Paaameara
g lfc*OW.;^||;
9 JtitVi* «3ub» im, ttrtm S » ,■D«d*lj* ra prus&Mt, «k Š. ad * "
« 4a.nno» n»sl»4»(*f» initailn *
5 S2S.ff?&5t •
6 tmip.jjfcgBZ**, s.
s 3&4SJSČB& !'
D o a 'voSasscESTM 'PEsUžnoa®'A o o
ili
rosam ezna žteršika: 1 krono.
' OKEMHSTVO m saktj* 1 Mari-bua. Jsr&Svm |L it. L at*-rJTOBje. TeUlon iaterorb. ti. 278. BPSiVi •» Oakcj* v JuičtSevj SIM .ib t, rrfUlEji.. <wg>. Telo* fes O. St. BHS p»!flfjoe9lto»ti ». •n Mar. II.78T.
S* «s»S$* hx*t .
«tte. - BA«pM M M
g
1
I
Leto; II.
Maribor, torek 30. avgusta 1921.
Številka: 194.
Novinar in javnost.
Te dni se. vrši v »Splitu kongres 'Jugoslovanskega Novinarskega Udruže-nja. Od- vseh strani naše domovine bo pr ibiteli zastopniki_listov v lepi dalmatinski Split, da se porazgovore o vprašanjih, ki se tičejo celega jugogl. naroda, zlasti pa novinarskega etana. Noviqstyo je tako o»ko združeno z všern javnim življenjem, da ta kongres nima samo pomena, ki ga dajejo stanovski interesi, marveč ima pomen za vse javno življenje. Od kvalitete novinarja je odvisna kvaliteta novinstva. Novinar se »t bori aa to. da zasigura svojemu delu in zmožnostim odgovarjajoči gmo-tni položaj, v drugi'vrsti pa. .da li pomočjo krepke in strnjene organizacije dvigne svoj ugled, izčisti svoje-vrste in na ta način pripomore b ugledu in resnični vrednosti vsega jugoslov. novinstva.	i
. Javnost, ki čita -liste; pozna ipovrsno delo irovina/rjev, njega vpliv in pomen. In vendar so novinarji tisti duševnide-l&vei, Id apreifcraajo od-javnega mnenja impulze, jih prenavljajo, spajajo, pretvarjajo in vračajo javnemu mnenju v obliki velikanskega vpliva, ki ga ima pitanje listoy na ljudske mase. Pri nas je to razmerje med novinstvom in jarv-ii\im mnenjem manj vidno radi tega, Ker nimamo močno razvitega časopisja. I -agrarni značaj naše države vzdiguje ndi v tem oziru precejšnjo Eonscerva-tivnost. Pri nas' novine niso vsakemu človeku tako samo po sebi umevna potreba, kakor so n. ,pr. v Angliji in Ameriki. Tajn je novinstvo postalo zares pr-£$ velesila, ki je močnejša kakor vlade Cm Tnuijetri. Bočim pa novinstvo velikih narodov že ka#e znamenja dekadence, ijcafcajo naše navinstvo !ra»vojne možnosti v zdravem in pozitivnem smislu,
, In ravno , tukaj se’ injteres pravega LMjgoslovenskeiga novinarja srečuje z {interesi celokupne javnosti. Kakor je b-eba obnoviti naše politične, spcijalni*, kulturne in gospodarske potrebe, Jčfikor ne treba koncentrirati, vso narodno vo
in vse energije okrog ukvarjanja Uržave z močnim vplivom, zasigurano bodočnostjo _ in (popolnoma urejenim stanjem, tako je trebil, obnoviti tudi našo novinstvo.JNTovinstvo sluzi interesom i-aznib političnih strank, skupin in irakeij, interesom raanili družabnih fdojev. in razredov, zato je žo posvojeni fcnačaju odvisno ter s*e velik del njego ye- vrednosti - odmerja,-. ,po vrednosti fctranik; iu> grnp.čijib smotre zastopa. •Toda kakor neniore nobena, stranka trditi, da je ona sama na sebi država, ravno, tako se ne more in no sme novin-čtvo omejiti zgolj na,- svoje najbližje naloga jn namene,, temveč mora za jemati v svojo interesno sfero kar najšiv-,je obzorje, t. j. ves narod, celo državo. :.Fa celota pa iina interese, ki niso zgolj materijemega značaja in. Ii katerim so dospeli ati dospeva-jo na poti razvoja Vsi narodi. Teh, interesov je več, med njimi prevladuje kulturni interes. No-vinstvo 'mora tedaj služiti splošni, kul* »uri in njenim ciljem, ki gredo za tem, na se vedno bolj razvija in izpopolnju je duh človeštva, da. postane Jako pojedi-toee Kakor množica boljši, uaufedši, sposobnejši za borbo. Te interesa inora Smeti navsezadnje tudi vsaka stranka, skupina ali sekta, ker že s tem, da se’ Jtvorijo in medsebojno bore razu« ,poii. fticne in isocijalne skupine, se tudi dokazuje, da obstoja neka celota in izve-stna .skupnost y smotrih/ ki 30' določa jo *ukpni Kabaja in napredka.
P1'*	novinstvo	.v	splošnem sla-
roo zaveta svoje naloge, da. ima služiti Rudi vigjjm interesom, F. j. interesom skupnosti, najiredka, ^aliuve. Nm& no-vinstvo ima pred seboj večinoma le'tre-hutne pot^ebo^in za>bteve, zatoka »«a< * no	S
Zasedba Zapadne Ogrske.
Spopad avstrijskih čet z madžarskimi tolpami.
DKU Budimpešta, 28. avgusta. Kakor doznava Madžarski dopisni yrad iz merodajnih krogov, je dants koncatft izpraznitev zapadne Ogrske. Iz ožjega pasu se orožnižtvo in finančna straža še nista odstranile, kertadi Jagosloveni nfso popolnoma zapustili zasedenega ozemlja.
DKU Gradec, 2S. avgusta. Ko je avstrijsko orožništvd vkorakalo z Zapadno Ogrsko, je naletelo pri Frigdbergu in Hartbergu na oborožene tolpe ter se je moralo po naročilu antantnih častnikov zopet umakniti na mejo. 600 korakov pred Pinkafeldom je 120 mož broječa
madžarska vojaJka četa, opremljena s ce» ladaroi in ročnimi granatami, začela obstreljevati avstrijski oddelek orožništva ter ranila orožniškega poveljnika. Madžari sojmeli 2 mrtva in sedem ranjenih.- Višine in važnejše točke so zasedle madžarske čete, ki pričakujejo ojačenja injopništva. Tudi pri Darga hribu je prišlo do spopadov med avstrijsko žen-darmarijo in madžarskimi četami, ki so obdelovale Nemce s strojnicami in granatami. Več orožnikov je težko ranjenih, Madžari se povsod zoperstavljajo z orožjem.
1
Atentat na princa Gjorgja?
DKU Praga, 28. avgusta. ,Narodny atentat na princa Gjorgja, ki bi mora Ustv* javljajo, da je bil aretiran včeraj okrog polnoči na potu v Karlovi var zvečer v bližini postaje Horkany nek pasfrati to postajo. Podrobnosti še niso 3o letni Srb po injenoiU Jakob Dost, znane, o katerem sumijo, da je pripravljal	.?T	"*~o—
Novinarski Kongres v Splitu.
Uvodoma je govoril v češkoslovaškem jeziku o blagopokojnem kralju Petro, potem pa je razvijal v našem jeziku Velik naert, kako naj bi se konvencija med češkoslovaško republiko in našim kraljestvom izpopolnila s časnikarsko konvencijo. Kakor se je dosegla zveza držav, tako se mora ustanoviti tudi z.yeza peres. Potem jo govoril g. Bian-kini jako vzneseno o celokupnem slo-vanstvu^in izrazil željo, da bi bili na -prihodnjem kongresa v Splitu zastopa-1 ni. vsi slovanski narodi. Posebno temeljito se je bavil z ruskim vprašanjem in izrazil željo po regeneraciji te bedno slovanske države. Odgovoril mu je ruski novina,r Trilenko. Za njim je v imenu Slovakov govoril g. Pavlov. £ tem je bila dokončana slavnostna otvoritev kongresa- Popoldne) . jo bil na Marjanu, holmu blizu Splita, komerz. Jutri ob 6. tiri zjutraj obiščejo časnikarji otoka Hvar in Vis. Udeležniki kongresa ko jako zadovoljni s potovar njem ter zelo hvalijo Split in njegovo prebivalstvo.
liDU Šibe ni’ k, 27. avgusta. .Davi ob 5. uri so dospeli udeležniki novinarskega kongresa na potu v Split semka j. Tukajšnji prebivalci so jih svečano sprejeli. V njih spremstvu so si časnikarji ogledali mesto. Občina je njim na casfc .priredila ob 8. uri limčli<
•	S;j> 1 i t, 27. avgusta. Novinar ji,
udeležniki kongresa, so danes dopoldne ob pol 12. uri dospeli v Split. Pričakovali so jih člani (pripravljalnega odbo-Ta in drugo občinstvo ter jih spremljali v stanovanja. Ob-14. uri. je bil skn-pen obed v hotelu »Gehtrak. Ob pol 16. uri je bil kongres svečano otvorjen. — Krasni tbyev novega gledališča, v Splitu je bil do zadnjega prostora zaseden. Prisotni so bili. zastopniki vseh obla-stev in mnogobrojno^obcin^vo. Urednik Kislo je pozdravil' časnikarje v imenu pripravljalnega odbora., in sicer najprej Čohoslovake. Za njim jo govoril predsednik novinarskega udruženja Dušan Nikolajevič,'ki jo predlagal, da so odpošlje kralju Aleksandru’ vdanostna brzojavka, Ta predlog je bil soglasno in as velikim n^vdngenjem sprejet. Nato je predlagal, da se starejsina našega. časnikarstva' g. Jura j Biankini issvoli za častnega predsednika kongresa, kar je vzbudilo veliko navdušenje. Potem je govoril v imenu pokrajinske uprave dr. Kataliriič in vimenu občino prof. Barač, ki sta pozdravila navzoče ter poudarjala važnost časnikarstva iu priporočala novinarjem, naj se zavzamejo za interese Splita in našega Primorja. Nato je govoril predsednik sindikata češko slo vaških novinarjev dr. Pacek. Imel je velik Politični govor. —
Prekrstitev Punta v Aleksandrovo.
LDU Zagreb, 28. avg. Pokrajinski namestnik g. Demetrovič je prejel na-stoono brzojavko iz Punta: Občinski svet v Puntu je na svoji seji v imenu vsega prebivalstva iz Iojajnosfi napram svojemu kralju Aleksandru jn iz pstrijotičnih čustev sklenil soglasno, da se odslej kraj Panat imenuje po Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru z imenom Aleksandrovo. Občinski svet prosi, da se o tem obvesti ministrski svet in prosi za odobrenje ter da se izposluj* privpiitfv Nj. Veličanstva kralja. Zapisnik sledi uradnim potom. Občinski svet Punat.
Moskva v plamcoljj.
LDU Na ut n, 28, avgusta. Poročevalca lista »Chicago .Tribtice* javlja iz Moskve, da je Moskva Že tri dni v plamenih. Isto vest je.prejel g. Hoover od članov ameriške pomožne misije. Berlinsko zastopništvo sovjete Rusije 5e ni prejtlo nobenega pcMri>K te vesti.
Trska republika.
LDU Na uen, 28. avgusta. Pri zadnji seji sinfajnovskega kabineta v Dublinu je bil Devalera ponovno izvoljen za predsednika irske republike. Tudi vsi ostali ministri ostanejo na svojih mestih!
Kemal-paša In Francija.
Nauen, 28. avgusta. (Brezžično). Po vesteh iz Londona- je ratificirala vlada Kemal Paše s posredovanjem Bekin Sami beja dogovor, s Francijo
Z vseh strani sveta.
LDU Na uen, 28. avgusta. (Brezžično.) Kakor javljajo iz Kristijanije, so se na murmanski obali, izkrcali angleški pomorski oddelki. Iz Karelije prihajajo vesti o srditih bojih, ki pa ge ne nava ja jo .nobenih podrobnosti,
LDU Na uen, 28, avgasta. Kakor pjse »Vorvvarts11 ne bo nemška socia listična stranka v bodoče trpela reakci jonarnih manifestacij.
Boljševiki In manjševikl.
dekocentraeiji narodne volje, k i,azpa' danju in k nazadovanju, _ na mesto k: Obnovi in na^redlvu države iu ljudstva. Vsak človek, kadar gre na trg, v družbo ali na javna mesta, po navadi odloži svojo domačo suknjo iu hoče postati vsaj nekoliko dostojnejši [po svoji zunanjosti. Novinstvo, 'ki predstavlja naš narod, pa po večini ne kaže praznična obtoke, temveč prihaja na. luč sveta u-mazano, nedostojno, vsakdanje,, za kolikor je tudi nage javno življenje uma-zano, nedostojno, dekoncentrirano iu razpadajoče, toliko manj se outi žaljiv in. netakten nastoa;> novinstva, tolikor. bolj ugaja njegm^a neresnost, banalnost, prosti, ton, - neuglajene maniri^ S tem pa splošno stanje vedno bolj na-ssaduje iu interese različnih enot (naroda, kulture, človeštva) potiskajo docela ob stran egoistični, kratkovidni, Gesto brezumni interesi ene same stranke ali celo ene same osebe, ki eksploatira, o-slabljeno narodno voljo in povzroča t družbi gnoj in smrad.
Pravi jugosloveneki novinar, ne g-le' de na svoje osebno življenje in na politično stranko, ki jo zastopa, se moro zavedati v polni meri vseh svojih nalog in svoje odgovornosti nasproti narodni bodočnosti, zato pa ne sme biti nilvdar tintni kulij '.posameznega na rodnega »veljaka«, ali pa brezdušni pisalni stroj, na katerega bi tipkale razlilo skupine ali. stranke. Novinar, ta .hrezimeni, tihi jn skromni delavec, ki v redakcijski sobici ostavlja na j več ji del svojih sil, je po svojem značaju' kulturni delavec, ;ki iana ne le pravico, marveč celo dolžnost, da uveljavlja svoje individualne zmožnosti. Njegov pogled mora obsegati borieont vsega naroda iu z najvišjih vrhov naroda mora -proma trati človeštvo tako v poedinem kakor v množici. Novinar mora biti rnb sleč- filozof, učitelj-ipedagog, teoretik in praktik, analitik iu sintetik. Mora dajati-ljudem vsak čas koščok lastnega srca, giblja j lastne duše. Mora stremet) za tem, da prihaja narod na luo svet« v dostojni, prassnični obleki in ne v u-mazanih vsakdaujili cunjah. Za izvrševanje svojega poklica pa mara imeti široko izobrazbo in prožnost mišljenja, Smo še dalee od tega, ko se bo naš ju-goslovenski noviuai- približal svoji idealni sliki. Toda ona je. njegov cilj in vsi, ki so resne volje, bodo težili k cilju, Politik in kulturni delavec bodeta morala v bodočnosti nastopati kot eua.ose-ba, ali pa. propade vse v kaosu časa. Da. pa bo izginil iz našega novinstva. nedostojni ton, da bo ono v resnici zastopalo £A'oje posredne in. neposredne smotre, za to je potrebna, (splošna preosno-,va, splošno zdravljenje. Na vsa mesta najboljše, najj?možnejše, najdelavaejše ljudi,_ tem ljudem pa dovolj svobode iu prostih rok, da lahko posežejo v razvaline' življenja in z živim materija toni ustvarjajo boljše in trajnejše naprave, -samo to bo rešilo svobodo, razvoj iu demokracijo! JugosIoVcnski novinar tedaj ne, gre zgolj za svojimi gmotnimi interesi, temveč tudi za idealnim smotrom svojega dela med narodom. Pustite mu, da se razvije, da razmahne svoj duševni polet! Dajte mn možnost, da se nikdar -ne ponižuje pred samim sfooj in vodoma ne piše ncresnice i« vedoma ne dela krivice! »Novinar«,tki vsled lastne inferijornosti misli, da mora biti novinstvo nadomestilo za rimski amfiteater, kjer se hrani narod š krvjo, u-mazanostjo iu divjimi strastmi,.bo .v zdravejšili razmerah izginil in se uma-’:nil pravemu novinarja!
• I-us.
Primanjkljaj čeških
•ž«»eznic. •''
CBr««*.. i’t LDU V a f š a v a, 28. avir, ffirezžično) žttaSa' p-ri*' i,ifeuSn ''je;- pozval ‘k šebl nekaj' bivših Pokljaj £eitt»iov^fo.’-4fzavirii» z«Ie?*	"-!-	-•
njC( z«. ltto-;4,-‘e itrfHtftjfron,
■ ^
. #r. t J	ocui	uivsm
mmistrov vlade Kerjensk«g«, da -se z
nj&ri ijfco :jao]s2m
Podpirajte Jug. Matico!
Stra h 2/
Ferijalni Savez, njega namen in uspeh.
Po -vagleiMK tujih' počitniških' zvez ne je osnoval tudi pri nas lani Ferijalni Savez; Vlada ©a jo podpirala, da bi na tak način omogočila mladini, spoanova-ti našo širno domovino in da bi na tak način vzbudila v mladini .pravo domoljubje in državljansko zavest. Navzlic temu, da so je zbudila ideja šele proti koncu predzadnjega šolskega leta, vendar se je že lani organizacija za silo dovršila v pričakovanju, da bo prihodnjo leto bolje. — Zato je bilo tem nerazum-ljiveje, da se jo pričelo s pripravami zopet tik pred koncem zadnjega šolsko-ga leta. Sprva »mo menili, da jo že vse drugo razvem prenočišč in legitimacij v redu. Z veseljem so se zato nabirala denarna sredstva bodisi potom veselic in cvetličnih dni bodisi potom nabiralnih pol. —i Z nepopisnim veseljem sc jo vdajala mladina sanjarijam o počitniškem potovanju. Polno ciljev in načrtov so dokazali dijaki že okoii binkošti v svojih nalogah. In kako razočaranjo je sledilo! — Ko se je v zadnjili tednih šol. leta začelo nabiranje članov, potujočih dijakov, centralni odbor ni mogel niti povedati kake ugodnosti nudi potnikom. Legitimacije so bile izgotovljene šele v počitnicah in so so pošiljale po pošti! Drugih ugodnosti šo vedno ni bilo, kakor da si diiaki medsebojno nudijo’prenočišča. Kak smisel pa naj ima to v naši širni domovini, če ni drugih ugodnosti glede potovanja. Dobro je bilo in je zadoščalo za skromne razmere v kajterih smo tičali za časa slovenske počitniške zveze, ko so slovenski dijaki potovali samo doma: proti Ljubljani, na Gorenjsko ali s Solčavske planine; dobro je bilo, da je vedel dijak, kje sme potrkati. Sedaj pa to ne zadošča več; saj smo si postavili dalj nji cilj: bolj kakor naši domači, slovenski kraji so za slovenskega dijaka važni kraji v Bosni, Dalmaciji, Šumadiji, Vojvodini. Tn tega dijak ne more doseči s tem, da bi: potoval samo od hiše do hiše, od tovariša do -tovariša: treba je ugodnosti na železnici.- — Medtem ko so plačevali jpofcujoči člani Saveza lani na drž._ žo-leamiei samo četrtino, si je letos omislila dir/, železnica sijajno sredstvo, kalco onemogočiti dijaška potovanja: ugodnosti nudi samo tedaj, če potuje deset dijakov skupaj. Gospod pri zeleni mizi računa s tem, da je že prav težko zbra-jbi deset dijakov, ki hi šli hkrati na isto pot, da pa jo naravnost nemogočo dobiti. hkrati deset dijaških prenočišč v posameznili krajih, kjer so dijaki lahko zadovoljni1, če dobe posteljo posamič drug za drugim. Da bo državna železnica zajvzela napram Ferijalnemu Savezu tako stališče, pač ni nihče pričakoval, to tem manj, Ko je eminentni pomen te institucije v državnem in kulturnem oziru popolnoma jasen in ker pri tem
IVAN VIDMAR:
Luka in ženske.
(Konec.)
Sredi zime ee je šo enkrat oglasil pri ©mukovih. Novica, ki jo je zdaj prinesel seboj, je bila samo nadaljevanje begnila je z mladim Romunom na jug. Madžarka jo postala Luki nezvesto: pobegnila je z mladim romunom na jug. Za nameček pa si jo bil prisvojil njegov bežni naslednik še njegovega vranca. In ko je segel Luka šo v žep po dc-uamioo, pa je ni bilo nikjer, jnu je njena odsotnost pojasnila, da Madžarka na svojem begu z novim ljubimcem ni
hotela ostati br,ez denarja.---------Da
pa ima Luko, vsega ubogega in razcapanega v svoji bajti, in da ga no bo izpustil prej domov, dokler so nekoliko ne pozdravi, tega možiček ni omenil.
Nekaj dni pozneje so je vrnil Luka sam domov, a ne zmagoslavno na konju drveč preko doline, temveč peš, v zašiti suknji, kakor berač. Zvečer, ko so bili domači že zapahnili vežna vrata in legali k počitku, je potrkal ta berač na okno.
»Odprite, ljudje božji — jaz sem, jaz, Luka!«
Hiteli so mu odpirat in videli, kako še jo iz temne noči zunaj molče pomaknila v vežo v dolg plašč ogrnjena postava. z vegastim klobukom na glavi, ,v roki debelo gorjačo. Gnetli so se okrog prišleca in mu se - :' y roko, njemu, pa ge je mudilo . y sobo.	1
<T"A1
ne utrpi železnica nikake škode. 'Ako se štirje peljejo ter plačajo eno karto, jo za železnico vendar bolje, kakor če o-stanejo vsi štirjo doma ter zabavljajo nad upravo, ki nima smisla, da bi vzgojila v mladini ljubezen do domovine. O tem si naj bodo odločujoči faktorji na jasnem, da odtehta tako potovanje v Beograd ali Sarajevo vse državne praznike vsega leta in deset predavanj o carju Lazarju in kraljeviču Mariču! — Mlad človek želi videti in doživeti, da more vzljubiti! Lepih, a praznih' besed v današnjih časih ne manjka! — Za letos Ferijalni Savez ni storil ničesar pozitivnega — brž mnogo negativnega: ponovno sem slišal v zadnjih dneh razočarano mladino zabavljati in preveč dobre vere bi ji pripisovali, če bi sodili, da še bo imela zaupanje v kulturna stremljenja, ki so favorizirana, da kar naravnost pod državnim protektoratom tako kakor Ferijalni Savez.
Konečno še naj pripomnim, da bo treba dati učiteljstvu za daljša študijska (potovanja v počitnicah tudi kake posebne ugodnosti; če bomo čakali, da si bo učiteljstvo pritrgalo od ust, da bo zmoglo ogromne prevozne stroške, bomo čakali dolgo. Tudi tukaj bo železnica z znižano vožnjo več zaslužila, kajti sicer ostanejo vsi doma. In kono-čno: saj je tako potovanje učiteljstva še v posebnem državnem interesu: Kdor Koče poznavanje deliti, mora prej sam spoznati; kdor hoče domovinsko ljubezen drugim vcepljati, mora najprej sam domovino spoznati in vzljubiti!	. r	Dr.	P.	St.
Notranja in zunanja politika.
*	Klerikalni shod v Mariboru. Včerajšnji shod Slov. Ljudske stranke je potekel precej dostojno. Udeležili so se ga večjidel kmetje iz okolice. Od navzočih meščanov so bili večjidel radovedneži. G. dr. Korošec jev začetku svojega govora pozval navzoče, naj vzkliknejo »Slava kralju Petru*, tistemu kralju katerega smrt so nekateri sicer gostobesedni listi njegove stranke zabeležili s par vrsticami. Njegov govor je bil še precej stvaren in trezen. Kritiziral je sedanji režim in seveda ni pozabil povedati, da bi bili vsi zadovoljni, ako bi sedeli na vladi sami klerikalci. Njegov govor je bil nasičen z besedami »Kapitalizem", »osvobojenje kmeta in delavca* itd. Te besede so prijetno zvenele, ker je redkokateri poslušalec mislil na to, da se tudi klerikalizem v' velikem gospodarskem boju našega časa poslužuje bank, koncentracije gmotnih sredstev itd. in da njegovi glavni stebri Škofje in dr. odhajajo večjidel kot kapitalisti v nebesa. Videti je, da se klerikalizem skuša prilagoditi socijalizmu,
Belolas starček z dolgo, do kolen segajočo brado je sedel za pečjo, pogreznjen v misli; ko sc je prikazal na pragu Luka, so je razlila svetla rdečica po njegovem obrazu in roke na kolenih so mu zadrhtele.
Z odločnimi koraki je stopil Luka prati njemu in nrni podal svojo debelo gorjačo.
»Samo to-le sem vam prinesel s svojega dolgega potovanja, očo... Natepite me ž njo, da se mi bo koža lupila — drugega no zaslužim!«
Še bolj so zadrhtelo starčku roke.
»Ne, Luka, moj sin — ne bom to tepel! Teple so te dovolj tvojo neumnosti,... Na licih ti berem, da &i izkusil mnogo trpljenja- in da nameravaš začeti novo življenje. Ali veš, Luka, kaj bom naredil 6 teboj? Prodpust jo zdaj, oženil to bom. Vsak dan sc Iiodi Krač-manova Rezika k nam jokat in povpraševat po tebi. Naj se žo vendar enkrat veselo posmeja, revica!...«
In s solzami v očeh je objel svojega izgubljenega sina.	.
Luka. so je zgrudil na koleni, se naslonil s komolcema na klop in si zakril obraz z dlanmi.
»Moj Bog, saj nisem vreden ,.. Mea cu'lpa, mea culpa-----------!«
V.
Na konen vseli koncev, jo bila pa le
svatba, da še nikoli take v dolini.
Tri dni in tri noči so pili iu jedli plesali in prepevali,- vriskali iu ukali j
norm
ki so ga ob njegovem rojstvu preklinjali nezmotljivi papeži. Dr. Korošec je obširneje poročal tudi o organizaciji katoliške internacijonale, ki bo baje delala za svetovni mir, razoroženje, versko vzgojo, odpravo kapitalizma, krivic itd. Krasne sanje, toda žalibog neizvedljive. Najmanj jih bo uresničila katoliška internacionala, ki je imela v prejšnjih stoletjih vso moč in je s svojo konfesijo-nelno nestrpnostjo provocirala nešteto bojev, prelivanja krvi itd. Kar se tiče Tiaše notran je politike, je g. dr. Korošec izjavil, da bo njegova stranka podoi-rala vsako opozicijo, ki skuša zrušiti sedanjo koalicijsko centralistično vlado. Tako bo sodelovala skupno z Radičem, Trumbičem in drugimi opozicijonalci. Ker pa so politiki kakor Radič in fran-kovci principijelno proti sedanji državi in odločno vztrajajo na suverenosti še nerojene hrvatske republike, se tedaj nahaja tudi klerikalna stranka v vrsti ljudi, ki rušijo državo. Slepota je tukaj očivi-dna: ako bi padel sedanji režim; bi se tudi sesula na zunaj in na znotraj trhla stavba jugoslov. države. K tej centrifugalni politiki pa vodi dr. Korošca slepa duhovniška strast za nadvlado v_ Sloveniji. Dr. Korošec ni povedal, da ima na visokih davkih, finančnih in drugih težavah svojo zaslugo tudi nestrpni partiku-larizem, ki ga seje on sam med slovenskim ljudstvom. Jasno je, da jačijo državo samo oni, ki podpirajo njen notranji razvoj in moč na zunaj; nezaupanja, ki ga ima inozemstvo do Jugoslavije, pa so krivi oni, ki v svojih sektarskih strasteh trgajo"osnovne vezi države, provocirajo težke notranje borbe in kale vodo s svojimi ..neodvisnimi republikami" itd. — Drugi govorniki so premlevali stara klerikalna načela, ki so prinesla včasih kaj dobrega, a hkrati tudi dvojno mero slabega.
*	Reakcija v Nemčiji vstala? Iz Berlina poročajo, da je umor poslanca Erzbergerja zelo vzburil tamošnje po* litične kroge. Državni kabinet se je opetovano pečal s tem umorom. Vladni krogi se boje, da bi delavstvo izrabilo ta slučaj in bi prišlo do nemirov. Časopisje obširno razmotriva o Erzberger-jevem umoru. „Germania* piše, da so ta političen umor zakrivili desničarji, ki v svojih glasilih neprenehoma hujskajo in kalijo politične vode. Temu smotre-nemu zastrupljanju javnega življenja mora biti konec. Vsenemci in nemški nacijonalci bodo se morali zamisliti nad posledicami svoje politične taktike, katerih ena je ravno umor poslanca Erzbergerja. Tudi v antantnih krogih je vzbudil ta umor posebno pozornost. Smatra se, da je to novo znamenje duševnega razpoloženja v velikem delu nemškega ljudstva in da je radi tega upravičeno nezaupanje, ki ga goji antanta, zlasti še Francija, do Nemčije. Izgleda, da kabinet Wirth nima
veseli svatje in še veselejše družice. — Vsakomur, pa četudi je bil najvočji siromak, jo bil vstop v okrašene sobe .smeha in petja prost.
Med najbolj veselo gručo svatov in družic sta sedela ženin in nevesta. Najlepša sta bila med vsemi. Zmerom iz-nova so ju silili na ples; posebno z mlado dražestno nevesto se, ni mogel nihče dovolj naplesati.
Napivali so drug drugemu in trkali s kozarci. Ko pa je zakrožila med omizjem najnovejša zdravica šegavega godca, Cigumigujevega Nandeta, so hrupoma dvignili vsi svajtjo in družico,svoje kozarco in pričeli trkati z nevesto, Zdravčko dajmo zdaj. napit zavoljo kompanije, s pa Reziko povrh nabit,
1 če vinca ne izpije...
Tralalala — tralulala.., tralflala— tralalom... ■> -Še poskočnejo jc zaigral Nande na harmoniko, šo bolj 60 zavriskali, in za-ukali razgreti svatje, šo slajše so zapele družice. Rezika je zardela v obraz; ko pa so jo taista zdravica lotila tudi Luke in nalo po vrsti vseh razposajeno-veselih dobrovoljčkov in dobrovoljk, tako, da ji prav nihče ni ušel, Ho se pričele tudi njeno oči smejati vsesplošni razigravoeti dobre volje.
Tistikrat so jo nagnil Luka k njoj, k n ioni m visokim pfrsim, k njenemu rožnatemu, smejočemu obrazku, jo objel čea pas iu jo vuovič popeljal na pica ...
ittaflbor/sa.’avgusta T921
moči, da bi napravil konec gonji reak cijonarcev.
*	Albansko vprašanje. »Politika' razpravlja v daljšem uvodniku o sedanjem stanju albanskega vprašanja in ugotavlja nastopno: Ker sta vrhovni svet in zveza narodov odklonila razprava o albanskem vprašanju, bo o njem raz; pravljala konferenca veleposlanikov, ki se sestane mesca septembra. Posebno se zavzema za Albance Italija. Bono-. mijev kabinet je takoj po nastopu vlade, posvetil Albaniji vso pažnjo. Kmalu ti tem je skušal italijanski zunanji mini' ster della Toretta v Londonu dokazati italijanske interese v Albaniji, predno bi bilo to vprašanje sprejeto v program vrhovnega sveta odnosno veleposlaniške konference ter skušal doseči popolno suverenost Italije v Albaniji in njeno diplomatsko zastopstvo v inozemstvu-Toda Angleži so vse njegove zahteve zavrnili, ker hočejo svobodno Albanijo. Razen tega zahteva Italija, da obdrži Albanija meje izza leta 1913 in še sle* deče privilegije: zgradbo proge Valonp' Bitolj-Carigrad, izključno eksploatacijo rudnikov ter organizacijo orožništva v Albaniji. Kaj vse to pomeni, je pačpO' vsem jasno. Da so naše zahteve glede popravka albanske meje pri Debru, to Črnem Drumu, pri razvodju istega in izteku v Jadransko morje upravičene, priznava tudi Francija; vendar pa je francoski ekspert za veleposlaniško konferenco izjavil, da nas kljub temu ne more nasproti italijanskim zahtevam pod' pirati. Tudi po angleškem načrtu bi s0 meja le malo izprernenila v našo korist? ter nas nikakor ne bi ščitila proti al' banskim napadom. Predsednik velepo' slaniške konference je povrhu tega & Italijan, ki se bo gotovo zavzemal za italijanske težnje. Zato bo položaj na' ših poslanikov na konferenci zelo težek« Ne smemo pa pozabiti, kako zelo važno je za naše gospodarsko življenje vpra« šanje naše južne meje.
Dnevna kronika.
Maribor, 29, avgusta.
— Nenadno poslabšanje kraljeve bolezni. Zadnji boletin, ki so ga izdatf pariški in naši zdravniki o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra, kaže, da se je temperatura znatno zvišala. Zdravniki mislijo, da se je to zvišanje 13 prehodnega značaja. V političnih krogift je bila ta vest sprejeta z vso skrbjo.
— Slovenska ljudska umetniška raz-stava »Probuda« se jo danes slovesno otvorila v veliki dvorani Narodnega! doma. Opozarjamo na to važno razstavo, o kateri bodemo obširneje še poročali. Odprta jo samo danes v pondeljek 29. od 10. do 20. in jutri v torek 3«. od 8. do 20. ure. Oba dneva istotam od 204 uri velezanimivo predavanje prof. Vo-lavšeka in akad. slikarja Franja Str« leta.
— Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda" se vrši dne 8. septembra t. L v Ljubljani. Predzborovanje bode ob 9. uri dopoludne v prostorih družbine pisarne v Narodnem domu. Dostop imajo le delegati. Glavno zborovanje pa se vrši ob pol enajstih dopoldne v veliki dvorani kazine, tedaj na onih tleh in v onem lokalu, kjer so se kovali v času naše sužnjosti naj-zlobnejši načrti za naše pogubo. Vse p. n. delegate opozarjamo, da si dobe pri svojih podružnicah potrdila, da se udeleže zborovanja kot delegati.
— Najemnina za trgovske lokale. Vsled mnogih pritožb od strani trgovcev, da jim hišni gospodarji previsoko zvišajo najemnino, se vse prizadete opozarja. da je gremij stavil na stanovanjski urad in na socijalno skrbstvo zahtevo, naj se takoj sestavi odbor, ki bode odmeril najemnino po vrednosti lokala. V ta odbor morajo se tudi pritegniti trgovci in obrtniki. Vsak Član, ki se toraj Čuti po previsokem povišanju najemnine prizadetega, naj napravi pritožbo na Držav, stanovanjski urad v Mariboru in obenem tudi na trgovski gremij.
— Stanovanjski urad v Ljubljani je začel te dni po novi naredbi poslovati. Za Maribor se imenuje še ta teden
vndia in se sestavi komisija* Čudimo se
li. dn' tnko odlaša z imenovanjem. Ud it..';. orošnje nerešene, Seveda ie
Maribor, 30, avgusta 1921.
/r.T A B O
Stran S.
verjetno, da se vsakdo brani takega posla, toda vlada je dolžna, da najde uradnika in ga iz službenih ozirov postavi na to mesto.
— Hišni posestniki zvišujejo kar Joljubno stanarino. Prihajajo stranke ter pripovedujejo, da zahteva gospodar za stanovanje, ki je stalo leta 1914 K 60, danes kar 750 K. Vsakdo, ki se 'pu godi krivice, naj vloži pritožbo na Stanovanjski urad, ki bo potem s sodelovanjem davkarije in mestnega magistrata določil najemnino. Nima pa smisla, da bi take pritožbe objavljali v listih.
— Velika kavarna. Danes zvečer koncert salonske godbe prof. Ivu bi ek a.
1253
— Za pridne posle. Novi poselski red določa, da dobe služkinje in posli sploh po desetletnem nepretrganem službovanju nagrado v višini četrtletne plače, za vsako riadaljno leto pa 10 odstotkov letne plače. Nekatere gospodinje so že začele izplačevati te nagrade in pričako^-yati je, da je bodo vsi upravičenci de* ležni.
— Posebna obmejna služba* Ker
vedno bolj množijo slučaji prekoračenja meje brez potnih listov in to možnost posebno izrabl ajo politično nezanesljivi ijlementi in hudodelci, se uvede posebna stražna služba.
— Najdeno. Našel se je ženski muf, tiobi se pri policiji,
v	— Boj griži! Že od leta 1917. je gri-’/*a stalni gost v naših krajih. Vsako le-se pojavi nekako oh istem času, ko dozoreva prjfo poletlio sadje in nastopa Vročina, Gotovo je, da ta zveza ni po vsem slučajna. Uživanje nezrelega sadja kvari prebavila, vsled vročine se hrana hitreje izpridi in odtod nastopajo katarji čreves in želodca, ki pospešujejo infekciji. Kakor vidimo ravno Pri nas v Mariboru, imajo branjevke v hvojih stojnicah na trgu cole kupe nepokritega sadja, kjer ves dan veselo Sostujejo muhe, raznašal ko raznih in-fekcijoznih bolezni, zlasti griže, Da so Pa griža siri slasti v okolioi, na kmetih, 1° jo pripisati'dojs-va, da v inaogih hi-v>v. T-emalo »asij.) r.n snago ia red v Pri hrani i:t :ia straniščih ter se v »olo/iai obiskfljejo, ne da bi se ra/ku-*-&vaii. Da se no bo epidemija razširila okolice v naše mesto, je treba, da se Posveča več skrbi javni bigijeni, osobi-*° naj se pazi na branjevke, ki proda-sadje in sir; vsak hišni gospodar fz. najemnik naj pazi na snago stranišč slehrni človek na svojo osebno sna-fio,_aa snago v hiši in kuhinji. Uživa ftaj so le kuhaaia hrana in pije zaneslji-va pitna voda. Kdor pa zboli na griži, paj so da najkasneje v teku 48 ur po Jzbruhn bolezni cepiti proti griži. — lepljenje je danes najuspešnejše sredstvo proti tej kugi. .Kakor doznavamo, zdravniki zadostno oskrbljeni s cepinom in ne bo trdfca nikomur stavljati &voje življerije na tehtnic^, če bo pazil fta sebe in se dal v slučaju bolezni takoj cepiti.
Prispevke namesto venca na grob "»•Jilja Petra ^a »Ljudsko knjižnico« bomo objavili šo le ob koncu zbirke, da Ho nudimo potuhe oiiim, ki merijo svoj patriotizem samo po — drugih. Vsak. iiaj torej daruje po svojih močeh. — Nabiralne polo se nahajajo razven v u-jPravništvu »Tabora« tudi v trgovinah Ivane Brišnik, v Slovenski ulici in I. Šoštariča, na Aleksandrovi cesti. — Pri Gradih, denarnih zavodih in drugih skupinah naj se znajde povsod en po-’/,rtvovaJnež ter pobere prispevke med tovariši in tovarišicami in nalo izroči skupen dar.
-7- Članicam ženskega društva. V tukajšnji vojne realki je umrla ga, Emilija Dudvarsky, predsednica ženskega društva Sv. majke _ Angeline v Adi ob Tisi. Pogreb se vrši jutri, torek °b 15. uri iz vojne realke. Vabimo naše članice, da se pogreba blage po-«ojnice udeleže.	Odbor.
— Otroci na cest!. V zadnjem Času se opaža, da se otroci na obljudenih in prometnih ulicah nemoteno igrajo in bijejo žogo. Ne le, da s Stfojo igro ogrožajo pasante, ampak se izpostavljajo tudi osebni nevarnosti. Sploh pa ^ ,.a.™ nob*10 igrišče in priporočamo Policiji, da se tudi v tem oziru malo Pobriga tar napravi red.
~ Otvoritev prometa med Jugoslavijo in Madžarsko, y tnreK dne
30. avgusta se otvori med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe osebni in tovorni promet. Osebni vlak odhaja iz Pragerskega ob 16.49 ter prihaja na Pragersko ob 10.19.
— Ponesrečil. 9-letni France Gerlič je v nedeljo popoldan, sedeč na plotu v Ljudskem vrtu, opazoval nogometne tekme. Pri tem je zgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno roko v zapestju. Rešilni oddelek mu je dal prvo pomoč ter ga po naročilu starišev prepeljal v bolnico.
— Primorci in smrt kralja Petra!
Poleg venca, ki so ga položili Primorci na mrtvaški oder kralja Petra,_ so poslali tudi v Ljubljani bivajoči Primorci na naslov ministrskega predsednika g. Pa-šiča sledečo brzojavko: »Ob mrtvaškem odru kralja junaka in osvoboditelja pla-kajo solznih oči sinovi neodrešenih, pod tuji jarem vsiljenih krajev: Istre, Gorice in Trsta*. — Pri tej priliki nabirajo prispevke za „Jugoslovensko Matico" ter poživljajo svoje rojake, da se izkažejo kot požrtvovalni in vzorni patrijoti! Z dejansko ljubeznijo za odrešenje bratov, to bodi geslo vsaj vseh Primorcev!
— Sodišče postavlja pangermana za kuratorja. Pod tem zaglavjem je prinesel „Tabor“ z dne 21. t. m. kritiki, ker je tukajšnje okr. sodišče imenovalo na umu obolelemu 80-lettiemu Franu Girst-mayerju mariborskega odv. dr. Orosel-a kuratorjem. Od informirane strani smo sprejeli k temu to-le pojasnilo: Ivan Girstmayer ima ženo in eno omoženo hčer. Zdrava pamet kaže in občni drž zakon predpisuje, da imata te dve gospe pravico prevzeti skrbstvo čez moža, odnosno očeta. Imata toraj tudi pravico predlagati oskrbnika, če sami ne prevzameta skrbstva. Bilo bi nepravilno, ako se sodišče na njiju željo, da se naj imenuje dr. Orosel za oskrbnika, ne' bi bilo oziralo.
— Iz pisarne pokrajinskega namestnika. Uradno se objavlja, da se pisma in dopisi, ki so naslovljeni na pokrajinskega namestnika in ki nimajo nobenega ali pa le kake anonimne ali potvorjene podpise, ne bodo obravnavali, temveč pridejo brezpogojno v koš.
— Dr. Ivan Tavčar častni meščan
Kranja. Mestni občinski svet v Kranju je na svoji petkovi seji soglasno izvolil dr. Ivana Tavčarja za častnega občana mesta Kranj.
—- Umrla je v nedeljo tašča komandanta vojne realke g. pukovnika Vlastimirja Jakovljeviča, gospa Emilija Dudvarsky. Opelo se vrši v torek Ob 15. uri v pravoslavni kapeli vojne realke. Naše sožalje!
— Izlet St. Lenartskega Sokola
k Sv. Trojici se vrši dne 4. septembra popoldne po že objavljenem sporedu.
— Vožnja dveh oseb na enem kolesu! Policijski komisarijat v Mariboru nam piše:. V zadnjem času se opaža, da vozijo kolesarji na dvokolesu po ulicah kar vse povprek otroke in odrasle osebe. Največ se te izvanredne vožnje poslužujejo moški, vozeč svoje ljubice odnosno žene in otroke, na sprehod. Da ni kolesar, ki ima pred seboj osebo na kolesu (in celo odraslo) v stanu vozile pravilno krmiti, je umljivo. Stem pa ogroža kolesar ne le samega sebe in osebo, katero vozi, ampak tudi, pasante. Občinstvo se vsled tega obvešča, da mora oblast navedeni način kolesarenja prištevati pod kaz. dejanja, storjena po § 401 kaz. zak. in po istem uradovati.
— Ženski kongres v Ljubljani, ki bi
se imel vršiti prve dni septembra, je odgoden na prihodnje leto, '	|
HaBiialBS pele za proM u »Ljudski knjižnici”
na mesto venca na grob Kralja-Osvobitelja so v upravi »Tabora" in v trgovinah Zlate Brlšnlkove
—	Žrtve potresa na Kitajskem. Kakor se je sedaj uradno dognalo, je zapadlo žrtvam potresa na Kitajskem v mesecu decembru lanskega leta nad ‘200 tisoč ljudi. Poginilo je tudi mnogo Živine. Hiše in poslopja so na 75 kvadratnih miljah popolnoma razrušene.
ter
Šoštariča v Mariboru.
Kultura in umetnost.
Dr. M. Žnuderl.	,
■> Gledališka r lose.
Ponižne in sramežljive bodo moje besede g. urednik. Zato nikari ne vrzite te moje glose k ostalim v Vašem košu. Sicer vero, da je zaman vsak upor proti Vaši argumentaciji, da sem enostransko poučen; ali povedal bom leto, o čemur je publika sploh poučena. Ona namreč to sploh ni — in zato ravno pišem te vrstice.
Vprašanje otvoritve sezone postaja pereče, mi pa še ne vemo, kodo jo naj otvori. Zdi se mi, da vsi odločujoči ljudje mislijo, da nas vse to na j nič ne skrbi. Pa pri nas je že tako. V zakupu ni le politika temveč tudi. kultura.
Predvsem je za nas vprašanje vodstva gledališča, že rešeno. G. Bratina je sklenil z mestno občino pogodbo in s tem postal ravnatelj gledališča. Ta faktični položaj so pravno priznali tudi igralci, ki so se (žalibog) skoro celotno pustili angažirati od g. Bratine, čemu torej to zavlačevanje, je neranljivo. — Podržavljenje stališča g. Bratine za enkrat brez zapletijajev ne bo moglo spremeniti.
Nadaljnje vprašanje se tiče abonmajev. Čujem, da misli g. Bratina se-zvati zastopnike vseh stanovskih skupin in se ž njimi posvetovati glede tega. To bi bilo pravilno. Treba bo tu kombinacije in pri tem uvaževati, da je za. vodstvo materijeino ugodnejše in za igralca moralno lepše, ako se igrajo igre trikrat (enkrat izven abonmaja) pred polno hišo kot štiri do petkrat pred polprazno.
Zanimalo bi nas tudi sedaj že, kakšen repertoar nam je namenilo vodstvo. Sezona se prične tekom enega meseca 'in nam bo že sedaj premišljati o tem, v kako razmerje bomo stopili napram gledišču. Posebno se iz uradniških vrst že čuje drenjajoče vprašanje.
Tudi delavstvo naj dobi čim večje ugodnosti in pa okoliško kmečko prebivalstvo. Saj tem je v prvi vrsti namenjen blagoslov gledišča. Te duševno vzgajati, gladiti jim notranjost, ki jo vsakdanjost tako brutalno spravlja iz smeri treznega, z vsem okoli njega harmoničnega toka, to jo prva naloga gledišča napram masi. Mi, ki se imenujemo inteligenco, mi iščemo v gledišču le duševne kopeli, osvežujočega soja, dežja in solnca. v kolikor ga seveda ne najdemo na zlatem soku Štajerskih’ go-ric...
Torej vse to bi radi vedeli, najsi bo potem že kdorkoli odločilen mož. Rad bi se hudo razhudil, a moram strahoma tiščati komolce ob rebru, da bi te moje besede ne zagledale belega dne in da bi mi ne rekli, da nisem informiran.
Prosim, g. urednik: Saj zato pišem, da bi na kakršenkoli način postal informiran, ker bi, kakor vsi, rad vedel, kaj se godi z našim gledališčem!
x XV. razstava v Proljetnem salonu v Zagrebu, se bo vršila v času od 10. marca do 10. aprila 1922. Na tej razsta-
vi	bodo pri' nas prvič razstavljeno umetniške produkcije otrok. Izložba so vrši pod pokroviteljstvom g. ministra za prosveto Svetozara Pribieeviea, ki je v to svrlio daroval, 10.000 dinarjev. — Glavni namen to razstave jo: 1. proučevanje otroškega nazora, o svetu s stališča umetnosti, psihologi jo in pedagogi je; 2. odkritje umetniških talentov, (tudi. otrok z dežele) ki bi drugače neopaženi propadli. Zato vlada za to razstavo veliko zanimanje občinstva, posebno pa pri starišili in vzgojiteljih otrok. Naprošajo in pozivajo so vsi, ki imajo kakoršaekoli risbe in skulpture otrok’, 1'. šo niso dovršili 15. leta starosti, 2. ki rišejo iz lastne inicijativo brez navodila odrastlib, da. pošljejo ta dela v svrlio izložbo na naslov: Proljetni Salon, Zagreb, Iliča 54. Od vsega vposla-nega materijala so bo odbral in izložil najsposobnejši materijah Najboljša dela se bodo reproducirala v 1 spominski knjižici, ki. bo izšla v večjem obsegu ..obfineui « ,^j^it\^o.ira^itaye, Jtefi b.Q
vsebovala razen reprodukcij več strokovnih člankov in komentar k izložbi, Ivi bo imel namen, da razloži poedina dela tudi nestrokovnim opazovalcem. Lastniki, ki reflektirajo na vrnitev vposlanega materijala, naj to pri po-šiljatvi označijo. Stroške za pošiljatev nosi Proljetni salon in se naj v svrlio povrnitve priloži pošiljkam tozadevni račun. Ob enem se naj nagnani: 1'. Ime in priimek otroka, 2. starost in spol, 3. katere šole je otrok dovršil, 4. da li stoji pod vplivom kakega starejšega risarja v njegovi neposredni bližini, 5. ali lastnik reflektira ina povrnitev vposlanega materija la in 6. natančno ime in naslov lastnika. Končno se naproša učiteljstvo cele države, da vzbuja zanimanje za to razstavo pri stariših otrok' in da tudi po šolali zbira primerna dela. — "Razstavni odbor Proljetnega Salona.
x Dramske Improvizacije v Mariboru. Prejeli smo: Za prihodnje dni je pričakovati veliko senzacijo: improviza-cijski večer Miroslava Evgenjiča Godov-skega. Za-danes samo par besed o g* Godovskem in o improvizacijah sploh. G. Godovsky, rodom Hrvat iz okolice. Zagreba, je znan v zadnjem času kot pesnik najmlajše generacije, ki publicira v hrvatskih književnih revijah, a nedavno je izdal zbirko lirskih rapsodij »Vapaji za Nadčovekom" kot posebno knjigo v založbi Filipa Lipšiča (Weis). Razen tega je g. Godovsky dramski igralec. V zadnjem času spaja sposobnosti pesnika in igralca ter nastopa kot dramski improvizator. Občinstvo Izbere poljubno temo in mu jo zada tik pred predstavo; nato g. Godovsky nastopi in popolnoma ex abrupto igra dramski monolog v enem dejanju, ki traja približno 1 uro. Te aktovke imajo v vsem sestavo drame: in-trodukcijo, zapletljaj, katarso, katastrofo in tvorijo enotno harmonično dramsko celoto. Pri nas so take improvizacije nekaj povsem novega in vzbujajo živahno zanimanje, zakaj do akterja sestavijo nenavadno težke zahteve: da izmišlja tekst in ga obenem izvaja z igranjem, mimiko in govorom., Natančneje še poročamo.
Slov. nar, gledališče.
x Dramatična šola Nar. gledališča v Mariboru. Jutri, v torek, dne 30. t. m, ob 19. uri (7. uri zv.) se prične redni pouk v dramatični šoli. Kdor se misli vpisati, naj stori to že tekom današnjega in jutrajšnjega dne v gledališki pisarni, oziroma jutri ob.7. uri zvečer. Pozneje se bodo sprejemali gojenci oz. gojenke le še izjemoma. .Vodja dramatične šole je gospod Skrbinšek, ki poučuje tudi glavni predmet: recitacijo, deklamacijo, pantomimo in igralsko predstavljanje.
Me pozabi naročnine!
šah.
Šahovski klub v Mariboru poživlja vse člane, ki se nameravajo udeležiti kvalifikacijskega turnirja začetkom septembra, da se zglase v Veliki kavarni med 17. in 18. uro.
Šahovski turnir v Celju je bil v soboto 27. t. m. končan, Prvo mesto in mojstrsko čast je dosegel Dr. Erdey iz Sombora, dobil je od 13 partij 7 in pol točk; drugi je g. K6nig iz Kule, izboren teoretik; tretji g. Vukovič iz Splita, zelo mlad, nadarjen igralec; četrti g. Poljanec, fin. svetnik iz Ljubljane, eden najhujših napadalcev ozir. kombinatorjev; peto mesto sta pa dosegla sodnik g. Kramer iz našega mesta in g. dr. Trstenjak iz Koprivnice na Hrvatskem; Šesto pa g. prof. Ferjan iz Ljubljane. — Dr. Erdey, ki je bil v budimpeštanskih krogih že znan izboren šahist in ki je tudi mnogokrat igral z Vidmarjem, je s svojo solidno igro tudi dokazal, da se je med Madžari šah veliko močneje gojil kakor med južnimi Sloveni. — Naš someščan g. Kramer pa je na tem turnirju, kamor se je podal na pol bolan, pokazal, da je eden izmed najelegantnejših borilcev, ki tudi damo žrtvuje in s krasno kombinacijo zmaga. Zato je dobil prvo darilo lepe igre v znesku 1000 K. — Bil je to prvi veliki turnir, ki se je priredil .v Jugoslaviji, priprosto a solidno aranžiran po največji zasUlgl prot%V?gaje. v jC^lju., Slovenci,
Stran '4
4T A B O R*
Maribor' SO. avgusta 1921
S&ftfdi to pot niso dosegli najvišjis uspe-Siov, so vendar pokarali, da imajo velik talent za to lepo, svetovno in tisočletje staro igro in da bodo v par latih poleg Vidmarja postavili Se telo vrsto svetovnih mojstrov. Hrvatje so v tem turnirju z Vukovičem in dr. Trstenjakom pokazali prvovrstne moči. Srbi vsled raznih težkoč niso bili zastopani ; priSel je sicer po začetka timrirja en igralec iz Srbije, a ni bil več prlpuščen. Torej jih je igralo 13. — Turnir, kakor je bil sicer soliden, je vendar stal mnogo danarja, ker je Savez
nla z vineKo razstava, priredi imenovani odsek na veseličnem prostora velesejma v dveH paviljonih svojo vinsko točilnico, kjer sc bodo točila za .čas velesejma najboljša slovenska vina za brpzkonknrenene cehe (tudi, buteljke iz vinskega sejma se bodo prodajale). Prireditev vinarskega in sadjarskega odseka Maribor obeta nuditi, kar se tiče organizacije, čisto nekaj novega in bo sigurno največja atrakcija ljubljanskega velesejma.
g Industriji, obrtu iu trgovini Slo
3ab. društev (v Zagrebu) vzdrževal ve* j veni je! Misel, sprožena po Vaših sta-Čirio igralcev celih 14 dni itj darila so’ so znašala skoro 10.000 K. Ves ta denar *e je moral zbrati in tudi naše mesto !je prispevalo nad 3000 K. Tem potom bodi vsem darovalcem izrečena najlepša zahvala v imenu tukajšnjega Šahovskega Kluba.
■: Jesenke prvenstvene tekme. Prvo jesensko prvenstveno tekmo v Mariboru 'igra S. K. Svoboda Maribor z S. K. Ptuj •v Mariboru. Tekma se vrši v nedeljo dne tl. septembra ob pol 16. uri pop. v Ljudskem vrtu,
I. S. S. K. Maribor se bori 18. sept. zopet z Sportvereinigurig »Rapid* za |es*nsko prvenstvo 1921 mesta Maribor.
: Sarajevski amaterski športni klub je v tekmi z ljubljansko Ilirijo dne 27. t. m, zgubil z 4:0.
: POLNP Vsi sodniki kandidati se udeležijo seje pesi. odbora v torek 30« t.,m. ob 21 uri«
Rapld: MAK 4:2 (2:0). Prijateljska tekma .je nudila zelo slabi šport; Oba nasprotnika enakovredna. Sodnik Franki slab. Občinstva okoli 100.
: 9. oktobra priredita slovenska •športna kluba vinsko trgatev.
Gospodarstvo.
■g. Vinski sejem x Ljubljani. Povo-Sibttt trgovslcb - obrtnega, velesejma v 'tfjjubljaiu!. od 3.—1.2. septembra t. 1. jpMredi .vinarski in sadjarski odsek 'slovensko kmetijska družb« v Mari-iborir vinski eejtn v zvezi z veliko mr.-tttavo via iz. cele Slovenije. Zastopani ‘bodo vsi vinArpki okoliši te najznamc-ttdtejšimi: vini lelmKor 19X7, 1919 in (8,920. PripmvljhiM> je pati 60, udeležni-!kov-producentov k nad 150 vrstami izazniSH slovenski!? vin. Razstava se vriši na velcseSmfcdčem (prostoru v 'krae-,'tijsl;mT' paviljonu, v katerem so bodo dobivale tudi; jjosKnšnjo v ^moilili- k.o-iKarŠltil? od vsakega razstavljenega ‘»vina po zmerni: oflšltodnirii. Na podlagi vžoaMJav so bodb tudi lahko sklepale vinske kupčij«. Kov bo prireditev nu-vlija takbrekoč celotno sliko vinskih" ‘pridelkov iz Slovenije, od. naj navadne,i-•šaga do najboljšega, vina, se vsi p. n. vinski trgovci, krčmarji iu vinotoči 1-či iz cole 'JugosiSavije in sosednih dr-Jžar* poRobno pa iz bratske Cohoslo-rašKe in. Poljake ^prijazno vabijo, da ■iposetijo vinski sejm in .se uče poznava-jlil naše izborne vinske kvalitete. Ravno ! tako prijazno povabljeni so pa tudi /si kon,zumenti in častilci Izborne,vin-'ske kaipljiee, da se sami prepričajo, ka j ^premore naše slovensko, vinogradništvo, zvozi, z vinskim sejmom, ozira -
novskili organizacijah, se/bliža, svojemu uresničenju: v dneh 3, do 12. sept, 1921. se bo vršil prvi veliki semenj Ljubljani. Ni treba poudarjata velikega pomeua te prireditve za vse naše industrije, trgovino in-obrt, • K veseljem ste svoj čas po/zdravil i namero prireditve 'in s tem pokazali, da so polno zavedate velike njone važnosti in. velike koristi, ki jo . morejo donašati veliki semnji ■ našemu gospodarstvu. Poziv k razstavi vzorcev je našel v Vaših' vrstah' innogobrojem odziv. 'Besedam je sledil krepak čin! Sedaj pa je tudi na onih, ki jim letos še ni bila prilika razstaviti na velikem semnju, da s svojim P os e toni posvedočijo, da gre tu za /zajemne koristi, celokupno naše industrije, obrta ih trgovine. Stanovska dolžnost vsakega industrijalea, obrtnika in trgovca je, posoliti prvi. naš veliki semenj! Izpolnitev te dolžnosti mu donose tudi (praktično korist. Saj je indu-•strijalcu, obrtniku in trgovcu tudi v našem delu države treba pregleda in vpogleda, kaj more nabaviti doma v Sloveniji pa tudi v Brusili delili' naše države. Prilika mu bo obenem spoznati, kje smo že na zadovoljivi stopnji, pa tudi lije treba, zastaviti moči za izboljšanje obstoječega in za stvarjauje novega. Prilika pa mu bo tudi priti v o-sebni stik s stanovskimi tovariši iz celo države, navezati'nove stijfe iti utrditi staro vezi. .Tako priporočljivo je, 'da o-brtne zadruge iu trgovski grem5ji prl-rede. skupno .požete se/nnja. Naj bi sojmski' dnevi družili, v Ljubljani vse naše indiistrijalstvo, obrtništvo in trgovstvo! Naj bo prvi veliki semenj v Ljubljani početeE novemu velikemu razmahu celokupne naše industrije, o-brta in trgovine!.— Trgovska in obrtniška zbornic$j.‘v- Ljubljani.
g Nakup sen«, in slanic. Vojaška oblast ileupujo vsaiko množino sena in slame. Ponudbe je staviti do 27. t. m. komandi, vojnega, oKruga v Mariboru, ali. Komandi mesta v Ptuju in Slovenski. Bistrici. Pogoje se laliko /idi pri navedenih Komandili.	.*?*	*
Ernest Eckstete?.	1
Afrodita.
- -	-	R«m»n.	Pmeli	Ra*wi. ra
:••••*	:	.w	i.
Bila je deta. iKhstoenabtLktdešetega precl Kristusom.’ Obalo laauatsKega zaliva. je obsevalo večerno solnco. Na ozki cesti. Iti jo vodila iz Melase v maloazijsko pomorsko mhsto Milet, je stal naslonjen ol) palico lep, čeden mož. Njegov plašč,. pvepasan čez ledja, in nabran v dolge gube, jo/ bil vos prašen. Na lovom'.ramenu mu 'je visela Kožna-ta torba, obešena na široki pas, v torbi pa je bila obleka in kiparsko orodje. Akontije iz Melase se je učil tri leta pri kiparjuFaraku v 'Atenah. Sedaj pa'je
mislil, da so je že dovolj naučil, da lahko sam otvori svojo delavnico. Porabil jo tedaj prvo ugodno priliko. K njegovemu mojstru jo prišel nek plemič mojstrov prijatelj, ki je potoval iz Aten v Halikarnas. Temu se jc pridružil Akontije. Zbirni je svoje imetje, obleko in orodje tor se s plemičem ukreni na ladjo. Po hitri vožnji je srečno dospel na obalo M*lo Azije. Od Halikarnasa se jo napotil peš do Melaso, kjer je preživel nekoliko tednov v skromni hiši svojega očeta, ki je bil tam kolar ter imel pred mestom tudi nekoliko polja. Početkom mdseca oktobra, pa se je napotil v slavno nemoVsko mesto Milet, čegar liiše. ril dvori so se lesketali pred njun v večernem solncu. »Sedel jo na rob ceste ter zavžil košček jeomenega kruha, ki. ga je nosil v torbi ter prigriznil sočna to granato. Ko se je nekoliko odpočil, je začel' razgledovat.! okolico. Panorama, ki je ležala pred njim, je bila zares Krasna. Na levi strani jo ležalo mesto s tragasejskim otokom, za njim gorovje Mikale s predgorskimi griči, ki so kot ogromen rt moleli daleč v ^inje morje; na desnici pa jc^ležala Obala zaliva's svojimi prijaznimi dvori iu vasicami, k? so se. zrcalilo v morski gladini. Vse se je blesketalo v zlatih žarkih zahajajočega solnea.
»Ne čudim se- -— je rokel Akontije sam pti sebi, — :;da.jo‘Milet tako naklonjen umetnosti. Nikdar, niti a" Atenah1. nisem videl tako slikovitega prizora, toliko barv in črt!«
Otresel jc prali z obleke; se še enkrat ozrl na obalo zaliva, kjer ste dve skupini pinij v plavkastem blesku o-značevali uštjo slavnega Meandra, ter nato povspešil Korake premišljajoč, da li bo tudi njegova usoda tako vijugasta, Kakor ta srebrnkasla reka.
Kmalu je dospel do ffrostraiiega dvora. Radovedno je pogledal preko ograje na vrt, ki je obdaja poslopje od treh strani. Iz senčnice, ki se je nahajala v nekem kotu tega vrta se je razlegal glasen smeh in’ vpitje. Pet do šest mla-gosposko oblečenih ljudi se je ravnokar dvignilo izza z vinom polite ihta! ter so izpreha-jalo po senčnatem lavor-jevem drevoredu. Poznalo se jim je, da so že Židane volje.
■ »Ali vidiš, Konon, da sem itita prav?« — so oglasi zdajci črnook nita denič, kateremu močno vino ni mogk pordečiti bledih lic. »Ti si domišljaš, da si je treba samo treniti, kakor Divu. ka-dar poljubi višino Olimpa. No, Ncjera je čedna,'pa je ttidi bogastvo Konc®8 no bo moglo spraviti s pota Kreposti«,
Nagovorjeni, mož kakih trideset h lot, naj starejši v družbi, premeri s P«' rogljivim pogledom mladega Olora.
»Misliš, li, fante,«- mu reče, »da segam za kidonškimi jabolkami, ki rast*' jo ob cesti ? Alkrgtinin sin jo prin^®1 jabolka z Espmda in kdor je njemu s°' 'roden, njega mami baš ono, kar je;t«; žavpo. In ravno zato, ker se o Nejm1 govori, da je najčudovitejša izjema tega pravila, som jo pozval v goste il’ priznati moram, da bi meni sanieaF bilo žal, če bi se bila takoj prvikril udala, kakor Lisistrata. ali ^ika, ki e® vedno osmeši. $ic©r pa, ali. Susie tak®'1 zapazili, da je to dekle, navzlic BVPJ® mladosti prava umetnica? Nikdar $ še A' tej hiši ni tako mojstrsko svivak na piščalko kakor nam je sviraja 10P8 Nejera. Lisistrata se mi je dozdeval1 zraven n ja kakor Mida bh Apolonu-f
(Daljo prih-V
Glavni urednik: Ra d Iv o j Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozira-
Mala oznanila.
Trgovski pomočnik izvrsten prodajale« vešč slov. in nemškega jezika se takoj sprejme. Sedminekov nas!. Srečko Krajnc, Sv. Lenart, 1255 f-1 Učenca sprejme trgovina Baloh & Rosina na Grajskem trgu 3.
125-1
Jetike ! Speci i ali* h za. pljučna bolezni dr. Pečnik ordinira v t o r c k in p e ’ e k od 11. do 12'. In. od M, do 16. tire v Mtriboru, Razlagova ulica žt. 21. Vse druge dni Št. Jurij ob jnz. M.	‘ 104-fcj
Sobo, elegantno opremljeno, * posebnim vhodom, če mogoče s kopalno sobe, .išče samski’ inženir-Čeb. Prij, po-uudbe.»a tvrdko K. & R. -Težek, Maribor, Aleksandrova cesta 51.	1228	3—či
Starejši inteligent. gospod,
državni uradnik, išče mcblt rano sobo s separatnim vho dom. Po dogovora tudi s celo oskrbo. Dobra plača. Ponudbe
nod
tista.
na
npravništvo 1246 3-2
izdaja
macije
spedicijsko podjetje 1226 3 3
F. & A. Uher. Maribor. Slovenska ul. 8
kjer se dobijo tudi tozadevna pojasnila.
Našla dbbva ih plemenita mati, sestra in stara mati
■ i
roj
. Vujič
danes dne 28. avghhf-j 1821. ijtla ob kapeli ■ Vojne
rezilce v . '1256
priminpl* je na srčni kapi 7'30 uri v 'Mariboru,
Opelo se bo izvršilo. v pravoslavni Mariboru rine 30. avgusta ob 15. uri.
Žalujoči:
Milena Jakovljevič, hči-	Milivoj Vujič, brat
Vlastinih" Jakovljevič	Marija	Popovič,	Katica
' '	pukoTurk, zet•	-	,	.	Rajič,,sopfri'; ■
Vladimir, Aleksander,	in	ottei«
esenske novosti
angleškega blaga
za gaspode in dame dobi v najkrajšem easu ter se priporoča poznana tvrdka 12423-2
Ignac Božič, Maribor, Sodna ul. 30.
2a
straženje in v Mariboru
Sprejmejo se:
En strugar ?a madenfp®
(Messiiigdrechsler), saMoztol" vesiten fielavce z zanesljivo vCt" letno prakso iit 5 dobro kV*' llflciranih kljužavničarlev
orodje, posebno za Stance j" maliee (Štanzen und Sehnid*1' Plafilih' pogoji po dogov®^ •Kranjske tovarna železne, Čavnicarsk* in kovinske rob« »Titan?,- d. d. Kamnik pri Liv?j Ijani.	1235	3
>)
zajamčeno pristen, v »odetih i" staklanicab nudi ‘M debelo'
Farna, veležgaajarai
Robert Diehln Celje.
. . 1023 12—10
Trgov, hiša
na Aleksandrovi cesti, dvq' nadstropna z modernh11 trgovskimi lokali in pritiklinami takoj na prodaj. Kb' p ec lahko edcil trgovski lokal s stanovanjem luk^i prevzame. Naslov r upravi 1232 J-i .
pumama •
vsako vtsto attagonla v maslu« *m» kolo-kakortitdr spramlfanla Salaznii-MlHtsiev. - Pejlinfla v olssrtii: Uri* «V«sllki ulica 2
Aiastaik ‘te	r	nKtmzSTtfl	.Uskaraa	.d,	d.
Ponudite
vse neuporabne zlate pred' mete kakor
verižice, obeske* prstane, zapest: pice, uhane itd*
kateri predmeti vam leZ* | doma in jih Vis nosite trrdllf1
j R. Bizjak.
ur, tfatnin« in »r"' rnirie
ul. 16-
msiP
12'
Maribor,
brnir
Gospaska