Edini slovenski dnevnik N PIBARJTK: 4687 CQBTLANDT. Entered u Becond-Clut Matter, September 21, 1908, aft the Poet Office jat New York, M. Y, wider the Act of Congress of March 8, 1879. NO. 246. — ŠTEV. 246. TELEFON PISARNE: 4687 0ORTLAND& NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 20, 1914. — TOREK, 20. OKTOBRA, 1914. AVEZNIKI z6pet VOLUME XZH. LETNIK ttt^ zavzeli ostende. ANGLEŠKO BRODOVJE OTEZKOCA PRODIRANJE NEMCEV. Nemci prodirajo proti Varšavi, a jim dela velike težkoce izvanredno slabi teren. - V Galiciji se vrše pri reki San veliki boji med Avstrijci in Rusi. -- Velike ruske izgube pri naskokih na Przemysl. - Težišče operacij na zapadnem bojišču leži sedaj v Belgiji, kjer skušajo Nemci obiti levo krilo zaveznikov. -- Iz nemškega vira se poroča, da je pričakovati padca francoske trdnjave Verdun. -- Položaj v Turčiji in Rumunski. Boji pri Przemyslu. London, Anglija, 19. oktobra. - Reuterjevi agenturi poročajo iz Amsterdama da je izdal namestnik šefa avstrijskega generalnega štaba, general H«fer, sledečo lira d no izjavo: Včeraj s«* jn obnovila južno od Praemysla bitka na obeh bre-govih male rečice, ki se izliva v Sati. Naše čete so dobile v neposredno bližino sovražnika in ga na vet- mestih pognale v beg. Zadnjo noč ko nas Rusi parkrat napadli, p« niso mogli ničesar opraviti. V akcijo je stopila naša težka artilerija. Vojaštvo zasleduje neprenehoma sovražnika severno ooju ter ni pogum naših ljudi niti za trenutek opešal. Iz certruma ni poročati niče-car novega. Na našem desnem krilu, v Al-zaciji, zapadno od Colmar, stoje naše prednje straže v eni erti z Bonhomme, Pairis in Sulzern. v danes izdanem poročilu glede položaja, da se je uspešno zavrnilo sovražne naskoke pri Lille. Poročilo se glasi: 44 Naše čete so zavrnile naskoke na zapadli in severozapadu od Lille ter mu zadale ogromne izgube. Na iztočnem bojišču je situacija neizpn'in^njena." Jz kratkosti poročila se sklepa, da se pripravljajo važne stvari. Mornariški izvedenci pričakujejo, da bodo postale mornariške operacije v Severnem morju važnejše kakor hitro bodo nastopili megleni dnevi ter se bo skrajšal dan. Nemci v bližini Dunkirk-a. London, Anglija. 19. oktobra. Zelo je poparilo občinstvo danes izdano neoficijelno poročilo, da se Nemci približujejo močno utrjenemu francoskemu pristanišču Dunkirk. Poročilo, katero je odposlal iz Rotterdama poročevalec "Daily Mail" pravi: "Ravnokar iz nemškega vira došla vest pravi, da so Nemci prekoračili belgijsko mejo ter da korakajo ob obali proti Dunkirk. Prednje straže nemške armade stoje baje le še 8 milj daleč od mesta." Tiskovni urad je objavil, da ni bilo mogoče dobiti oficijelnega potrdila te vesti. Angleško brodovje v akciji. London, Anglija, 19. oktobra. Močno oporo ima skrajno levo krilo zaveznikov v angleškem brodovju, ki leži ob obrežju. Zveza med morjem in deželo je izpopolnjena in tukaj prevladuje prepričanje, da bosta mogli zvezana armada in mornarica ustaviti nadaljno prodiranje Nemcev ob belgijsko-francoski obali. Ako se posreči preprečiti obko-ljenje levega krila zaveznikov, bo ostala Nemcem edina pot, da , namreč skušajo prodreti močne čete, ki jim stoje nasproti na njihovem desnem krilu Belgijsko poslaništvo je danes belgijskim prostovoljcem naročilo, naj se podajo v Cherbourg. Vojaški begunci in ranjenci, ki hočejo oditi k fronti, bodo odšli v Calais. Prihod canadskih čet. London, Anglija, 19. oktobra. V Avonmouth je dospel danes transport canadskih čet. Odposlalo se ga je v neki koncentracijski tabor. Padca Verduna je pričakovati vsaki čas. St. Mihiel, nemški glavni stan, 19. oktobra. — Ameriški poročevalec J. F. Archibald poroča, da bo padla trdnjava Verdun v teku par dni. . Več zunanjih fortov se že nahaja v rokah Nemcev in francoske pozicije so tako oslabljene, da je predaja trdnjave le. še vprašanje kratkega časa. Protinemški in protiavstrijski izgredi v Londona. London, Anglija, 19. oktobra. Kakih 30 ljudi se je danes prevedlo v Greenwich sodišče pod obtožbo, da so se vdeležili demonstracij, ki so se vršile včeraj pro-4 i Nemcem in tekom ko jih je bilo razdejanega veliko imetja. Javni obtožitelj je izjavil, da proti Nemcem, a tekom demon- kočeno prodiranj« straeij se je razdejalo tudi veliko angleškega imetja. V različnih delih Londona so se pojavile, danes demonstracije, a močna policijska straža ni dopustila nikakili dejanskih dov. obkoljenje levega kov. Nemcev ter krila za vezni- Turčija nadaljuje z oboroževanjem. Bukarešta, Rumunska, 19. okt. Vsaki trenutek je pričakovati vmešavanja Turčije v svetovno vojno in sicer na strani Avstrije in Nemčije. Ruski poslanik v Carigradu je prevedel arhive posla- Japonska križarka se je potopila. Tokio, .Japonska, 19. oktobra, napa -11'radii o se je naznanilo, da je za-'dela japonska križarka "Takachi-ho" v Kiaučau zalivu na mino ter da se je potopila. Enega častnika in enajst, mož se je rešilo. Ob času katastrofe, se je nahajalo na krovu 2«7 mož. Angleška križarka izvan boja. Washington, D. C., 19. okt. — Nemško poslaništvo je dobilo da- nistva v Odeso. Turško brodovje nes iz San Francisea vest, da je križan v Ornem morju. | bila angleška križarka 'Triumph' Rumunske oblasti so zaplenile težko poškodovana, ko se je vde-pošiijatev 150 železniških vozov, ležila ob strani japonskega bro-ki so bili naloženi z artilerijsko dovja obstreljevanja Kiaučaua munieijo m drugim vojnim mate- Nemške havbice so jo kmalu pri-njalom. Kontrabant naj bi se pre-' sjiile, da se je morala umakniti, vedlo iz Turčije v Nemčijo. Nem- l Ski poslanik je takoj proWir.l1 |4incoake ^^ ^^ v Jadran. prati odredbi ter izjavil, da se stem moriti je zgodilo že vef takih sineajev.| Cetinj Crnagora. 19. okt. -Pro.es, b.l brez nSpeha ,„ bla- prj daImatinskj 0,)a|i jfi , ;,a t --"JT1 w. ,,eka francoska križarka avstrij- TnrS^l T; 1 po*Imorski čoln. To se je zgo- *lada h"Ma "a avstrijska podmor. stvar čisto internega značaja ter da nima nobenega stika z zunanjo politiko. Carigrajski patriarh. Amsterdam, Hol&ndsko, 19. oktobra. — Glasom nekega poročila iz Berlina je turška vlada naprosila evkumenskega patriarha, vrhovnega glavarja grško-pravo-slavne vere. naj zapusti Carigrad. Turški prestolonaslednik — vrhovni poveljnik. London, Anglija, 19. oktobra. Poročevalec "Gazzette" piše iz Carigrada, da je imenovanje prestolonaslednika vrhovnim poveljnikom turške armade in mornarice povzročilo v Turčiji veliko presenečenje. Imenovalo se ga je lxaje v prvi vrsti zato da se bori proti diktatorstvu En ver pase. Stališče Italije. Rim, Italija, 19. oktobra. — Izbruha vojne na Balkanu je pričakovati tekom enega tedna. V boj bosta zapleteni Rumunska in Turčija. Razvoj stvari kaže, da se bo priklopila Turčija Avstriji in Nemčiji, Rumunska pa zaveznikom. Ako se to zgodi, najbrž tudi Italija ne bo mogla še nadalje vstrajati pri svoji nevtralnosti. Ministrski predsednik Salan-dra, ki je prevzel danes posle zunanjega ministra je imel nagovor, v katerem je izjavil, da bo Italija vstrajala pri svoji nevtralnosti. Ostende zopet v rokah zaveznikov? London, Anglija, 19. oktobra. "Morning Post" poroča, da so zavezniki zopet osvojili Ostende. Poročila iz Pariza kažejo, da je položaj Nemcev na obali kritičen, ker podpirajo angleške bojne la-dije na morju belgijsko armado, ki operira na suhem. Sodelovanje brodovja, proti kateremu 80 Nemci na suhem brez moči, je povzročilo, da je bilo ska čolna in hotela oddati v sovražnikove ladije par torpedov. Francoska križarka je čolna še pravočasno opazila in začela nanju streljati. Prvi se je potopil, drugi je pa ušel. Nato so začele bojne ladije z bombardiranjem kotorskih utrdb. Nad brodovjem se je prikazal neki avstrijski ae-roplan, vrgel nanj več bomb, ki so popadale v morje. Pariz, Francija, 19. oktobra.— Havas-agenturi poročajo iz Barcelone, da poskušajo Angleži zapleniti več nemških trgovskih ladij, ki so v začetku vojne pobegnile v nevtralna pristanišča. London, Anglija, 19. oktobra. Iz Rima naznanjajo, da je hotelo avstrijsko brodovje v Kotorskem zalivu pred par dnevi prodreti francosko in angleško blokado pred luko Sovražnik je začel s tako silo streljati nanje, da so se morale umakniti. Wilson ostane nevtralen. Washington, D. C., 19. okt. — Predsednik Wilson je danes namignil, da vlada še ni izpremeni-la svojega stališča glede posojil ameriških bankirjev za vojskujoče se države v Evropi. Stališče Busy«. Petrograd, Rusija, 19. oktobra. Ruski zunanji minister Sasanov je pojasnil časopisju razmerje v katerem se nahaja Rusija z ozi-rom na zaveznike in Nemčijo. To je storil zategadelj, ker si ruska reakcionarna stranka na vse načine prizadeva naščuvati rusko ljudstvo proti Angležem in jih spoprijazniti z Nemčijo. — Nekateri reakcijonarni listi — pravi minister — so Sli zadnji čas jtako daleč, da so začeli delati nemškemu cesarju in Hohenzol-lercem sploh komplimente. Ob padcu Antwerpena so prerokovali konec vojne in očitali Angliji, da pošilja zase druge narode v boj. Ti reakcijonarji niso ruskega mišljenja, njihove ideje pa izvirajo is leta 1815. Gledajo sa~ se morajo zavzemati za Anglijo, ker jim bo le z njeno pomočjo mogoče kaj doseči. Prepričan sem, da ne bo med obema državama nobenega spora, če pa slučajno nastane, ga bo mogoče v najkrnj-šem času poravnati. Z Nemčijo ne maramo imeti nobene, skupnosti in nikake zveze. 6esa si ne drznejo! Pariz, Francija. 19. oktobra.— Vodja francoskih klerikalcev Jean de Bonneson, zatrjuje, da so naprosili cesar Franc Jožef, bavarski in saški kralj v posebnem pismu novega papeža Benedikta, da bi blagoslovil orožje njihovih čet. Papež je to infamno prošnjo odločno zavrnil. Anglija v stiskah. Berlin, Nemčija, 19. oktobra. Pretnje generala Ville. El Paso, Tex.. 19. oktobra. — V soboto je dal general Villa nabiti v Juarezu lepake, v katerih prmfci s -snirt> vsem osebom, "ki dajejo sovražniku informacijaLepake se je danes izpopolnilo t»-r imajo sedaj sledeče besedilo: "Dosti vzroka imamo za domnevo. da je prišlo veliko detektivov in drugih iz Združenih držav v Juarez z namenom, da opazujejo naše južne vojaAke operacije. S tem naznanjamo, da se tega ne bo več trpelo in da se bo vsakega brez procesa ustrelilo, katerega hi se zasačilo." Vse kaže. da je .razmerje med Ville in Carranze z vsakim dnem bolj napeto Poročila z juga pravijo, da je Vil',a pripravljen na boj. Železni- Ker se je začelo ljudstvo v Indiji vlaki odidejo lahko vsaki tre- upjrati, je bila Anglija prisiljena poslati z otoka Malte v različna indijska mesta nekaj bataljonov vojakov. C*e nastane tudi po drugih angleških kolouijah nezadovoljstvo z vlado, bo morala Anglija še iz Francije odpoklica t i večino svojega vojaštva. Razmere v Južni Afriki se zaenkrat niso še veliko izpremenile. Vse tozadevne brzojavke so pod strogo nutek na pozoriSc? bojev. Drobne vesti. Za proces proti Mrs. Carman so bili včeraj izvoljeni porotniki. Neki veliki jastreb je krožil včeraj nad Woolworth poslopjem —uiiuj(nat; so po(1 MIUg(J[v New Vorku. Naenkrat se je spu-vladno kontrolo, vsled cesar ni|stl1 Protl troPu &ol°bov ter po-mogoee dognati ničesar natanč-' flahil ene®a; Xato je zletel proti nejšega. Anglija neprestano na- nadstropju ter tam zavžil svoj govarja Portugalsko, da bi se ji pridružila in ji pomagala če živeč ne, že vsaj z desettisoč vojaki. Odvzeti častni naslovi. London, Anglija. 19. oktobra. Reuterjevi agenturi poročajo iz Petrograda, da je odvzet vsem onim avstrijskim in nemškim državljanom, ki so bili odlikovani z naslovom '1 komercijski svetnik" ta častni naslov. General Boca umrl. Buenos Aires, Argentinija, 19. oktobra. — Danes je umrl tukaj general Julio Argentino Roca, prejšnji predsednik republike Argentine. Rojen je bil leta 1843 iu je bil od leta 1874 do 1880 ministrski predsednik. Tisto leto je bil izvoljen prvič za predsednika. Po preteku svojega drugega termina je bil argentinski poslanik v Braziliji, pozneje pa na Francoskem. Taft pri Wilsonu. Washington, D. C., 19. okt. — Danes je obiskal bivši predsednik Taft predsednika Wilsona v Beli hiši. Predsednik ga je takoj sprejel. Taft mu je rekel, da ga veseli, ker se nahaja zopet v Beli hiši in da je čisto zadovoljen v svojem privatnem življenju. Zdravstveno stanje v New Torku. Iz poročila, ki ga je izdelal zdravstveni urad, je razvidno, da je bilo prejšnji teden v New Yor-ku med tisoč prebivalci samo 11 smrtnih slučajev. Prejšnje leto je prišlo v tem tednu na tiso aa tn«ato^«w Tork..... lata u mastd New York aa vsejifto . •tiLAS NARODA" izhaja vsak dan r jsvsomii nedelj in praznikov. * "GLAS NARODA" ("Vaiee of the People") day except Sundays tad Hiaiidaya. iptioo yearly fS.60. DoySai brea podpi«s in o*ufaoaa«i m na prtobčujeja aa.- s* hlacoTo'i pošiljati po — Money Order, vbi kraja naročnikov proda aa nam tudi prrjinjt naznani, da hitre jo B4jdn»o DHlovnika. Dopiecir in r-#ilj»tv«zn naredite ta naslov: -GLAS NARODA- 9 n Coetlapdt St., New York Oty. Tatefoo «4r8TCort)aodc La Salle, 111. —*Sem ne svetu-j**in nikomur hoditi, ker so dru£;vo imamo sj-kat»-T>- > bil«-i«.o «-"<». ki k N. II. Z. N«-- aoeeda-1 kateri rujaki s » tudi člani dru- ■apau Ir /ave zatrju»«-ju na dalj »rijo za prosti. UJMii car si dovoli u dov-ao si nadalje edii»e v tem. pii z:naj»a. oprostila naro-men oboroževanja de v ili naselbinah. P<»- uat narodov. ,ztlrav! — Naročnik. bi m n tip. da L He tur da bo napočila doba trajnega miru in splošnega blagostanja. Da o krepijo,te trditve, kažejo zavezniki na velikansko oboroževanje Nemčije, vsled kojega so bili prisiljeni, da se tudi oni oborože. Ako bi se premagalo Nemčijo, bi se jo tudi lahko prisililo, da razoroži in potem bi tudi zavezniki lahko oborožili. Nemčija pa navaja svoje vedno rastoče blagostanj^ ki je povzročilo zavist drugih narodov, posebno Angležev; nadalje svojo centralno lego, ki jo sili, da se z oboroženo roko zavaruje proti eventuelnemu napadu. Ako se premaga zaveznike ter oslabi vojaštvo Anglije in Francije, bi odpadel tudi vzrok za oboroževanje in za to izdani denar denar bi se lahko porabilo v kulturne in mirovne svrhe. i Pregovor pravi, da je hinavstvo kompliftient, katerega se napravi v čednosti. Vse te trditve «o priznajo, kako pogubno je to vedno naraščajoče oboroževanje in kako upravičeni so narodi, da obrnejo proti temu vampirju, ki sesa njih kri in mozeg. Vzemimo slučaj, da te države v resnici žele oprostitve od tega jarma. Logika dejstev pa je močnejša kot vse želje. V teku dogodkov se kaže vedno bolj jasno, da bo nastopila po tej vojni doba militarizma, ki ne bo le jačji, temveč tudi obsežnejši, ker se bo raztezal tudi na one narode, ki so bili sedaj prosti tega bremena. To pa je povsem umevno. Interesna nasprotstva med narodi bodo oslala tudi po vojni in vsak narod bo tudi vnadalje skušal varovati svoje interese, kar bo pa mogel storiti le z orožjem v roki, dokler bo obstajal današnji družabni red. Takoj po izbruhu vojne se je pokazalo, da ao vse po gftdbe cunja papirja, katero se takoj raztrga, kakor hitro se nudi kaka korist. Dosedanji tiapehi Nemcev pa so kljub premoči zaveznikov dokazali, da so najmoč- Miamj, Ariz. — Hvala vam. ker ste mi poslali veliki atla.*. Ta knjipu j'* velike važnosti za VSe one. ki čitajo poročila o sedanji vojni. — V tukajšnjem rovu se je ponesrečil naš dobro znani rojak Vincene Vozmnt. Zlomilo mu je desno nogo pod kolenom. — Delavske razmere so prav slabe. Šestega avgusta je odpustila družba polovico delavcev, druga polovica pa dela samo vsak drugi dan. Zaslužimo komaj za hrano. Pred rovom se zbira vsak dan veliko število brezposelnih, med katerimi se nahajam tudi jaz. — Fran Na-cirkovnik. ejae in najboljše oborožene ar-aade najboljši argumenti. Iluzija je, ako ee muli, da je magoče zmagalcu popolnoma ali vaaj za trajno napraviti nasprotnika. nesposobnega za boj. Napoleon I. je to skušal storiti, a se je g ud o opekel ob času osvobodilnih vojn. Vsled • interesnih nasprot-stev ao lahko današnji zavezniki jutranji sovražniki. To zadostuje, da se raablinejo t nič vse utopi-stione sanje o splošnem razorože-njn. Po vzgledu Nemcev se bo vsak narod oborožil do zob, da je ——za vse slučajnosti. V ItkairiM^nU Voj*- Milko Vogrin. -0-T- Novela. — Spisal dr. Stojan. —o— (Nadaljevanje.) Ko je mati radovedna vsled zadnjih besed poprašala hčerko, odkorej že pojema njeno sočutje do barona Roberta, pove jej ona, kako je Robert oni večer proti njej ozmerjal Milka Vogrina, sumničil ga in grdil, da, celo njo samo je ošteval, ker je z njim občevala. "Najbolj pa me je .užalilo", nadaljuje odločno deklica, *'in mi vse sočutje do njega vzelo, ko je le naglašal plemenito svoje ime, a plemenitega area nikdar! In ravno plemenita duša in srce so isti živi ji, ki iz človeka delajo — človeka. Tukaj je nasprotje, ki loči mene od Roberta — za vselej. Roki najini bi se še morda prisili zvezati se, ali najini srci — ostaneta na veke nezdružljivi." "Ti misliš torej očetu", vpraša nagloma mati vsa razdražeua, "oporekati in Robertu naravnost roko odreči?" "Tega ne, mati! Eflhe ne vem, ali jc Gorečem, a srce pač. Tudi Robert želi le, kakor »i ti, mama, sama rekla, moje roke, to je moje dote, a srca ne. Ali to je pač, mislim, za večno zakonsko življenje prva potreba." Po tej opombi, ki je tudi mater zadela, skušala je ona hčerki dokazati, da prava ljubezen med zakoncema šele pozneje nastaja. Navajala je več primerov iz dejanskega življenja za svojo trditev, a te vse je Olga bistroumno zavrnila, rekoč, da "mi srečo elo-vdlko le po zunanjem stanju in obnašanju ljudi sodimo, a ne vemo pa ne, ali Čuti res njihovo-srce to, kar kaže zunanjost; sploh pa je le izjema", trdi naposled deklica, "da bi se srci po lastnostih diametralno ločeni — družili kdaj v srečnem zakonskem življenju." pa zakonskega, zatorej naj tako strogo ne sodi. "Res je sicer", odgovori zdaj v zadregi deklica, "da ne poznam zakonskega življenja, ali kakor povsod, vlada tudi v njem pregovor: ' Enako se enakemu druži." Jaz si pač mislim, da morejo le blage, lepe lastnosti, vzvišeni in idealni nazori človeka o-srečevati. in da more človek le s takim človekom srečno živeti, ki hrani v sebi sree plemenito. Imela sem priložnost to tudi opazovati. Videla sem Roberta, videla srni pa tudi tir. Vogrina. Kakov razloček. mama! Kakor noč in dan. kakor solnee in mesec! Le lastnosti, kakor so Vogrinove. morejo človeka osrečiti, le s takim človekom bi »e moje sree združilo. le z njim I■ i srečno živelo!" Te b»-sede so materi vs»- razkri-j lf. Hipoma si je znala tolmačiti, zakaj je klicala Olsra onikrat v sanjali njegovo ime. K«-r jej je bilo prej temna tajnost, postalo j»-j je zdaj jasno koi dan. "Zatorej se je ni zadnji zabavi rado-vala liolj z Vogrinom n« go z Robertom". misli si dalje, in zdelo jej j*'- da imel oče prav. ko j»-trdil, da je postala Olga bolj o-tožiia potem, ko bil Vosrrin od-šel. Strašna suinnja se poloti zdaj materine Strahu strepeče, ko pO!iii>li. da bi znalo Olgino ."-iititi ljubezen do Vogrina. Ona ga Mety sama spoštuj«* in čisla. ali mi»»-l. da bi moirla Oljra. njena !."-i. odreči \z ljule-ziii do nj.ga Robt-rtn. baronu. sr;ij-šč&ko. nasprotovati očetu m ta mi>-»-l j#-j je i»*-/aj»oj«ad-ijiva. lla. ko bi bil Vogrin velik, znamenit mož. Tedaj bi s to mislijo «-p«*p-ijnziiila. ali rd»j ni V igrin — ni^. ni--, in zna l<* po-Mati ii«*sr*-ča n>-ni bč*-rki za e»-!o življenje... Vsa prestrašena in razburjen* poprava torej svojo hčer: "Ali pa ljubiš, Olga. menda Vogrina*. Bog ne zadeni, da bi se bilo tvoj»* srce toliko spozabilo! Kaj bi rekel oče, kaj Robert, kaj bi rekli naši znanci in prijatelji na Dunaju. kaj plemenite rodbine, baroni in grofi, ki dohjijajo v našo hišo? Olga, pomisli to!. .. Ali ljubiš res Vogrina? Reci, da ne! Govori, ali ljubiš res njega, ki ni nič in morda vedno tak ostane?, (lovori, Olga!" Nedolžna deklica je začela ihteti, oklenila se je materinega vratu in jo držala kakor jeklene verige. Ko pa materi tudi na večkratno vprašanje ne odgovori, prosi jo za Boga, in se jej roti, da mora reči, ali je res, kar sluti njeno sree. Konečno se vendar deklica o-lirabri ter reče tiho in sramežljivo: "Da, mama, ne bodi mi huda, ne zavrzi me, jaz — ljubim — Vogrina! Moje srce lirepeni le po njegovem plemenitem srcu! Njegove lastnosti, njeg°vi nazori, njegovi ideali so me tako očarali, da je moje srce vedno le pri njem. A ne huduj se, mama! Daj mi to srečo še dalje uživati, saj sem že srečna dovolj, če le smem misliti nanj!" "Ali si mu pa to svojo ljubezen že razkrila?" "Tega nisem in mu ne storim nikdar!" odvrne hitro Olga. "Za svojo ljubezen vem le jaz sama in zdaj tudi ti. A pri vseli bogovih te kleče na kolenih prosim, ne zataji me, ne povej očetu, ne reci nikomur, da ljubim — njega! Vse hočem storiti, kar želiš, vse izpolniti, kar hoče oče in ti, le ne povej tega! Hočem dati roko Robertu, hočem iti doli na Ogrsko, hočem biti tam nesrečna žena, le ne povej očetu in nikomur, da ljubim — Vogrina, da neha z njim, z njegovo ljubeznijo moja sreča!... Glej, mama, vedno se mi zdi, da ne bodem dolgo srečna; zatorej mi pusti sedanjo srečo! Sanjalo se mi je, da so ga vrgli valovi pobitega na obrežje, in ko sem ga mislila prijeti, izgi-ril mi je iz rok. In tako mi bode tudi izginila moja sreča, in nesrečna še bodem klicala po — Milku Vogrinu!" Tako je končala uboga deklica. Obljubila je še enkrat vse storiti, kar se zahteva od nje. Ona hoče biti z Robertom prijazna, hoče mu obljubiti roko, naj tudi nje srce krvavi, hoče iti z njim k poroki, naj gleda tudi sreča jokaje za njo, vse hoče storiti, ako le mati p njeni ljubezni molči. Mati seveda obljubi to rada ostane prijatelj kakor dosedaj in ne bode mu kazala, da preti on uničiti srečo v gostoljubni mu hiši. Nazadnje pa še skuša hčerki dokazati, da je njena ljubezen do Vogrina nesmiselna in ničeva, in ko jej ubogljiva deklica navidezno pritrjuje, pot ol a žen o. Od tega večera je spajala hčer in mater nova, tajna vez. je, da se čutiš srečno v svojih blaženih sanjah. Nisem te torej hotela buditi, ker vem, da je človek srečen, kedar spi. Njegov duh se tedaj ziblje po visokih vzornih višavah, on kroži breztelesen v blaženih, rajskih krogih, čuti se mati zopet a ko se truplo vzbudi, vrne se zopet v dejansko, težko življenje." "Glej. mama, danes se čutim l bolj krepko!" odgovori Olga polil. gumnega glasu. "Spala sem, kakor še nikdar v svojem življenju, trdno in mirno; dnbrodejni vpliv nocojšnje noči razliva se po mojem telesu." In deklica je govorila resnico. Na njenem bledem, upadlem licu začela se j»> zopet rdečica prikazovati in na njeno obličje vračala se je prejšnja Nasledek Olginrga razgovora z materjo je bil ta. da je hči odslej molčala ter kolikor mogoče zatajevala svoje notranje boje. Kedar je I,- količkaj mogla, pobegnila je skrivši iz materine bližine na vrt v svojo ntieo. ali si pa poiskala v zelenem gozdiču skrit prostorček. Tu se je potem razjokala, kakor malo dete. če vidi. da mu hoče kdo predrago mater odpeljati. Večkrat jo j«- našla mati na skrivnem jokajočo. in solze v hčerinih oče h segale so j'-j globoko v sr«-e_ I lilo j,.j j,, neskončno težko videti, kako žaluje in trpi njena Olga. Ni-hotoma je tedaj hčerko večkrat po vzroku njene žalosti popraševala. ali dekliea seje vrgla, ne da bi besedice izprego-vorila. materi v naročje in v njenih objemih izjokala. To dušno stanje ui dolgo prenehalo. Sieer je istina. da čas vse ozdravi, ali ta izrek je presplošen. Mati se je varala, ko se je sprva tolažila ^ tem. tla bode j»o nekih dneh Olga vse pozabila in zopet poprejšnjo veselost pridobila. A tu je bilo nasprotno. Olgino obličje je bledelo vedno bolj od dne do dne. njeni živei so postajali vsak dan bolj občutljivi in nboga j«- včasih tresla kaki Tajfun. Tokio, Japonsko. 10. okt. — V okolici Kiaučnua je divjal zadnje. dni strašen tajfun. Ko so se hot eli japonski mornarji ze neke lad i je izkrcati, je odtrgal veter most. kateri je vezal krov lad i je z obrežjem. Pri tej priliki je utonilo dvajset mornarjev. Na polju je napravil vihar precej veliko škodo. Časopis, ki stane pel franek. "Corriere della Sera" objavlja sledeče situacijsko poročilo iz Hruselja: Odkar so Nemci Bruselj zasedli ne izhajajo več časopisi. Vojaška oblast je sieer listom naznanila, da lahko izhajajo. seveda pod vojaško cen^»^J; a so ponudbo izdajalci odk^oo^v* Veliko listov se je V Gdlt lilo. Zadnji li- ' ii^^louiia h«*i. 4> Pojdiv.- dilit. .ij j«- mat - r, ki je z njo \ ist» sihi jtoeivala. Kar »!rah in groza obhajala. Kaj je bilo materi *to- riti ' ,\!i bi naj pihala očet prte-iia. naj p^ le P>«r»-."-»- ' _\li bi mu naj r^/.Ciia tajno Olsiao ljubezen in inivnlali, kakšne nasledke je i tu*-« nje pogovor s hčerjo T Taka vprašanja so mučila mater. ko je čuvala po nočeh svojo hčer in devala jej na vročo, gorečo glavo mrzle obveze. Slcdujič je pa sklenila sama pri sebi, da hoče slušati hčerino nedolžno srce. in stati mu sočutno na strani. Občutljiva materina nrav ni mogla več kazati iste osornosti proti, svojemu dragemu otroku, kakor smo jo oni večer pri njej opazovali. Mati je zdaj pozabila, kar je 'zadnjič proti hčeri govorila, ter je začela Olgo pomilovalno tola-žati. Nje tolažba pa je bil lek dekličinemu srcu. Ko je Olga že četrto noč — bilo ,ie v soboto — vsa obupana v svoji postelji na skrivnem solze točila in kakor brezčutna zrla nemo predse, užalilo se je materi srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč je razkrila hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne da od doma in da se ne bode zveza z Robertom tako hitro vršila, kakor .se je bilo določilo. "Nič še ni; izgubljenega", tolaži jo zdaj mati. "Ako tvoja ljubezen do Vogrina enaka ostane in ti le z njim srečna biti želiš, tudi to še lahko božja previdnost tako obrne, da vse po tvoji želji in volji izteče. Nikar še ne obupaj, saj poznaš resnico starega pregovo-ua: "Človek obrača — Bog pa o-brne!" Če dobi dr. Vogrin stalno, dobro službo, potem tudi jaz sama tej zvezi ne nasprotujem, ali zdaj te naj le tolaži prepričanje, da storim vse zate, kar je mogoče in kar tvoje sree poželi." Po teh besedah se je Olgi srce utolažilo. Začela je govoriti o Vo-grinu, o njegovem lepem značaju, plemenitem njegovem srcu in mati jo je molče poslušala. Vedela je, da si Olga, kakor vsak človek, s pogovorjenjeni le svojo notranjo žalost olajšuje. Medtem pa je vedno mrzle obveze hčerki ua čelo pokladala in, hvala Bogu, vse skupaj je tako dobro vplivalo na razdražene živce, da je hči to noč prvič zopet trdno spala. Visoko je stalo v nedeljo jutro solnee na nebu, ko se je Olga vzbudila. Mati je že bila na vrtu sama použila zajutrek, ker ni hotela iz sladkega spanja buditi svoje uboge hčerke. Ravno je vabilo v bližnji cerkvi "Marija na Otoce" k deseti maši, ko je prišla Olga k materi na vrt. "Dobro jutro, moja ljuba mati!" pozdravlja mater hči ter jo iskreno poljubi "Danes si pae dolgo name čakala! Zakaj me nisi bila vzbudila?" "Videla aetn te mirno spečo", tok v cerkev! Ima Ve š, sa peljali se tja." Materi je bil ta pr<*dlojj všeč in i r i i ~t !i">- j»oznejr- vozila j*- že kr»-pka mu/.ka roka hčer in mater i«, bleščečej siadim Vrb^kejra je- /era. Od vseh strani so prihajali v čolnih tja na Otok okoličanj" k d*-iieti maši in med njimi -a JOSIP SVETE, 17SO-82 E. 28th St., Lorain, Ohio Conkord, radečo vino po____60c. galana, Catawba, belo vino po .....80c. galona. Pri naročilu 2"» galonov je priložiti #1.50 za iodcek. Razpošiljam ga od 23 gilonov naprej. Naročilu je pride-j".ti denar ali Money Order. Vina *o popolnoma naravna, kar jam*im. ifi up i tf/k Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRDLL ■v Pr»«iaj* keio vino po......... ...... TOe. čroo vino po ................Sue. Dr*>ir.:» 4 eaii.«««- zm. .................... 811 00 Brinjevec »tekienic za................ <12.' 0 * r*3ooe rsoif^k) zm.......... St^.f-O ZkoLiino ra»x j£bo «# pri per o?« Marija Grill, 5308 St Gair Ave, N. E., Ctoelaid, Ohio w* * *» n vft/ Pozor rojaki! Rojakom v Brooklynu in. New Yorku naznanjam, da sem naprešal veliko množino xscxosizsL iz najboljšega newyorskega grozdja. Rojaki, obiščite me, in prepričali se bodete sami o kakovosti. Nadalje naznanjam, da imam vedno na razpolago dober prigrizek, prave domač j kraojtške klobase s kislo repo fli zeljem in druga domača jedila. Vsak četrtek, soboto in nedeljo je obiskalccm na razpolago za ples velika dvorana, izvrstna godba in dobra zabava. Za obilen obisk se priporočam s spoštovanjem v Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave., . .. Bro ckl>r, N. Y □a BO Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in drnitreni tajniki, ali pačite, da ao Tate tiskovine vedno na-regene ▼ linijski tiskarni ? Mail tiskarna je popolno zalotena z najbolj modernimi Črkami, okraald ins vsem tiskarskim materijalom in je največja stov. oslusati. Ne 1110-dobiti za ženo, Šang-fo, nima« pričakovati rumenega iba in sicer radi tega, ker si d v izpitu. Le jmsti me izgo-ti. Dobro vem, da si dobro ital dvaindvajset drugih iz-v, vem i r. Tvoje bančne knji-da si bogato preskrbljen z i bi in valed tega lahko dobiš ro Žitio, toda rumenega gum-litnas in jaz želim za mojo je-> hčer mandarina, ne pa ka-n kega bor»ea* ali pa občin- da Ti je izpodle- pisarj ko j« "Priznavam", odvrne Šang-fo nekoliko oplašen, "da scwHile mo-j»j misli vedno pri Titati." "To je razumljivo, pa ne od-puitljivo. Veseli me, da ima vse rado moje dete, zakaj bi ga Ti ne imel rad; toda vsako Ijubim-kovanje je zmožno, v kolikor ne stoji na solidni podlagi, odvrniti duha od vednosti. Tudi jaz imam posebno veselje, kakor veš, ki obstoji v rejenju, ako že ne rečemo, o«lgoji krotkih podgan. — Titata. daj onemiiu malčku z rožnatim useščern košček suhar-ja, večji mu ga vedno odneso izpod gobčka. — Torej, kaj sem hotel reči, iSang-fo, moje podgane so mi takorekoč prirasle k srcu. Moji ljubljenčki razumejo vsako mojo besedo, in jaz poznam vsako posebej po njihovi individualnosti. Dlaka na njihovih ko-žuhčkih je vsa prešteta. Celo notranjost njih duč mi ni zakrita — pravim "duš" prav namenoma, &»ng-fo, kajti bolj gotovo imajo duše, kot pa na primer grozni prebivalci amerikanskega zahoda, ki tako mučijo naše brate, ker oni, ti vankee-ji iinajo mesto duše le konzervne škatlji-ee in denarnice v telesih. Toda moje podgan« — Titata. moje dere, ne pozabi, da mora biti ona put i-putka K zavihanim noskom, še danes okopana — da, Šang-fo, žival ice in jaz že dobro izhajamo. Tako mi je ona le huša-intiša z oČešci kot rubin, zadnjič, ko sem zadremal na naslonjaču, pokvarila mojo kito ter jo r.a dolžino roke oglodala, tako, da moram z«laj zaradi reda nositi uple-ten trak. Pa .kako u^ hi ji bil že zdavnaj odpustil, med tem ko bi kakega človeka to veljalo glavo! — Kaj naj še rečem, Šang-fo, jaz sem vkljub temu vedno gojil znanosti in nisem zanemarjal nobenega od triinsedemdesetih izpitov. In Ti, mladenič, greš pro-padeš že pri triindvajsetem! Kako bi mogel dati takcmui božjemu volku mojo hčer za ženo! — Kaj ne, Titata, mi sploh ne potrebujemo moža? Ali nisi solnce, kraljica moje hiše? — In pa, kaj bi se zgodilo z krotkimi podganami, če bi odšla Titatat" Rumenkasta koža Šanf-fo-ja se je za hip porudečila. "Cuj me, o luč učenosti in oče solnca Titate ! — V imenu dobrotnega Budhe in vspričo solnca vseh solncev Te prosim, dovoli mi izraziti, kar čutim! In to je da je Titata edino solnce mojega življenja in kraljica vseh. mojih sil. In pri solnčnib žarkih nad grobom Konfucija moledovam Te, da odnehaš, kajti kaj naj bo v teh kletki polni kletk drugega kot kraljica podgan, ne, še manj, robkinja vseh teh glodalcev, in izakaj naj Jio cvetka vzhoda v sočutje petnajtftuto milijonom ljiuli. "Radi moje hčere smo gotovi, Šang-fo", je inače mirni oče Titate Bvojeglavno odvrnil, "ker nimaš nič drugega navesti v svoje opravičenje, bo najbolje, da se vrnemo zopet k študijam. — Titata, moje drago dete, ne jokaj mi tu — brez rumenega goim--slovenski (Janeti,-^^ ^ T°,9t°Ja Bartel) nova izdaja $2.501 J n3e rodo%l Slovensko-angleška slovnica $1 00 Slovenska slovnica $1.25 Slovenska pesmarica, I. in II. zvezek, vsaki po —.60 Srednji katekizem —.30 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 j Veliki katekizem —.40 j Voščilni listi —.20 Zgodbe sv. pisma —.50 Zirovnik, narodne pesmf. vezano, 1, 2, in 3. zvezek vsaki po —.50 zabavne in razne druge knjige: kim imenitnim hvatom sama od-|prav izvrstua jutranja in večer strani marsikatero slabost, na vaja in se priporoča kot naj- Tako na primer nam je mo- holja fiobna teiovadba ,lasti ^ goce ustaviti kihanje m kašelj, ljudi? ki t na naduhI ce močno stisnemo gornjo uatni- Doktor Naegeli zatrjuje z vso eo ah pa uho. Ce se pomisli da odločnostjo, da je večkratno pri vnetju sapnika ali pa pluc, krepko dihanje zaporedoma bolj kakor sploh pri vseh plučnih boleznih kašelj zelo pomnoži trpljenje, tedaj je vrednost tega pri-prostega sredstva jako za ceniti. Nek angleški medicinski list! zdravo, kot cela steklenica naj boljše krepčalne pijače, kar se jih je navarilo. po svetu. Zadeha- nje z sledečim mu kolcanjem se - ___- ^ , w _ . . _ . .priporoča proti raznim ušesnim je svoj cas trdil da, ce dobi tisti, in vraft.nim boleznim. Poleg tega ki ima gripo ah mfluenco pravjUplhra 2dehanje tudi osvežujoče •krepko zaušnico se kaj kmalu za dnha) ker pretrga k J ki resi te nadležne bolezni. To je si- zadržuje jasno miš1jenje. cer prav grobo sredsrtvo, toda če pomaga, se že pustimo dopasti. Da se težki slučaji revmatizma ali protina, izlečijo z čebelnim pikom, opazovalo se je ne le v novejših časih nego je -bilo znano že poprej. Na otoku Malta, kjer so velike množine čebel, zatekajo se stanovalci že za več pokolenj (generacij) k čebelam in njih bo- Strojne puške mesto glasovirjev. Nekoliko prej predno je izbruhnila med Avstrijci in Srbi vojska, je doslo na avstrijsko mejo več zabojev, katerih vsebina je bila na c&riuski napovedi Andrej Hofer Avstrijska ekspedicija Avstrijski junaki, broširano Avstrijski junaki, vezano Baron I^audon Baron Trenk Bele noči____ Beneška vedeževalka Beračica Boj za pravico Boj tek Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov. Cvetna borograjska Cvetke Cas Je zlato Cez trnje do arePe Darinka mala Crnogorka De'vica Orleanska Don K!2ot Doma in na tujem Dobrota ln hvaležnost Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem Pred jamski Evangeliji Evstahija, dobra hči Fabiola ' Kra Diavolo ■ George Stephenson, oče železnic Codčevski katekizem _ Gorenjska knjlinlca: 1. rv. Kukmanova povest 3. zv. Izpokorjena romarica 4. zv. Grajski lovec 5; zv. Kukelcev stan 6- zv. Šmartno pri Kranju Oozdovnik, 2. zvezka Grizelda Greh in smeh Hildegarda Hlapec Jernej Hirlanda Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek PO Ilustrirani vodnik po Gorenjskem Izdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad DobruSo Jaromil Jetnikovl otroci Kapitan Marijat Kraljevič in berafi Krištof Kolumbo Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Leban, sto beril Ljubezen n maščevanje, 102 zvez. Maksimiljan Marjetica Marija hči polkova Materina žrtev Mati, socijalen roman Mir božji Mirko P oš te e n Jak ovi č Mlad samotar Mlinarjev Janes Mrtvi gostač Na različnih potih Na valovih južnega morja Narodne pri poveš ti, I., II., III. In rv. zvezek, vsaki po —20 —.20 —.70 —.90 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.10 —.15 —.25 —.30 —.15 —.20 $5.00 —.40 —.20 —.25 —.50 —.20 —.30 —.20 —.20 Uporniki V delu rešitev V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu 12 zvezkov Žalost in veselje Zadnji grof celjski Za kruhom j Zaroka o polnoči . Za tuje grehe j Zbirka znamenitih povesti I Zlate jagode j Zmaj iz Bosne i Življenjepis Simona Gregorčiča I Zlvjenje trnjeva pot Krasni roman "Prokleta": 1. zv. Prokleta. 2. zv. Volčji ubijalec. 3. zv. Na pokopališču v Fremiconrtu. 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea. 6. in 6. zv. Ugrabljeni grofič. 7. in 8. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano $1.80 spilmanove povesti: .20 —.20 —.20 —.15 —.30 $7.00 —.20 —.20 —.40 —.50 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 $1.85 —.45 —.30 —.20 —.15 —.C0 —.30 —.30 —.30 —.50 —.80 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Ivlaron, krščanski deček —.25 3. zv. Marijina otroka —.25 4. zv. Praški judek —.20 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 6. zv. Arumugan sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesU —"30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —-30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —30 zv. Angelj sužnjev —.30 ___ zv. Zlatokopi —.30 —.20 117. zv. Prvič med Indijanci —.30 —.60 15. _.20 ' ie. —.20 —.50 —.20 —.35 —.25 —.25 —.20 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev — 30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. označena za glasovirje, a carin- Na divjem zapadu lečim pikom, in pravijo, da sodo- ske oblasti so sodile, da so zaboji,Na *»<>j«ču segli prav lepe uspehe.. j za glasovirje pretežki, nek zaboj | Najd^nč^1*1 0t°kUl Vsekakor je tako zdravljenje se je prekucnil in zapazili go, da JJ* lažje uporabljivo, kot pa ono, ki j ne obsegajo zaboji glasovirjev, ga je nasvetoval pred leti neki marveč strojne puške. Medtem Mr. James Pavn. — Svetoval je'je izbruhnila vojska. Vprašali so, namreč na revmatizmu trpečim, I kaj da naj se z zaboji stori, poda naj se podajo v truplo mrtve-J veljajoči častnik je pa ukazal, —.?o —.35 $1 00 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 — 20 —.20 —.50 $1.00 —.15 —.20 —.15 —.20 —.40 —.20 $5.00 —.20 —.50 —.25 —.50 $1.00 —.70 —.20 —.15 —.40 — 20 —.20 —.15 —.20 —.50 —.35 —.30 — M —.35 Na preriji _.20 Naseljenlci _.20 Nedolžnost preganjana In poveHča- na —.20 Brat sokol —.15 Cigani _15 j Dobro došll _.15 j Doktor Hribar _15 j Dve tašči _.15 1 Idealna tafiča _.80 J Medved snubač _.10 Ne kliči vraga _.50 NemSki ne znajo _.20 Pot do srca _.60 P1"1 pufičavnlku —.20 Prvi P'es Putifarka _20 ' Baztresenca > Revček Andrejček Rokovnjačl, narodna Igra Stanarica V medenih dneh —.25 —.40 —20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 —. 20 —.30 —.40 —.40 —20 — 20 RAZGLEDNICE: Newyorfke, s cvetlicami, humorl-stične. božične, novoletne in ve-likonočnt po komad —.01 ducat po —,25 Narodna nošnja In mesta Ljubljane, ducat po —.30 Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi: 1 ducat po —.30 Z ss likam i mesta New Torka po —.25 Razne -svete podobe, ducat po —.30 Album mest New Torka s krasni- mi slikami, mali veliki Ave Marija —.38 —.70 —.10 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Avatro-Ogrske, vezan —.60 KranjsMfe dežele, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.28 Evrope, vezan —.00 Gorenjske z novo bohinjsko In tr-. Sko železnico —M Celega, sveta —.28 Balkanskimi driav —.10 Zemljevidi: New Torte, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming ln W«t Virginia, vsak komad — 28 Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi t gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri GLAS NAHODA. 20. OKTOBKA", IOT, r jigssloTanski B= Kata!. Jidmti a Inkorportmce dn« 24. januarja. 1901 v državi Mimaeeoteu Sodeš t ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNU3: • fcradiadniki 7. 'A. GERM, 507 Cherry Way or box 17 Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, H"™* Blagajnik: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVBC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI 1TADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, I1L JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRZlŽNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: rRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Miirn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli tjatve naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritofb« p« na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od itrani ilanov ae nebode tiralo. Društveno glaailo* "GLAS NARODA«. 0 lepa hvaležnost, kje si J"j,< ki J z ,il|nt01>ozoruost- doma? ju sl»- začel na Ijud-vii navzoč tudi poddesetnik Jožef *kl]\ »n meščanskih šolah v Celov Stergar, pešpolk št. 87, doma iz Kapel pri Brežicah. V svoji zvesti' službi se jt- izvrstno izkazal. Pred navzočim majorjem in nadporoč-i nikom je ustrelil v desetih minutah dva ruska častnika in osem pešcev. Neznan utopljenec. Iz Središča poročajo: Pod Obrežem je vrgla Drava 11a suho neznanega možke-ga "utopljenca. Truplo je moralo ležati že kake tri tedne v vodi 111 je bilo močno nagnito. Mož je bil kakih 40 let star. Našli so pri njeni štiri ključe in prazno denarnico. Pokopali so ga na sredi-škem pokopališču. Otrok utenil. Od Sv. Lovrenca v Slov. gorieah. V Zagorcih je utonil v domači mlaki dve leti star otrok'zakonskih Lovrec. Vreme se je obrnilo zopet na bolje. Višje vrhove Pohorja je zapadel sneg. Izpred deželnobrambnega sodi-sča. Iz Gradca se poroča: Nadalje so iz preiskovalnega zapora izpuščeni : Evald Vračko, župnik v St. Ilju v Slov. goricah; Ivan Bo-sina. kaplan v Sladki gori; Marko Kranjc, kaplan v Ribnici; Iv. Roškar, poslanec v Št. Juriju v Slov. gorieah ; J. Krištof, delavec v Mariboru; Jožef Cizek, dekan v Jarenini; Martin Kranjc, župnik .v Laporjah; Franc Šegula, kaplan v Mariboru; župnik Ant. R-ausel. Dva vola in ena krava ukradena. Cas vojne »ta hotela dva tatova izrabiti. A sta morala svoj plen pustiti. Okoli pol 11. ure ponoči je hlapec Jernej v Veliki La-šini h. štev. 32 slišaj bika glasno mukati. Gre gledat, kaj mu je. Dolgčas mu je. Dveh voličkov ni več v hlevu. Jernej brž pokliče gospodinjo. Alarmira vso vas. Teče mimo št. 18. Hlev. odprt. Po- eu 3. oktobra. , Cerkvene vesti. Bolan leži dekan v Šmohoru mensgr. Ivan Dr-žanič, c. in kr. vojaški kurat. ki se je vsled bolezni povrnil z bojišča; bolan je na živcih in telesno oslabel. — Prestavljena sta kaplana Viljem Hafner iz Nemškega Plajberga v Sagric in Kari Schatzle iz Winklern v Št. Rupert pri Celovcu. hrvaško. Vojak umrl. V rezervni bolnišnici v lk?eju v Ljubljani je umrl 21. septembra zjutraj vojak Martin Vuzen, doma s Hrvaškega. Število ranjencev v Zagrebu. V Zagrebu se nahaja sedaj še 3700 ranjenih vojakov. Banov bratranec padel v boju. Grof Bela Csakv (Čaki), poročnik domobranskih huzarjev, bratranec hrvatskega bana dr. barona Škrleca, je padel 15. avgusta pri Stojanovu v boju proti Rusom. Smrt frančiškana. Frančiškan o. Selan Matkovič je te dni umrl v Zemunu pri izvrševanju svojega poklica. O. Selan je ostal v Zemunu,' ko je vse bežalo v*>led približevanja srbskih čet, da bi bil v tem težkem časn svetovalec in tolažnik svoje črede. Klju-boval je srbskim kroglam, imajoč pred očmi svojo visoko službo in svoj vzvišen, pa težki poklic. Medtem ko je maševal, ga je zadel šrap- Podpora za ameriški Rdeči križ. Department za delo države New York nam je poslal dopis, v katerem nas prosi, naj pomagamo nabirati prispevke za ameriški Rdeči križ. Dopis ima sledeče besedilo: Državni department države New York sprejema prispevke od 1(1 eenjov do enega dolarja <»d vseh priseljencev in tujerodcev, ki žele pomoči ranjenim mc-d njihovimi rojaki v stari domovini. Nabrani denar se bo poslalo pomožuemu skladu ameriškega Rdečega križa v svrho razdelitve v deželi darovalca, in sicer s posredovanjem Rdečega križa dotične dežele in na način, da se bo vsako deželo obravnavalo zase. Pošiljajte prispevke na sledeči njtslov: Mrs. Marian K. Clark, Bureau o.f Industry and Immigration, 95 Madison .Ave., New York City. (20-10 6x v 2 d) IZJAVA. Spoštovani:— Prav vesel se in, da Vam morem poročati o velikem uspehu Vaših importiranili zdravil. Po par tednih uživanja importiranih zdravil sem zadobil zopet zdravje, telo se mi je okrepilo, tako da sera čisto prerojen. Kdor boleha na kaki bolezni, mu priporočam, da se obrne 11a Vašo Dom. Lekarno, 535 Washington St., Milwaukee, Wis., kjer bo dobil pomoč za svojo bolezen. Vam hvaležni Pavel Stupiea. (13-10 tor & pet) Springfield, 111. Pozor rojaki! laHMinir^^ Črno grozdje .. $40.4*0 tona j in belo New York grozdje $43.00 tona Te eene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za ohilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak hran Pajk, CONEMAUGH, PA. Pouk v angleščini. Rojakom naznanjam? da amp sklenili zopet poučevati wf|«Ui'o potom dopisovanj*. Od 1» ta 190» do 1SI2 smo imeli nad 45o rojakov, ki so Be učni anjrle&ko potom naše metode. Učite se iz posebnih tiskanih /,vr»kuv. Pojasnila zastonj. Pišite SE DANES na: Slovenska KorespondeBČua Šola 6119 St. Clair Ave , Cleveland, O. Kje je ANA ROGELJ, podotnače Ježmanova iz Škofrljee pri Ljubljani ? Pred 20. l^ti je dospela v Združene države in mogoče je, da je sedaj omožena. Za njen naslov bi rad zvedel nje stari prijatelj. Če kdo ?e za naslov, naj ga pošlje uredništvu "Glas Naroda". (17-20—10) Gotove krone v papirju lahko dobi pri nas vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in sieer po sledeči ceni: 10 K $ 2.25 20 K $ 4.30 30 K $ 6.35 40 K $ 8.45 50 K $10.40 GO K $12.50 70 K $14.50 80 K ifjlC.50 !>0 K $18.50 100 K $20.50 Lr>0 K $30.00 200 K $41.10 Te gotove krone pošljemo vsa komur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo roja ke, da ameriška pošta za pošilja nje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v it aro domovino ta teden aH nameravajo potovati r prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile xa nedoločen čas s prometom. Iladar se zopet razmere pre-arugačijo, bodimo pravočasno poročali na tem m* ■tu. Tv rdka Frank Dober svet, Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je najbolja "Zdravilna sladna kava". To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika. ■ Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL AUSENIK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i rgjiinirajiinLrajriLi dJihftjffijf^^ jf^ifiUiiiTi Redka prilika za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $00. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje Sfovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 11 i > t > *F j j , v* I Pozor rojak:!! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretira-ne in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih van| vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretvezei katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spol niti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v WausaukeeJ Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že le* po številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta( svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin; žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaa-nem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno gre. ste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnem tratiti. NAZNANILO. Clancm društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., naznanjam, da sem pisal vsem, toda od mnogih so mi bila pisma vrnjena. Zato prosim one, da mi takoj pišejo in pošljejo prispevke vsaj do 25. oktobra, ker takrat moram poslati asesment za mesec oktober Jednoti. Kedor do takrat ne izpolni svoje dolžnosti, bode suspendiran, kakor velevajo pravila. Z bratskim pozdravom Martin Orekar, tajnik. 225 W. Main St., Trinidad, Colo. (19-20—10) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. nazna njamo, da jih bo cbiskal naš potnik Mr. OTTO PKZDDL kateri je pooblaščen pobirati ma ročnino za "Glas Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila ii> ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravnistvo Glas Naroda. HARMONIKE - " ' r "j • popravljam po najnlijlb Maak, t delo trpežno In zaneatjivo. V popravo tan«-•lJlTo imkdo po&lje, ker aem So nad II tet tukaj v tem poslu In sedaj t trojem lastnem domu. V popravek ▼ samem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakarftn? Mo sa-tttsvs bres na daljnih vpraSa JOHN WENZEL. <017 E 68ad St.. CUrv^and. Ohio. OGLAS. v slovensko-brnškl koloniji. Ako želite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kikšaa yd lika se vam nudi v Bk>vensko~hrvaški koloniji v okolici Asblanda v državi Wisconsin. Ta kolo-(nija obstaja sedaj že iesto leto ter je v nel in napravil konec njegovemu njejJc.upil? f*rme že 150 slovenskih in pozemeljskemu življenju. hnsS^ndff,fIrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo mM gospodarska društva, kojih namen je. da pospešujejo blagu staaje in napredek sio«enakih in brv* ikifc farmarjev 7 oni okolici ZAHVALA. Tem potom se prav prisrčno za- kliče tudi to gospodinjo. Oba godu aakiff »eleigave. soeivja > gpodarja sta namreč pri vojakih, krompirja itd., da s« nič ne **-jzbere se osem mož. Dva, ki sta v«akojiovca> ^ oborožita vsak s svojo| bvaljujeiu tvrdki F™k Saiser, ker mi je tako hitro preskrbela ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to denar iz stare domovine. Mislil »majhnim denarjem. Pišite po n^š list j , ■» „ . "Good's Colonist'% kjer lahko podrob- sem, da bom moral vec mesecev neje čitote o teh kolonijah. Pottjeiro čakati, predno ga bom dobil. Še vsatemi aastonj, brez razlike, ako enkrat lepa hvala za točno in po- "JgfiSSfmo *li Be-steno postrežbo. Bodite prepriča- • * ni, da vas bom pri vsakem rojaka TIH JMBBS H« D000 u0DP30]f priporočal. Pozdrav! ^ - - C. Bračun, ^ Cenjenim rojakom priporočam svoja NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeče vino po 40^ gal., staro rdeče vino po 45^ gal ona lansko belo vino po 45<^ gal. in najboljše staro belo vino po 50^ gal. 100 proof močan tropinjevee 4Vžs galone $12, 10 galon pa $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in -distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: 3TEPBBN JACKSE, 'KRACRERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sred&tvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in as prodaja samo v steklenicah. — Roja ki, varujte se ponaredb in zahtevajte piavi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a5! gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštnm naročila se točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., (LEVE I AM), 0. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Delo aknsBO. Izvršuje prevode v droge jezike. Unij ako orgemizirana. Posebnost m dnštveai pravila, okroauce, pamfieti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NAR6PA. 20. OKTOBRA, 1914. * a * A A « e e » » » A A * ^ ^ * H I H h H M H H n H M Doli z orožjem! ZGODBA ŽIVLJENJA. Spisala Berta pL Snttner. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. h M M M M N H ►4 10 (Nadaljevanje), — Dosedaj nisem Se ničesar opazila. — To hi bila zelo dohra partija. Ko umre njegov stric Dront-heim, podeduje graščino Selavec. Ali že veš, da se je Ferdi Dront-heira, ki je zapravil s plesalko Grillovo vse svoje premoženje, poročil z bogato hčerjo nekega bankirja?... Ali prideš nocoj v angleško poslaništvo?... Žo zepet ne?... Navsezadnje imaš prav, saj ni takoalitako nič na prireditvah, ki jih priredijo poslaništva. ... Vsak Anglež, ki slučajno zabrede tja, je prijazno sprejet... Ali ie odhajaš? Kam se Ti vendar tako mudi? — Da, rra vsak način moram oditi. Ker nisem hotela niti pet minut ostati, se je skoraj nekoliko nevoljno poslovila od mene... Moj Bog, kako so dolgočasni ti pogovori! — — — Kako neprimerno visoko stoji v tem ozira Tiling.*. Ah, Tilling!... Ze zopet Friderik Tilling. Čutila sem, da sem se nenadoma čisto izpremenila. .. Mogoče, da je Tilling še prost. Morda je princezinja zaljubljena v kakega gledališkega igralea?... Mogoče, da je bilo vse to samo mimogrede?... Dan je potekel za dnevom, Tillinga pa nisem videla nikjer. Vsak večer sem šla v gledališče, potem na soarejo. z namenom, da ga i »o m srečala, pa nič. Oh nedeljah je bilo pri ineni veliko gostov, njega seveda ni bilo med njimi. Prav zaprav ga doma niti pričakovala nisem. Vedela sem, da sem ga tisti večer razžalila in da se me zara-ditega izogiba. Toda kaj naj storim? Hrepenela sem po njem. hrepenela sem po uri, ko bi se sestala žnjim in izpregovorila par besedi. Nekega nedeljskega popoldne je stopila v moj salon Tillingo-va sestrična s katero sem se bila seznanila na neketn plesu. Ko sem jo zapazila, mi je začelo srce silno močno biti. — Marta — je rekla brez vsakega posebnega uvoda — bratranec Friderik Vas pusti lepo pozdraviti. Predrčernjšnjim je odpotoval. Čutila sem. da mi je šinila vsa kri v lica. — Odpotoval? Kam? Ali so prestavili njegov polk? — Ne... sarno kratek dopust je dobil. Odpeljal se je v Berlin... njegova mati je na smrtni postelji... Ce bi vedeli, kako ima rad svojo mater? Dva dni po tisti nedelji sem dobila pismo iz Berlina. Vedela sem. da ga je pisal Tilling, ne da bi pogledala podpis. Pismo se je glasilo: Berlin, Fridrichstrasse, 8, 30. marca 1862. Ob eni uri ponoči. Draga grofica! — Nekemu moram potožiti... Zakaj ravno Vam? Ali imam kako pravico do tega?... Ne, nimam je, toda neki notranji glas mi pravi, da boste sočustvovali z menoj. Ce bi poznali ono, ki bo umrla, vem, da bi jo ljubili. Njeno mehko srce, zdrav razum, dobra volja, častitljivost — vse to bo šlo v grob... nobenega npanja ni več! Celi dan sem v Pittsburg, Fa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignas Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Fa.: Joseph Skerlj. Steelton, Fa.: Anton M. Pa-pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan^ Willock, Fa.: Frank Seme in Joseph PeteraeL * Winterqnarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton ftta-rich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip MotoK Teled neitruab ielje II smo več iztiaov te knjige is Je mM sanj, rojakom na WM-lago. Knjiga "Vojaka aa Balkana'* eeetoji is 13 poaamexnih aeiitkov, obeegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani Delo jo o-premljeno s 25i slikami, tikajo če ee tpiaa balkanskih držav in aajvaiaejiih spopadov med ao-vraiaiki Seiitkom j« prideljaa tudi večji slovanski semljevii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* lie. vseh 13 aeiitkov skupaj pa stane s poštnino vred #1.8». Naroča se prit SloTCnie FabliaHag (fe, 81 Cortlandt St.. New York Ot> 21® ® NAJBOLJŠA ® ® ® SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platno masi $1.00. Rojaki t Oerelaad, 0. dobe isto ▼ podruriri ft. Sakser, 1604 St Oair Ave., N. E. $ Po znižani ceni! | i Amerika in AmerikancL i 4 i i t « 4» I i i I i R«v.|J. AL Trunk |e dobitl|[podtnine prosto n $2.56. Knjiga Je vezana t platno in sa spomin jako priHSna. Založnik je imel veliko stroškov in ee mu nikakor n Izplačala, zato je cena r*»*«na. da se veaj dekana pokrijejo veliki stro&ki. Dobiti je pri:* Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, Ne* York, If. T. FKIFOROCILO. _ » Rojakom v Steelton, Fs^ okoliši naznanjamo, da je Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- _ skih posestev vseh velesil. * Obsega 11 raznih zemljevidov. M na 20tih straneh in vsaka stran je 10-4 pri 12;!. palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.) Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg*površine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali'pa 15c, v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. M. FAFI0, 148 Frederick St., Steelton, Fa, naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glaa Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glaa Naroda. ROJAKI NAROČAJTE Sls NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH {Francoska parobrodna družba.) Direktna Črta do .Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. v JumovrNCE" Foital pernSkfl ael "TA SAVOIE- J| SJ i riASOllAlNE* ■U PRANCE* hM^tiH^JjUk« - ♦—»—9—f—r—m—•—mi sanj* po rokah, nogah in hrbteaicf. Bana, m*H-m. bala. ton. krasta In karia »čin, bndavtak ■otmja nos. >ab lina Itd. whhmnhi v treh daah. MoJa zdravila ao raciatriraiia t WMhinatoaa. nnainli. da ao Cista Inaajboli aapoina. Fifttta takoj 90 eanlkl Poiljem ca aaatoaj. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. H. B. Ameriki in Amerikanci, Bpisel 9. FnbUshlnff je prevzela t salogo rojakom is knjigo lev, J. M. Trmnka: OL m nal namen izreči na teea m#- atn kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno dedo, katerega bi zi moral nabaviti veak rojak v Ameriki, bodisi v laeten poduk, bodisi kot darilo svojesm in posameznikov, aa katerih bo v stari domovini, kjer es gotovo zanimajo stariii ali sorodniki sa deželo, v kateri lava kak Slan družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega eebe, ali pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni Čudimo ee le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker m ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero ee spravi t iret marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Foeeb-no primerna je knjiga kot bofift-■i dar, ki ima trajno vrednoet. Cena elegantno v platno knjigi jo fUO p poštnin Za isto eeno ee odpofije knjigo aa katerikoli mzIov t >Im1 te- 1 "dKaio'*, "la Tofiriine", «8o€kambeaawin "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK ecmer Fuarl M, Ckesebrongh Sallding. Mtni parnikl edplajeje vedne eb sredah ta pristaaiiia številka m.«. ROJAKE, NAROČAJTE SB NA "GLAS NAHODA". NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. 1 HT Denar mečete proč! "VI ako ne podpirat« arejega rojaka. Pri m«nl dobit« . izvrstno domače vino gslon po 75c, in reč. Pri odjema več kot 10 galon dajem po-post, ter sa poeabno priporofiam slavnim ■loT«n«kim druatvam ob priliki kake tm«. lice, tudi onim aa svatbe. V talogi imam Uvritne domače klobaM ln Ttakovntno grccerijeko blago, katerega ljubi nai mer od. Pošiljam denar na ree strani sreta in parobrodne liatke za ne proge. Zaatopam "Glaa Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakaer sem ▼ trgovski svesi. Upravljam vse v notarski posel spadajoCe dela, ker aeaa javni notar. (N«Ury Public.) PRANK 18*1 W. 22mi Strast, JURJOVEČ PHONE 24« Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York. N, Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKBQAN, ILW PRODAJA fina vina, izvrBtne smo tke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor- skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. "giias naroda" jb edini klovbn8ki dnxvnik m EDM. DBŽL .NAROČITE SB NANJ I