47 Trgovinska in obrtna zbornica. I. Iz zapisnika o zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice posnamemo to le: I. Gospod podpredsednik Mihael Pakič poročal je o proračunu zborničnih potrebščin za 1. 1889. Potrebščine iznašajo, vračunajoč znesek 1500 gld. postavljen za obrtne šole, skupaj 5276 gld. 25 kr. Ako primerimo to svoto z odobreno proračunsko svoto za leto 1888., namreč s svoto 4982 gld. 25 kr.. vidimo, da so narasle potrebščine za leto 1889. za 294 gld., katere so nastale vsied 4 novih obrtnih nadaljvalnih šol, potem vsled c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipek in vsled ustanov, spojenih s poslednjo šolo. Manj se je potrebovalo pri razpredelkih: 1. Pisarniške potrebščine za ... 70 gld. — kr. 2. Tiskovine za........80 „ — „ 3. Za statistiške namene za ... . 50 „ — „ vkupe za 200 gld. — kr. Nasproti temu potrebovalo se je več pri razpredelkih: 1. Služniaa slugi za ..... . 50 gld. — kr. 2. Knjige, časniki in kujigovezna dela za 20 „ — „ 3. Kurjava in svečava za .... 10 „ — „ 4. Donesek za obrtne šole za . . . 400 „ — „ 5. 5% pokojninskega doneska za . . 14 „ — „ vkupe za 494 gld. — kr. Ako primerjamo prej izkazane . manjše potrebščine v znesku ... 200 gld. —¦ kr. s temi večjimi potrebščinami, ostane potem prej izračunjeni donesek za 1- 1889..........294 gld. — kr. Manjše vsote pri razpredelkih: »Pisarniške potrebščine" in »Tiskovine" bile so postavljene z ozirom na vspeh leta 1887, vsled česar je tudi utemeljen višji donesek pri razpredelkih: „Knjige, časniki in knji-govezna dela", potem ,,Kurjava in svečava". Za statistiške namene utegne zadoščati proraču-njeni znesek, dočim govore za zvišanje slugove služnine zdajne stanovanjske in živežne razmere. Nadalje pri razpredelku: „Donesek za obrtne šole", nastal je vsled tega ker se je novo ustanovljenim obrtnim nadaljevalnim šolam v Postojini, Kočevji, Eibnici in Radovljici določilo po 50 gld., dočim se predlaga z ozirom na sklep seje 25. maja 1888. leta, in z ozirom na izdano ministersko potrditev, od 30. julija 1888, št. 24.318, za ljubljansko strokovno šolo za umetno vezenje in šivanje čipek, in sicer za dobavo orodja itd. donesek 50 gld. in za ustanove učencem za 1. 1889. 150 gld. Zbornične potrebščine za leto 1889 znašajo.........5276 gld. 25 kr. in se morejo poravnati le z zneskom 3973 „ 34 „ in tako se nam kaže nedostatek . . 1302 gld. 91 kr. in ako še k temu računamo 25°/0 blagajnični preostatek......1266 „ 56 „ znaša ves nedostatek......2569 gld. 47 „ Ker ne ves ta nedostatek ne bo mogel poravnati z blagajničnim preostankom koncem leta 1888, to bode treba skerbeti za svoto, da se ta nedostatek poravna, in zaradi tega nasvetuje odsek, da se sprejmo naslednji predlogi: „Dozdanja 2 % doklada od pridobitneka davka in merovine z izredno priklado vred naj se obdrži za leto 1889. nasprotno pa naj se poviša dozdanja l°/0 doklada od dohodarine z izredno priklado volilcev na 2% S tem postopanjem znašala bi 2% doklada od pridobitnega davka z izredno priklado 2548 gld. 29 kr. in 2% doklada od dohodarine z izredno priklado........2850 gld. 10 kr. potemtakem ves dohodek od doklad . 5398 gld. 39 kr. Ako primerjamo potrebščine . . 5276 „ 25 „ ostane prebitek........122 gld. 14 kr. in ako primerjamo ta prebitek s 25% blagajničnim preostankom . . . 1266 „ 56 „ kaže se nedostatek.......1144 gld. 42 kr. kar pa se bode dalo poravnati z blagajničnim preostankom koncem leta 1888. Z ozirom na te utemeljitve izvoli naj častita zbornica sprejeti predloženi troškovni proračun ter predlog o poravnanji troškov, potem pa se bode ta proračun predložil po c. kr. deželni vladi Nj. vzvišenosti gosp. trgovskemu ministru v potrjenje." Predlog je bil sprejet. 51 Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje) II. II. Gospod zbornični svetnik Vašo Petri čič poroča o dopisu c. kr. deželnega kot trgovskega so- dišča v Ljubljani, katero javlja, da je triletna službena doba tukajšnjih trgovsko sodnih prisednikov, gg. Aleksandra Drea, Josipa Kordina in Josipa Luckmanna potekla meseca avgusta 1888, 1. in da je umrl pri-sednik Leopold Biirger ter se zbornica prosi, da na-svetuje radi imenovanja nove deželno-sodne prisednike. Po ministerskem ukazu z dne 2. decembra 1864. L drž. zak, štev. 89, predlagati ima zbornica namesto štirih izpražnlenih prisedniških mest. šest upisanih trgovcev ali osobno jamčečih drugov kake trgovske družbe, ki prebivajo v Ljubljani, in je njih tvrdka upisana v trgovskem zapisniku tukajšnjega sodišča. Z ozirom na gorenji ministerski ukaz priporoča tedaj odsek šest tukajšnjih trgovcev, od katerih so trije bili do zdaj prisedniki, in smejo tedaj po članu V. omenjenega ministerskega ukaza spet voliti za trgovske sodne prisednike in predlaga: Slavna zbornica naj priporoča v ta namen naslednje ^. trgovce v Ljubljani: A. Drea, Jos. Kordina, Jos. Luckmanna, Vaša Petričiča, Fr. Ks. Souvana in Iv. Perdana. — Predlog je bil sprejet. III Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o dopisu c. kr. deželne vlade z dne 26. okt. 1888. 1. štev. 11.232 tičočem se popoljnenega tarifa Antona Miillerja v Stobu. Odsek se je s to stvarjo z nova pečal in poroča naslednje. Tarifa, in sicer: 1. za odtehtavanja 1 komada goveje živine 10 kr., 2. za odtehtavanje 1 teleta 5 kr., 3. za odtehtavanje 1 prešiča 10 kr., spoznala je že zbornica v svojem poročilu z dne 30. aprila 1888. 1. štev. 610, za primerne, in je le o dalnjih treh tarifih za odtehtavanje praznih in natovorjenih voz izrekla svoje pomisleke. Z ozirom na to pozval seje lastnik tehtnice, da premeni tarife v zmislu zborničnih opazk, in lastnik je premenjeni tarif predložil z naslednjimi cenami: 1. za odtehtavanje jednouprežnega ali dvouprež-nega voza 5 krv 2. za natovorjeni jednouprežni voz 10 kr., 3. za natovorjeni dvouprežni voz 20 kr. Ker te tarifne cene soglašajo s cenami, ki jih je nasvetovala zbrnica v rečenem dopisu, ni daljnjega povoda, da bi se ne odobril zdaj popolnjeni tarif, in zato odsek predlaga. Zbornica naj se v svoji izjavi do c. kr. dež. vlade izreče za odobrenje tarifa. — Predlog je bil sprejet. IV. Zbornični tajnik poroča o določbi okoliša obrtnih zadrug, ki se imajo osnovati v okrajnem glavarstvu kočevskem. Iz predloženega poročila obrtnega oblastva L stopinje vidi se, da so se trgovci in obrtniki sodnega okraja kočevskega in velikolaškega izrekli proti snovanju obrtnih zadrug, dočim so se trgovci in obrtniki sodnega okraja ribniškega izjavili za snovanje zadrug. Odsek je posnel iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva, daje ono i kar se tiče okoliša obrtnih zadrug, * 52 kar se tiče njih števila, natanko uvažilo razmere ter ipredložilo na podstavi natačnega prevdarjanja, da se osnujo naslednje zadruge: a) za sodni okraj kočevski: 1 zadruga gostilni-čarskih in krčmarskih obrtov in obrta za občasno prevažanje ljudij; 2. zadruga trgovskih obrtov; 3. zadruga rokodelskih in dopuščanih obrtov, ki obsega vse obrtnike, ki niso navedeni v 1. in 2., takisto lastnikov mlinov in žag. b) Za sodni okraj ribniški: 1. zadruga gostilni-čarskih ii* krčmarskih ter trgovskih obnov, katera obsega vse gostilničarske in krčmarske obrte. obrte za občasno prevažanje ljudij in vse trgovce sodnega okraja; 2. zadruga rokodelskih in vseh drugih obrtov, vra-čunaje tudi mlinarske, žagarske in lončarske obrte sodnega okraja. c) Za sodni okraj velikoUski, zadruga za vse obrte, ki se izvršejejo v sodnem okraju. Bilo bi tudi želeti, da se posreči c. kr. okrajnemu glavarstvu, i/poslovati pri posvetovanju zadružnih pravil, da bi sedeži zadrugam bili tam, kjer so okrajna sodišča, ker so razlogi, ki se v to navajajo, vredni uvaževanja. Odsek izreka se za okoliš pojedinih zadrug, predložen od c. kr, okrajnega glavarstva ter predlaga: »Zbornica naj se v zmislu tega poročila izjavi pri c. kr. deželni vladi." Predlog je bil sprejet. (Dalje nasled.) 61 Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. V. Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča, da je izpraznjenih pet cenzorskih mest pri podružnici avstro ogrske banke v Ljubljani. Odsek nasvetuje, naj se predlagajo za popolnjenje izpraznjenih mest pri podružnici avstro-ogrske banke v Ljubljani naslednji gospodje: Josip Kordin, Jos. Kušar, Em. Mayer, Arthur Muhleisen, F. M. Regoršek, Julij Zeschko, Mihael Pakič. — Predlog je bil sprejet. VI. Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški zbornici poročilo c. kr. okr. glavarstva v Po-stojiui, ob ustanovitvi obrtnih zadrug v sodnem okraju vipavskem in njih okolišu z vabilom, da se o tej stvari izrazi. Dne 27. avgusta 1. 1. zbrali so se skoraj vsi obrtniki in trgovci S3dnega okraja vipavskega v Vipavi, ker je poslanec zbornični natanko razlagal pomen in smoter zadrug. Po daljni razpravi izrekli so se navzočni za naslednje zadruge : 1. za zadrugo gostilničarskih in krčmarskih obrtov ter mesarjev, 2. za zadrugo vseh rokodelskih obrtov, izimši mesarje in vojeninarje, nadalje staviteljskih obrtov (mojstrov staviteljev, zidarjev, kamenarjev in tesarjev), dimni-čarjev in podkovstva, 3. za zadrugo vseh obrtov na vodi in sicer mlinarjev, Žagarjev in stop za čreslo, 4. za zadrugo trgovskih in vseh drugih v prejšnjih zadrugah neimenovanih svobodnih in dopuščenih obrtov, Odsek se je uveril, da so se obrtniki in trgovci vipavskega sodnega okraja ozirali na določbe zakona in si uredili zadruge tako, da bodo brez ovir lahko uspešno delovale, ako bodo le odbori prav tolmačili zakon in pravila, o čemer pa ni dvojiti, ker so obrtniki kazali veliko zanimanje za snovanje zadrug. Ker je okoliš posamičnih zadrug primeren razmeram sodnega okraja vipavskega, nasvetuje odsek: „Slavna zboroica naj se v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade izreče za to, da se zadrugam v sodnem okraju določi oni okoliš, kateri so si vdeležeoci dne 27. avgusta 1888. 1. izbrali. — Predlog se sprejme. VIL Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici semeojski cenovnik v izjavo, ki ga je predložilo cerkveno pred-stojništvo v Bučki za tamošnje semnje z živino in blagom. Z listino od 30. aprila 1842. leta priznal je Njega Veličanstvo Ferdinand I. občini Bučki, v političnem okraju krškem, staro pravico, da sme na leto obdržavati pet semnjev za živino in blago. Semenjsko pravico v Bučki imeli sta pred letom 1809. graščini v Pleterjah in Ruckenstein. Z dekretom okrožnega oblastva novomeškega od 10. decembra 1825. leta, štev. 11.060, bila je ta pravica župni cerkvi v Bučki na podlagi §§ 20 in 21 organizacijske naredbe od 23. junija 1814 (P. G. S. zvez. I., del II, p. 115) in gubernijalne kurende od 18. novembra 1824, štev. 16.120 (P. G. S. zvez. 6, p. 462) priznana iz pravnega vzroka, ker je oddajala stajališča na župno cerkvenem zemljišču, in župna cerkev se je te pravice tudi res posluževala. Da je bila rečena listina napisana na ime občine Bučke, a ne na ime tamošnje župne cerkve, zgodilo se je bržkone zaradi tega, ker niso tedanji občinski zastopniki podali pravih podatkov o semenjski pravici, in zaradi tega tudi občina ni nikoli zahtevala tržnine. Po zakonu o zatiranju in odvračanju kužnih bolezni pri živalih od 29. februvarja 1880. leta, drž. zakona štv. 35, morajo tisti, ki imajo pravico, obdržavati semnje sami poravnati troške za zdravstveno nadzorstvo živinskih semnjev. Ti stroški so znašali leta 1886 za živinske semnje v Bučki 61 gld. 93 kr. Po tarifu od 25. novembra 1839 pobiralo se je tržnine: Za veliko tržno lopo 20 kr. k. d. ali 35 kr. a. velj. Za srednjo ali malo tržno lopo 6 kr. k. d. ali 105 kr. a. v. 62 Za konja 3 kr. k. d. ali 5*25 kr. a. v. Za 1 govedo 2 kr. k. d. ali 3 5 kr. a. v. Za l komad male rogate živine ali prešiča 1 kr. k. d. ali 1*75 kr. a. v. Za lončarjevo stajališče 6 kr. k. d. ali 10*5 kr. a. vel j. Za košaro z blagom 2 kr. k. d. ali 3'5 kr. a. v. Nekdaj pozneje pristavilo se je, da je za les za majhne in srednje lope plačati 10% kr. a. v. Ta tarif je nekoliko nedostaten, nekoliko z ozirom na troške, kijih provzročuje nadzorstvo živinskih semnjev, premajhen, in zategadelj ustanovilo je cerkveno pred-stojništvo sv. Matija v Bučki z 10. aprilom 1. 1887 ta-le tržni cenovnik: Od velike tržne lope........ 40 kr. „ srednje „ „........ 20 „ „ majhne „ „........ 11 „ Za pridejan les.......... 11 „ Od voza............ 10 „ (Dalje nasled.) 69 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IV. Od košare z blagom ......... 5 kr. r voza z blagom.......... 20 „ a 1 goveda............ 4 „ „ 1 telice ali teleta......... 3 „ t, velikega prešiča ......... 3 „ » malega............. 2 „ „ kozla, ovce, koze......... 2 „ t, konja............. 6 „ „ žrebeta............. 3 „ „ lončarjevega stajališča ....... 11 „ „ stajališča za krčmarjenje v šotorih ... 12 n Za pravico, da sme kdo skozi tri leta imeti stajališča vedno na istem mestu: Od velike tržne lope 2—3 gld. in male tržne lope 1—2 gld. Zastop občine v Studencu, h kateri spada vas Bučka, pripoznal je v svoji seji dne 20. marca 1887. L, da tržne pristojbine pripadajo od 1. 1825. cerkvi sv. Matije v Bučki, ker se seinnji vrše na cerkvenem zemljišču. Cerkev je tudi imela dohodke od tega časa in je tudi poravnavala troške. Občina je tudi pripoznala, da ni župna občina Bučka bila samostojna občina, ampak podobčina Studencu, in da je cerkev plačala pristojbine za tržni privilegij. Ako primerjamo stari tarif novemu, vidimo, da so naslednji tarifi novi: 1. Od 1 voza .........— gld. 10 kr. 2. „ „ n z blagom...... — n 20 „ 3. „ „ „ koze, kozla, ovce ... — „ 2 n 4. n „ r žrebeta....... — „ o „ 5. „ „ „ krčmarjenja v šotoru . . — „ 12 „ 6. Za pravico, da sme kdo skozi tri leta imeti stajališča na istem mestu: a) od velike tržne lope.....2—3 gld. — kr. b) „ majhne „ „ .....1—2 „ — • „ Ostali tarifi bili so neznatno zvišani, in sicer: jeden za 5 kr., jeden za 9V2 kr., četiri po % kr., jeden za IV4 kr., dva za l1^ kr., jeden za Vi ^r-> jeden za «/« kr. Ako primerjamo nove tarifne cene s pristojbinami, katere so bile določene za semnje z zakonom od 3. decembra 1868, dež. zak. št. 17, to ne dosezajo vse višine starih pristojbin, ne prekoračijo pa jih nikoli, če tudi bi rekli, da si bodo nekateri sejmarji pridobili pravico, da smejo imeti svoje lope ali stajališča skozi tri leta zmerom na jednem mestu. C. kr. okr. glavarstvo krško priporoča, da se potrdi novi tarif. Ker je odsek razvidel iz predloženih mu spisov, da tržne pristojbine niso previsoke, in da tržni promet ni obremenjen z nobenimi drugimi davščinami kot z odškodnino za prepuščen prostor, za uporabo stajališč in za druge troške, ki so spojeni z obdržavanjem semaja, to more le priporočati, da se sprejme predlog: čestita zbornica naj se v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade izreče za potrjenje tržnega cenovnika za semnje z blagom in živino v Bučki. — Predlog je bil sprejet. V VIII. Go8p. zbornični svetnik J. Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški zbornici poročilo c. kr. okrajnega glavarstva postojinskega o ustanovitvi obrtnih zadrug v sodnem okraju postojinskem. Dne 6. septembra 1. 1. zjedinili so se obrtniki in trgovci v Postojini, da se razdele v dve zadrugi, kateri bi se raztezali po celem sodnem okraju postojinskem. Jedna bi obsegala vse rokodelske obrte, izimši mesarske in tudi naslednje dopuščene obrte: obrt mojstrov staviteljev, kladezarjev, zidarjev, kamenarjev in tesarjev, dimničarjev, nadalje obrt trebečih smradotočje, izdelovanja in prodajanja orožja in strelivnih stvari, delanja in prodajanja ognjarsKih tvarin, izdelkov in pa vsakovrstnih razpočnih stvari, obrt polaganja plinovodnih cevi, urejanja svečave in dovajanja vode, obrt delanja in popravljanja parnih kotlov, obrt delanja kvart, zvrševanje podkovstva, potem vseh obrtov, katerih delo je mehanično ali kemijsko, razmnoževanje književnih ali umetniških proizvodov, ali trgovanje z njimi, in naposled tudi obrt fotografije. Druga zadruga pa bi obsegala vse gostilničarske in krčmarsRe 70 obrte, nadalje mesarske, takisto trgovske in druge svobodne in dopuščane obrte. Ker naslednjih obrtov ni v sodnem okraju posto-jinskem, namreč obrta mojstrov staviteljev in kamenarjev, obrta trebečih smradotočje, obrta delanja in prodajanja orožja in strelivnih stvari, delanja in prodajanja ognjarskih tvarin, izdelkov in pa vsakovrstnih razpočnih stvari, polaganja plinovodnih cevi, urejanja svečave in dovajanja vode, delanja in popravljanja parnih kotlov in delanja kvart, trebalo bi pri sestavljanju pravil to uvaževati. Od dopuščanih obrtov, uvrščenih v drugo zadrugo, obstoje zdaj le-ti: obrti občasnega prevažanja ljudij, gostilničarski in krčmarski obrti in obrt konjederstva. Zategadelj smeli bi to zadrugo imenovati: Zadrugo vsakovrstnih gostilničarskih in krčmarskih obrtov, voznikov, mesarjev in vseh trgovskih obrtov in drugih v 1) neimenovanih svobodnih obrtov. t Potemtakem mogli bi prvo zadrugo imenovati: Zadrugo rokodelskih obrtov, izimši mesarski obrt, potem fotografije in vseh drugih v 2) neimenovanih dopuščanih obrtov. Te opazke trebalo bi uvaževati pri sestavljanju pravil. Kar se tiče snovanja in okoliša druge zadruge, omenja odsek, da bi v drugo zadrugo uvrščeni mesarji, katerih je osem, s 130 gostilničarji in krčmarji jedno zadrugo, in 23 mlinarjev in Žagarjev s 137 trgovci mogli osnovati drugo zadrugo, tako da bi bile v sodnem okraju postojinskem, tri zadruge, od katerih bi jedna imela 137, druga 138 in tretja 160 udov. Ako pa uvažimo, da mnogo gostilničarjev poleg tega zvržuje še trgovski obrt, in da je želeti, da obrtniki snujejo zadruge brez pritiska, potem se treba na to ozirati. Odsek torej predlaga v zmislu želja obrtnikov omenjenega okraja ter v zmislu predloga c. kr. okrajnega glavarstva: »Zbornica izreče naj se v svoji izjavi do slavne c. kr. deželne vlade, da se okoliš zadrugam v sodnem okraju postojinskem določi po rečenem načinu.* — Predlog je bil sprejet. IX. Gosp. zbornični svetnik Franc Ks. Souvan poroča o prošnji vasi Studenec občine bloške v političnem okraju logaškem, da se jej dovolijo trije letni semnji za blago in živino. Iz spisov je razvideti, da tri sosednje občine niso ugovarjale dovoljenju semnjev, dočim ste dve proti dovolitvi, nekoliko radi tega, ker že imajo v občini Bloke, h kateri spada Studenec, na leto pet semnjev ter, ker bi 2. in 3. semeni bila skoraj ista dneva kakor semnja v Loškem Potoku. Z narodno-gospodarskega stališča ne moremo priporočati semnjev, zaradi tega predlaga tudi odsek: Zbornica naj se v svoji izjavi do slavne c. kr. deželne vlade izreče proti dovolitvi dopustila. — Predlog je bil sprejet. X, Gospod zbornični svetnik Makso Krenner utemeljuje naslednji predlog: Slavna zbornica naj sklene, po predsedništvu naj se poprosi glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice, da se v Ljubljani izdajejo biljeti za okrožno potovanje, Ko je gospod zbornični svetnik Karol Luckmann podpiral ta predlog, bil je jednogla8no sprejet. 133 Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Z ozirom na § 9. zakona od 30. marca 1888, o zavarovanju delavcev glede kake bolezni je to dopustno ker ta paragraf določa: Z ustanovile m dopuščeno je zvišati in raztegniti storitve čez najmanjšo mero, kakor je v §§ 6.-8. povedana. Navadna dnina ustanovila se je za to blagajnico V § 5., in to tako: „Za sodna okraja Eadovljica in Kranjska Gora izvedela se je „navadna dnina" ter je za dobo od 1. maja 1889 do 1. maja 1891 določena tako: 1. Za moške delavce: A. Mladoletne pomočne delavce s ... 25 kr. B. Delavce s...........50 kr C. Delavce prirejalce s.......60 kr. 2. Za ženske delavce: A. Ženske mladoletne pomočne delavce in B. delavke s...........25 kr. Ti postavki veljajo tudi, kadar zgornji čas poteče, dokler jih ne bode oblastvo drugače ustanovilo. Ker sa tudi prispevki po § 9. ustanovila odmerjajo po oni mezdi, ki se v podlogo jemlje za odmerjanje bolniščine in pogrebnih troškov, zato misli odsek da je tem bolj upravičeno zvišanje storitve čez naj= manjšo mero, ker bode vdeležencem gotovo bolj ugajala, nego, ako bi se podpore dodeljevale po navadni dnini. Podpore pa ne bodo previsoke, ker tudi resnične dnine le redkokrat presezajo navadne dnine. Na podlagi tega tudi odsek misli, da bode okrajna bolniška blagajnica v Radovljici lahko obstajala. Ko ki pa izkušnja kazala, da so se previsoko odmerile podpore, bode glavni zbor v tem oddelku premenil ustanovilo. Z ozirom na to pridružuje se odsek izjavi obrtnega nadzornika ter nasvetuje: „Slavna zbornica naj priporoča visoki c. kr. deželni vladi, da blagovoli odobriti rečeno ustanovilo. Predlog je bil sprejet. X. Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča da je c. kr. deželna vlada z dopisom od 15. februarja 1889, štev. 2038 poslala »Ustanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Logatcu" z vabilom da se slavna zbornica o njem izreče v zmislu § 14. zakona z dne 30. marca 1888 o zavarovanju delavcev glede kake bolezni. To pa zaradi tega, ker so se v ustanovilo sprejele storitve, ki presegajo v §§ 6. do 8. tega zakona povedano najmanjšo mero. Odsek se sklicuje pri tem na svoje poročilo o okrajni bolniški blagajnici v Radovljici ter omenja, da se je za okrajno logaško bolniško blagajnico, ki obsega tri sodne okraje: idrijski logaški in loški, ustanovila navadua dnina tako-le: „Za sodne okraje Logatec, Lož in Idrija izvedela se je »navadna dnina" ter je za čas od 1. maja 1889 do 1 maja 1891 določena tako: 1. Za moške delavce: A. Mladoletne pomočne delavce .... 40 kr. B. Delavce s...........70 kr. C. Delavce prirejalce z.......i gl. 2. Ze delavke: A. Mladoletne pomočne delavke .... 30 kr. B. Delavke........... 45 kr. Te določbe veljajo tudi, kakor poteče zgornji čas dokler ne bode oblastvo drugače ustanovilo. Za prispevke in podpore kakor so se v tem usta-novilu določile izrekel se je tudi obrtni nadzornik. Odsek se temu pridružuje, ker se je pri sklepanju ustanovil pazilo na razmere dotičnih sodnih okrajev in misli, da bode blagajnica mogla ji naložene dolžnosti je izpolnovati. Z ozirom na to nasvetuje: „Slavna zbornica naj priporoča, da se odobri u-stanovilo za okrajno bolniško blagajnico v Logatcu." Predlog je bil sprejet. (Dalje prihodnjič.)