokalno-glasbene skupine. In prav te imajo v letošnjih »Naših dosežkih 82« pomembno mesto. Tako bodo zbori in okteti s svojimi sporedi partizanskih, revolucionarnih, borbenih ter slovenskih narodnih in umetnih pesmi prispevali pomemben delež k predkongresnemu in kongresnemu ozračju, junijska revija folklornih skupin pa bo s pisanim sporedom jugoslovanskih pesmi in plesov manifestacija bratstvajn enotnosti. BRANKO DOBRAVC Od 20. aprila do 9. maja Razstava Preddverje PARTIZANSKO GLEDALIŠČE velike dvorane med NOB. Ul h« di gi tl; KONCERTI Sreda, 21. aprila Mala dvorana Razstava prikazuje Partizansko lutkovno gledališče in živo gled:’0| lišče med NOB. ii< — Vse razstave so odprte vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ut‘Se v soboto in nedeljo pa od 9. do 13. ure. (Ji E. N KONCERT MARIBORSKEGA KOMOfv] NEGA ORKESTRA pod vodstvom Jaroslavi: Bilika s slovenskim programom (Ramovž, Ivaf čič, A. Lajovic, Dolar). St KONCERT ZA PLESALCA IN TOLKALA ^ Nastopajo Vojko Vidmar in STUDIO ZA TOf' KALA KONCERT ZA PLESALCA IN TOLKAL 0| je zamišljen kot prvi poskus komornega večcUj za enega plesalca, vrste predstave, ki je zcfnj redka, saj je v Evropi ni bilo vse od Kreutzberg cji pa tudi na ameriški sceni — ki je sicer izred^j Četrtek, 22. aprila Srednja dvorana bogata in raznovrstna — je bilo le malo terfjn Koreografija Pia in Pino Mlakar, Majna Sevni’z. Milko Šparemblek in Vojko Vidmar. Luč L. režija: Milko Šparemblek. n. Opozarjamo vas na možnost spremembe koledarja. Prosimo. preverjate v dnevnem časopisu (DELO, Ljubljanski dnevnik) ali pr1^ site za informacijo v Cankarje.em domu. Za skupine lahko pošlje tudi naročilnico. Vstopnice so \ prodaji pri blagajni Cankarjeve! ,j( doma v Emonskem prehodu vsak dan (razen nedelje) od 9. do 14. u|[t in od 17. do 19. ure, oziroma do začetka predstave. Rezervacije p:b( teletonu 222-815. KNJIŽNE novosti pri mladinski knjigi Za razvedrilo in razmišljanje pr letos se je založba Mla-p^iska knjiga potrudila s kako-'z^’ro novega branja za 1,15}, bralce, saj je pred nedav-rst'n' 'zdala v zbirki Sinji galeb itj.est knjig z zelo raznovrstno mo-et V|k° (tri so še lanskoletni dolg tu l,ložbe) in novo delo Antona goliča. Izmed sedmih letošnjih ^Jsedil so kar tri napisali sloven-11 [ avtorji; to kaže prizadevanja fa °?he, da bi mladino čim bolje 0s v^nanila s slovenskimi pisatelji. 4/birka Sinji galeb kot ena nnj-nuj^ejših zbirk Mladinske knjige ;0\ aranja tradicijo: s svojimi izda-; irati želi dati šolarjem dobro, 0rOceni in kakovostno knjigo. V jeij avetku je izhajalo v Sinjem ga-aj’e"u osem knjig na leto; name-:Ane so bile učencem višjih ra-jov^tlov osemletke in so izhajale /ijl| septembra do oktobra na-lni| dnjega šolskega leta. Zadnja eta pa izide zaradi vse težjih ra-^aier v založništvu vsako leto le J0. es'knjig, zmanjšala pa se je tudi Črt p Va naklada. ^rve tri knjige, ki spadajo še k 70> iUn T .mu letniku, so namenjene ,v,riek°liko mlajšim bralcem, ven-spadajo med tako izvirno in tiai ko vi to berivo, da bodo gotovo ^.'"timive tudi za starejše. To so jg.^jige: Williama Judsona Mrzla je^ka, Franza Hohlerja Cipo in M 0.neta Partljiča Hotel sem pri-gifn sonce. jU stavna junaka pustolovske pdbe MRZLA REKA sta tri-ajstletna Lizzy in njen mlajši biiPolbrat Tim. Knjiga se začenja z Pfe|rosPek:tivno pripovedjo osta-Lizzy: o usodnem izletu s ik^anujem po reki na gozdnatem atfSeveru. Na poti zaidejo, se pone-'l^ijo na brzicah in oče umre. 'c' lroka, vajena trdega življenja, zastaneta na začetku zime čisto ^Tma. v nepreglednih gozdovih, jo^oraj brez hrane in opreme. Ali [Vvosta spet našla pot do ljudi? Ker o'*« iznajdljiva in odločna, ne 1 iTOupata. Reši ju povezanost in 1 ‘ovarištvo. V boju za obstanek 'Odraščata in dozorevata. V nju-lern boju z zimsko naravo naj- Dachau dejo potrditev najvrednejša čustva, ki lahko družijo ljudi. To je knjiga, ki potrjuje zaupanje v človeka, v prijateljstvo. Lahko jo torej uvrstimo v pustolovsko beletristiko, toda tokrat ne gre le za napeto branje, saj bodo skozenj mladi na nekoliko drugačen način spoznali vrednost tovarištva. Knjiga je torej nekakšna vzgojna povest, ki pa vzgaja tako privlačno, da ji lahko to oznako, ki jo večkrat uporabljamo v negativnem pomenu, tokrat štejemo v dobro. ČIPO je svojevrstno izvirno fantazijsko branje. Šolarčka Čipa si je pisatelj preprosto izmislil. To je zabaven in nenavaden deček, saj se mu sanjajo same neverjetne stvari, za njimi pa ostajajo sami verjetni sledovi. Cipo potuje po otokih skupaj s pilotom: z njim prisanja in odsa-nja vse mogoče, dokler vse začarano ne postane takšno, kot je bilo prej in se vrne tja, kjer mora biti. Zgodba o Čipu je sveže, prijetno in humorno branje, ki bogati otrokov fantazijski svet. Tretja knjiga iz prejšnjega letnika HOTEL SEM PRIJETI SONCE je oblikovno in vsebinsko pravo nasprotje prejšnji: sestavljajo jo krajše realistične zgodbe iz pisateljevega življenja. Čeprav sta zanje značilni humornost in ironija, se pripoved vendar včasih prevesi v tragično eksistencialno podobo živega bitja. Skozi zabavo vodijo torej te zgodbe v razmišljanje o pravilnosti našega ravnanja v navidez vsakdanjih položajih in v našem vsakdanjem okolju. Mlajši bralec se bo lahko poglobil v osebe iz zgodb, tehtal njihova dejanja, ravnanja in razmerja med njimi; spoznal bo del pisateljevega življenja, pri tem pa bo dognal marsikaj o življenju, svetu, ljudeh nasploh in tudi o sebi. Prva knjiga novega letnika je ZLATA DRSALKA Ilone Bor-ske. Tematsko posega besedilo v svet mladih športnikov, umet- nostnih drsalcev. Gre za humorno napisano otroško detektivko, za delo, ki pa se dotika tudi bolečih potez človeškega značaja, kakršni sta častihlepnost in goljufija, pa tudi dobrote, tovarištva in resničnega veselja. PETER ON OGI ZAJEC je eden najbolj znanih romanov pri nas skoraj neznanega albanskega pisatelja Rifata Kokaja. Knjiga pa je še toliko bolj pomembna, ker je to eden izmed redkih prevodov iz albanske književnosti in prvi, ki je namenjen mladini. Zgodba posega v vojni čas, junaki, ki v njej nastopajo, pa so neverjetno podobni svojim vrstnikom po vsem svetu: so radovedni, nagajivi, razigrani in zaletavi, z veliko željo po pustolovščinah. Najbrž bo marsikdo izmed vseh novih knjig odprl najprej prav VANDO, delo Vitana Mala. To je napeta pripoved o Klemenovih prvih resnejših korakih vživljenje, v dosti manj zabaven in brezskrben svet odra- slih. Vitan Mal s to knjigo spet potrjuje svojo sposobnost vživ-Ijanja v mladostnikov svet, v njegove težave in zadrege. V tej Malovi knjigi bo odraščajoči otrok našel sebe, poistil se bo z junaki zgodbe in podoživljal njihove prigode. Poleg knjig iz. zbirke Sinjega galeba pa je izšla še ena novost: knjiga Antona Ingoliča NEMIR MLADOSTNIKA, ki je pravzaprav nadaljevanje njegove knjige Zgodbe mojega jutra. Tudi v tem besedilu so zapisani spomini na šolska leta. le da na višješolska in na enoletni študi j v Parizu. Knjiga je primerna tudi za odraslega bralca, saj osvetljuje pisateljevo življenje: njegov rpladostni nemir, razmišljanja in življenjsko dinamičnost. Zapis se konča pred začetkom pisateljevega visokošolskega študija, poleti 1 928 — bralec pa ve, da je ostalo še veliko snovi za nova poglavja. VLASTA KUNEJ č zloglasnem in najstarejšem |jjemškem koncentracijskem ta-. orišču je izšlo v svetu že veliko ^Publikacij. Slovenci smo morali akati na tako knjigo kar 36. let. obU(j0 zanj0 so (jaij našj preži-h f3boriščniki. Lotili so se zelo Rf ahtevne in odgovorne naloge in -jeJ° dostojno opravili. sH ^bornik Dachau je izdala za-j°zba Borec, ki ima vsako leto v ^r°gramu pomembna dela o naši ef^VolUciji. Knjiga obsega 534 Dni bogatega gradiva. Name-Jena je vsem, ki jih zanima naša I godovina, saj opisuje trpljenje ufLn Ponižanja, ki so ga morali do-f.Hti naši rodoljubi v nemških ^n|čevalnih taboriščih. Še pose-,eJ Jo priporočamo našemu mla-etriu rodu zato, da se seznani z gmotami in nasiljem nacistov ad našimi rojaki. ds , Monografija obsega tri dokaj . sežna poglavja, in sicer: do-iri.KUrrientarni in spominski del in Lestav prilog, ki dopolnjujejo rugo gradivo. Tako zasnovana pga je nedvomno dragocena, KvdI bralec iz nje celoten Tf^gied na življenje in delo tabo- al V dokumentarnem delu nam ,ane Šinkovec razgrne zgodo-4 j,lnsk' razvoj taborišča, od začelji , 0v pa prav do tistega trenutka, 0 so taboriščnike osvobodili za-^ ohfv zavezn’k>- Avtor v strnjeni ej 'ki 'n na podlagi arhivskega d kradiva Pr>kaže ustroj in delova-•gi J® Dborišča, govori o jetnikih, o jiL. u ki so ga morali opravljati, ■C. j'Sc'Pbnskih postopkih, boleznih ii( Poskusih, ki so jih opravljali na UaP<)rnikih, o številu mrtvih, r^dnjih dnevih v taborišču, tfe-Tid 'h’ ko je prišla svoboda ter o M,procesih nad krvniki tega eL ?e'0 dragocen je spominski u' tC ’ ^ njem najdemo podatke o f ^'gosjovanih, ki so bili v tem ta-| or|šču ter še posebej .o delu ju- goslovanskih komunistov, ki so kljub močnemu terorju okupatorjevih krvnikov opravili svojo poslansko nalogo. V nadaljevanju 37 avtorjev iz različnih krajev Slovenije opisuje svoja doživetja v tem taborišču. Pred nami se razgrnejo številni in nepozabni prizori. To je izredno dragoceno in škoda, da bi ostalo nezapisano. Iz vsega tega se zrcali misel, da se taka grozodejstva ne smejo'več ponoviti. Tukaj zasledimo tudi nekaj pesmi,-ki so bile skovane sredi najtežjih dni naše . zgodovine. V njih se zrcalita trpljenje in želja po svobodi: Zadnji del zbornika vsebuje bogate priloge. Tu so sestavine Dachavskega poročevalca, ki so ga izdajali jetniki, tu najdemo podatke o številu Slovencev ki so doživljali grozote v tem peklu. Dragoceni so tudi podatki o 1 številu podružnic tega taborišča, ki so bile raztresene po vsej Nemčiji, saj to bogati zbornik. Zbornik vsebuje bogato slikovno gradivo, in zemljevid s pomembnejšemi koncentracijskimi taborišči v Nemčiji. Žal pa v zborniku pogrešamo seznam Slovencev, ki so za vedno ostali v tem taborišču. To bi vsekakor še bolj obogatilo knjigo. Najbrž bi kazalo tudi proučiti, s katerega območja slovenskega ozemlja je bilo največ zapornikov. Z izidom tega zbornika smo Slovenci postali zopet bogatejši. Zbornik bo rabil tudi našim pedagoškim delavcem, da bodo lažje predstavili našemu mlademu rodu trpljenje naših ljudi v fašističnih taboriščih. Knjiga, ki je starejšim v spomin, mladim pa v opozorilo, da se take stvari ne smejo več ponoviti. Zbornik je upravičeno dobil zasluženo priznanje, saj je bil lani nagrajen s Kajuhovo nagra-do. DRAGO NOVAK Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom Zavod SRS za šolstvo je v zbirki Novi vidiki (št. 36) izdal ob koncu lanskega leta delo Avgusta Lešnika TITOVA PARTIJA V BOJU S STALINOVIM DOGMATIZMOM. Delo obravnava eno najtežjih obdobij v zgodovini povojne Jugoslavije, ko je morala Titova partija v boju s Satlinom še enkrat braniti težko izbojevano svobodo in pravico do svoje poti v socializem. V knjigi so podane korenine spora, ki izvirajo iz odnosov med kominterno in KPJ (1919 — 1941), se stopnjujejo v Stalinovem odnosu do jugoslovanske socialistične revolucije in prerastejo v odkrit spor v času in-formbiroja. Zgodovinski pregled sklepata Beograjska in Moskovska deklaracija, s katerima je bila priznana pravica slehernemu narodu, da sam odloča o poteh graditve socializma v svoji deželi. Žal kasnejši dogodki v prkasi tega niso potrdili. V mislih imamo krvave dogodke na Madžarskem leta 1956, vkorakanje sil varšavskega pakta na Češkoslovaško 1968, v skrajni konsekvenci pa tudi trenutna dogajanja na Poljskem. Komunistična partija Jugoslavije je bila edina med evropskimi partijami, ki je med drugo svetovno vojno s svojimi silami izvedla socialistično revolucijo. Toda že kmalu po vojni smo pri urejanju raznih vprašanj političnega, kulturnega, gospodarskega in drugega sodelovanja prišli v navzkriž s sovjetskimi predstavniki. -Naša prizadevanja po samostojni poti so nujno morala trčili,ob Stfdinovo težnjo, da si go- spodarsko in politično podredi vse na novo nastale socialistične države, pa tudi ob njegove he-gemonistične račune, da bi obdržal popolno nadzorstvo nad politiko komunističnih partij tako socialističnih kot tudi kapitalističnih dežel. Posebej mu je šlo za to, da bi strl neodvisno politiko Jugoslavije, ki jc zaradi zmagovite revolucije uživala velik ugled; zakaj pra^ njen zgled, je po Stalinovem mnenju spodkopaval disciplino in »po-hujšljiVo« vplival na dežele in parti je v socialističnem taboru in na vsa komunistična gibanja po svetu. V tem sporu je Jugoslavija ostala popolnoma sama. Med komunističnimi partijami je vladala brezpogojna poslušnost Moskvi kot v času kominterne. Z zahodnimi silami pa smo bili v sporu po eni strani zaradi državnih meja, po drugi strani pa zaradi različnega družbenega sistema. Kot sredstvo za zlom in podreditev KP Jugoslavije je Stalin uporabil informbiro devetih komunističnih partij. S pomočjo najuglednejših komunističnih partij je hotel izpeljati neubranljiv politični pritisk na KP Jugoslavije, jo »disciplinirati« in zlomiti ter tako ustvariti svarilen zgled za druge partije. Vpliv spora z informbirojem na kasnejši razvoj Jugoslavije je očiten. Današnja Jugoslavija kot dežela demokratičnega in samoupravnega socializma, nacionalne enakopravnosti in neuvrš-. čenč zunanje politike, je prav go-, tovo dosežek dveh tesno povezanih zgodovinskih dejstev - oborožene socialistične revolucije in spora z informbirojem. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje, ali je do spora prišlo zato, ker smo bili drugačni od tistih, s katerimi smo se sprli, oziroma ali so razlike, ki so danes tako očitne, izključno rezultat spora z informbirojem? Po drugi strani pa je spor odprl cel kompleks vprašanj, povezanih z odnosi med socialističnimi silami in državami, v katerih so na oblasti komunistične partije; predvsem gre tu za odnos do prve dežele socializma, kakor tudi vprašanje svobodnega razvoja socializma v posameznih deželah. Že sam spor je pokazal,- da so nesporazumi mogoči in da se vseh problemov ne da razložiti, a še manj reševati z nekimi standardnimi parolami, kot so »bratsko sodelovanje«, »višji interesi«, »internacionalištične obveznosti« itd. Kasnejši razvoj je v celoti potrdil naše stališče, da je to eno najtežjih vprašanj sodobnega socializma. Nasprotja in konflikti, ki so se pojavili v zadnjih letih v odnosih med komunističnimi partijami in socialističnimi deželami samo potrjujejo, kako pomemben in aktualen je ta problem. /ato velja leto 1948 za mejnik novega obdobja v zgodovini jugoslovanske socialistične revolucije in za začetek boja za nove odnose v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Delo, ki nima narave zgodovinske- rekonstrukcije, temveč poskuša spor teoretično osvetliti, je pisano poljudno z željo, da bi služilo oziroma bilo dostopno čim širšemu krogu bralcev. Prav zadnji čas pa je potrebo po takšnih delih na to tematiko postavil izredno v ospredje. JOŽE CIPERLE Koristno berivo za pionirje, mentorje in starše Zveza prijateljev mladine Slovenije bo v letošnjem jubilejnem letu Zveze pionirjev Jugoslavije pripravila veliko novih publikacij, namenjenih pionirjem, njihovim mentorjem, pa tudi staršem. Mednje sodi: brošura ob letošnjem zboru pionirjev'v Črnomlju) izšla bo junija, knjiga o tekmovanju pionirjev v poznavanju krajev iz NOV in njihove zgodovine — Osvajanje znakov partizanskih enot, ki bo kmalu natisnjena, in Almanah o 40-letnem razvoju, delu in uspehih Zveze pionirjev Jugoslavije, ki bo — hkrati s pesmarico in kaseto izšel ob začetku prihodnjega šolskega leta. Prav bi bilo, da bi vsi pionirji in mentorji prebrali, še posebno v letošnjem jubilejnem letu, prijetno in koristno berivo, ki je še na voljo. Naj povemo, da odlikuje publikacije poleg prijetne vsebine tudi zelo dostopna cena. PRIROČNIK ZA DELO S PIONIRJI je izdala ZPM Slovenije. Cena 60 din. V dvajsetih poglavjih je opisano marsikaj kar je koristno in zanimivo za pionirje in njihove mentorje: JPI, programiranje dela v pionirskih kolektivih, samoupravljanje v ZPJ, marksistična vzgoja pionirjev, solidarnost med pionirji, mentorstvo v pionirski organizaciji, različne prostočasne dejavnosti s pionirji, celodnevna šola, sprejem v Zvezo pionirjev in Zvezo socialistične mladine Slovenije in še marsikaj. VESELE IN ZDRAVE POČITNICE je izdala ZPM Slovenije. Cena: 50 din. V knjigi st> na 163 straneh zbrani praktični nasveti za organiziranje letovanj in zimovanj in drugih rekreacijskih dejavnosti med počitnicami. Priročnik obravnava organizacijo pedagoško-rekreacijskih dejavnosti, govori o zdravstveno-hi-gienskih normativih v počitniških objektih, s praktičnimi zgledi ponazarja vsebino programa kluba vzgojiteljev, pedagoško dokumentacijo na letovanjih, opis dela tehničnega in vzgojnega osebja in še veliko drugih praktičnih stvari pri pripravi in izvedbi letovanj, zimovanj, taborjenj in pohodov. Knjiga je nepogrešljiv pripomoček pri delu koordinacijskih odborov ali komisij za letovanje pri občinskih zvezah prijateljev mladine, pri ustanavljanju in delu klubov vzgojiteljev. IGRE — taborniški priročnik, so izdale in založile: Komisija za založniško dejavnost pri predsedstvu republiške konference Zveze tabornikov Slovenije, Planinska založba Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Cena: 80 din. Priročnik nam prikazuje in predstavlja primerne in dobre igre, s katerimi otroka zaposlimo, ga razvedrimo in spodbudimo za koristno delo. Pri izbiri iger moramo upoštevati letni čas, kraj. varnost za igro, starost in razpoloženje otrok, hkrati pa morajo biti igre dobro pripravljene. Knjiga predstavlja in razlaga igre na izletih, zimske igre. igre ob vodi in v njej, v gozdu, igre za deževne in puste dni. LJUBLJANA — MESTO HEROJ, izdala ZPM Slovenije ob lanskoletnem zboru jugoslovanskih pionirjev v Ljubljani. Cena 22 din. Knjižica je posvečena osvobodilnemu boju prebivalcev našega glavnega mesta. Napisali so jo naši priznani strokovnjaki tako, da se vsakdo, ki jo vzame v roke, ob njenem prebiranju, lahko kar najbolje seznani z bojem mesta, ki je bilo prvo v Jugoslaviji odlikovano z redom heroja. OTROŠTVO V SENCI VOJNIH DNI je izdala ZPM Slovenije. Cena: 120 din za šole in občinske zveze prijateljev mladine^OO din pa za knjigarne in posameznike. Namen in osrednjo zamisel knjige najlepše ponazarja tale Titova misel, ki je vtkana v knjigo: »Kadar gredo v boj možje, vojska, ki jo je ustvarila država, odrasli možje, je to njihova dolžnost do domovine, dolžnost vsakega državljana in rodoljuba. Kadar pa gredo v boj otroci dvanajstih, trinajstih in štirinajstih ali petnajstih let, vedoč,' da bodo v njem padli, tedaj to ni več dolžnost do domovine, tedaj je to nadčloveško junaštvo mladih ljudi, ki žrtvujejo sebe —. čeprav v življenje niti stopili niso—da bi bili prihodnji rodovi srečni.« Prispevki v knjigi so povzetki iz raziskovalnih del in spoznanj naših priznanih strokovnjakov in iz spominskih gradiv in člankov. Dva prispevka sta napisana povsem na novo in sta zaradi tega še posebno pomembna: Skrb za ogrožene družine z otroki in za ilegalčke v Ljubljani in Odnos ljudske revolucionarne oblasti do otroka v letih 1944 in 194,5. Vse navedene knjige lahko naročite pismeno (po pošti) ali osebno na Zvezi prijateljev mla--dine Slovenije, Miklošičeva 16-II, Ljubljana. Zveza prijateljev mladine Slovenije ima na zalogi še marsikaj kar vas bo morda pritegnilo, npr. knjižice iz zbirke Cicibanove urice — za predšolsko vzgojo in za vzgojo mlajših šolarjev (to šo priročniki za vzgojitelje in starše z mnogimi koristnimi napotki in nasveti) itd. DARINKA RUS Pouk naravoslovnih predmetov v prvem letniku srednjega izobraževanja je predvsem eksperimentalen in poleg učiteljevih poskusov v veliki meri predvideva tudi vaje učencev. Povečana dejavnost spodbuja učence k ustvarjalnemu delu. razvija njihovo osebnost v celoti in jih iz objektov spreminja v subjekte izobraževanja. V ta namen ima učenec v naravoslovni učilnici namesto stola in mize delovno mesto z vsemi potrebnimi instalacijami: pri pouku pa uporablja učila. Namenske učilnice za naravoslovne predrhete so bile prikazane leta 10S1 na razstavi učil. in šolske opreme v Ljubljani. Zda j so po mnogih šolah na Slovenskem že urejene, drugod pa se bo začel v njih pouk v šolskem letu 1 982/S3. Te učilnice imajo na jpotrebne jšo inštalaci jsko opremo (električni razdelilnik, razdelilnik za vodo in plin, inštalacijske bloke in napetostne izvire) in učila. Z učili prikazuje učitelj učencem dražje in zahtevnejše poskuse, učenci pa delajo sami predvsem tiste poskuse, s katerimi spoznavajo fiziko kot eksperimentalno znanost. Delo v namenskih učilnicah je zelo zahtevno za učitelje in za mnoge tudi novo, zato se morajo zanj usposobiti. Zavod SR Slovenije za šolstvo je pozimi I 982 skupaj s Slovenijales inženiringom. ki postavlja in opremlja namenske učilnice po šolah, or- Pouk fizike v namenski učilnici J; gantztral seminarje za usposabljanje učiteljev. Seminar za učitelje fizike je bil prvi teden februarja 1982 v Šolskem centru Borisa Ziherla v Škofji Loki. ki ima poleg velike predavalnice pet namenskih naravoslovnih učilnic, v katerih je bilo mogoče eksperimentalno delo učiteljev v manjših skupinah. Da so lahko v si udeleženci praktično delali z učili, si jih je bilo treba izposoditi iz srednjih šol v Škofji Loki. Kranju. Ljubljani. Titovem Velenju itd. Seminarja se je udeležilo 170 učiteljev iz l()š šol. in sicer v dveh skupinah po tri dni. Polovica časa je bila namenjena eksperimentalnemu delu. polovica pa predavanjem in razpravam. Predavanja so bila deloma strokovna, deloma pa so obravnavala praktične probleme pri pouku fizike v prvem letniku. Vsebina predavanj bo izšla v posebni prilogi Obzornika za matematiko in fiziko. V okviru seminarja sta bili organizirani dve razpravi, na katerih so se učitel ji lahko razgovorili o problemih pri organizaciji in izvedbi pouka v 1. letniku. Prva je bila namenjena problematiki v zvezi z opremljanjem učilnic. Učitelji so se s predstavniki financerjev. izvajalci opremljanja in proizvajalci učil pogovorili o ,problemih pri preurejanju posameznih šol, ki so si marsikje podobni. Izpostavljen je bil problem šol. ki se niso vključile v fi- nanciranje preko Izobraževalne skupnosti Slovenije in bodo morale zdaj dobiti denar od svojih posebnih izobraževalnih skupnosti. Poseben problem pri opremi jan ju pa je servis za učila, ki jih od različnih proizvajalcev in iz uvoza dobavlja šolam Slo; venijales. Predstavnik VTO lizika FNT je izjavil, da bi bil oddelek zg fiziko pripravljen prevzeti servis, če bi imel zagotovi jeno-dobavo rezervnih delov. Druga razprava je bila namenjena didaktičnemu kompletu za fiziko in prvi letnik srednjega izobraževanja. Učitelji so povedali svoje izkušnje s poučevanjem po novem učnem načrtu in učbeniku. Vtis je bil v glavnem ugoden. Učitelji in avtorji učbenika so se domenili, kaj je mogoče izpustiti, če bi učiteljem primanjkovaločasa za predelavo celotne snovi. To so poglavja prenos informacij, valovanje in delci, osnovni delci ter vesolje, ki niso bistvena za razumevanje nadaljnjih vsebin. Ker učenci ne obdrži jo osnovnošolskih učbenikov in nimajo od kod ponavljati, bi bilo koristno, da bi prvi zvezek učbenika vseboval kratek pregled fizike iz osnovne šole. Čim prej pa morata tudi iziti predvidena zvezka z metodičnimi navodili za učitelja in fizikalnim berilom za učence, da bodo laže pripravljali seminarske naloge. V eksperimentalnem delu seminarja so se učitelji seznanili z nekaterimi učili, ki so predvidena za pouk fizike v 1. letniku in ki jih Slovenijales dobavlja šolam po pogodbi z Izobraževalno skupnostjo Slovenije. Delo je potekalo v šestih skupinah. v katerih šo udeleženci poti strokovnim vodstvom v dveh urah napravili nekaj temeljnih poskusov. V prvi skupini so se seznanili z inštalacijami in opremo v učilnici, še posebej z malonapetostnimi izviri SMI-03. ki so jih razvili pri Iskri za pouk. S poskusom so spoznali delovanje tokovnega zaščitnega stikala in videli tudi druge pasivne zaščitne ukrepe v učilnici. V drugi skupini so se učitelji seznanili z nekaterimi vajami za učence, ki jih je mogoče napraviti z zbirko Zavoda za šolsko opremo jz Zagreba. Ob teh sicer preprostih vajah so spoznali enega od mogočih načinov za izvajanje vaj v razredu, zlasti njihovoorganizacijo. Ker učitelji še nimajo laborantov in ker nimajo dov pl j časa za priprav 1 jan je Vaj. je pomembno naučiti učence. kako naj v začetku ure razdelijo potrebne aparate in pribor, kako naj smotrno izvedejo vajo in kako naj končno tudi ves pribor pospravijo tako. da je pripravljen za izvajanje vaje v naslednjem oddelku. Žal je bilo za izvedbo učnega načrta iz fizike nujno uvoziti precej učil. ki jih pri nas ne izdelujemo. Nekaterih od njih, npr. cevi zbirke Teltron, zaradi prevelike zahtevnosti pri nas nikoli ne bomo mogli izdelovati. To pa ne velja za učila podjetja Unilab za poskuse s fotoefektom ter elektromagnetnim nihanjem in valovanjem. Udeleženci so z uvoženimi učili delali v štirih skupinah. Pri tem so se seznanili z. osnovnimi poskusi iz valovne optike, ki jih je bilo mogoče pri-kazati z laserjem in učili firme Griffin. obdelali so električna nihanja in napravili več poskusov z mikrovalovi z učili firme Unilab ter se seznanili z zbirko Teltron. namenjeni) pojavom v zvezi s prostimi elektroni, na katerih sloni precejšen del učnega načrta..Poleg praktičnega dela z napravami je bilo za učitelje zlasti koristno, da so bila navodila za vse poskuse in vaje tudi napisana in razmnožena; to je lep prispevek k navodilom za učitel ja v eksperimentalnem priročniku za fiziko. Učitelji so bili z eksperimentalnim delom na seminarju zelo zadovoljni, saj so bili taki seminarji doslej zelo redki. Osvežili so si praktičnoznanje pri uporabi učil. obenem pa so pod strokovnim vodstvom predelali nekatere temeljne poskuse, ki jih bodo pri pouku pokazali učencem. Žal pa so taki seminarji zelo dragi. Letos je stroške za eksperimentalni del seminarja plačal Slovenijales, ki se je s pogodbo obvezal, da bo poskrbel za usposabljanje učiteljev. Sicer pa je prav za pouk fizike tak seminar izredno težko organizirati, ker je treba, zbrati veliko učil na enem mestu. Morda bi kazalo vpeljati eksperimentalno delo tudi na sestankih aktivov učiteljev srednjih šol: ti aktivi so v zadnjem času ob pomoči Zavoda SRS za šolstvo spet oživeli in učitelji v okviru regijskih aktivov obravnavajo sprotne probleme pri pouku, prisostvujejo hospitacij-skim uram in poslušajo aktualna predavanja v zvezi s poukom. Os, Druga možnost so seminarji, jih prirejajo kadrovske šole in katere se sredstva zberejo s ko ‘ivi zaeijo; to pa jeza mnoge šolc^ ulj, držek. da ne pošiljajo učitelji p ga take seminarje, kakor o|f'h( žarno že pri osnovnih šolah. N Problem pa ni samo usposifrad Ijanje učiteljev, ampak preJ|va sem načrtovanje in nabava u4'e. Razmah eksperimentalmfhe pouka zahteva sodobno opreijoti za eksperimentiranje, pri’njejitig se nam zatika.'Zahtevnejša uši v za liziko sinov preteklosti uva/Nj li: tudi v okviru opremljanja "Ni menskih učilnic za fiziko silje morali uvoziti nekaj naprav ril: dopolnitev domačih zbirk. M je pa uvoza trenutno ni, sd mmljin sole ostale brez nujno potrehjTs učil. Videti je, da se bomo mofjk' ali odpovedati zahtevnejšim "|® llifcs pravam ali pa temeljito spod'1esl diti domač razvoj, v katerijftji smo doslej premalo vlagali. N; Jugoslaviji nimamo nobene-] — proizvajalca eksperimentalni opreme, ki bi imel celoten pil'ra šenj imamo dovolj, vse pa kabel da nam v elektrokovinski inelN stri ji za zdaj še manjka pogu"fK -za to. ' (l|T Sti< p Ih, I). MODIC, S. OBLAK, T. ŠKULJ Ob novem učbeniku AJ 1 h M, (angleški jezik za 1. letnik SVIO) Ko smo krnskega septembra ob prehodu na usmerjeno izobraževanje končno le dobili nov učbenik in tudi predlog z;i porazdelitev snovi, smo učitelji ugotovili, da je učbenik precej drugačen, kot smo doslej bili vajeni, kako marsikateri prijem, ki si ga je posamezni učitelj v letih poučevanja izdelal, ni bil več uporaben, in ga ni bilo mogoče v klopiti v delo z novim učbenikom. Prav tako smo, izhajajoč iz miselnosti, da je treba predelati ves učbenik, že po nekaj urah v razredu ugotovili, da bo razen z redkimi izjemami, skoraj nemogoče predelati vse po predloženem načrtu. Razumljivo je, da sta ti dve dejstvi postali za učitelja precejšnje breme. Žal je uvod v učiteljev priročnik, v katerem so nakazane razlike med prejšnjim in novim učbenikom ter pbrazloženo delo. prišel dosti pozneje. Učitelji so vsak po svoje, bodisi s še starimi pogledi na delo, ali pa z že spre-minjajočim se odnosom, po svojih najboljših močeh že skušali uporabljati novi učbenik. Resje, da je učbenik tako nazoren, da so navodila za vaje toliko natančna, da učitelj dela pravilno, tudi če ne ve podrobnega smotra posamezne vaje. Vendar menim, da to ni dovolj, če želimo uspesno dehiti. Menim, da mora v sak učitelj. čeprav ni lingvistični teoretik, vedeti, kakšno vrsto znanja hoče in more doseči pri svojih učencih ter s katerimi prijemi in vajami bo to dosegel. Čeprav je bilo veliko kakovostnih seminarjev: na katerih je v ečina učiteljev zvedela, za kakšne spremembe gre: je nastalo v praksi več težav, kot je v takem primeru potrebno. Učitelj, ki si je že izdelalučinkovit.sistem poučevanja, s katerim doseže s svojimi učenci zase in zanje največje možne uspehe, ob enkratni predstavitvi neke nove metode težko v celoti spre jme nov, precej drugačen način dela in že po narav i teži k temu, da iz novega načina dela obdrži in razume tisto, česitr je vajen. Bistvo novega prijema sprva le težko dojame, pa če je še tako sprejemljiv za spremembe in novosti. / ato se mi zdi nujno, da vedno že ob izidu učbenika vsak učitelj dobi tudi napisana osnovna stališč;! in izhodišča, po katerih je učbenik napisan. Poučevanje danes ni več le umetnost, ampak v veliki meri tudi znanost; tako bi bilo ob nekakšnih navodilih za uporabo knjige tudi manj težav in malodušja. Šele ko učitelj ve. kakšno znanje si je učbenik postavil za končni cilj. s katerimi vajami jih je mogoče doseči, lahko izbere tisto, kar bo najbolj primerno, lo je eden bistvenih elementov novega prijema, ki se toliko bolj velja za učbenik, kot je naš. Napisan je sicer za učence, ki imhjo vsi skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo, vendar senčene! od šole do šole in celo znotraj iste šole in razreda zelo razlikujejo, tako glede predznanja, sposobnosti, kakor tudi želja in poznejših ciljev, /a tako pisano druščino je moral dati učbenik na voljo kar največ različnih v aj, da lahko učitelji izberejo tKte. ki najbolj ustrezajo njim samim, njihovim učencem in ciljem. ki jih hočejo in morejo doseči. To je ena temeljnih zahtev diferenciacije pouka v reformirani šoli. MAP 1 in AJ 1 če na kratko primerjamo prejšnji pčbenik MAP 1 z novim. AJ 1, lahko ugotovimo precejšnje razlike, ki-izvirajo predv sem iz razlik v tem, kako se lotev amo učenja tujega jezika. Primerjava naj bi nam olajšala delo z novim učbenikom. VlAP I je imel za podlago strukturalno situacijski prijem, k! se izraža predvsem v tem. da ima besedilo - situacijo, nato so vaje za urjenje struktur, veliko vlogo ima tip vaje drill. manj je vaj za uporabljanje besedišča in struktur v nov ih situacijah. še manj pa je vaj. ki hi razvijale in omogočale pravo komunikacijo. Celotno dglo v razredu je precej podrejeno vadbi struktur v določenih situacijah. Naloga besedila je, da poskrbi za situacijo, v kateri se neka struktura rabi, da jo čim večkrat uporabi in ustvari možnosti za vadbo. Obstaja velika nev arnost, da postane situacija zaradi podrejenosti strukturi izumetničena, torej neživ ljenjska. Ravno tako lahko zaidemo ob besedilu v skušnjavo. da se ustavimo že na stopnji reprodukcije' in dovolimo učencu. še posebno slabšemu, da besedilo. to je situacijo, le reproducira, s čimer smo .popolnoma zgrešili cilj učenja tujega jezika - komunikacijo. Ker se učitelj nemalokrat zadovolji z reprodukcijo ali s preprostim transferom tudi pri boljšem učencu, je škoda se v ečja. Vendar za stopit jo SVIO niso v eč-dov olj p revi v -sem možnosti za reprodukcijo in pomnjenje, čeprav; so na nižji stopnji učenja najbrže nujne. Pri jem, ki ga uporablja M AP I temelji torej predvsem na situacijah in strukturah, pristop AJ 1 pa je korak naprej; je pretežno funkcionalno - komunikacijski, po katerem naj bi bila temeljna naloga funkcija jezika sporazumevanje komunikacija. Vse strukture, tako besedite kot tudi stavčne imajo neko funkcijo, z vsako od njih nekaj sporočamo ali izvemo, odvisno od situacije, v kateri smo, odvisno od tega. v kakšnem odnosu smo s sobesednikom ter kaj hočemo sporočiti in.kako želimo sporočilo upove-dovati. V nasprotju s čistim funkcionalno - komunikacijskim pristopom pa upoštev a AJ 1 tudi strukture. Avtorji so skušali stopnji primerno dati več možnosti za razvijanje sposobnosti komunikacije. Tako je v eč vaj za razvijanje sposobnosti razumevanja pisanega in govorjenega besedila, kar je eden najosnovnejših načinov prehajanja informacij ovl vira k prejemniku (str. 17/4, 18/5b ali 34/5a). Namesto besedil imamo stvarne življenjske situacije: družina, sola. razne dejavnosti, prazniki itn., ki nam ne dajejo možnosti le za golo reprodukcijo, temveč terjajo več komunikativne ustvarjalnosti, le situacije nam učbenik pogosto posreduje v obliki seznamov ali upodobljenega gradiva, na podlagi katerega lahko, če je to potrebno, naredimo besedilo sami, ali pa damo' učencem le v prašanja, na katera pisno odgov a rja jo. I ako s sintezo dosežemo, da postane učna snov bol j opri jeml jiv a tudi za manj sposobne učence, /a tako obliko dela so primerni npr. razni urniki, tabele, grafični prikazi, ki so, ko jih jezikovno realiziramo, cela zbirka struktur, ki jih vadimo (str. 27/4e, 'tl. 41/2a. 5.V4a in druge). Ni več klasičnih situacijskih drillov, so pa vaje. kjer v številnih primerih vadi mo neko strukturo in njeno funkcijo v nekem življenjskem kontekstu, in ki nam omogočajo jezikov no izmenjavo s sogovornikom (delo v parih in skupinah), l ake so npr. vaje str. U Ju. ’2 4 in druge. Vaje /a upovedovanje slikovnega gradiva in za kombiniran je slušnega in upodobljenega gradiva. niso le /a popestritev dela. ampak imajo nalogo poskrbeti za nazornost /a določene vrste učencev, razen tega pa so take oblike sprejemanja inlormaeij pogoste tudi v življenju. V učbeniku so tudi vaje. ob katerih smo učitelji, ki smo bili vajeni popolnega zavračanja kakršnegakoli prevoda-, prav osupli. Resje, da je kljub prepov edi marsikdo več ali manj posrečeno prakticiral prevod, saj nam je to narekov ala živ Ijenjska nu ja, vendar to. kar srečamo v AJ l.ni prevod v pravem pomenu besede. Je le oblikovanje tujejezičnega sporočila na podlagi podatkov znanih v domačem jeziku, (str. (v'2a, 15. Ib. 34/5b). lo je najbrže pogosta življenjska situacija. kakor tudi obrnjeno: poročanje v domačem jeziku o podatkih, ki so pridobljeni iz tujejezičnih virov. Nato so tu se vaje. pri katerih učenci, sebi primerni stopnji znanja, dokaj samostojno oblikujejo tujejezično sporočilo bodisi sami ali v skupinah: v skrajnem primeru je mogoče te vaje obravnavati tudi frontalno (str. 24/ le. 25 Ja. Itvca). Naštela sem le nekaj vrst vaj. vendar je kljub temu že jasno dejstvo, da terjajo te vaje večinoma tudi drugačne oblike dehn na katere se moramo navaditi tako mi učitelji kakor tudi učenci. I ako bo treba bolj kol doslej ugotavljati, kakšen namen ima neka vaja. kaj z njo dosežemo m se potem zanjo odločiti, ali jo opustili. Malo možnosti za klasično frontalno delo Učbenik nam daje le malo možnosti za -klasično frontalno delo. čeprav je veliko vaj. ki jih je moč tudi tako delati. C e jih delamo le frontalno, ne izrabimo vseh možnosti, ki jih ponujajo. Bolje je. če jih damo učencem, da jih sami obdelajo in jih čez nekaj časa skupaj preverimo in popravimo. Veliko vaj je prirejenih za delo v parih ah za skupinsko delo." Ker kontrola med delom samim ni mogoča pri vseh učencih, je treba po skupinskem delu vedno tudi prev erjati, kaj so se učenci naučili. Vsekakor lahko talimo, Ja je v ečina vaj sestavljena tako. da mora biti učenec aktiven sodelavec pri reševali ju vaj. lo seveda terja tudi drugačen odnos učenca do tlela in ta odnos bomo morali učencem počasi postopoma privzgojiti. Treba je učencem na različne načine dopovedali, tla je predvsem od njega in njegove želje po znanju otl v is no, ali bo znal ali ne. Uči tel j mu pri tem lahko le pomaga. Učitelj bo vsekakor moral pri vseh učencih razvijati motivacijo za učenje tujega jezika. Prav nihče ne more z gotov ostjo trditi, tla nikoli v živ ljenju ne bo potreboval nobenega tujega jezika. Učitelju bo tudi učbenik s svojo pestrostjo in uporabnostjo veliko pomagal pri razvijanju zanimanja za tuji jezik. Ker ni več klasičnih lekcij, moramo ne samo pretlv ideti. kakšno znanje želimo doseči, temveč je treba tudi zelo jasno in določno povedati učencu, kaj mora znati inv kakšni obliki. Povelja še posebno za učenca, ki je zaradi bolezni ah drugih vzrokov izostal od pouka. Zahteve specificiramo v obliki funkcij, šele nato tudi v obliki struktur: učenec naj se nauči pov edati kaj o sebi. o družini. o svojih sošolcih, poročati o preteklih dejanjih, spraševati... Kljub vsemu, kar nam učbenik ponuja, pa vendarle ni mogoče pričakov ali, da bo v celoti ustrezal prav vsem učiteljem in učencem. Ni treba poudarjali, da je učbenik le podlaga za delo: glede na potrebe in po svojem prOH, darku bo vsak učitelj storil tis(jri| kar bo njegovemu delu pbin|j|, galo k boljšemu uspehu: izpioL. bo tisto, kar za njegov e učencejr primerno, spreminjal tisto, kaf ^ sicer rad obdržal kol v ajo, a je ;n , njegov e učence besedišče ntN^ strežno ah pretežko ali prelahkja Dodajal bo sintezo snovi, botkini v že prej omenjeni obliki tekšN ali pa bolj ali manj klasično ri j zlago struktur, ali česa drugeiU česar učbenik zaradi svoje pJjj strosti in sistema ne more. I‘j( meljna zahteva seveda 'oštan]r. poudarjati funkcije jezika Ju usposabljati učenca za komuHk, kacijo. I ako bomo pri spbsbll,. nejsih učencih uporabili več' hlev nejših v aj, pri drugih pji bomo najzahtevnejših izogiba]. Prav pa hi bilo. da tudi pri bsk, manj sposobnih in najmanj^nktiš tiviranih učencih poskusimo rite zvi;i vsaj sposobnost razumev'r( nja. prepoznav anje osndvjfk znakov jezikovnega sistemih ilijia hov ih funkcij pri sporazumčvfi, n ju ter seznaniti ucenca z osn6]{n nimi prijemi, kako naj se tujbjjo jezika sploh uči in čemu služi. Tl naj bi vsakemu omogočilo, dih ji pozneje, v živ ljenju, ko bi 'iz, motila moral učiti kakega tuje£|r( jezika, imel do takega učetijjo uspešnejši pristop. Konec kdhi, cev pa razvijanje razumevatij g pogosto posredno vpliva tudi.ij:j| razvoj drugih učencev ih spreti^1 e sti. tako da pozneje zmore sč žmj htevnejše naloge. ' L, Novi učbenik je torej kor/tt; naprej v moderne tokove po 11% tujih jezikov. Daje možnost "jil obenem terja od učitelja, da Tr -bolj ustvarjalno in znanstveni loti svojega dela. Daje mu triom nost. da razvija ustvarjalnost tul|i pri učencu. Daje široko podhifil in obilico snovi, da v skladu tij učenci izbita, dodaja in po p1]-trebi celo spreminja tisto, kar pl1c trebuje. Pogrešamo le, da viijj niso označene glede zah te vnosi) in vrste spretnosti, ki jo z nju"'! dosežemo, da bi učitelju izbiijl olajšali in mu omogočili, da brez večjega iskanja in napm drži osnov ne smeri do končnepti cil|a: vse vrste in stopnje kom "k ni kači je. FRANKA RODK i^n — Sola odgovornosti in obveznosti pripravljajo v Osnovni šoli Bršljin romske otroke za življenje ii. 111'Snovno solo Bršljin, kol ji 'si v Novem mestu in - j. Ick sicer pa so jo poimeno-• • ' P° 12. slovenski narodnoo-t Aljini udarni brigadi, sem f. vtisom obiskala predvsem dveh njenih posebnosti, v i ll ni le posebnost te osnovne tftv vse*1 osnovnd1 šol v Hl Vei11 mestu, saj so združene v sjfnino delovno organizacijo. ■ Ifga.inorda še bolj zanimiva, ILJ.|Velja le za osnovno šolo '/r-11' * ° Je njen °l1seže|i šolski "t. 'š, ki zajema tudi romsko na-Žtibjak, naselje ob mest-v lm belišču in na njem. Seveda jje ravnatelj Janez Štrbenc v 1‘lJ'rteni pogovoru povedal še ''‘''sikaj zanimivega. Takole "ilt* sPrašev;‘li: b Vse osnovne šole v Novem ,lfs.,U so enotna delovna organi-'i 'l*1; Zakaj ste se odločili za ružitev in kaj vam je prinesla? ’v n- il Take učiteljice pa naj ne bodjtni učiteljice. Naj si izberejo dTMj poklic, če svojega ne z.moNh^ opravljati pravilno in po njih0' etiki. Vsa družina je prizadeta prinese otrok slabo spričev otrok pa nima več veselja ,. šole. Če hočemo zgraditi socialJ8 stično družbo, jo začni mo ustvsij0 jati že v prvih razredih osno'1 f šole. Naj odgovorni ljudje d°|j81 vejo prestrogim in krivičnim H1 dagogom, da niso na pravi p°fSe da ne delajo prav. ||j' Vsi smo brali o eni izmed šolJna Srbiji — mislim, ki je bila o4na kovana z redom zaslug za naf°jdt Prav ta šola pa je dala same pil in dobre in odlične učence. Uspete učencev so odsev pedagogike zato so njihovi dobri uspehi tU|pr uspehi učencev. Otroku. usi-VSl n« jajo samozavest tisti, ki ih vzg*kie jajo in izobražujejo. Samo š°Tia jih usposablja za življenje. .čV naj vzgoji trdne osebnosti. pa flbi J* J ki ANA MALGAJ IPa Pt 4 k ce Zbirne mape Učenci z. velikim zanimanjem in z neverjetnim navdušenjem pripravljajo posebne mape. v kateri h zbirajo slike, zapise, izrezke iz časopisov. Take zbirke lahko nastajajo več šolskih let. Nekaterih od teh morda učenec ne bo nikdarzavrgel in jih bo kasneje v življenju še izpopolnjeval. Učenci naj bi pripravljali za posamezne predmete zbirne mape s takimi naslovi: — Narodne pesmi (slovenski jezik, glasba, družbeno moralna vzgoja) — Življenjepisi književnikov, matematikov, fizikov, kemikov itd. — Poročila o ogledu razstav Učitelj ne more zmeraj peljati vsega razreda na ogled neke razstave. Zato je najboljše, da naroči skupini učencev, da si razstavo ogledajo, napišejo, poročilo in razredu tako predstavijo razstavo. — Pravila lepega vedenja — bonton. Učenci naj bi si pisali pravila bontona po posameznih poglavjih (predstavljanje, vedenje na cesti, v gledališču, na obisku itd.). — Poročila o ogledih tovarn Ob ogledih tovarn v okolici šole naj učitelj nakaže posameznim skupinam učencev, da napišejo poročila na različne teme. npr.: potek produkcije, profili poklicev v tovarni, samoupravni odnosi, onesnaženost okolja, ki , ga povzroča ta tovarna itd. — Pregled slovnice Pri učenju jezikov so zelo koristne mape s pregledom slovnice. Učenci naj imajo v mapi zbrane iiste z vsemi poglavji iz slovnice, ki so jih predelali, npr. na enem listu samostalnik, na drugem pridevnik, nato še štev-nik, galgol itn. Vse naj bo zelo pregledno in skrčeno na najnujnejše podatke. Znamenitosti našega kraja Prav bi bilo, da bi učitelji vseh predmetov zahtevali od učencev posebno mapo ali zvezek, v katerem bi zbirali gradivo o svojem domačem kraju. Npr.: zemljepis: imena gora v okolici, opisi cest, železnic idr., zemljevid kraja; zgodovina: kraj od prazgodovine do danes, kraj med NOB, poročila o obiskih pri preživelih borcih, ilegalcih, internirancih; fizika, kemija: opisi tovarn v okolici; ■ telesna vzgoja: značilna narodna kola; tehnični pouk: poročila o obiskih obrtnikov in tovarn, domača obrt; biologija: opisi najpogostejših in najzanimivejših rastlin in živa- Saj je vendar imenitnejše biti časnikar, raziskovalec, zapisovalec dogodkov ali še kaj, kot pa samo učenec. Pri vsem tem ima korist tudi učitelj, saj postanejo tako učne ure privlačne tudi zanj: tudi on se lahko od učencev marsikaj zanimivega nauči. Priznati moram. da skoraj ni referata v razredu j katerega ne hi zvedela kaj nov|j, ga. Zato ne skoparim s pohvalji' mi, ki si jih učenci po kake” uspelem refera‘tu včasih pr4 zares zaslužijo. Tedaj sam o® t iiA vestno stopajo s katedra, ki ji' ga tako zelo rada odstopim'!~- DUŠICA KUNAVER h, _________________________^{fa Branje angleških knjig v 7. in 8. razredu ža čy Jpc b gospodinjski pouk: opis značilne domačije, značilna domača in kmečka opravila, narodna jedila itd.: družbeno-moralna vzgoja: opis krajevnega grba ali zastave; slovenščina: pesniki in pisatelji. ki so se rodili ali so živeli v kraju. Knjige, ki omenjajo kraj, zgodovina šole, opis heroja, po katerem se imenuje šola; likovni pouk: obisk spomenikov in zanimivosti kraja in okolice. Vse spomenike ali vsaj najpomembnejše naj si učenci narišejo. Naštevanja možnosti, kako zaposliti učenca s samostojnim in koristnim delom, ne bo ne konca ne kraja. Učitelj ima pri vsakem predmetu odprtih veliko vrat do učenca in učne snovi. Ue želi učitelj narediti pouk svojega predmeta čimbolj privlačen in zanimiv, mu ne bo težko najti teh vrat. Mladi mu bodo z veseljem sledili, saj so vendar radovedni in zvedavi, radi pa se tudi postavljajo. Dajmo jim priložnost za to. Branje angleških knjig v 7. in S. razredu je ena izmed oblik učenčevega izpopolnjevanja pri učenju angleščine. V kabinetu imava s kolegico lepčo urejeno zbirko knjig, l-o so predvsem poenostavljene izdaje znanih angleških besedil (na primer Robin Hood, Shake-spears tales, Vvanhoe itd.) V vsakem razredu so učenci z različnimi zanimanji in sposobnostmi. Branje angleških knjig sem uvedla za tiste učence, ki angleščino bolje obvladajo in so se pripravljeni še dodatno učiti in izpopolnjevati. Ker je učni načrt 7. in 8. razeda zelo natrpan in ker je branje knjig še dodatna obremenitev, je treba učence posebej motivirati (manj težav pri šolanju na srednjih šolah, zanimive zgodbe, boljša' ocena ob koncu šolskega leta). Učenci morajo vsak mesec prebrali po eno knjigo. V posebne zvezke izpišejo neznane besede in kratko vsebino prebranega dela. Učence opozarjam, naj pišejo vsebino čim bolj preprosto, ker je njihovo znanje angleščine še bolj šibko. Predv- sem morajo znati uporabiti 'M ' nje, ki so si ga do zdaj pridoljl1 pri pouku. Vsebine vsakokij r pregledam in napišem morebi1] pripombe in spodbude za 41, Sn daljnje delo. |0( Eno uro-zunaj rednega po.ufle namenimo ustnemu preverjan prebranega beriva. Učence? P' prašam nekaj novih besed, ki?1' ^ bi jih osvojili pri branju, učeii*De pove kratko vsebino dela, P: ' čemer mu pomagam z vpraš;i"Dv in dopolnjevanji. / mojo n e močjo skuša učenec dobesedl ll‘ prevesti nekaj stavkov, ki vsehp jeo že znane slovnične struktu? ‘t Branje knjig tudi pope1’1! ^ pouk angleščine, ker spoznavniUl besedila drugačne vsebine, k' ^ so lekcije v učbenikih. Cepfjr' v seh slovničnih struktur ne Tj sc zumejo, naletijo tudi na. vejil] ? takih, ki jih že znajo in jih tul' ^ utrjujejo, obenem pa dobijo ^ 11 čutek za širino angleškega jezik n S tem ko prebirajo knjige, M j] bi jo učenci občutek, da je za 011 J jevanje znanja jezika nujno P' i: irebno branje, s pripovedi''] njem vsebine pa razvijamo k01 ei verzacijo. . di MARJETA PETELIN i sl Mednarodno leto invalidov je za nami Ali se zavedamo svojih obveznosti? t,. nami je mednarodno leto j. lnvalidnih oseb. Ko pregleduje- uspehe in neuspehe v pre-. Jprn letu glede na želje in ure-, .nicitve teh želja, ki sd jih izrekli I k'ya^’- moramo priznati, da je 1 "° povsod sicer veliko dobre j u povsod sicer veliko dobre 1 °de pa tudi dosti obveščanja ob aznih prireditvah in tekmova- v zvezi z mednarodnim h sramujejo. Če bi,bilo več j