---

BOMBNIKI NAPADU NEN-
% LADJEDELNICE V FRANCIJI
\ -
Govor na protest kvizlingov v Yichyju, o ameriški bombniki izvedli nadaljni napad na Le Trait.

Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EN AKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		
VOJNE BONDE!		
The Oldest		
	fwictory	
Slovene Daily	mi buy	
in Ohio		
		
Best Advertising		
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 199
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 25, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 199
Nadaljnemu nemškemu vohunu dokazana krivda
^JBOLJŠA nemška bojna letala niso , Mogla bombnikom do živega
i	24. avgusta
Vr-
ici
lOll'
poveljstvo ameriških o-sil v Angliji je ignori-P'"otest Vichyja proti le-
etHu
napadu, katerega so
' ■/ ih', • Ponedeljek ameriški li T? niesto Rouen v za-' g ''^•neiji ter je zopet po-bombnike v napad -	kjer so bombardi-
i ^ I Jcdelnice v Le Traitu. To ^ osmih dnevih že četrti ^^eriških bombnikov, o ^ ob belem dnevu.
so se srečno vrnili
/dvanajst težkih ame-°nibn i k o v, ki so jih Hgj 5 ^ojna letala, ameriš-in poljske zračne ®eglo svoj cilj, kjer so fj-,. nbp ter se vsi srečna svoje baze.
gol ki isW' i 2'
sk) )j %
Li^ )oi
og»'
lili' koV /pe 16)
V ladjedelnicah v Le Traitu
Federalna porota je spoznala za krivega obtoženca Bahra, kateremu bo sodnik dne 2. septembra razglasil obsodbo.
NEWARK, N. J., 24. avgusta. — Porota federalnega sodišča je po dve uri trajajočem
se grade izključno podmornice, posvetovanju ^spoznala za krivega izdaje in zarote 29 let starega Herberta Karla Friedericha
Nemci brez moči
Ko so prigrmele leteče trd-
Bahra, bivšega dijaka v Buffa-
njave nad ladjedelnice, se je,io, N. Y. Zvezni sodnik je izj.a-
dvignilo, v zrak nad štirideset nemških bojnih letal, ki pa niso mogla prodreti obrambnega kroga zavezniških bojnih letal, ki so ščitila bombnike.
Predhodni znaki invazije
Vojaški strokovnjaki in opazovalci so prepričani, da pomenijo ti napadi ameriške zračne sile in zadnji prihod največjega ameriškega konvoja v Anglijo, predhodnike druge fronte, ki bo nemudoma odprta, čim bombniki razbijejo središča nemške voj-no-produktivne sile in na splošno omehčajo Nemčijo.
;$| radio javlja Nemčiji skorajšnje ®dprtje druge fronte v zapadni Evropi
Nemškega prodiranja na Kavkaz pravi radio, da je , ® to prodiranje mogoče samo s pomočjo divizij, ki iiK dali Nemčiji njeni sateliti.
24. avgusta.''—
^ f radio je izjavil, da bo
POVRATEK
CHURCHILLA VWNDON
Angleški premier Churchill se je vrnil včeraj z letalom iz Moskve v London. — V London in nazaj ga je poneslo ameriško letalo, ki ga je vodil ameriški pilot.
Vojaške urade v Braziliji oblegajo prostovoljci
ta "prav kmalu" od-^ pripomnil, da so v (Franciji in Norveški tn podtalne sile, ki bo-^gale zavezniškim voja-

g*
?n »"■
V
;W ,
i
'al
'natisnjen tekst raz-loi^ V	in Chur-
^'^esf ^ekem pariškem Nla se je tajinstveno
He vrhu zvonika neke ^S^eška zastava.
!lg


4'
■A
S
A
a radio-oddaja, v kaše f ^^&tkem obeta odprtje
Bv {pr ■
route.
je
So bil
Reorganizacija madžarske armade
Madžarska armada je bila reorganizirana po nemškem načinu in Madžarom je bila dana prilika borbe pri Voronežu kjer naj bi potolkli ruske četnike. Danes je na južni fronti devetnajst madžarskih divizij. Bumunija v stiskah Izči^ana po bojih okoli Odese in na Krimu, ima Rumunija še vedno na južni fronti 27 svojih divizij.
Italijanska ekspedicijska armada, ki je izprva štela pet divizij, ima sedaj v Rusiji osemnajst divizij. •
Slovaške in finske divizije Poleg teh pa je v borbi proti nam četvero slovaških in 22 fin-V zvezi z okrožni- skih divizij. Slovaki se bore večinoma okoli Kubana, Finci pa na severu.
vil, da bo proglasil obsodbo dne 2. septembra ob desetih dopoldne. Obtoženec utegne biti obsojen na smrt.
Obtoženčeva žena, 25 let stara Ruth Bahr, se je zjolsala, ko je slišala pravdorek porote, nakar se je onesvestila. Ko so jo spravili zopet k zavesti, je izjavila, da je bila že namenjena, zahtevati ločitev zakona od svojega moža, toda zdaj pa ga je nenadoma zopet vzljubila in bo storila vse, kar ji bo mogoče, za njegovo rešitev.
Bahr je bil rojen v Nemčiji ter je prišel s svojimi starši v Ameriko, ko mu, je bilo 13 let. Tu je študiral na univerzi v Buffalo, odkoder je odšel študirat v Nemčijo, ko se je za vršila izmenjava dijakov med obema deželama. Tam se je spajdašil z gestapovci, ki s« ga pričeli poučevati o špijonaži in sabotaži, nakar so ga kot svojega vohuna poslali nazaj v Ameriko.
Vlada bo pričela nemudoma pozivati pod zastave rezerviste. — Nemci in Italijani beže iz dežele.
BRAZILIJA ZAPRLA BANKE IN ZASEOU LADJE OSliCA
Vlada je zaprla tri največje banke osišča, ki so imele $35,000,000 premoženja.
iji ■	bUa namenjena,
oddajana v nemškem
bo kmalu odprta
MLADI PATRIOTJE
'"^dio izjavil, da je v Vsakdo prepričan, da je iji	med Churchil-
odločeno odpr-V *2 ^''onte. V Parizu je bi-
hm
pojavile in na ka-
dneh aretiranih
ST. LOUIS, 21. avgusta. — V neko tovarno vojne produkcije sta prišla danes dva fantiča, stara ogem in deset let, ki sta izjavila željo, da bi rada pripomogla Ameriki do zmage in dobila delo v tovarni.
Rekla sta: "Veva, da sva še premlada, toda vodo bi na primer lahko nosila delavcem." -Ravnateljstvo tovarne je pohvalilo njiju patriotizem, rekoč, da je Stric Sam zelo vesel takih nečakov, vendar pa so jima svetovali, naj še malo počakata in se zglasita za delo takole okoli leta 1950.
LONDON 24. avgusta — Premier Churchill se je danes vrnil v London s svojo {misijo v Moskvi, kjer sta dosegla s Stalinom sporazum, ki je zadovoljiv za Rusijo, Anglijo in Ameriko.
Ko se je vrnil Churchill v Anglijo, je videl, da je angleško ljudstvo ujedinjeno za vsako potezo, katero koli bo naredila Anglija v korist Sovjetski Rusiji.
Churchill je prispel v London z letalom v družbi W. A. Harrimana, ki je bil svoječas-no načelnik ameriške misije v Moskvi.
Časopisje poj-oča, da je v Angliji živahna špekulacija, če je šel morda Churchill ob svojem povratku iz Moskve tudi v Indi- i
jo.
Pričakuje se, da bo Churchill kmalu pojasnil po radiu smoter in zaključke svojega obiska v Moskvi.
Dasi je bil videti Churchill ob svojem povratku iz Moskve svež in zdrav, pa ni dvoma, da ga težijo velike in težke skrbi. Predvsem ga skrbi zavlačevanje odprtja druge tant#, kakor tudi položaj na Bližnjem vzhodu in v vzhodnem Kavkazu.
Churchill je odpotoval na Svojo misijo v Moskvo z ameriškim štirimotornim bombnikom, tako zvanim "Liberatorjem," katerega je vodil ameriški pilot, 28 let stari Vanderklout iz Floride.
RIO de JANEIRO, Brazilija, 24. avgusta. — Danes je oblegalo vojaške urade tisoče prostovoljcev, ki so prišli tja, da se vpišejo kot bojevniki za vojno proti osišču. Tisoče nadaljnih pa bo vpoklicanih pod zastave.
zaseženih pa je bilo 17 ladij z 90,000 tonami skupne prostornine
RIO de JANEIRO, Brazilija, 24. avgusta. — Z ukazom predsednika Brazilije so bile danes zaprte tri največje banke, ki jih lastujejo države osišča in ki so imele skupno $35,000,000 vlog Koncentracijska taborišča so in premoženja, in zaseženih je
bilo 17 ladij osišča.
Zaseg ladij je bil razglašen ob času, ko je bilo naznanjeno, da je neka podmornica osišča pogreznila nadaljni ameriški
se pričela istočasno polniti s pe-tokolonci, vohuni in inozemskimi agenti in s simpatičarji 9-sišča. Stotine Nemcev in Italijanov pa se je pričelo izlivati preko meje v Urugvaj. Toda če so mislili, da bodo našli tam zavetišče, so se zelo zmotili, kajti u-rugvajska vlada je izjavila, da ji je prav dobro znana selitev teh ptic selilk, katere bo polo vila ter jih pognala nazaj preko meje v Brazilijo.
Novi glavni odbor KSKJ za 1.1943-1946
tanker, Louisiana, ki je peljal olje v Rio de Janeiro.
Solidarnost južnoameriških republik
Ostale južnoameriške republike; Argentina, Chile, Peru Bolivija, Paragvaj in Urugvaj so izrazile svojo solidarnost z Brazilijo in z ostalimi zavezniškimi
narodi, ki so v vojni z osiščem.
Brazilska vlada bo zdaj odredila mobilizacijo svojih bojnih sil in bo zasegla še ostalo lastnino osišča.
Zasežene ladje — last Brazilije
Na podlagi predsednikovega ukaza o zasegu ladij, je postalo 13 italijanskih parnikov in štirje nemški, ki imajo okoli 90,-000 ton skupne prostornine, last Brazilije. ,
Pripravljanje "hotelov" za izdajalce
Brazilska vlada je pričela prazniti ječe v glavnem mestu ter pošiljati jetnike v druge zapore, da naredi prostor za peto-kolonce, vohune in ostale izdajalce, za katerimi bo zdaj izvedla pogon v velikem obsegu.
NACISTI SO ODDALJENI ŠE
40 MILJ OD STALINGRADA
NACUSKA BREZSRČ-lilOST
LONDON, 24. avgusta. -Norveška vlada v Londonu je danes sporočila, da so dale nemške oblasti v Norveški ustreliti tri norveške ribiče, ker so slednji nahranili tri stradajoče Ruse, ki so jih našli na otoku Ma-geroya, kateri leži na skrajnem severnem koncu Norveške.
K našemu včerajnšjemu splošnemu poročilu o konvenciji K. S. K. J. Jednote, doda jemo danes še imena glavnih odbornikov, ki so sledeči:
Glavni odbor:
Glavni predsednik John Germ, Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik John Zefran, Chicago, 111. Drugi podpredsednik Math Pa-vlakdvich, Pittsburgh, Pa.; — Tretji podpredš. Joseph Lekšan, Barberton, O. Četrti podpreds. Mike Cerkovnik, Ely, Minn. — Peta podpredsednica Johana Mohar, Sheboygan, Wis.; Šesti podpreds. George Pavlakovich, Denver, Colo.
Ruski radio svari, da postaja položaj nevaren in da se bliža točki, ko bo ogrožen uspeh druge fronte v zapadni Evropi.
Rusi službeno priznavajo, da*
so nemške tankovske brigade in FAIRBANKS PRI
mehaniziraDa, pehota odcl.aljei>e samo še 40 milj od Stalingrada, dočim so druge nemške armade dbsegle točko, ki je oddaljena samo še 85 milj od oljnih polj v Groznem.
Srditi boji zapadno od -Stalingrada
Ruski komunike naznanja, da
NAPADU NA DIEPPE
LONDON, 24. avgusta. — Londonsko časopisje je danes sporočilo, da se je napada na Dieppe udeležil tudi poročnik Douglas Fairbanks Jr.
Časopisje poroča, da je Fairbanks sporočil brzojavno svojim prijateljem v Hollywoodu,
cgj., Zaprli župnika do-
• d"~- ■ -----
! ^S'devi
'^znanje valeč.
Vsej dasi je on morda nedolžen," je re
^vizij v Rusiji
Iv

x avgusta
'3o
druge fronte,
a«
Rojaki, ki budno ča-
da je mogla Nem-poletno ofenzi-jj samo zato, ker ^ "^^zpolago 90 divizij ®^telitov.
Novi češki konzul
Danes zjutraj je prispel iz New Yorka v Cleveland novi češkoslovaški konzul Emanuel Hajny, ki bo nadomestil dosedanjega konzula dr. Jaroslava Gardawskega, ki je bil imeno van za generalnega konzula v Montrealu, Kanada.
Zlomil si je nogo
V nedeljo zjutraj je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zlomil nogo rojak Anton O-grin, 16307 Trafalgar Ave. Odpeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico na E. 152 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
VATIKAN BO DOBIL NOVE NOVCE
BERN, Švica, 24. avgusta. — Vatikan se pripravlja na izda-nje novih novcev, in sicer sedaj že tretjič, odkar se je spravil z italijansko vlado.
Pričakuje se, da bo novi de nar izdan koncem leta.
Steklena posoda za posetnike
Vodstvo Eclair gledališča, 7606 St. Clair Ave., bo vsak ponedeljek in torek večer dajalo stekleno posodo vsakemu poset-niku, ki plača vstopnino za odraslo osebo ter doda 5c. Enakega darila bodo posetniki deležni Sedaj se vrše med Vatikanom | tudi v Norwood gledališču, 6210 in italijansko vlado pogajanja glede kovanja teh novcev. —
Vatikan je izdal nove novce v letih 1929 in 1939. „
St. Clair Ave. vsak torek in sredo večer.
Glavni tajnik Josip Zalar, Jo-liet, 111. — Pomožni tajnik Louis Železnikar, Joliet, 111. — Glavni blagajnik Matt F. Slana, Jolfet, 111. — Duhovni vodja Rev. Math Butala, Joliet, 111. — Vrhovni zdravnik še ni izvoljen.
Nadzorni odbor
Predsednik George J. Grince, Eveleth, Minn. — I. nadzornica Mary E. Polutnik, Lorain, Ohio,
II.,	nadz. Frank Lokar, Pittsburgh, Pa. — III. nadz. John Pezdirtz,' Cleveland, O. — IV. nadzornica Mary Hochevar, Cleveland, O.
Finančni odbor
Frank J. Gospodaric, Joliet,
III.,	Martin Shukle, Eveleth, Minn., Rudolph G. Rudman, Wilkinsburg, Pa.
se vrše posebno srditi boji proti I da se je "po razburljivem do-nemškim tankom in'mehanizi-jživljaju zopet srečno povrnil rani infanteriji, ki je prekoračila levi breg Dona, zapadno od Stalingrada.
Prav tako srditi boji se vrše proti nemškim tankom in mehanizirani pehoti severnovzhodno od Kostelnikovskega. V tem odseku le bilo uničenih enajst nemških tankov, pobitih pa je bilo 300 nacijev in dve stotniji Rumuncev.
Prodiranje Nemcev na Kavkazu Na Kavkazu so napredovali Nemci 50 milj južnovz^odno od Mineralnih Vod ob Rostov-Baku
nazaj v Anglijo." Časopis je istočasno naglasil, da je neki poročevalec, ki je spremljal commandos pri tem napadu, takrat poročal, da se je udeležil te nevarne ekspedicije tudi neki bivši filmski igralec iz Amerike, toda ni navedel njegovega imena.
demonstracija v Drult. domu


obiskati de-J® ki jo bo imela v
Avo poznana Mrs.
skiui
gospodinjam se
tvenem domu
Predmet,
bo
luknje in razpoke v par sekundah pri likanju, olajša to tru-dapolno delo. Poleg tega, da se ga hitro pritisne, pa ima tudi to posebnost, da zakrpan komad lahko neštetokrat doma opere-
434,448 TON STAREGA ŽELEZA ^
WASHINGTON, 24. avgusta.
Vojno produkcijski odbor je danes naznanil, da se je dobilo meseca julija 434,448 ton železa in jekla od starih avtomobilov.
V štirih mesecih, odkar se je pričela tozadevna kampanja, pa se je dobilo od starih avtov 1,-633,369 ton železa in jekla.
turški uredniki
pridejo v ameriko
ANKARA, Turčija, 23. avgusta. — Delegacija turških u-rednikov, ki bo te dni odpoto-
. ,vala v posete v Anglijo, je spre-železnici ter si prizadevajo do-ij^j^ povabilo ameriškega posla-
seči kraj Prohljadnenski.	nika Laurence A. Steinhardta
Mrg	Predmet, ki j te ali pošljete v čistilnico bni^
demonstrira-! bojazni, da bi zakrpa odnehala
^ kri bi
Plačajte asesment
Danes je 25. v mesecu, dan, ko se mora asesment pri društvih plačati za tekoči mesec. Važ no je, da ne zaostanete, kajti nepričakovane posledice lahko nastanejo v slučaju suspendacije radi neplačanega asesmenta.
Na operaciji
Mrs. Pauline Chaperlo je srečno prestala operacijo v Mt. Sinai bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo vsak dan v vardi G, od 3. do 4. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer.
Na dopustu
Na 10-dnevni dopust je pri-
Porotni odbor
Predsednik John Decman, Pittsburgh, Pa., I. porotnica Mary Kosmerl, Chisholm, Minn.,
II.	porotnik Joseph Russ, Pue-glo, Colo., III. porotnik John Oblak, Milwaukee, Wis., IV. porotnik John Terselich, Chicago,
III.,	V. porotnik John Bevec, Strabane, Pa., VI. porotnik Luka Matanich, So. Chicago, III..
Sovjetske čete so se umaknile tudi južno od Krasnodara na svojem stalnem umiku proti No-vbrossisku, pristanišču ob Črnem morju.
Izjava ruskega radia Istočasno naznanja ruski- radio, da je I položaj na Kavkazu zelo resen in nevaren ter se naglo približuje točki, ko bo ogrožen uspeh druge fronte, ker se je bati, da bo Nemcem kmalu o-mogočeno potegniti številne če-
ter bo' po obisku v Angliji pose-tila tudi Zedinjene države.
Odlok Narodnega delavskega odbora
Narodni delavski odbor je u-kazal včeraj vodstvu Cleveland Worsted Mills Co., tovarni, 6114 Broadway, da mora zopet zaposliti osem delavcev, izplačati zaostalo plačo 40 nadaljnim ter da se ne sme v bodoče več vmeša-
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. John Jerse, 426 E. 160 St., so se zgla-
sile vile rojenice in pustile v šel od vojakov Frank Burja, sin
Urednik in upravnik glasila: Ivan Zupan, Cleveland, O.
Vodja atletike
vati v Employes Representation te iz Rusije ter jih poslati v za- načrt ali pa organizirati aktiv-padno Evropo.	jnosti v Textile Workers Orga-
nizing odboru.
Darovi za C. U.
Ker se nista mogla udeležiti
,p ' Je nove vrste na-1 Nocojšnja demonstracija se bo ^ spomin zalo hčerko, prvorojen- Mr. in Mrs. Joseph Burja, 1149 Savip perila in oblek' pričela ob 7:30 uri. Čitajte do- , ko. Mlada mamica je hči druži- E. 172 St. Nastanjen je v Rhode kemično preparira-j pis Mrs. Pirnatove v današnji j ne Mr. in Mrs. Alex Globočnik. Islandu. Prijatelji ga lahko obi-
> a
kat,
I'
enm zakrpate. številki.
j Čestitamo!
I scejo.
Mornar na počitnicah
Ludvik Medvešek, sin družine Josepha in Mary Medvešek), piknika Cankarjeve ustanove, 21141 Goller Ave. je prišel do-' sta darovala naša poznana rojamov na počitnice iz .Jacksonville ka Frank Kovačič iz E. 167 St.
. ,Florida, kjer se nahaja pri mor-'in Jernej Rožanc, vsak po $1.00. Joseph %)ro North (^cago, ^^^.	^	Dgtroitčani podpi-
p., Načelmca ženske aktivnosti	raznašati Enakoprav-1 rajo Cankarjevo ustanovo in
in Mladinskega odde ka Jean M. katero je raznašal, dokler ^ Cankarjev glasnik in v tiskovni
Težak, Joliet, I .	odšel k mornarici pred dvemi sklad sta darovala Jos. Koss
Izmed gori;imenovanih je bi- leti. Prijatelji so vabljeni, da ga $1.00 in John Berlizg $2.00. Od-
lo 24 prejšnjih odbornikov .po-'pridej<i obiskat. Vrnil se bo v bor Ustanove se darovalcem is-
novno izvoljenih.	■ petek.	jkreno zahvaljuje.
i

25. avgUj ' avgusta,
UREDNIŠKA STRAN

ENAKOPRAVNOSTI^^
---I
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by ^
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays .	SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROCNUII)
riy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland In po po^tl izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico:
(,Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$7,50
Por Half Year — (Za pol leta) .....................................................................................4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.25
UREDNIKOVA POSTA
Nova iznajdba za krpanje j ga, ker lahko kar sproti, ko li-
Cleveland, Ohio. - V torek,P®"'"'J 25. avgusta (danes) bom v sio-!™="»	•"
venskem društvenem domu na
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) ................................................................._....$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................- 4.50
Entered as Second Class Matter April 36th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Recher Ave. demonstrirala "Easy Mend", to je nov način krpanja oblek in prtov, ali razpok na moških srajcah, katero lahko po navadnem načinu krpanja še tako skrbno zakrpate, pa se še vse-eno pozna. Z "Easy Mend" pa zakrpate tako, da se skoraj nič ne pozna. Ravno tako lahko zakrpate nogavice
a04
je zdaj na prodaj.
Krpanje na ta način je zelo lahko, vzamete kos tega blaga in ga položite na razpoko ter pritisnete z likalnikom in v par sekundah je delo gotovo. Take zakrpe lahko neštetokrat pere-te ali kemično čistite.
Demonstracija se bo nocoj pričela ob 7:30 in bo trajala do 10:30 gre. Vabljene ate gospo-
"KAKO VAM JE IME?"
Naš plodovit ameriški pisatelj, Mr. Louis Adamič je ' zopet napisal novo knjigo, kateri je dal, naslov: "What's, Your Name?" (Kako vam je ime?). Knjiga bo tvorila zanimivo štivo vsem Amerikan-cem, pa naj se pišejo Smith ali Switalski, Pribichevieh ali Pa-pademetracopoulos, Wallace ali Valjavec, Sulzberger ali MacFarland, Roosevelt ali Krzyzanowslii.
Mr. Adamič obravnava v tej knjigi o vprašanju, ki posredno in neposredno dnevno vpliva na srečo in učinkovitost milijonov Amerikancev, tako tu rojenih kakor naturaliziranih, ki imajo "tuja" imena: ali naj se ta imena izpremeni ali ne, vzroke za in proti, kdo naj jih izpremeni in kdo ne.
Knjiga je rezultat tri leta trajajočega raziskovanja in proučevanja, v katerem so zajeti vsi elementi ameriškega ljudstva. Mr. Adamič je sklenil izdati to knjigo sedaj, ko so ustvarila ta imena poseben problem in nepovoljen učinek na moralo v tovarnah vojne produkcije, v ameriški armadi in sploh povsod po deželi.
yNenadomš smo "Izprevideli, da so naša imena zdaj važnejša kakor so bila še kdaj v naši izkušnji v tej deželi. Zdaj se namreč zahteva od ljudi, da izpolnjujejo vsakovrstne vprašalne pole, prošnje, izjave, itd.
Zdaj se zahteva od ljudi predložitev rojstnih listov in racijskih kart.
Izkratka: od vseh strani se pojavlja danes vprašanje: "Kako vam je ime?"
In zopet: "Kako se glasi vaše ime črka za črko?"
In tu in tam slišimo: "Za božjo voljo, čemu vendar ne izpremenite svojega imena?"
Nekateri ga res izpremene, drugi ga ne, dočim ga tretji ne morejo.
V armadi pripade najhujša naloga seržantu, ko mora klicati vojake po imenih, ker ima' ena do dveh tretjin vojakov "tuja" imena. Napram tem imenom ni sicer v armadi nobene diskriminacije ali zapostavljanja, vendar je mnogo vojakov pod vtisom, da samo zato ne napredujejo do višjih činov in da samo zato niso poslani v oficirske šole, ker je njihovo ime Adamcievk^icz, Mikolajcak ali Heitangas, mesto Adams, Mitchell in Hoyns. Isto je resnica o moštvu v ■ameriški mornarici.
Več kot polovica naših delavcev v vojnih industrijah nosi imena,'kakor: Andrica, Kourides, Feurhacke, Mimi-troff, itd. Mnogi zopet s takimi in podobriimi imeni iz-previdjajo, da imajo težave pri zaposlitvah v tovarnah vojne produkcije kljub temu, da na splošno primanjkuje delavcev.
Vse to pa ni ničesar novega; to je že stara situacija, le da se ji pripisuje v današnjem času večja pozornost. Znanp je, da ima tisoče in tisoče učiteljev, knjižničarjev, poštnih uradnikov, pismonoš in drugih že dolgo časa velike težave z imeni, ki jih ne morejo izgovarjati. In prav tako je res, da imajo s takimi imeni velike težave miMjoni priseljencev, ki bi radi dobili delo in napredovali v življenju.
Problemi, o katerih razpravlja pisatelj v tej knjigi, eo silno zanimivi in živi. Predvsem naj bi čitali to knjigo učitelji, duhovniki, socir.lni delavci in seveda tudi vsi ostali ljud-e, ki bi potem medseboj razpravljali o dejstviji in idejah, nanizanih v nji. Izvodi te knjige naj bi bili poslani tudi našim vojakom in mornarjem ,v prvi vrsti onim, katerih imena so "tuja."
Knjiga "What's Your Name" stane $2.50 ter jo je dobiti v'vseh večjih knjigarnah, naročite pa jo lahko tudi j Moi.oiznnaf rvr?	Mr. Adamiča, ki bo kniiffo na vašo
Gospodinjam daje krpanje|dmje, da pridete in pripeljite s gkvdmL ko te&m za
prebirajo perilo, ki potrebuje j S pozdravom
krpanje. Zdaj vam ni treba te-|	Mrs. Christine Pirnat.
MARIJA KMETOVA;
Zamah
Posamič in v majhnih skupi- Ijo — ne!" hlastno govori ma nah hodijo ljudje po peronu in I ti in ga prime za roko. A ko so tihi, mrki in sklonjeni. Ble- vidi, kako se zdrzne Tone v sil-do jutro jim je stopilo na obra- nem začudenju, brž zavzdihne, ze, da so medli in prepadeni., se nasmehne in pravi:
Oči so zaspane, poteze utrujene' "Kajne, poglej vendar, kako in še noge ne vedo, kam bi in si me preplašil. Ko je pa naro-
kako bi. V ozračju je sluzasta megla, ki se spaja s sajastim, motnim dimom v črnikasto ten-čico. Lokomotive sopihajo, puhajo, prskajo in gromeče vlečejo težke vozove. Potem brlizg, šum, ropot — in spet sopihanje.	^
Mati pričakuje sina, ki se danes vrne. Vsa bleda in prepade-na je, nemir je v njenih očeh in kretnjah. Nestrpna se ozira proti smeri, odkoder bo prišel vlak in pogleduje na uro in izprašuje po zamudah. Pa nenadoma, ko misli najmanj na to, priropoČe vlak in se ustavi s silnim šumenjem in svrščanjem. Mati pogleda pozorneje, opazuje prišle-ce: tam! In že pristopi, iztegne roko in vzklikne:
"Tone'!"
"Mati!'J
In objameta se in poljubita, a Tonetu se zastro oči. Ozre se in vpraša:
"Kje je Milena?"
"Truden si kaj? Daj, daj meni vse to—oddani postrežčku — no, daj! Oh, ti revež, revež moj, k^ko te je vzelo!" hiti mati in pokliče postrežka.
. "Pa Milena, mati, kje je?"
"Milena?" Mati se prisiljena nasmehne in hitro izgovarja besede;
"Milena, Tone? Ah, veš, pozdravlja te, pa..."
"Pa?"
"No, — je naročila, da je ne-' kam slabotna, ni mogla tako zgodaj na kolodvor, in — in se oprošča, in — seveda te pozdravlja — in, če danes še ne bi prišel k njej — jutri bo pa — no, in sploh. Tone, ne skrbi zaradi tega, saj veš, ženske smo k olj slabotne, nikar nič za to — saj bo še vse dobro. — Pa kaj govorim, tako vesela sem te, dve leti se nisva videla. — Brž, brž pojdiva, da bova skoraj doma!"
In besede se zaletavajo druga ob drugo in prehitevajo druga drugo. Tonetu je čudno; zaboli ga, da ni njegove zaročen
čila, da ne in ne! Pa veš, ne skrbi.;'
Tone zmaje z glavo in težko rnu je.
"Saj vendar je pisala še z&d-.njič..."
"Seveda, seveda — ko ti pa rečem. Tone! Ne, ne bodi tak!"
"Saj res, mamica, kakšen sem kajne? Vas nič ne vprašam, za vas se nič ne zanimam; kakšen sin je to kaj?"
In ko sta doma, jima tečejo besede vse uglajene in dobre, čeprav se hipno pretrga vez materinih besed, čeprav se v trenutku stemni Tonetovo čelo. In ko odide Tone v svojo sobo in leže k počitku po tolikem trudu in naporu, se sesede mati na zofo, stremi predse in šepeče:
"Kako bi zdaj to, kako bi zdaj to? Pa ko sem ga tako željno pričakovala, vse dni hrepenela po njem, tako žejno požirala dneve, mesece, obe leti! In zdaj — in danes — joj! Kako bi to ipapravila, kako bi to I uredila?" In maje z glavo in jo podpre z rokami: "Vprašal bo, nestrpen bo. In če kdo ve, da je doma in bo prišel in mu bo povedal! Moj Bog, nikari, nikqri tega! Kako, kaj bi zdaj? Ce izve, da je Milena--Ah, ne,
ne--"
In solze ji pridejo z oči, zdrknejo preko prstov in lijejo, li-jejo, kakor so lile vseh teh štirinajst dni.
"Kaj hočem, kaj hočem! Pa jaz ne vem, jaz ne morem. Ko mu pa nisem mogla sporočiti tega, ko sem se pa tako bala
"Kaj je, mati, ne jokajte vendar!" jo tolaži Tone in čudno se mu zdi vse to.
"Ti revež, revež moj!"
"Zakaj bi bil revež?" "Ah — zakaj!, Vidiš, ko si bil tako dolgo z doma, ko si toliko prestal!"
"Pa je zdaj vse drugače in spet bo lepo! Le pustite vse tisto, kar je bilo. Zdaj sva skupaj."
Mati si obriše solze in pogleda Toneta. Pa se ji spet skrivijo ustnice in komaj pridrži ihte-nje. "No, tak pojdiva. — Lačen si, kajne? Revež — le pojdi, vse je že pripravljeno."
In gredo v drugo sobo in Tone je in pripoveduje vmes o svojih doživljajih.
Mati kima, se čudi, izprašuje, a hip za hipom ostane pogled v dalji, izostane beseda in so pretrga. Tone ne opazi ničesar, ves razvnet pripoveduje in je vesel, da je končno spet doma in pri materi. — Toda, ko nastane vozel v pripovedovanju, se zazre Tone v mizo, a potem odločno vstane in pravi:
"Zdaj grem; moram."
Mati se prestraši, tudi ona vstane in ga pogleda.
"Kam?"
"K Mileni!"
"Tone — nikari — moj Bog!" In prime ga za ramo in se ga oklene.
"Moram. In ne vem, kaj je vse to ? Nekaj mi skrivate! Mati! Ce je Milena — Ah, ne — nezvesta mi ni postala — v pismih ni lagala. Pa zakaj me ne pustite k njej? Kaj vam je? Tresete se, spet solze, mati."
Mati se sesede na stol, in govori v presledkih:
"Še nocoj, le še nocoj potrpi. Rekla je, da ne Jiodi danes — no, pa če bi šel — pa radi mene nikari. Vsaj danes bodi le z menoj. Tone!"
"Pa pridem koj, vrnem se in Jlati, ne jo-
Življenje v Srbiji pod Nedicem
nivo, upravno po v agrebški naredbe z dne 26. jati«
-XX št. 8 z zaporo«	^
mesecev in v denarju'
London, 17. avgusta (JIC) — V radio-oddaji "Glas Jugoslavije" je bilo objavljeno sledeče poročilo:
"V svojem zadnjem govoru je pozival Milan Nedic srbskega kmeta, naj odda državi petino svoje žetve. V davnih časih so dahije pobirali desetino od šu; madijske raje, a zdaj hočejo moderni nad-da,hije pokrasti dvakrat tohko. Niti v Srbiji, niti v drugih delih Jugoslavije, ne bo mogoče izvesti take naredbe.
Nemška žetev je podpovprečna, tako da grozi lakota. Hitler ropa in pobira, kjerkoli more, da nakopiči zaloge za preskrbo svoje vojske preko zime. Ako bodo naši kmetje oddali petino, jim bodo seveda ostale samo 4 petine. Jasno je, da se mora vsakdo braniti in skriti kar največ mogoče, sicer bi mogla po naših mestih izbruhniti lakota.
V Beogradu se je življenje zelo podražilo. Mpko plačujejo 100 din kg, meso po 200 din kg. Dobili smo pismo od gospodinje, ki pravi: to zimo smo se greli v kuhinji. Popolnoma sem osivela. Z dolgim ležanjem smo skušali nadomestiti primanjkljaj prehrane.
Kljub temu pa imamo še ved no vero V zmago. Ta vera je u-pravičena, kajti zmaga ne more izostati. Složnost domoljubov nam bo olajšala te težke čase.
A
usnje I nsLkaz: 'ih čevlje 3^ pa z,
3,000 lir,
Kdor koli se zalo"
hodu na drugih krajii ločenih v členu 1., se pre in kaznuje, če dej* ijg^' je kaznivo z zaporoiBf mesecev ali v denarj%ogp^. , bomo p,
Za sojenje takega ^ dejanja je pristojno prijavijo dKče.
I	T^i " mil
Ob novem koi^ dobivali
J
Sestavljanje koled* dandanes ni tako
i.	II	.k
stvar, kakor bi si'^ Treba je največje nat^
zato ni odveč, če
0C(
[O Visoki ){ J! "'^jino
iter
.Sttie pre
ledarski znanosti » , grafiji. Vsak koled^ vsakovrstne nenavadu' o človek na prvi poglej ^
Marsikdo na prim®' sta prvi in zadnji daS ,ne izvzamemo presWl —-tedenska dneva is^' Dne 30. decembra P", »i reč 364 dni ali točno'
zato mora biti 31. de« tedenski dan kakor 'tondon Tudi 1. februar in l'| Ho so v navadnih letih ' u( tedna. V prestopnih 'fbohrv bruar in marec to ne viuj V navadnih letih ^ IVi( februarjem in 1.
ni tedni in en dan,
V ljubljanski provinci streljajo ponoči brez poziva
privedem Mileno!
kaite, lep večer bomo imeli vsi trije!"
zanj. Kajne, ti moj ljubi Bog, kajne, saj bo še vse dobro?"
Potolaži se nekoliko, skrbno si obriše oči in tiho odide v Tonetovo sobo. Po prstih se plazi do postelje in se zazre v mirni, pokojni obraz Tonetov in zapre oči in toliko, da se ne se-
"Tone!"
"Čez pol ure se vrnem."
Mati plane za njim in vzklikne:
"Tone, za božjo voljo, poča-i kaj, slušaj!"
A Tone se ji iztrga iz rok in odhiti.
Mati pade na zofo.
In kakor v ognju ji je glat^a telo drgeče. Pa nenadoma se burno odpro vrata in Tone zavpije s hripavim glasom:
"Mati — je res?" In prime jo za rame in jo strese.
"Tone — usmili se! Nisem ti povedala, ker sem se bala, da zboli#, da umrješ, da se ne vrneš nikdar več..."
"Bil sem tam; dekla je skoraj omedlela, ko sem jo vprašal i po Mileni. In je povedala, če še
pri
ifl® '1
grebi
'a !
'Na ^
ne vem, da — da je Milena — mati, je^res?"
Mati se ga oklene z vso močjo, a Tone jo odrine in reče:
"Govorite, mati, ali je res Mi-! lena ..."
"...umrla; res."
Kakor dih se materi izvijeta
besedi -- Tone je ves bbd »i se stresa iLip za hipom.
Silna groza mu polni glavo; nenadoma začuti, da je sam, čisto sam na vsej zemlji; da stoji sredi votle krogle.
Naše knjige pobirajo
na vse ono grozno, grozno.
Pa odide spet iz sobe, gre po opravkih, skrbno naroča služkinji, da ne sme buditi gospoda ke, da ji ni toliko zanj, da bi lin če jo pokliče, naj pove to prišla pozdravit, zdaj, ko se je njej, bo že ona skrbela zanj.
srečno vrnil po dveh letih. In In spet prisluškuje pri Tone-ironično se smehlja, ker pravi: tovi sobi.
"Čudno je vse to, mati, kar| Večer je že, ko se prebudi;	__
govorite. Vendar, seveda, narav-1 Tone, in mati brž odhiti k nje-| Ljubljana, 19, marca. — O no je, kaj pa. Egoist sem, pa mu. Ves dan je ostala doma,' pozorilo novomeškega Dopola-
ves dan je pazila, če bi klical vora. Predsedstvo občinskega Tone. In zdaj je vsa v ognju, Dopolavora v Novem mestu po-
Ljubljana, 15. avgusta. — Visoki komisar za Ljubljano provinco odreja:
Vse osebe v starosti nad štirinajst let morajo imeti za odhod z ozemlja občine Ljubljana, kolikor ga zajema po vojaškem oblaatvu postavljena kontrolna črta, ali pa za prihod v to ozemlje redno propustnico in smejo prehajati ediiiole preko nadzornih postaj ob cestah in železniških progah, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam^ št. Vidu, Kle-čam,Jezici, Tomačevemu, Hrast-ju. Zalogu, Dobrunjam, Škofljici in Studencu-J[gu.
Proti osebam, ki bi skušale vstopiti na poprej omeiijeno o-zemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo naštetih, se u-porabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, to je od 20. do 6. ure, pa brez poziva.
Propustnica se izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki ^ mora, izvzemši v primerih dokazane nujnosti, vložiti vsaj pet dni pri naslednjih uradih ali poveljništvih:
a)	v občini Ljubljana pri 'o-.kolišnih policijskih stražnicah,
b)	v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem postajnem poveljniš-tvu kr. karabinerjev.
Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljana znotraj kontrolne črte, pa bi ga zalotili znotraj te meje, ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljana znotraj te črte, pa bi ga zalotili zunaj nje brez pro-pustnice ali z zastaram) propustnico, se takoj zapre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaz-
rem in 1. novembrotf tednov in en dan. stopnih letih sta dan 1. november i» Isto velja za 1. april f za 1. september in Presledki med tenii vedno polni tedni ii^ maj, 1. julij in 1-^majo vedno različn®] dneve.
Težje in samo s P" letnega koledarja, j® gotoviti, da se nob®""! ne more pričeti s sce ali nedeljo. Vsakih 2% čenjajo leta z istiin dneMom. To bi se doŽ^ vsakih sedmih letih'
% ^
%ir ipop
bilo vmes prestopnih ^ pa more poteči štirih, dem let, preden se dnevi primerijo na A tudi tu imamo vs izjemo, ki se poi^^^ 400 let. Koledarska peža Gregorja predp' reč da morejo biti kr stoletij tako zvana ta samo tedaj prestop se dado deliti z 400.
Ker 1. 1900 ni biW J ga leta, se je zato našega stoletja poo^^ tedenskih dni na i® preložila za 32 let.
Ker bo leto 2000 leto se tai stvar v * ne bo mogla zgodit''^
i
1. 1941 bo uporabah 1969, če ga boste ohraniti. To se pa bo izplačalo, kajti pi"® niki, ki se ravnajo mladnem ščipu, se 5^%; do uvrstiti v to per'
liot^
mislim, da mi mora brž vse v naročje, ko pridem domov. Pa ni ničesar hudega." ^
"Kaj?"
"No, to — z Mileno!" "Ah, — nič, nič, malenkost."
prinaša mu zahtevane stvari in živa vee tiste osebe, ki še imajo jih odnaša in mu streže kakor knjige, ki so bile last bivše So-|. otroku.	' kolske knjižnice v Novem me
"Pa mati, kako me boste raz- stu, da jih izročite do 31. t. m
Adamič, Milford, N. J
naravnost od pisatelja Mr. Adamiča, ki bo knjigo na vašo I "Pa zaradi malenkosti je ni Vadili!" ^	:na sedežu gojevniškega fašija v
željo lastnoročno podpisal. Adamiiev naslov je: Louisiin ne smem k njej? O, čakaj, "Ah, beži no, to je, sinko, občinski hiši. Vsi, ki v predpi--....... "	! X..1—-■	io+i i,;i„i» ^^sanem loku ne bi izročili knjig,
bodo izročeni policijski oblasti.
čakaj, Milena! Kar zdajle koj dve leti, dye leti te ni bilo
O posameznih poglavjih' te zanimive knjige našega pojdem tja 1	............-I--	^	I "Ne —
slavneo-a rojaka bomo še izpregovorili.
In objame ga m se vroče raz-
Tone — za božjo vo- joka na njegovi rami.
DEKLETA IN ŽEN®
rO^
Ne odlašajte! Naročite s! fiiil "STERLING" suknjo za bodočo zimo M* j CALL" in tp direktno iz tovarne SEDAJ še dobro blago po nizkili cenah. Za dobro
pošteno postrežbo se vam priporočam	' >
BENNO B. LEUS^l
1034 Addison Rd. ENd. 3426 »
■J
avgusta, 1942.
ENAKOPRAVNOST
kofg in primanjko-vanje v zasedeni J Jugoslaviji
pt
ani
J"' B
ia
loti jii se
JIH
.rju
župan je določil cene za konjsko meso. se od 18 do 24 kun za konjskega mesa.
usnje so doslej izdali tri ® «a<kazRic, prva za nakup '^^vljev, druga za opanke, pa za popravilo starih
Rep" ameriškega bombpika
ogfajsko ravnateljstvo za ^'^no poziva starše otrok 6 do 18 mesecev, du. Pojavijo svojemu trgovcu ^ ^ preskrbe z drobom. Sta-^ .ttilajši otroci ga ne bo-
|l dobivali.^
Ljubljani ^ Za
je bila določena P'^f Nr''** suho polenovko — 11 1[| S'ttiocena stane 10 lir kilo-



m-

«c	...........

Na sliki je neki ameriški letalec-homhardir pri strojnici, ki je nameščena v repu ameriškega bombnika.
Vojne bolničarke
ov« komisar za ljubljansko k	je uvedel takozvani
!*" ^ obed" za sobotno večer-dP' . J" obed in večerjo ob ne-W J ■ Goyeje meso in teletina nef prodajati le v soboto in
itol ---
zakon o hr-
^	državljanstvu
1,1	17. avgusta, (Brzo-
ib ' b(j	JIC) — Pavelič
^irb K zakon naperjen pro-jje' '^^škemu narodu in nje-
^ iV' ^^^^^t^vnikom. ar^ Tageblatt prinaša i:^ 0« ^ sledečo npvico: •o«' f-v podlagi novega zakona, Bal vprašanja hrvaškega isti ^^.^^stva, izgubi hrvaško 1 i'	vsaka oseba, ki je
,1 in iy. domovino iz raznih ali razlogov in z njo tudi li ^ Rjegoye rodbine, tudi
tSSgs!
Vežbanje mornariške obrežne straže


Na sliki vidmo člane obrežne straže pri svojih vajah v levi se uče veslanja, na desni pa je vaja z rešilnim pasom.
taborišču Battle Creek, Mich. Na
Poročilo "Tossa" o borbah v Jugoslaviji
Na sliki vidimo "ulico" med šotori, v katerih stanujejo bolničarke, ki se vežbajo za službo na bojiščih in v vojnih laza-retih.
New York, 8. avgusta (CBS) - Uradna ruska časniška a-gentura je poročala v nedeljo iz Moskve, da so jugoslovanske čete na dalmatinski obali po srditih bojih, v katerih je pri-
Jugoslovanski gerilci zavzemajo laške utrdbe
bore proti in njenemu
n ^ ostali doma
^^ Po(^l%gi tega zakona na-;ne letu r	preganjati pred-
6 y, ° bine članov jugoslovan-poiH	številnih jirvaških
e	v obeh Amerikah, ki
leD"	® svojimi brati Srbi in
28) *cu
K^oroškem nas prega-
h,' V apfi,, . »Wo iji i lili • " m maju so Nemci iz-'0 ^^engi-.^^'^oske okrog 2,400 jgti lili . kmečkih družin. Pre-jgte rg	v Por ur je, Nuren-
sak* ipopQ] ^bur^. Nemci iiope-ivlj*'' 2tia' zabrisati slovenji '~"s.,,.^2i^^ške.
ipis*
Jco"
of oi lovf
ist«
»d
21 iti'
fl '
lOt'
VS«
eu"1 oP!
MOSKVA, 14. avgusta (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija"^ je oddala dne 12- avgusta sledeče uradno poročilo:
Vrhovno poveljstvo gerilsko! in prostovoljske, vojske poroča, da se razvija že več kot 20 dni huda bitka v odseku Kupreš-Bugojno. Posebno divji so bili boji dne 6. avgusta, ko je ena naših napadalnih brigad ubila v predmestju Kupreša preko 200
NEVARNI UGRIZI Tu in tam čitamo, da je nekdo za svojo obrambo in napad uporabil svoje zobe. Izkušnja uči, da so takšni ugrizi zelo nevarni. Usta so namreč tudi tedaj, če si jih skrbno snažimo, posejana s klicami, ki njim samim morda ne škodujejo, a utegnejo napraviti veliko škodo če zajdejo v rano. Tu povzročajo težke infekcije, ki se širijo vzdolž mišic in kit, kar velja posebno za ugrize v roke. Kužne klice se razširjajo posebno hitro, če je 'ugrizeni imel roko stisnjeno v pest, tako da so bile mišice napete. Ko ta napetost popusti, mišično tkivo bakterije narav-jnost vsrka. Takšne infekcije je
okupiranih deželah z namenqm, da se jih vpokliče na delo v Rajhu in na Poljskem. V Jugoslaviji sami je bilo baje popisanih okoli 300.000 delavcev za šlo do spopadov z bajoneti, pri- Prisilno delo v korist tlačilcem. silila na umik 30,000 Lahov, ki jih je brezuspešno podpiralo z obstreljevanjem dalmatinske o-bale, laško vojno brodovje.
V tej bitki so že v začetku tedna ubili jugoslovanski domo-
vstašev in zaplenila precej voj ne opreme. Številni so bili tudi ^ ^Qg^b^o težko obravnavati ker 'ustaški" ranjenci v teh bojih, jg ygka tako komplicirano zgra
Dne 4. avgusta so se oddelki ^
5. gerijske napadalne . brigade |
spopadli z nemško kolono pri Sarajevu in ubili 32 nemških vojakov. Med uplenjeno vojno (Opremp so bile- tudi tri strojne puške.
HrvaŠko časopisje priznava obsežne boje
ljubi 300 italijanskih vojakov, j Hrvatski Narod prinaša po-a med umikanjem je popadalou	o vzhodni Bosni. Prišli
še 190 sovražnikov, dočim jih	tudi skozi Romanijo (gor-
bilo 40 ujetih. Tass zatrjuje, da
Dopisovanje potom Rdečega križa
so bile te bitke že preveč velikega obsega, da bi se jih še moglo prištevati gerilskim spopadom in da so to pač že vojne o-peracije resnega značaja.
Nacisti selijo ljudstvo iz predelov, katerim preti invazija
Oglašajte v Enakopravnosti
Jugoslavija ob strani Amerike
i/

London, 19. avgusta (Ut*) — Zavezniške vlade v izgnanstvu poročajo, da je Hitler dal preseliti preko 3 milijone oseb iz "nevarnih krajev" v okupiranih deželah, zato, da ne bi mogli pomagati ameriško-britan-skim četam, ako bi prišlo ppiskusa invazije Evrope.
ski masiv pri Sarajevu), kjer bi se imel nahajati oni izmišljeni aerodrom angleških padalcev. O tem aerodromu so krožile mnogobrojne laži in izmišljotine londonskega radia in jugoslovanske vlade v izgnanstvu.
Srečavali smo tudi kmete, iki so se vračali v svoje osvobojene domove. Blizu Sokolca so se odigrale prave bitke s partizani, ki so se žilavo branili. Od tam so se umaknili na Drino, kjer so imeli na neki žandarme-rijski postaji svoje banditsko sodišče, ki je sodilo in kaznovalo nedolžne ljudi. Blizu Han Krama so zbrali četniki svoje poslednje sile, in se obupno branili.
V Zagrebu pripovedujejo, da <^0 tam. partizani vedno vladajo in da je nemogoče, da bi človek
- "Slovenec" je objavil dne 12. marca t. 1. poziv Rdečega križa:
V	tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Benko Marica, Bezenšek Do'minik, Bo-rišek Boža, Bregant Boris, Dr. Brenčič Lojze, čopič Venčeslav, Drčar Ernest, Fortič Bojan, Gabri jelčič Mira, Greif Ivan, Horvat Tatjana, Hude Cvetka, Justin Ilaš, Jagodic Vojko, Jaklič Helena, Jež Marija, Kočevar Marija, Kočevar Ivan, Povalj-sky Julijan, Kramar Jožef, kraus Artur, Lah Zoran, Subec Jožef, Markošek Marija, Modrijan Danilo, Rajhman Zlatko, Rant Rezka, Smerkolj Marija, Breznik Ana, dr. šijanec, Štefa-•nič Franc, Tršan Jakob, Vidmar Franc, Widmar Tončka, Zaje Boris, Zavašnik Mara, "Žena in dom'.
V	tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se zglasi Vidic Franc ali kdor koli, ki kaj ve o njegovi usodi. JBaje se je pone srečil meseca decembra 1941 na železniški progi v okolici Novega Mesta.
STRAN 3.
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom €812 ST. CLAIjB AYR. HEnderson 2978
General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd. VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku,, ne da bi .zgubili pri tem dosti čas«,. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Cla,ir Ave.
vhod na 62. cesti K n ;a u ^ o v o poslopje
Ako iščete
dobrega popravljalca zf vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Gene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave,
Išče se
žensko ah dekle ga splošna hišna opravila; nobenega težkega dela ali perila. — Mora imeti priporočila. Dobra plača. — Ima svojo sobo in. kopalnico. — Pokličite LOngacre 5930.
Delavci dobe delo za
lahko assembly in strojno delo na Briar Smoking Pipe, "piece
work" in plača na uro. BRIARWOOD CORPORATION 2810 Superior Avenue 3. nadstropje
Ti krogi trde, da vsak dan | prepotoval tiste kraje, ne da bi
iztirajo na tisoče ljudi iz njihovih hiš in jih •»preseljavajo globoko v notranjost Evrope, kjer jih drže povečini v koncentracijskih taborih. To velja tudi za gotove predele Jugoslavije. Obenem poročajo, da Nemci nadaljujejo popisovanje delavcev v
ga napadli. Na moje vprašanje! o tej zadevi so mi odgovorili, da sb partizani zdaj potolčeni.
Na koncu smo prispeli v Han Pijesak, kjer se nahaja kraljevsko letovišče, zdaj preurejeno v izvrstno vojašnico za vojsko in žandarmerijo.
lil









's\ ' '
-


\ '


!mmm



«
PiPiiiiP




>	«.	^	> J



,
I -m
♦i .




/ , ■

r^mWi
rJiiH..





A»M W« W" I'l'l'l^^^''''^'*^
MiAmiitiVM

imamo najnovejše
slovenske in hrvatske plošče •
C-400—Moja baba je pijana— -Vocal
C-401—Na zdravje — polka
— Kushar's Trio M-559—Ugasnule oci čarne M-561—Marijana — Vocal
SMERDA'S
5800 BROADWAY
V zalogi imamo tudi mnogo drugih plošč na izbero
Ženske
dobe delo za čiščenje uradov ob večerih. — Zglasite se na 202 Commonwealth Bldg., E. 1Q2 St. in Euclid Ave^
'^ugosla/vija ob atrani A.'^u&i'iki v tej vojni, avGdočijo juiuaški boji generala Mihaj-^	srbskih, JiTvatffkih in slove,ns/kih c&tmikQV.
RED - ITCHY- SCALY
ECXEMA
Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture!
First applications of wonderful soothing medicated Zomo—a doctor's formula —promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help heal the red, scaly sltin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zepiu convinces! All drug ___ _ _ stores. Only 85)!.
Mix Lemon Juice
^ AT HOME TO RELIEVE
SlHEUMATiC PMNS
Money B^ck—If This Recipe Fpils
Onocf news travels last—many oMh6 thou-
?ands of folks who now take lemon lulec or rhiuxmatlc pain—have found thol • by adding iwo tablssuoqntuls of Allonru to one tablespcohtul ol lemon Jiilce in a glass of vater, tiiey get faster relief for the acbcs und pains caused by rheumatlsta, Uimbago.
It's no surprise either, for AllenVu 13 a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and r»lns. In.fact—.if It rtoes not, help
. _your money back. What could be fairer?
Get Allenru today at any live druggist. Only 86 cents—Do it Kow.
OSKRBNICE
v starosti od 21-40 leta. Morajo govpriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se .dokaz ameriškega drž a vi j ,a n-atva. 5-dnevni delovnik, od 5.40 pop. do 12.40 zj. 4,7y2C ma uro za začetek, pozneje več. Stalno delo. Zglasite se na 700 Prospect Ave., soba št. 901.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
700 Prospect Soba št. 901
Oglašajte v Enakopravnosti
WUat Ifou&uif. lOiiU
WAR BONDS
Gas tpasks which came into use In warfare for the first time when the Germans used poison and mustard gas in World War I, are much improved today over those used then. The Chemical Warfare Branch ol the War Department issues these gas masks to every man In the serv' ice. We are taking no changes
"The type pictured here 4# the "can" and "elephant oos,e" ;mask and costs about $9.25 each. The headgear is transparent, made of material resembling cellophanp and does not cloud with the breath. You can buy two of these gas masks with the purchase of an $18.75 War Bond. We Meed thousands of them. Don't fail to give at lea&t ten percent of ypur Income every pay day for War Bonds. Buy them at your bank or postoffice, regularly.
V. S. Trtuury Dtfartrntnt



SI RAN 4.
ENAKOPRAVNOST
SODNIKOVI
■A	-k
Wkai yauRuif, WUk
WAR BONDS
JOS. STRITAR
Hitro se je bila udomačila in privadila novih razmer. Sodnik je smel biti zadovoljen s svojo ženo; in bp je zadovoljen. Dobro mu je dejalo, ko so jo vsi hvalili in slavili, kaka žena je to in kaka gospodinja! Sam je nikdar ni ne hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njijin zakon; prepira ni bilo med njima. Sodnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtikal v njeno gospodinjstvo, \kakor ona ne v njegovo gospodarstvo; kar je naredila ali ukazala, vse je bilo prav, četudi se mu včasi morebiti ni zdelo; nikoli ji in kratil njene gospodinjske oblasti, če je bil še tako slabe volje, ž njo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; tudi to se mu je menda zdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, one so bile popolnoma v njeni oblasti; ona jih je v službo jemala, ona ■ plačevala in jih karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili so samo materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno se ji je zdelo, da bi imela očeta za strašilo otrokom. Kakor ona v svojih, tako je bil mož svoboden v svojih nared-bah in opravilih. Nikoli ga ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, kaj je počel, zakaj ga ni bilo toliko časa domov. Slabo je izkupila kaka soseda, kaka stara ženica, ako ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenem možu; kaj se govori o/ njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne pusti, da dela, kar hoče; kratko ko je zavrnila, rfekoč: "Moj mož že ve, kaj dela." In take žene l?i človek nei bil vesel ?
Štiri in dvajset let sta tako v miru in zložnosti vkup živela. V prvi' polovici te dolge dobe je vedno gonce sreče sijalo na Sodnikovo domovje; a sčasoma so se začeli prikazovati in vzhajati oblaki ob robu obnebja; sivi oblaki, ki so se množili, gostili .slednjič prevlekli vse nebo; grom se je čul izza gora; vihar je šibil in pripogibal drevesom vršiče, vsak čas se je bilo bati hude ure.
Sodnikova žena je vse to videla; Čutila je, da se bliža nesreča njenemu domovju, a vedno je molčala. Vendar zamol-čati ne smemo, da je imela tre-
It's not a pleasant picture to contemplate, but War calls for "blood and sweat and tears." And the Army Medical Corps, with its efficient nurses and its volunteer Red Cross "Angels of Mercy," needs thousands of surgical beds for field and base hospitals on every front.
nutke, ko so ji vstajali mučilni dvomi, ali je tudi res vedno prav ravnala, da ni poslušala dobrih svetov, da je molčala, ko bi bilo treba govoriti. Ko bi stopila predenj, lepo ž njim govorila, prosila ga, ako treba s solzami v očeh, naj ne dela tako, naj krene, dokler j.e še čas, s poti, katera vodi v gotovo pogubo, morebiti . . .? Ne, Liza je poznala svojega moža, njegovo oblastnost in trmoglavost; raz-dražila bi ga samo, morebiti bi bilo potem še huje. Andrej Sodnik se ne da voditi nikomur, tudi svoji ženi ne; morebiti nji naj manj e!
Imela je samo enega človeka na svetu, kateri je vedel, kaj trpi; ž njim je govorila, njemu je potoževala, kadar ji je bilo srce prepolno, svoje skrbi in bolečine; ta je bil njen sin Matija. Matija ni bil podoben svojemu očetu, vsaj po slabi strani ne. Prost kmečki sin je bil, priden, skrben, varčen; kakor hlapec se je trudil in delal od zore do mraka doma, na polju, kjer ga je bilo treba, kakor hlapec, samo da je njegovo delo več zaleglo. Razumen mladenič je bil Matija; vedel je kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj se bliža, kaj mora priti prej ali pozneje ,ako se kaj ne predru-gači ,ako se ne zgodi kako čudo Ali pomagati tudi on ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka skrbnost in pridnost odvrniti preteči propad, tedaj bi bilo vse dobro; toda Matija je predobro vedel, pregloboko čutil, da je vse njegovo prizadevanje kap Ija na razbeljeno železo! Ka; pomaga kopati in vodo na jez napeljevati in nabirati, ako je zatvornica vedno odprta! In za-tvornice on ni mogel, ni smel zapreti. Pomagati je mogel samo eden, sedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal sin kakor mati; upal se ni sto piti pr^d, pčeta; gorje jnu, ,ako bi zinil kako avafečo besedo oče tu, takoj bi moral >iz-hiše. Sin, ki vidi svojega očeta nespamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravi j ivost slednjič vso družino, a govoriti ne sme-+-ali ni žalostno, prežalostno stanje njegovo? In ko bi tudi smel govoriti—sin svariti, karati očeta, očitati mu, ali ni to nenaravno, narobe svet ?
Vendar tako potrpežljivo ka-
These beds cost approximately $22 each. They are the latest thing in modern hospital beds, with elevating springs. In some instances surgical cots are used in temporary field hospitals and there is a folding bed which may be used in ambulances. Your purchase of War Bonds and Stamps can buy many 6f these beds for the Army. You'll sleep better if you know our boys have every hospital comfort. Buy War Bonds every pay day. Invest ten percent of your income.
V. S. Treasury Deliarlment
Obsojeni fašist

mm## 'i

»Jii
m- mati ni prenašal svojega trpljenja. V pogovoru ž njo mu je ušla včasi kaka huda, srdita beseda ;ali mati ga je vselej resno pokarala, kadar se j^ tako izpozabil; tolažiti ga je morala, ko je bila sama tako potrebna tolažbe. Kadar sta tako govorila, bila sta vedno sama. Ana je bila do zadnjega časa v mestu; nji pač ni bilo jasno, kake so hišne razmere, mati ji ni hotela kaliti mladostnega miru.
Bilo-je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Ves ta čas je bil Sodnik nenavadno razburjen. Vse je kazalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega ! Z nikomer ni govoril; pozno po noči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Nosan, hudobni duh Sodnikove hiše, ni ga skoraj zapustil. Imela sta vedno skrivnč pogovore in dolga posvetovanja, slednjič glasne prepire. Nosan ni bil zdaj več tako pohleven in potuhnjeno ponižen kakor prej; precej glasno mu je že odgovarjal, in to je bilo slabo znamenje! Lizi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija ni dal miru, da mora govoriti z očetom; pretil ji je, da poj de sam k očetu, ako se ona ne upa, naj se zgodi, kar hoče. Kaj je hotela počfeti uboga žena! Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič se oju-nači ter sklene iti k njemu.
Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v svoji sobi. Mož sq začudi, ko vstopi žena, precej neprijazno jo ogovori;
"Kaj bi rada?"
"Andrej!" začne žena, polo-živši mu roko na ramo; "koliko let živiva že skupaj?"
Na sliki je William Dudley Pelley, 52 let stari ameriški fašist in voditelj srehrnosrajčni-kov, ki je hil te dni obsojen pred federalnim sodiščem v In-dianapolisu na dolgoletno ječo.
♦H'HAT LITTLE GAME:
BULL

wake up
THERg./
aO\T TALKIM' Ar^o SAY SOMETHIN'.
CTMoM ■YOOO.
\ PAsseo AM HooR A (bo, ^oo pummv-
youf?E W/A*TlN'-
HoH ? wa\tin; Fop. OS To 6ET/
soae AT ^oo
SAV.-
VIHAT
M
V^AXTIN,'-
% LOOVB
.HIS EVES ARE OPEN SUT HE^S
FAST ASCCEP,-
THAxfe THE ONuV'FASr THING ABOOT
J
I'll get HIM ASHor O? SOMPtN That CAJlLu MARE HIM talk.
The Lost
LANGUAGE

'* "Jaz ne štejem let, nimam časa, .dolgo se mi že zdi."
štiri in dvajset let, to je lepo število v človeškem življenju."
"Pridige poslušati ne utegnem; povej, kaj hočeš?"
"Ali si mi imel kdaj kaj očitati ves ta ča^?"
"Če nisem, pa ti bom zdaj, ako hitro ne poveš, kaj hočeš."
"Ali sem se kdaj vtikala v tvoje opravke?"
"Saj bi ti tudi ne svetoval, da se vtikaj; ali se hočeš morebiti zdaj ?"
"Morebiti ni bilo prav, da se že nisem prej."
"žena!"
"Da te nisem nikdar vprašala, kaj te tare. — Težke skrbi imaš, Andrej!"
"Ne beli si glave, ti imaš svoje skrbi, jaz svoje."
"Kaj sva si obljubila pred oltarjem?"
'Prej pridiga, zdaj izpoved, izpraševanje! To me dolgočasi!"
'Andrej, ali nimaš res nič za upanja do svoje' zakonske žene? Ali res nisem toliko vredna, da bi mi potožil, kaj te teži?"
"J nisem,., vaj gn .toniti."
"U;mtče3 se mi ;ali povem ti, da ne pojdem odtod, predno mi ne razodeneš, kako stojimo; to je moja dolžnost, moja pravica!"
"Pravica? Ti imaš kako pra vico? Kdo ti jo je pa dal? In če se še nocoj vse proda, da ne bodeš imela škopnika pod životom, kje imaš ti pravico se pi-itoževati? Kaj si mi prinesla v hišo?"
Tega se Liza ni nadejala; prvič je zdaj, slišala to besedo; kakor meč ji je segla v srce. Dolgo časa molči opirajoč se ob stol z roko. Andrej sam je čutil, da se je prenaglil; grdo, ne-
moško jp hil«^ takn očitanje; sram ga je bilu, zato izpremeni glas ter govori:
"Ali sem ti kdaj očital, da sem te vzel, kakor si bila? Ali si bila zato men j spoštovana? Ali si česa pogrešala do sedaj, kaj ?"
"Ti me ne ume ješ, Andrej; jaz ne govorim zase; meni je vse prav, z vsem sem zadovoljna; ne bojim se ne dela, ne stradanja, ako treba; in čy bodem morala na stari dni iz hiše, v službo pojdem, za deklo; ali kaj bodo otroci? Za otroke govorim, ne zase!"
Mož nič na to. čez nekaj časa povzame zopet žena besedo: "Ali smo res že tako djjleč, Andrej, da ni več pomoči?"
"Kaj ne bo pomoči! Nekaj dolga imam, časi so slabi, kdo je zdaj brez dolga? Neki sitnež iz mesta me pritiska. Nekako v zadregi sem res, pa se že zopet izkopljem, kakor sem se do sedaj. Pusti me, od tebe ne potrebujem pomoči ne sveta, pojdi!"
"Ne, tako me ne odpraviš, Andrej! Zdaj prvič s teboj govorim in morebiti zadnjič; zdaj moram vedeti vse. — Koliko je tistega dolga?"
"Moja skrb; saj sem ti rekel, da tebe ne potrebujem."
"Ne govori tako, Andrej! Zakaj bi ti ne mogla jaz nič pomagati; moja dolžnost je, storiti kar morem. Glej, rada dam vse, kar imam; vzenji in prodaj vse, kar si mi kdaj dal in nakupil, zlatnino in srebrnino in praznična krila, vse je tvoje; vzemi in prodaj vse, samo da se rešimo iz te stiske. Kaj bi počela s to ničemurnostjo? Mi nismo več, kar smo bili; drugo življenje nam je začeti, po svojem stanu se nositi; siromaštvo ni sramota, pošteno siromaštvo!"
To je bilo prevzetnemu možu prehudo; kaj takega slišati iz ust svoje žene! Njegov ponos, tako ponižan, tako v srce zadet, se spne po koncu kakor uporen konj. Zdaj je bil zopet ves Andrej Sodnik. Od jeze bled se zadere nad ženo:
"Zdaj sem pa sit tega moledovanja^ zadnjikrat: Pojdi!"
"Torej je vse zastonj? Tudi moje solze te ne omeče?"
In ubogo ženo res posilijo solze. Ali to ga je še bolj razka-
ci}b.i';i , I
"Še tega mi je bilo treba; zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, da se ne izpozabim."
Inštruktor
25. av
SLAP THAT

BITS
Wad
euesMMti hA
cost ftioK' ■ Wi
BUY U.S.mR BOND* ,
V.S.Trea^'	J]
lie prideš več pred o' jutri zjutraj zagleda" te s palico kakor P®' Ti še ne poznaš Andr^' ka. Bog ne daj, da To je moja zadnja^ Rekši vzame klobuk
Sam Snead, P. G. A. šampi-jon, Jci je bil imenovan za telovadnega učitelja na mornariški vezbalni postaji v Norfolku, V a.
1
3SKVa
VIII. bako Pozno ponoči je že^nja, d Matija, pripravljajo # točki zbiral in skladal sV^grada najpotrebnejše oblek®J>ii vzeti seboj samo tolil^Brditit lahko v roki nosi pof^unik vek. Peš bode popoto^'f ruske; kov sin, dasi je voz i"Pu ali izbero pri hiši.	kje
pred dnevom zapus|$%i ^ dom; kakor hlapec, ^pitnin
"Tepel me pa menda vendar ne boš!"
"Jaz ne vem, kaj bom; ne jezi me, pravim!"
"Moj Bog, moj Bog!"
V tem trenutku se odpro vrata^; Matija viharno vstopi; pri 'glužbe, pojde iz doif'
vratih je poslušal. Ko je slišal j ^i ga le nihče zadnje besede, ni se mogel več Utemu očetu ne sme Pl»sko zdržati; moral je materi na jg,	f®Ula
pomoč. Ko ga oče zagleda, za- " godnik je bil z domii grmi nad njim;	,po navadi; vse je soy
"Zdaj pa še ti! Ravno prav si '^q hiši. Razen matere|devai mi prišel, paglavec! Tebi tudi	kaj se je godilo'
ni nekaj pi^v, ki tako potuhnje-	sinom. Vsi so i^VlVK
r
no hodiš. Zgovorila sta se, ali jaz vama pokažem, kdo je tukaj gospodar!"
Srd in jeza premagata sina pri teh besedah. Bridko reče očetu:
"Bog ve, kdo je tu gospodar!"
"O tako, mladič! Tako se govori z očetom? Kdo te je tako lepo učil?"
"Bog mi odpusti, ali jaz ne morem drugače, oče!"
"Kdo je tu gospodar? Ti ne, potepuh! ti nisi in ne boš nikdar!"
li, samo mati ni mogl®] očesa. Matija je bil zvršil svoje žalostno odpro vrata in vstopi v j, objokana sede poleg/ičet, stol. čez nekaj časa ri in reče žalostno sii'"'! Por "Torej je sklenjenO'l^Ohc raš iti?"
"Saj poznate očeta' "O kaj pa, da ga p^^T bi ga ne tako!"	i
"Ne žalujte, mati!' "Ti pač ne žaluješ, ^•''1
Jkim srcem odhajaš!
Vi tudi ne, saj bo skoraj "Kaj sem pa dob'"' vse prodano, beračit poj demo po svetu."
"Zdaj sem še jaz tu gospodar,
jaz, Andrej Sodnik; in da boš vedel, da sem res, zapovem ti:
Poberi se odtod, iz moje hiše!
Klati se po svetu in uči se, kako se govori z očetom. Da mi
doma? Očetu sem t''" hlapca imajo raje; nisem čul prijazne be-kor da bi jim bil ne ^ storil."
"Saj ti tudi nisi bi' prijazen ž njim-
' z, jei hč Osti
FREE THEM
(Dalje prlhodD]l(!/P»VQ
ef
BUY WAR bond
Slovenka ali Hrvatica
dobi delo kot strežnica v restavraciji; ena pa da bi pomagala celi dan ali par ur na dan v kuhinji. Sprejme se poročeno žensko ali dekle. — Vpraša se pri SORN'S RESTAURANT, 6034 St. Clair Ave.
Težaki
dobe delo v industrijski jeklarni za pločevinasta dela; nobene izkušnje ni treba. — Plača na u-, ro. — Kdor: želi delo, naj sporoči inffe in naslov v urad tega lista.
BORING MILL OPERATORJI
izurjeni delavci na velikih "Horizontal" in "Vertical" Plača na uro, 'overtime' poleg; Morate dokazati ameriško državljanstvo; če ste zaposleni pri obrambnem delu, se ni treba priglasiti.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL AVE.
BUY
UNITED STATES
WAR
BONDS
AND
STAMPS
UNITED
BONDS
AND
STAMPS
BUY
UNITED STATES^
WAR
BONDS
AND
STAMPS
BUY
UNITED i STATES)
mrl
BONDS 1
AND
STAMPS 11
BUY
UN4TBD STATES,
3VAR fBcmosi
AND

			IPiSSIIS
IMi			
fill	i	IB?#	
t»"			
			
			


-.v.
.-.a-.,. .A... j.;,; --.A'. .