Naročnina Pnevn»a I z d o J o za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nede.lska Izdala celole no v Jugo-slavili 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stoip. petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO In Z D.veCII oglasi nad 43 mm višine po O In 2-30, vellltl po 3 In 4 Din, v uredniSkem delu vrstica po 10 Din o Pr večiem □ naro-ilu popuM Izide ob 4 z|utr<0 rožen pondeljke ln dneva po prazniku lireanlilvo /e v Kopllarievl ulici SI. 6111 Rokopisi se ne vrača/o, neiranklrana pisma se ne sprelemalo - Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 2328 Političen list sa slovenslai narod Uprava )e vKopltar/evt ul.Si.tt * Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 ln 10.349 xa lnsetale, Sara/evoS1.7563, Zagreb SI. 39-Otl. Praga ln Dunaj SI. 24.797 Politika s. Korolca Zagrebški »Obzor« je priobčil dolg uvodnik o politiki dr. Korcšca. Čeprav poznamo »Obzor« kot najbolj resen hrvatski list, ki si je več ko enkrat upal iti svojo pot, vendar nismo pričakovali niti od njega, da bi se upal nastopiti proti diktatu Vlaške ulice in napisati o politiki dr. Korošca objektivno sodbo. In vendar bi tako scdbo lahko in s pravico napisal »Obzcr«, če bi tndi samo površno pogledal v slovensko in hrvatsko zgodovino zadnjih let. Zakaj ni g. Korošec politik šele od danes in ni njegova politika šele plod zadnjih dni, temveč je bila nasprotno dobro znana že vse desetletje pred vojno in med Slovenci ravno tako ko med Hrvati. Vedno, kadar je šlo za skupen nastop Slovencev in Hrvatov, je bil dr. Korošec v prvih vrstah in o tem glasno pričajo seje dunajskega parlamenta in avstrijskih delegacij. Naravnost doku-mentarično pa govorila o jugoslovanski politiki dr. Korošca majniška del-iaracija in ustanovitev Narodnega Veča v Zagrebu. Ko hrvatski voditelji in med njimi tudi današnji voditelji KDK o Narodnem Veču in majniški deklaraciji še slišati niso hoteli, je dr. Korošec obe misli že praktično izvajal v Sloveniji. Vse to so notoriena dejstva, ki jih nihče ne more zanikati in pred katerim čisto izgine nelep in vseskozi prazen očitek »Obzora«, da bi hotel dr. Korošec biti v sporu med Srbi in Hrvati »tertius gaudens«. Tak očitek more napisati samo človek, ki slovenske duše sploh ne pozna. Nikdar še ni nobenemu Slovencu prišlo na misel, da bi se iz egoističnih vzrokov veselil spora med Srbi in Hrvati. Nasprotno je nam bilo vselej težko pri srcu, ko smo videli ta nesrečni spor. Mi, ki stojimo ob skrajni državni meji in ki Bmo najbolj zapadna slovenska veja, vemo najboljše za posledice tega nesrečnega spora. Zato bi ga z vsemi sredstvi hoteli preprečiti, ker vemo, da je tudi v našo škodo. Ali naša sila je preslaba, da bi ga mogli odpraviti, če ni povsod dobre volje. Kar moremo storiti Slovenci, je samo to, da nesrečni spor med Srbi in Hrvati omejimo tako, da ne trpi škode država, za katero smo Slovenci absolutno, ne pa pogojno. Kolikor je v naši moči, skušamo zato Slovenci pripomoči do zmage Iduhu pomirljivosži in medsebojnega urejevanja in zato smo nasprotniki vseh ekstremistov, ki zidajo na politiko katastrof. Ce skušajo prenapeteži s streli ali pa s hujskaškimi govori in provokantnimi izjavami to pomirje-nje preprečiti, potem to gotovo ni naša krivda, ker odgovarjamo le za dejanja Slovenije. Ta pa so bila v odnošajih z drugimi vedno korektna. S tem pa je tudi že povedana linija Koro-ščeve politike in deloma jo bo tudi že »Obzor« začutil, ko je priznal, da se edino Korošec upira uporabi Obznane proti KDK. Naj samo vpraša »Obzor« voditelje HSS, če so mogli tako protestirati, izjavljati in tudi hujskati kakor danes takrat, ko je bil v vladi g. Pribičevič. Menda ve tudi »Obzor«, da ni danes vlada nič manj močna, kakor je bila pred leti in da bi tudi danes mogla z isto silo nastopiti proti KDK, kakor je pod Prihičevičem proti HRSS. Čeprav pa je vlada mogla in čeprav je imela tudi dosti vzroka, vendar tega ni hotela storiti in je s tem dala dan na dan dokaz, da je pripravljena skleniti iskren sporazum in tudi z največjimi koncesijami ustreči željam Zagreba. Vlada g. Korošca je strogo varovala in spoštovala vse pozicije Hrvatov in s tem dokazala svojo nevtralnost. Ni pa krivda vlade, če Zagreb te dobre volje ni hotel videti, če je s prezirom odklonil ponujeno roko ter po diktatu Vlaške ulice vedno bolj večal nasprotja in pritiral ves notranje politični položaj do ostrine, da so bili že ogroženi interesi države. Tem pa se noben Slovenec ne more in noče izneveriti in zato je morala vlada zaklicati: do tu Ln ne dalje! Na tem stališču pa mora tudi ostati in če bodo še nadalje odločevali v hrvatski politiki neodgovorni elementi Vlaške ulice, potem naj Za - rob ve, da posledice ne bodo izostale. Drža a se mora braniti in je tudi dovolj močna, da se brani. Pomirljiva situacija mora nastati, volja za sporazum mora zmagati in zato mora biti vrtinec strasti premagan. V vrtincu zaslepljenosti je vsak pogovor nemogoč in šele ko ta preneha, je tu podlaga za sporazum. Vse to Je nujnost, ki je izven debate, ki pa preneha v tistem hipu, ko zmaga v Zagrebu spoznanje, da je država nad vsemi drugimi interesi ln tudi nad 20. junijem. Zato je ključ nove situacije še v Zagrebu. Zgoditi pa se mo- Sporazum uoditeijeo kssalfciie? Belgrad, 14. dec. (Tel. »Slov,«) Danes dopoldne sta se sestala na enourno konferenco predsednik radikalnega kluba Velja Vukičevič in predsednik vlade dr. Anton Korošec. Po tem sestanku se je vršila v predsedstvu vlade skoro dve uri in pol trajajoča konferenca načelnikov vladnih skupin. Bili so navzoči Korošec, Vukičevič, Davidovič in Spaho, O tej konferenci ni niti eden izmed navzočih hotel dati nikakega pojasnila. Trdilo se je, da se je konferenca vršila radi tega, ker je bil Spaho minuli teden odsoten in se je mudil v Sarajevu ter ni bil navzoč pri konferenci šefov pred tednom dni. Govorilo se je dalje, da sc je na tej konferenci razpravljalo o protestu dsmokratov proti postavitvi vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu. Sodi se tudi, da je predsednik vlade želel, da se delo v odsekih pospeši, zlasti delo finančnega odbora, tako da bi bil proračun sprejet že do konca januarja. Ljuba Davidovič naj bi bil predlagal, da se sprejme pred proračunom še zakon o agraru v Dalmaciji, zakon o razdolžitvi kmetov in zakon proti korupciji. Ugibalo se je tudi o tem, ali je Davidovič podal kako definitivno izjavo o svojem razmerju do vlade in se jasno izjavil o tem, ali bo še ostal v vladi, ako se omenjeni zakoni ne sprejmejo pred proračunom. Po konferenci so vsi šefi odšli. Najprej je prišel Davidovič, za njim Spaho in končno Vukičevič. Samo Vukičevič je dejal žurnalistom na kratko: »Ne morem biti nelojalen proti svojemu predsedniku in ne morem dati nikake izjave. Obrnite se naravnost na ministrskega predsednika dr. Korošca.« Zadnji je prišel dr. Korošec, ki pa je šel naravnost v dvor, iz dvora pa na svoje stanovanje. Za ob 6 je bila sklicana seja ministrskega sveta. Ko so člani vlade šli k ministrski seji, so se nekateri časnikarji mogli z njimi razgovarjati. Ministri so rekli, da se bo na seji razpravljalo samo o resornih zadevah. Ker je bil poleg tega dr. Korošcc dolgo na dvoru, so se pojavile trditve, da je dosežen med šefi vladnih skupin sporazum in da gre sedaj za to, kako naj se v posameznih ministrstvih čimprej izvrše razne važne resorne zadeve. • Splošna razprava o preračunu Belgrad, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljevala proračunska debata. Glavni govornik je bil posl. Radko Parežanin, ki velja za enega izmed ideologov mladoradika-lov. Izvajal je: »Mi smo poljedelska država. Zato naj vlada z vsemi sredstvi podpira poljedelstvo. Predvsem naj se gleda na to, da bo kakovost naših poljedelskih proizvodov dobra. Izboljša naj se živinska pasma zlasti v planinskih krajih in dvigne naj se mlečna industrija. Naša država je imela doslej velike dohodke od izvoza jajc. Ta izvoz v zadnjem času pada. Treba ga je zopet dvigniti. V naši državi imamo okoli 8,000.000 ovac, ki so v nekaterih krajih skoro edino premoženje kmetovo. Zato ne smemo dopustiti, da bi se volna v našo državo uvažala, ker lahko doma popolnoma zadovoljimo vse tozadevne zahteve naše industrije. Kar se tiče izdatkov za penzije, bi bila na mestu neka revizija vpokojencev, ker uživa pri nas pokojnino dosti mladih in za delo še sposobnih ljudi. Ti živijo v centrali, tukaj politizirajo, delajo javno mnenje, tako da so včasih še ministri takorekoč od njih odvisni. Važno vprašanje je pri nas vprašanje razvoja turizma. Redke so zemlje s tako lepimi kraji, kakor jih ima naša država. Dober del Evrope nas smatra še za divjake in meni, da biva v naši državi najmanj 20 narodov. Toda vsi, ki so bili pri nas, odhajajo navdušeni za našo državo. Zato pospešujemo zidanje hotelov in reklamo v inozemstvu. Ze večkrat se je govorilo o ustvaritvi gospodarskega sveta. Vlada mora pospeševati ustanovitev te simpatične institucije in dati zanjo iniciativo. Mislim, da se bodo kmalu morali tudi storiti prvi koraki za redukcijo ministrstev. Zdi se sicer, da je to demagoška zahteva, toda je povsem praktičnega značaja. Kolikor mi je znano, je tudi želja mnogih mojih tovarišev in želja finančnega ministra. Naj se pokažejo uspehi te redukcije že s 1. aprilom 1929. Pohvalno omenjani namen vlade, da predloži skupščini zadružni zakon, ker bi bilo s tem širokim slojem naroda zelo pomagano. Opozarjam ministre gospodarskih resorov, da naj sprejemajo v službo sanro kvalificirane moči, ker je dobro uradništvo za gospodarstvo velikanske koristi. Prosim g. finančnega ministra, da mi dovoli vprašanje, ali je pripravljen kredit za dela v pasivnih krajih. (Minister dr. Subotič: »Denar je pripravljen v gotovini.«) V naši državi mora živeti in se razvijati Srb, Hrvat in Slovenec. Za ta cilj morajo vsi trije narodi delati. Posebno pozornost pa moramo posvečati gospodarskemu razvoju. Prepričan sem, da se bo vlada skupaj s skupščino trudila za uresničenje naših upov. Kot poslanec iz Bosne želim zlasti, da bi bili pri delu za skupne narodne koristi složni radikali in muslimani. Za vse patriote pa velja poziv, da naj delajo na to, da se odstrani psihoza hujskanja, ki danes vlada po nekaterih krajih v naši državi. Glasoval bom za proračun.c Po tem govora je odgovoril še enkrat dr. Subotič, da je kredit za dela v pasivnih krajih na razpolago in da so za to odgovorni ministri posameznih gospodarskih resorov. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila v torek. Zaščita aotorskep sraoa Belgrad, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se jc vršila plenarna seja zakonodajnega odbora. Razpravljalo se je o osnutku zakona za zaščito avtorskega prava. Najprej je govoril minister Grol, ki je izvajal, da je zakon o zaščiti avtorskega prava že v veljavi v nekaterih delih naše države. Ta zakonski načrt je bil tudi na mednarodnem kongresu. Proučila ga je tudi sekcija zakonodajnega odbora in njeno poročilo je sedaj na razpolago plenumu zakonodajnega odbora, ki ga prosi minister, naj si to poročilo osvoji. Če ga večina ne bo sprejela, ne dela on iz lega nikakega vprašanja. Pred glasovanjem se je javil k besedi zemljoradnrk Voja Lazič, ki je poda! za zemljoradniški klub zelo značilno stališče, re, da Zagreb zamudi zadnjo priliko za sporazum, ker tudi čakanje na spoznanje Zagreba ne more biti večno. Posledica tega pa bo, da bo sporazum vseeno dosežen, da bo notranja ureditev države urejena, pa čeprav brez sodelovanja onih, ki so danes najbolj glasni. Iz državne nujnosti, iz ljubezni do naroda, iz iskrenega jugoslovanskega prepričanja je porejena Korošceva politika in zato ne pozna nobenih špekulacij, temveč samo slovenski in državni interes- Dostikrat se je Zagreb o tem že prepričal in še so bo! da namreč zemljoradniški klub na noben način ne more glasovati za ta zakon, čeprav ga ni proučil, in sicer radi tega ne, ker je v opoziciji. Po govoru je zakonodajni odbor pričel sklepati o posameznostih. Pri točki 4 se jc. oglasil vladni ekspert dr. Janko Šuman, ki je bil mnenja, da bi bilo dobro, če bi se ustanovila posebna komisija, ki bi dajala strokovno mišljenje o vprašanju, kdaij je avtorsko pravo kršeno. Proti temu predlogu so nastopili poslanci, med drugimi tudi Smodej, ki jc rekel, da je predlog g. dr. Šumana v mnogoterem oziru upravičen, a da ne bi bilo posebno priporočljivo, sestavljati komisijo iz samih strokovnjakov. Nezgodno je tudi to, ker za to komisijo ni nikake postavke v proračunu. Nato je bil pri glasovanju odklonjen predlog g. dr. Šumana in jc bil vladni predlog sprejet s 24 glasovi proti 1. Ob koncu se je g. Kosla Timotijevič prosil vse člane sekcijc, naj čimpreje dovršijo svoje delo in naj zlasti zakonodajna sekcija dovrši delo na kazenskem zakoniku in delo na kazensko-pravnem redu. Danes se je mudila v Belgradu deputacija paznikov jetnišnic in kaznilnic iz SI cvenije radi zboljšanja svojega gmotnega položaja. Obiskala jc vse klube vladne koalicije. Belgrad-Novska Jutri, dne 15. decembra bo izročena prometu druga proga Belgrad — Novska. Dolga je 303.5 km. Del proge, namreč proga Belgrad — Slavonski Brod, ki je popolnoma gotov v dolžini 217.5 km, bo takoj služil potniškemu in tovornemu prometu. Ostali del proge od Broda do Novske v dolžini 86 km bo pa začasno služil samo tovornemu prometu. Da se zgradi na tej progi še en tir, je bilo sklenjeno na seji ministrskega sveta dne 24. februarja letošnjega leta. Celokupna dela so veljala 304 milijonov dinarjev. Iz Novske se poroča, da se je danes proti jutru tam zopet zgodila železniška nesreča, in sicer na progi Dugo Selo — Novska. Skupaj sta trčila dva tovorna vlaka. Stroja sta močno poškodovana, izmed vozov pa le nekaj, i', sicer v manjši meri. Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa je troje železničarjev težko ranjenih, eden pa lahko. Urrdn;ške zadeve Načrt spremenjenega uradniškega zakona je komisija izročila finančnemu ministru, da ga prouči glede njegovih finančnih efektov. Predloženi načrt bi ugajal uradniškim zahtevam, zlasti zahtevam nižjih skupin. Vprašanje pa je, kaj bo rekel k njemu finančni minister. Premeščena sta pripravnika I. kategorije pri velikem županu v Ljubljani, in sicer Vinko Vidmar na ekspozituro v Škofji Lcki in Boris Modrijan na okrajno glavarstvo v Ljubljani. Profesorska kandidata dr. Pavle Blaznik in Matija Trobej sta imenovana na realno gimnazijo v Celju, profesorska kandidatinja gdč. Milena Mciiorič pa na III. državno realno gimnazijo v Ljubljani. Za telovadnega učitelja na gimnaziji v Murski Soboti je imenovan Koželj, za učitelja petja istotam Ubald Justin, za učiteljico telovadbe na srednjih šolah v Mariboru pa Dragica Roškar. Napredovala sta v višji položaj profesorja Nande Marolt v Ljubljani in Per-havec v Mariboru. Premeščeni so okrajni sodniki in predstojniki okrajnih sedišč: dr. Josip Bavdek iz Cerknice v Celje, dr. Rihard Tomšič iz Dolnje Lendave v Črnomelj, dr. Friderik Fabijani iz Črnomlja v Dolnjo Lendavo. Imenovani so: za predstojnika okrajnega sodišča v Cerknici okrajni sodnik v Celju Ivan Brclih, sodnik okrožnega sodišča v Celju Jakob Božič in sodnik okrajnega sodišča v Konjicah Franjo Vrečko za okrajna sodnika, sodnik brez stalnega mesta dr. Vlado Rupnik za sodnika, in sicer vsi poslednji trije za okrožno sodišče v Celju &elsra!$ke vesti Popravek. Pri transakciji poročila iz Belgrada o pogajanjih naše delegacije z Nemško Avstrijo se je dogodila neljuba pomota. Pisali smo, da rente ne dobijo tisti rudarji, ki se preselijo iz Nemčije v domovino. Glasiti pa se mora pravilno: Rente pa ne dobivajo razen rudarjev tisti, ki se preselijo v domovino. (Rudarji jo torej dobijo.) V Belgradu bo borza poslovala v soboto, v pondeljek pa ne, Judje zahtevajo, da se sedaj, ko se urejajo odnošaji posameznih veroizpovedi, sprejme tudi zakon o židovski veroizpovedi. Francoski kapitan Louis Carlile, ki je bil radi uboja Švicarja Jeana Yselija obsojen na 20 let težke ječe, in kateremu je bila 1. decembra kazen znižana na 10 let, je bil danes na podlagi novega dokaza izpuščen na svobodo. Minister za socialno politiko Stjepan Barič je dovolil, da smejo biti v Ljubljani trgovine v nedeljo pred božičem, dne 23. decembra odprte. Predsednik grške republike je odlikoval večje število naših častnikov. Zlato kolajno je dobil zadrugar Ivan Lo-vrač v Mediji-Izlake. Danes je podelil minister za socialno politiko Stjepan Barič odlikovanja vsem svojim uradnikom. Zahvalil se mu je v lepem nagovora načelnik Veličkovič. Zvečer pa je minister odli-kovancem na čast priredil večerjo v hotelu > Pc-trogradu«. Danes je odgodeno zasedanje splitske oblastne skupščine. Prihodnje zasedanje se bo otvorilo, ko bo finančno ministrstvo odobrilo proračun oblastne skupščine, ki je že odposlan v Belgrad. Sodno raztelesenje ubitega Stanka Petriča je ugotovilo, da je bil Stanko Petrič ubit od krogle, ki je bila sploščena. fz tega sledi, da ie krogla zadela najprej v zid in se od tu odbila ter zadela Petriča. Izjava one »priče«, ki trdi, da je padel Petrič cd direktnega strela nekega detektiva, je torej laž. Tatarske vesti »Jutarnjesa lista V Ljubljani so bile porojene te vesti, nato povedane v Zagreb, kjer so jih malo po svoje popravili in da je to vsakdo videl, naredili iz Caaiue »Kabina, nalo pa so prišle zopet v Ljubljano, da jih kot senzacijo ponatisne »Slov. Narod«; točno tri dni kasneje, ko so prvič prišle v svet. Tako so se rodile te tatarske vesti. Gre pa zato, da hoče SLS v Sloveniji nad KDK proglasiti in izvesti obznano. Ljubljanski občinski svet in vsi drugi občinski odbori, kjer ne gospodari SLS, bodo rapuščeni, hranilnice pridejo v klerikalne roke, tudi kmet. družbo zadene ista usoda, potem bolniške blagajne, kazina in vsi uradniki bodo čutili obznano. Skratka, kar še imajo pristaši KDK, vse jim bo odvzeto. To je vsebina teh tatarskih vesti in prav radi verjamemo, da je že od pondeljka dalje zalezel vsej slovenski KDK strah v kosti. Cisto brez sramu pa tudi priznamo, da je nam srčno prijetno, če se gospodje od KDK boje. Toliko čaMi so komandirali in udrihali po drugih, da je čisto po pravici, če tudi oni okusijo sladkali strahu. Ker pa je naša stara navada, da slovensko javnost samo objektivno informiramo, pa povemo, kako je s to slovensko obznano. Prav nič ne tajimo, da skušamo KDK in zlasti SDS povsod škodovati, kjer le moremo. Še dolgo pa ne smatramo SDS tako visoko, da bi zaradi nje kjerkoli kršili zakon. Samo z zakonitimi sredstvi se borimo proti SDS in zato proti njej prav nič ne rabimo obznane. •Te čisto res, da bi mi hoteli imeti vse občine in tudi Ljubljano v svojih rokah, toda v ta namen nam niso potrebni ne komisarji in ne gerenti, temveč le s poštenim delom pridobljeno zaupanje ljudstva. Komisarji in gerenti so potrebni le SDS in zato jih je ta tudi v Sloveniji vpeljala in udomačila. Ali je to naša krivda? Res je tudi. da smo tega neskromnega mnenja, da bi morala biti Kmetijska družba v naših rokah, ker je ogromna večina kmetov v naših vrstah in njim pa je na vse zadnje vendarle Kmetijska družba namenjena. Ali da hi v ta namen hoteli uporabiti silo, je izključeno, ker nam je največja kmetiška organizacija preveč pri srcu. Sploh pa moramo gospodom reči enkrat za vselej: Mi. ki uživamo ljudsko zaupanje, mi, ki imamo večino naroda za sebe, mi ne potrebujemo nobenega nasilja in v-take časti slovenski KDK res ne bomo storili, da bi se proti njej borili s posebno slovensko obznano. Legalna sredstva čisto zadostujejo. - g Ker pa stojimo vseskozi na legalnem stališču. pa si upamo imeti glede Kazine svoje posebno mnenje. Ne vemo pa, zakaj bi se gospodje radi tega razburjali. Koliko pa ste dali za Kazino? Ali naj bo Kazina vzrok za nastanek tatarskih vesti? Vse to smo napisali ze za včerajšnjo številko. Ker pa smo dobri ljudje in ker smo videli, kako silno so se zabavali naši ljudje na račan uničujočega strahu, ki je zavladal v vrstah SDS vsled tatarskih vesti »Jutarnjega lista«, nismo hoteli našim ljudem pokvariti veselja. Zato naš odgovor šele danes. Predavec večino boli radikalen Zadnja izjava g. Predavca je kljub njegovemu znanemu ekstremizmu, osupnila vsled svoje intiasinger.tncsti. Ta izjava znova potrjuje, da pripada g. Predavec najradikalnejši radičevski »kurilni, ki dela sistematično na to, da ustvari med volivci tako razpoloženje, ki ne bi dopuščalo, da bi kdaj prišlo do ožje zveze med Zagrebom in Belgradom. G. Predavec je kritiziral v svoji izjavi namero vlade, da spremeni zakon o oblastni samoupravi. Naglašal pa je takoj v začetku, da za Hrvate vprašarje spremembe zakona o oblastnih samoupravah ni posebno važno, ker je ideal politične borbe hrvatskega naroda daleč nad tem zakonom in ker vse delo belgrajskih političnih krogov pomaga radičevcem v njihovi borbi. Ko je dalje govoril o imenovanju g. Maksi-moviča za vršilca dolžnosti velikega župana, je dajal, da je ta primer na eklatanten način pokazal, da Hrvatje ne morejo s Srbi imeti niti skupne vojske, ker bi v slučaju, da bi imeli Hrvate popolnoma svoboden, lasten sabor, vendar vedno lahko prišla vojska in raz-gnala sabor. S tem v zvezi prinaša »Narodni val« izjavo g. Predavca z velikim naslovom: »Hrvatska mora imeti svojo vojsko«. Dallje si upa trditi g. Predavec v svoji Izjavi, da delajo dr. Korošec, Velja Vukičevič in Voja Marinkovič očitno za razpad države. To se vidi baje zlasti iz tega, da hoče vlada popolnoma uničiti oblastne samouprave, ki so edino sposobne, da izvlečejo državo iz blata, v katerem s« nahaja. Iz izjav g. Predavca se vidi, da mu je zelo neprijetna vest o spremembi zakona o oblastnih samoupravah, in sicer iz tega razloga, ker je bil on pričel akcijo, da bi dobile nekatere oblasti, ki so v radičevskih rokah, v inozemstvu velika posojila. Po današnji izjavi g. Predavca pa ta stvar sedaj »labo stoji, ker vlada ubija v inozemstvu ugled samouprav. [Resničen vzrok jc seveda čisto drug. Op. ur.) Ob sklepu pa naglaša g. Predavec, da borba hrvatskega naroda ni edviana od oblastnih samouprav. Deželni gfaoar pred poroto Celovec, 14. dec. V novembru 1926 so avstrijski Schumiju nasprotni listi pričeli proti njemu srdito kampanjo. Tako je nemškonacionalna Karntner Tagespost« v Beljaku priobčila članek »Povodenj na Koroškem — posledica brezobzirnega izsekavanja gozdov«, nekaj dni na to pa članek Kdo je izdajavec dežele?« V teh člankih očita list bivšemu deželnemu glavarju Schumiju in njegovemu deželnemu odborniku Axmannu, da sta po prevratu izvažala iz Koroškega v Italijo les, cfft bi bila plačala davek za deželo. Očitalo se je Axmaimu, da je kasiral večjo vsoto Vnrah. Ta članek neprikrito dolži Schumija, .da je obogatel na škodo koroške dežele, da je izrabljal svoj položaj in da je imel z Italijo nedovoljene lesne kupčije. Te navedbe je potrdil z odprtim pismom tudi Italijan "Cava-liere Vitti, trgovec in publicist v Beljaku. Ta je dalje časa kupčeval s Schumijem. V drugih člankih je »Karntner Tagespost« dolžila Schumija, da je vtaknil v blaznico gozdarja Durch-schlaga, ki je prvi razkril in protestiral proti temu. da Silnimi tako neusmiljeno izsekuje koroške gozdove in izvaža les v Italijo. Te in še mnogo hujše napade proti Schumiju je priobčil dunajski r Abend«. Za njim pa drugi listi. Za danes in jutri sta bili pred celovško poroto napovedani dve razpravi po avstrijskem tiskovnem zakonu. Tožbo je vložilo radi razžaljenja časti in obrekovanja oblasti celovško državno pravdništvo, kot privatni tožitelj se je pa pridružil Vincenc Schumi. V žurnalističnih krogih Avstrije se je šepetalo, da je bila za razpravo proti »Abendu« nalašč določena celovška porota, da bi bila »Aben- dova« urednika bolj gotovo obsojena v Schu-mijevi deželi. Oba urednika sta se pritožila in zahtevala, da se razprava vrši na Dunaju. Razprava je bila radi tega preložena. Vršila sc je pa razprava proti »Karntner Tagespost«, oziroma njenemu izdajatelju arhitektu Hansu Payerju ter proti tiskarju »Karntner Tagespost« Robertu Novaku, proti trgovcu Josipu Vittiju, uredniku Gustavu Miillerju in tehniku Josipu Treuerju, ki so podpisali posamezne članke in deloma tudi na shodih govorili v islem smislu. Miiller je n. pr. na shodu v Beljaku trdil, da je Schumi okradel koroško deželo za 3,000.000 lir, in je v svojem govoru zahteval, da pride Schumi na vešala. Obtoženci so pri razpravi ponudili dokaz resnice za navedbo, da je Schumi res oškodoval deželo Dokaz resnice bo prišel jutri na vrsto. Za razpravo vlada silno zanimanje. Mala porotna dvorana v Celovcu je polna. Prisotno je mnogo žurnalistov iz Celovca, Gradca, Beljaka, Trsta, Dunaja in dva iz Ljubljane. Ves proces je v političnem oziru še posebno radi tega izredno zanimiv, ker trdi Schumi, da je porabil denar, ki ga je zaslužil pri izvozu, lesa v Italijo, za propagando v inozemstvu, to je za znano revolto v Mariboru, za nemško propagando v Sloveniji in v bližini plebiscitnega pasu. Podrobnosti bodo sledile jutri. Danes se vrši čitanjc obtožnice in zasliševanje prič Novaka, Vittija in Miillcrja. Payerja in Treuerja ni bilo pri razpravi. Miiller je rekel proti Vittiju: »Ali ste vi lažnik, ki ste mi dali te podatke, ali pa je Schumi tat.« Vitti je odgovoril po tolmaču: »Jutri (v soboto) bom dokazal, da jc Schumi lat in da ja« nisem lažnik.« v Lugano, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Italijanska delegacija je izdala komunike o današnjem razgovoru Scialoje s Chamber-lainom, v katerem pravi, da je bil ta razgovor nadaljevanje razgovorov Grandija s Chamberlainom. Scialoja in Chamberlain sta se zedinila o izvršitvi ženevskega komunikeja od 16. septembra. To sporočilo je zanimivo zato, ker skuša namen potovanja Grandija v Lugano označiti tako, da je šel .Grandi v Lugano res samo radi skupnih razgovorov z bivšimi zavezniki in z nemškim zunanjim ministrom, dalije radi tega, da se doseže sporazum glede nadaljnjega obravnavanja repara-cijskega problema in izpraznitve Porenja in da se sporoči dogovor med Italijo in Angliljo, ne da bi se pri tem omenilo, ali in v koliki meri bi se mogel doseči tudi sporazum z Nemčijo. Uspehi pravih razgovorov med Grandi- jem in Chamberlainom se bodo kmalu morali ! pokazati: bodisi da se bo uresničil angleško- j italijanski dogovor iz Livorna o razdelitvi | Sredozemskega morja v dve interesni sferi in bodo dobili Italijani v Turčiji in na vzhodnem Sredozemskem morju večji vpliv, ne oziraje se na svetovnopolitične posledice tega dogovora, — ali pa o vsem tem nc bo ničesar opaziti, potem pa bo jasno, da do tega dogovora j ni prišlo Poleni je bilo Grandijevo potovanje zastonj, ker samo na razgovor o ženevskem komunikeju Mussolinijev prijatelj ni prišel v | Lugano. Italijansko sporočilo o dogovoru med Scialoijo Ln Chamberlainom o »izvršitvi ženevskega komunikeja« pa je vendar zanimivo, ker kaže, da so.se v Luganu navzlic mnogim zatrjevanjem raznih drugih delcgacij vendarle obravnavala pozitivna vprašanja. Split, 14. dec. (Tel. »Slov.«) V Dugem polju pri Splitu je bil sestanek Hrvatske seljačke stranke, na katerem je govoril narodni poslanec Stje-pan M a t i j e v i c. Udrihal je tako proti Srbom in proti Belgradu, da celih odstavkov iz njegovega govora ne moremo prinesti. Med drugim je naglašal, da je 20. junij pokazal, da je Belgrad vedno isti: krvav, cincarski, pohlep po nedolžni krvi. Radi tega lahko Belgrad obljublja sedaj, kar hoče. Narodni poslanci Hrvatske seljačke slranke ne bodo nikdar več šli v Belgrad. Ne morejo iti v Belgrad, ki ubija kralje kot jagnjeta in ki je ubil Stjepana Radlča. Radi tega so Srbi naši največji neprijatelji in naši najhujši krvniki. Vendar pa narod ne sme obupavati, ker bajonet ni šc vse. Treba je pogledati, kdo nosi puško. Puške nosimo mi in če bo treba, vemo, kam jih bomo namerili. še tfhMaaH© oyož?e Dunaj, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Zopet je bila odkrita nova madjarska afera radi tihotapljenja orožja. Uradniki Dunavske paroplov-ne družbe so pri nakladanju zabojev ugotovili, da je sedem velikih zabojev, ki so bili naslovljeni na Madjarsko ter jc bila njihova vsebina označena kot motorji na surovo olje, napolnjeni z deli strojnih pušk, katere je policija zaplenila. Preiskava je ugotovila, da je pošiljko poslal bivši artiljerijski general Ar-tur Reuter, ki večinoma živi v Budimpešti in je že dolgo osumljen, da tihotapi z orožjem. Angleški krail London, 14. dec. (Tel. »Slov.«) Iz zdravniških komentarjev v listih izhaja, da se mora I v prvih 48 urah po operaciji kralja, ki pote-i čejo še le danes zvečer ob desetih, stanje bol-| nika še vedno smatrati za posebno kritično, dasi se je nedvomno bolezen obrnila na bolje. Med tem ko pred nekaterimi dnevi ni bilo I skoro nobenega upanja na ozdravljenje, je sedaj mogoče upati nanj. Francoski orcra?u?i s^refet Pariz, 14. decembra. (Tel. »Slov.«,) Poslanska zbornica je sprejela državni proračun v nočni seji, ki je trajala do jutra. Po os' r: debati je bilo sprejeto tudi zviSanje dnrmir poslancev od 45.000 na 60-000 frankov, vendar pa samo z večino 8 glasov. Ta govor Stjepana Matijeviča je izzval iz-nenadenje pri vseh resnih elementih. Kajti nevarnost je, da bi hujskanje radičevcev pripravilo narod do dejanj, od katerih ne bi nikdo ne imel nikske koristi, hrvatski kmet pa škodo. Vsi objektivni krogi sodijo, da bi bilo treba storiti takemu brezvestnemu hujskanju konec, kajti s takim govorjenjem se ustvarja v državi tak položaj, da je nemogoče vsako pozitivno delo. Zdi se, da je radičevcem do tega, da bi s svojim hujskanjem izzvali kake spopade, ki bi za dalje časa onemogočili vsako parlamentarno akcijo za sporazum. Državno pravdništvo je zaplenilo »Narodni val«, ki je objavil huiskajoči govor posianca Matijeviča. Prav tako je zaplenjena marksistična revija »Kritika«, ki jo urejuje Stevo Galogaža. Po!?«ko-!it©vsk"s s$or Lugano, 14. decembra. (Tel. »Slov.«) Na seji Sveta Društva narodov se je danes polj-sko-litovski spor zopet obravnaval in je nekoliko napredoval. Voldemaras je pristal na resolucijo, ki jo je predlagal poročevalec Quinones de Laon. Ta resolucija predlaga, da se uvede preiskava potom prometne in tranzitne komisije Društva narodov, da ugotovi težkoče, ki se delajo svobodnemu prometu in tranzitu. Voldemaras je izjavil, da je Društvo narodov pretrpelo v poljsko-litovskem sporu dva moralična poraza, prvič, ker se je odreklo temu, da bi likvidiralo preteklost in popravilo storjeno krivico, drugič pa se je izkazalo, da ni sposobno, varovati milijone manjšin na svetu. Tudi ta sklep Sveta Društva narodov, ki ga on sprejema, ne bo prinesel končne rešitve v poljsko-litovskih odnošajih. Sirija zahteva neodvisnost Voditelj si-rijske neodvisne stranke Emir Šeki bej je izjavil v brzojavki, poslani Pcincareju, da Sirija, katere suverenost in neodvisnost je priznalo Društvo narodov in ji je Francija sama obljubila avtom mi jo, ne more več prenašali sedanjega režima in da bo odklanjala vsako sodelovanje s francoskimi oblastmi, dokler se ne izpolnijo narodne želje Sirije. Doneska vremenska napoved: Počasi se bn vedno bol; jasnilo, temperatura pa bo padala. Pomembna seia slov. UDU V Zidanem mostu se je vršila dne 8. t. m. seja širšega sosveta Poverjeništva UJU, Ljubljana. Na seji se je obširno ln načelno razpravljalo o zahtevah slovenskega učiteljstva glede ureditve šolstva. V glavnem zahtevajo slov. učitelji, kaikor je razvidno iz »Učit. Tovariša«, to-le: Uvodoma povdarja učiteljstvo, da zdru-žtvje v svoji organizaciji učitelje raznih političnih strank. Učiteljstvo je absolutno proti centralistični osnovi šolstva in je za avtonomno slovensko šolstvo. Glede veronauka je vse slov. učiteljstvo popolnoma ene misli in si vse prej želi kot kulturnega boja. A tudi srbski učitelji nimajo tega namena. Ureditve stanovanjskega vprašanja si ne žele na rovaš ljudstva, temveč se bore tu le za eksistenčne pogoije stanu. Nad vse važne so zahteve glede reforme učiteljske šolske naobrazbe. Predvsem zahtevajo ločitev poklicne izobrazbe od tako zvane splošne. Učitelj mora biti tudi vzgojitelj in svetovalec doraščajoče mladine v nadaljevalni šoli in dorasle mladine v življenju samem. Te izobrazbe ne more dati ne današnje in tudi nobeno reformirano učiteljišče. Dosedaj si je pomagalo učiteljstvo s tečaji, a to ne zadostuje. Zato zahteva slovensko UJU ustanovitev posebnega izobraževališča za slovensko učiteljstvo v Ljubljani, ki bi imelo značaj visoke šole. Bilo bi duhovno središče za vse ljudsko prosvetno delo. Višji pedagoški šoli v Belgradu in Zagrebu ne moreta biti vzor. Tudi nista v nobenem organskem odnosu z razvojnimi potrebami slovenskega šolstva. Pomen imata le kot izo-braževališče meščansko-šolskcga učiteljskega naraščaja, a kot koncesionirani izobraževali-šči šolskih nadzornikov jih ne more nihče priznati. Obe višrji pedagoški šoli se naj preosnu-jela v poklicni izobraževališči za srbsko, oz. za hrvatsko učiteljstvo ter v centralna zavoda za poklicno ljudsko-pedagoško in prosvetno delo. Na učiteljiščih pa naj ne poučujejo su-plenti, temveč le pravi strokovnjaki. Dokler obstojajo sedanija učiteljišča, naj bodo vsaj na nivoju dobrih srednjih šol. Učiteljstvo vztraija na zahtevi po široko samoupravni in federativni ureditvi organizacije in odločilna beseda naj preide na pokrajinske zbore poverjenikov, odnosno pokrajinske predsednike. Slov. UJU jc za zbližanje in sodelovanje srednješolskih profesorjev z tjudsko-šolskimi učitelji. Odločno obsoja vsako premeščanje učiteljstva po čl. 71. in učitelji, ki se1 tega* člena poslužujejo, naj bodo izključeni iz organizacije. aoi j Fiat iustitia Nekateri bivši člani Orjune so v preiskovalnem zaporu. V preiskovalni zapor so prišli vsled odredbe sodišča. Nikomur ni niti na misel prišlo, da bi na postopanje sodišča kakorkoli vplival. Sedaj pa »Narod« dolži policijo in sodnijo in SLS, da so krivi, da prizadeti gospodje še niso na svobodi in kliče; Proč z sistemi glavnjače, proč s skrivanjem, čistite preiskovalne zapore naj gre za nacionaliste ali komuniste. V ustih SDS je ta klic ostudna hinav-ščina. Kako je SDS v trumah zapirala komuniste, kako je zaprla vse vodstvo radičevcev, da je presedelo pol leta v zaporu, dokler ni Pribičevič zletel z vlade. In kako se je tedaj pod SDS delalo, ko so bili radičevci isti dan popoldne ponovno aretirani, ko so bili dopoldne izpuščeni. Danes tega sistema ni Svobodna sodišča svobodno ravnajo za vse slučaje po zakonu. Za bivše orjunaše ni nobene izjeme ne na boljše, ne na slabše in vsa stvar se SLS sploh nc tiče. Zagrebške vesti KDK zopet napoveduje poostreno borbo. V četrtek se je vršila v Zagrebu seja poslovnega odbora KDK. Seja je bila precej zanimiva, ker je bilo rešiti mnogo zelo delikatnih vprašanj. Znano je pač, da so v zadnjem času nasta. • la v vrstah KDK glede končne ureditve države precejšnja nesoglasja, ki postajajo vedno večja, ker je velik del SDS odločno za edinstvo države, O vsem tem pa seveda pristaši KDK ne smejo nič izvedeti, ker vsa tako kričava demokratičnost KDK obstoji lc v tem, da se nasprotniku očita premalo demokratičnosti. Sicer pa tajna diplomacija cvete. Dosledno temu pa je bil o seji izdan tudi le lakoničen komunike, da bo I KDK svojo borbo še poostrila. Ta napoved pa ni imela nobenega učinka, ker to izjavlja KDK vsak dan. Ali pa se morda hoče KDK še bolj zatekati za pomoč v tujih listih? Ali misli, da še ni dovolj pod diktatom Vlaške ulice? Požar v Seljačkem domu. Velikansko senzacijo je svoje dni vzbudil požar v Seljačkem domu. Na vsa usta so seveda trdili radičevci, da je požar zanetil kak človek od »krvavega« režima. Uvedena je bila sodna preiskava, ki jo je vodil preiskovalni sodnik, ki je pristaš HSS. Sedaj je bila preiskava ustavljena, ker se absolutno ni moglo ugotoviti krivca, niti se ni moglo zanikati možnosti, da je nastal požar slučajno. Obstojal je sum, da je povzročila požar iz neznanih motivov neka gospa, ki ie bila članica hrvatskih patriotičnih društev. Ta gospa pa je med tem že umrla in je morala biti preiskava ustavljena tudi v tej smeri. ; nato strašen krik. Ko je prihitel v vežo poslopja, je že ležal onesveščen Marijan z zlomfljeno desno nogo, iz katere je tekla kri, in z razbito glavo. Hebner je takoj poklical domače, ki so pozvali rešilno postajo, da je prepeljala Marijana v bolnico, kjer mu bodo morali odrezati desno nogo. -k Ponarrjatjs ameriških potnih listov. Včeraj je zagrebška policija oddala sodišču sedem kmetov iz Pisarovine. Obtoženi so, da so se bavili s ponarejanjem lastim, s katerimi so mislili dobiti potne liste za Severno Ameriko. Glavni ponarejevalec Puhek, ki je že osmič obtožen istega dejanja, je našel nekoliko »agentov«, ki so iskali po vaseh ljudi, ki bi želeli iti v Ameriko. Te kmete je potem Puhek pripeljal k gostilničarju Golubiču ob savskem mostu, kjer jih je prevzel Stjepan Po-povič. Ker sam ni smel v mesto radi dveletnega izgona, jih je torej ta Popovič vodil na ameriški konzulat. Nekega dne pa se je na konzulatu zarekel nek tak »Amerikancc«, ki je povedal dru priimek, kakor je bil napisan na krstnem listu, ki ga je ponaredil Puhek. Na ovadbo konzulata je policija aretirala vse soudeležence razen Popoviča, ki je šc pravočasno pobegnil. —----- ■■ —•————— p LIPTOM-CAI §1 m Z naših slovitih plantaž na Cej- jpl SH Ionu nt avnost o Vaš čainik Se? ★ GOSPODINJSTVO. S. M. Lidvina Pur-gaj. Ta dolgo pogrešana knjiga je danes do-liskana in se broširani izvodi že dobijo v Jugoslovanski knjigarni. V celo platno vezani izvodi pa bodo na razpolago v torek 18. t. m. Cena 40 Din, za celo platno 60 Din. ★ IVAN PREGELJ, IZBRANI SPISI, I. IN II. ZVEZEK. Obe elegantno opremljeni knjigi veljala (po 60 Din) 120 Din in sta odlično darilo za Božič in Novo leto. ★ PRI BOLEČINAH V ŽELODCU IN ČREVIII TER PREBAVILIH navaja uporaba naravne »Franz-Josef* grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja mudarjajo, da se je pokazala »FRANZ-JO-liEF-z voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. •fc NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelep, Ljublj. •k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana. ★ ZA BOŽIČ spominjajte se vsi prejemniki položnic štev. li.066 najbednejših. Podporno društvo slepih. -k VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novooivorjena »Restavracija V al j a k< (Štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Prolaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. I~"l.II>TON-ČAJ i Zapomnite: po eno žlico fe „. na vsako skodelico ča>a M Ljubljana Sočna služba lekarn Danes imajo nečno službo sledeče lekar- De: L. Bahovec, A. Uslar in I. Hočevar. • O Rojstni dan Nj. Vel. kralja. V ponedeljek, dne 17. t. m. se obhaja rastni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10 darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9, v evangelj-ski cerkvi pa ob 10. O O priliki rojstnega dne Nj, Vel. kralja dne 17. decembra 1928 bo razobesila mestna občina na svojih poslopjih zastave ter poziva tudi hišne posestnike, da okrasijo ta dan svoje hiše z državnimi ali narodnimi zastavami. O Proti šundu. V nedeljo, 16. t. m. ob 10 dop. se bo vršila v balkonski dvorani na uni-verci anketa o pobijanr/u šunda. Vsi kulturni delavci uljudno vabljeni. — Odbor DSFF. O Po Atlartskem oceanu in po Ameriki nas bo vodil jutri popoldne prof. dr. V. ša-rabon. Predaval bo v veliki dvorani Uniona, pričetek ob štirih. Predavanje bo pojasnjeval s skiop ličnimi slikami. Vstopnice v predprodaji v unionski trafiki. Ime predavatelja nam jamo, da bomo imeli poln užitek. 0 Umrl je v Mostah St. 45 v visoki starosti 90 let g. Matevž Kariv*. Pokopali ga bodo jutri ob 3 popoldne pni Sv. Kriiu. 0 Pravljice se bodo pripovedovale v nedeljo 16. t, m. ob 4 pop v Mladinskem domu. Na programu jc tudi kino, zato upamo, da, ljubi otroci, no zamudite lopo prilike. Na svidenje! — Krž{. žen. društvo. © Sestanki hišnih posestnikov. Pri sestavi novih davčnih prijav 7,a hišni in obrtni davek je precej nejasnosti. Da dobe, hišni posestniki natančna pojasnila, kako je sestavljati te nove davčne napovedi, se vrši za ljubljanske hišne posestnike sestanek v ponedeljek 17. t. m. ob 8 zvečer v >Ze-1 leni dvorani« hotela »Union«-. Takrat se bo zahtevalo tudi znižanje vodarin.e in gostašiine v Ljubljani. Sestanek za Spodnjo in Zgornjo Šiško bo v torek 18. t. m. ob 8 -/.večer v restavraciji >Go-renjski kolodvor«, za občino Moste v sredo 19. t. m. ob isti uri v restavraciji g. .Tanka tiahneta na Selu, za vso občino Vič v četrtek 20. t. m. ob isti uri v »Društvenem domu« na Viču. © Klub esperantistov v Ljubljani valji, svoje Plane in prijatelje esperanlskega gibanja k pjpslavi rojstnega dne dr. L. L. Zamenhoia, avtorja espe-ranta, ki se vrši danes 15. t. m. ob 20 v , pa Ionu hotela Lloyd. © Prvi jesenski krojni tečaj na Zasebnem krojnem učilišču, Ljubljana, Slari trg 19, se je končat preteki i mesec. Tečaj so obiskovali učenci in učenk" iz cele države in zasedenega ozemlja. Lepi modeli in risbe so najboljši dokaz pristnosti kro- ja. Več obiskovalcem je vodstvo brezplačno preskrbelo službe. 0 Vlom v burako. V barako športnega kluba Primorje ob Dunajski cesti je bilo v noči na 12. decembra vlomljeno. Tat je ukradel nogometne čev-l.to in celo odvil vodovodne pipe in .jih odnesel. 0 Policijska kronika. Od 13 na 14. t. m. so bile izvršene 4 aretacije, in sAcer sta bili dve osebi prijeti radi tutvine, ena radi kaljenja nočnega miru in ena radi prostitucije. Ovadenih je bilo radi tatvine 4, radi nevarne grožnje 1. radi prekoračenja policijske ure 2, radi kršenja uredbe o zapiranju trgovskih lokalov 0 ln radi prestopka cestno polic, reda 1 oseba. 0 Tat sukenj. Dne 13. t. m. popoldne je neki okoli 25 let star moški ukradel Radomiru Radeščku na Ahaoljevi cesti iz pred »bo siv suknjič z drago-nerjem od zadaj, vreden 300 Din. — Dne 11. t. m. je pa bila ukradena suknja Jožefu Rianki, krojaškemu mojstru na Sv. Petra cesti 44. Tudi to tatvino je izvršil neki mladenič, ki je navidezno iskal delo ier porabil priliko za tatvino. Najboljši, najizdatnejši, zato najcenejši premog! Angleški premog, 8000 kalorij, 720 Din za tono. Družba Ilirija, Vilharjeva cesta, za glavnim kolodvorom. - Telefon 2820. o roparskem napaau na kočevskega vlaka šfno ambuSanco LIfTON-CA) Najboljši iz najboljših svetovnih čajevlh plantaž Ljubljana, 14. decembra. Danes se je začela porotna obravnava prodi Janku Klemenčiču, roj. 13. okt. 1S83, oženj&nemu gosti'ničarju v Kočevju, ki ga obtožnica dolži hudodelstva ropa po §§ 100, 102 in 195 k. z. Senatu predseduje v. d. s. s. Mladič, prised-nika sta dr. Krajnc in dr. Kresnik, zapisnikar avskultant Kokalj. Državno pravdništvo zastopa dr. Lavrenčak, obtoženca pa brani odvetnik dr. Sajovic iz Kočevja. V preiskavi je bilo zaslišanih 158 prič, k razpravi je bilo pozvanih 24 prič. OSEBNOST KLEMENCIČA. Janko Klemenčič se je leta 1910 poročil z natakarico Josipino Lavrič na Jesenicah. Tekom časa sta imela v najemu več gostiln, ki jih je vodila žena, dočim je on še nadalje osial v službi pri železnici. Tik pred koncem vojne je 1. 1918 kupil na Rečici pri Bledu za 43.000 kron hišo in gostilno Helene Sodja. Takrat je Klemenčič pustil železnico in postal gostilničar. Leta 1921 je s podjetnikom Rudolfom Kokaljem iz Ljubljane začel lesno trgovino v Lescah v stari pivovarni, ki jo je predelal v žago. Pri Hipotekami banki v Ljubljani je najel 500.000 Din posojila za financiranje tega podjetja. Posojilo se .je vkn.jižilo na njegovem posestvu, jamčil pa je zanj tudi Rudolf Kokalj osebno. Leta 1924 sta po;ijetn'ka likvidirala podjetje, prodala žago in ves les tvrdki Matatijas v Trstu za 200.000 lir. Klemenčič je ob tej priliki dobil provizijo 100.000 Din in 5000 lir, Rudolf Kokalj pa je od vknjiženih 500.000 Din dobil polovico. Med tem je žena Klemeneičeva 1. 1922 pričela poleg gostilne trgovati s poljskimi pridelki, a je že leta 1024 prišla v konkurz. Vsled teh nesrečnih kupčij je oddal obtoženec gostilno na Rečici 1926. leta v najem, sam pa je prevzel v Kočevju hotel Trst-, v najem. Hotel je adaptiral in ustanovil 1926. leta v njem tudi kino. Vso adaptacijo je v gotovini plačal, provizijo 100 tisoč Din pa je hranil na Bledu v svoji hiši v nekem zaboju, kar je smatral kot svojo »železno re-zervot:, ki jo ni maral načeti. Podjetje v Kočevju mu je dobro uspevalo, vendar ni mogel redno odplačevali dolga pri Hipotekami banki, ki je zato začetkom 1. 1927 izpjslo-vala glede hotela v Kočevju prisilno upravo. Vsled tega je prodal aprila 1927 hišo na Bledu ter je večji del izkupička — 145.000 Din — dal Hipotekami banki, svoje upnike v Kočevju pa je hotel plačati iz provizije, ki jo je bil dobil 1924. Tega pa ni storil. KAKO JE BIL IZVRŠEN NAPAD. 25. avgusta 1927 je vozil poštni zvaničnik Franc Bratevž v ambulanei kočevskega večernega vlaka pošto pdoti Ljubljani. Med ostalimi vrednostmi je vozil s seboj pet denarnih vreč s skupno 183.590 Din gotovine ter še eno denarno vrečico s 35.700 Din. Gotovina v znesku 183.590 Din je obstojala iz 136 tisočakov, ostali znesek pa je obstojal v manjših bankovcih. Vlak je odpeljal iz Kočevja ob 1832. V službenem poštnem vozu je bil zvaničnik Bratovž sam. Pred poštnim vozom se je nahajal železniški prtljažni voz, za njim pa Os'ali potniški vozovi. Bratovž je na vsaki postaji sprejemal in oddajal pošto. Voz, v katerem se je voz.il, se deli v paketni in špedicijski (pisarniški) oddelek, vstopa pa se v paketni oddelek na obeh pcdolžmh straneh voza. Vrata na vsaki strani so dvojna in se dajo zapah-niti s trojnimi zapahi. Ko je vlak zapustil postajo šmarje-Sap in ravno pasiral daljši predor med Šmarjem in Škofljico, se je nenadoma pojavil v poštnem vozu velik maskiran mož z revolverjem v roki. Neznanec je Bratovžu nastavil revolver na prša, rekoč: »Šuti, ako ti je život dragi? Bratovž je v strahu zaklical: »Na pomoč, pomagajte!« nakar mu je ropar v usta natlačLl neko cunjo, ga zgrabil za vrat, podrl na tla, zavezal odi, mu poveznil in zadrgnil neko vrečo čez glavo ter mu nato še zvezal noge in roke. Nato se je napadalec spravil na posel: odpiral in zapiral je predale, od La-verce dalje pa je vse utihnilo. Zvezani Bratovž jo sicer vpil, toda nihče ga ni mogel slišati vsled močnega Topotanja vlaka. Šele v Ljubljani so ga našli in rešili vezi. Ob tej priliki so tudi ugotovili, da je bila prerezana poš'.na vreča in iz nje vzetih 183.590 Din. Policija je osumila uradnika Bratovža, češ, da je bil z roparjem dogovorjen. Vsled nasilnega ravnanja roparja ter vsled tega suma je mož slino trpel. 6. septembra je bil izpuščen iz zapora in preiskava profi njemu ustavljena. ZAGOVOR OBTOŽENCA. Jaz nisem kriv. Jaz tako daleč nisem padci, I jaz nisem bil šel tako daleč, da bi bil riskiral I svojo eksistenco in eksistenco svoje družine.« Obtoženi nato opiiuje stanjo in potek svo-j jega gospodarstva, trgovine in sploh vseh podjetij, s katerimi se je bavit on in njegova žena. iV Kočevju sem se bil precej opomogel in bi bilo šlo, da nisem napravil kina. Napravil sem bil tudi gledališki oder, kuliso i. dr. S tem in t. drugimi popravami sem se zadolžil. Takrat sem se tudi odločil, da prodam hišo na Bledu. Pritisnila je bila namreč banka, ki sem se je hotel rešiti j popolnoma i izkupičkom te hiše in drugimi pri-i iiranku« I >»13. avgusta sle. prišli v Ljubljano na orožno ; vai«. Koliko ste imeli takrat denarja?«« »Imel sem okrog 4000 Din.« »»Zakaj pa sle Hi: i dan iskali iKisojilo, ko sUi imeli toliko denarja?«* »Hči me je prosila za denar. Ker pa sem menit, da bom svoj denar šo rabil, sem ji napisal pismo na prijatelja, da naj mi posodi.« »»Prenočevali ste tistikrat pri Mikliču. Zakaj ste vsak dan odpovedovali sobo, pa ste se spet vračali zvečer?«« »Tega se ne spominjam. Moja navada to ni bila. K »šestici« sem v voješki obleki, denar som pozabil v civilni obleki. Zato sem iskal denarja na posodo pri plačilnem natakarju, ki me je kot gosta dobro poznal.« »»Ali ste bili pri : Slonu« tisti dan?c« »Se ne spominjam, da bi bil.« »»V preiskavi ste rekli, da gotovo veste, da niste bili?«« »Da, gotovo vem, da nisem bil.« »»Priče so vas videle tam!«« Pri Mikliču je obtoženi spal 23. avgusta, ko je bil po končani orožni vaji odpuščen, ter še 24. avgusta. 25. avgusta zvečer pa se jo izvršil napad na ambulanco. Ta dan, v četrtek, je obtoženi dopoldne bil v Hipotekami banki, popoldne ob treh je bil pri odvetniku dr. Fettichu, ob pol 6 je šel še enkrat v banko. Zvečer je bil tudi pri Bonaču, kjer je kupoval bloke za vstopnice. Trdi, da je bil od 8—9 zvečer pri »Šestici«, kjer je večerjal in vrnil plačilnemu natakarju 200 Din. O tem dejstvu pa noče natakar ničesar slišati. Iz zapora je hotel Klemenčič iztihotapiti potom svoje žene listek, s katerim je hotel natakarju nekako sugerirati, da izpove njemu v prid. Okolnost, da bi bil Klemenčič v tistem času tam, je bistvene važnosti. Važno je dalje, kje je obtoženec dobil bankovce, ki so bili pri njem najdenj! in po številkah ugotovljeni kot tisti, ki so bili iz vlaka ukradeni. Zanimiva je pot, ki so jo taki bankovci preromali, preden jih je oblast vlovila. »Kmetska posojilnica« je dobila takšne bankovce od »Figovca« in Se ene gostilne, kjer je obtoženi večkrat bil. Natakarica pri »Figovcu« se je spominjala, da je nekdo tak bankovec menjal, ko je plačeval pivo. Obtoženec: »Saj res! Ravno za vrček piva bom menjal tisočak.« »:Ko ste bili v takšnih mizemih življenjskih prilikah, zakaj ste se toliko vozarili z avtom?« Obtoženi se izgovarja povsem hladno in v raznih medlih odgovorih navaja, »da je pač tako prišlo«, da »je že moralo tako biti« itd. »»3. septembra se je ugotovilo, da ste strankam, ki ste jim plačevali, izdali med drugim tudi 10 uropanih bankovcev?«« »Mogoče sem katerega dobil v Kočevju. Saj so prišli k meni menjavat različni ljudje.« •Kaj bodo hodili, ko je vsak vedel, da nimate niknkega denarja. Vi ste plačevali razne račune pri različnih strankah in samo pri teh in pri nobenih drugih strankah so se našli takšni bankovci. Kako to razlagate?«« »Ne morem drugega reči, kakor da sem jih sam moral nekje dobiti.« Glede robca, ki so ga bili našli v vlomljenem vozu, o katerem se je ugotovilo, da je last Kle-menčiča, navaja obtoženi, da ga je mogel zgubiti, ko je bil na orožnih vajah; takrat ga je lahko tudi zamenjal z Bratovžem, s katerim sta skupaj služila. ZASLIŠEVANJE PRIČ. Natakarica pri Klemenčiču pove, da so tisočake menjali različni ljudje. Abonenli so imeti večinoma tisočake, s katerimi so ob mesecu plačevali hrano. Vratar pri »Mikliču« pripoveduje, da je bil Klemenčič zelo razburjen ob času, ko je v hotelu stanoval. Sicer ga pa pozna, da je bil vedno miren, točno je vse plačeval Šofer Figar je tisti večer, ko je bil napad izvršen, govoril s Kiemenčičcm pred »Emono«. Prišel je od pošte sem; če je stopil iz kavarne »Slon« ali iz Prešernove ulice, ne ve. Odšel je proti »Šestici«. Tramvaj ni prišel ob tistem času in izključuje, da bi se bil Klemenčič ž njim pripeljal. — Klemenčič pravi, da je prišel iz veže »Slon«? — Ne, od vogla sem je prišel. — Koliko ie bila ura? — Po mojem prepričanju je bilo približno 10. (Dolenjski vlak je prihajal ob tričetrt na devet na glavni kolodvor). Šel je počasi, brez kovčka. Pri drugem ali tretjem oknu od vhoda v kavarno sem ga prvič zapazil, /govorila sva se, da ga peljem zjutraj na Bled. Počakal sem ga zjutraj pred Mikličem. Cc je imel zavitek s seboj, sc ne morem spomniti. Ko sva se vračala, je deževalo. (Obtoženi trdi, da je šel tistikrat na Bled po »železno rezervo« v znesku 83.000 Din, ki ga je hranil tamkaj. Zavitek z denarjem je položil v avto na zadnji sedež, pokril ga s ix>vršnikom, sam pa sedel k šoferju.) Priča pa trdi, da je obtoženi sedel zadaj in se nič nc spomni, da bi se bil zavitek zmočil od dežja, kakor to govori Klemenčič. Nndpoštar Vujčič v Kočevju pove, da se je prvi v vlaku oropani bankovec pojavit v Kočevju 28 septembra, torej dober inesec po napadu. Seznam tistih bankovcev pa so vse pošte dobile še pred 1. , septembrom, neposredno po napadu. Odločno izjav-i lja, da v denarju, ki ga je pošla izplačevala za pla-I če državnim uradnikom, ni bilo nobenega teh bankovcev. (Vprašanje obstoja zato, ker so bili med te-i mi uradniki tudi abonenli K. hotela, ki naj bi po i njegovem lahko s takimi banko.ci pri njem hrano P'a ' Ivan Glcšič, hotelir v Rog. Slatini navede, da je gospa Klemenčičeva živela tamkaj kot vsak dru-vi trosi: da to'ei ni trosila preveč, kakor se to slika "v obtožnici. 'Tudi nekatere druge priče iz Kočevja i, izvijajo tozadevno v prilog obtoženca in pravijo, da so bili izdatki obtožence ve žene na obleke, perilo itd. povsem v skladu z ostalim življenjem rodbine, ter da ni govora o kakem luksuzu. Kretničar na dolenjskem kolodvoru, Defar Milan, je ob prihodu vlaka vršil službo v neposredni bližini ambulančnega voza ter bi bil moral brezpogojno slišati vpitje zvezanega Bratovža iz voza, izjavlja, da ni čul nikakšnega vpitja ali kričanja, niti ropota iz dotičnega voza. Karel Rosenwirth plačilni natakar pri »fcc-stlci« so nič ne spominja, da bi bil nek četrtek posrdil Klemenčiču 200 Din kakor to trdi obtožence. Ce bi bil posodil, bi ga bil zapisal v »črni notesa (ga pokaže), kakor to dela ob vsakem podobnem slučaju, toda v »notesu« njegovega imeni lii. 200 Din je že vsota in bi jo ne bil pozabil vpisati. Če bi ga bil prosil, bi mu bil gotovo posodil, ker ga je poznal kot gosta, ki večkrat obišče lokal. Rezika Rupar je pozvana glede robčka, b katerim so bila Bratovšu zamašena usta. Robec so jo predloži in potrdi, da je prav take robčke imeb obdolženčeva hči. Anica Butara, uradnica pri trgovcu Štepicu, pripoveduje, da je prišel Klemenčič nekaj plačevat, imel je tisočake. Začel jih je šteti, koj prvi je bil ukraden — kar je priča ugotovila po seznamu — ter je obtoženca na to opozorila. On se jo začudil, umaknil predmetni tisočak ter odšel, češ, morda so tudi ostali taki, »grom koj tja, kjer sem jih najbrže dobil. Priča je hotela pogledati šo ostale tisočake, kar pa obtoženi ni dopustil. Priča Ivan Petrič izpove, da je obtoženega srečal usodni večer v Ljubljani okoli sedmih zive-čer, videl ga je tudi v kavarni »Ston«, kjer se jo tudi priča nahajal. Tudi bivši brivec pri »Slonu je obtoženca videl tisti večer v Ljubljani ob 18. uri 30 minut. — Klemenčič trdi, da je bila takrat ura 21.45? — Navadno sem hodil tistikrat domov prej, lahko pa je mogoče, da sem se toliko zakasnil lii je bila ros toliko ura. Točno ne vem. Govoril pa som tisti večer z obtožencem, ali v kavarni ali restavraciji >S1o napadu pojavili b:>š v Kočevju oropani bankovci v večje-m številu. Ko so napravili pri Klemenčiču hišno preiskavo, so našli lam prav natančno take robce, kakor je bil robec, najden v vlaku ter je tudi doti čud roboc obtoženŠeva hčerka takoj spoznala za svojega. Klemeinčič je bil nato 2. marca letos aretiran. Ves potek razprave in zasliševanje prič gre zn tem, da obdolženec dokaže svoj alibi, t. j. da se Je ob času napada nahajal v Ljubljani. Razprava je trajala pozno v noč in se bo danes nadaljevala. Marborska sorete Maribor, 14. decembra 1928 Z NOŽEM V TOVARIŠEVA PRSA. Pred porotniki se zagovarja radi hudodelstva uboja Janrz Popošck, delavec, rojen 24. junija 100f; v Podvincih pri Ptuju. Janez Popošek jč bil zaposlen kot zidar v Mariboru; stanoval jc skupno si sedmorico tovarišev v Studencih pri Mariboru Aleksandrova cesta 17. Dne 3. novembra so imeli zidarji likof, ker so dogotovili zasilna stanovanja ob Magdalenskeim parku. Zvečer so prišli zidarji, ki so stanovali v 0'inpnjenem stanovanju domov iu so v legli spat. Eden izmed njih, Franc Bezjak, je po nesreči prevrnil umivahio posodo tako, da Je tekla voda pod slamnjačo Alojzija Ljubeča, ki je bila v bližini. Radi tega se je Ljubeč razburil, nekoliko vinjeni Bezjak pa je pristopil in mu pri-solil klofuto. Tedaj pa je posegel vmes obtoženec. Spoprijela sla se z Bezj.ikom, ki se je naposled zgrudil na tla, zaboden z žepnam nožem v prsa. Radi izkrvavitve je Bezjak kmalu nato umrl. obtoženec pa je vzsl svoj nahrbtnik ter izginil. Čez dva dni se je Popršek s-m javil sodišču. Obduk-cija je dognala, da je dob;I Bezjak pet zabodljajev. ; Obtoženec priznava dejanje; zagovarja se pa, da ga je zabodel radi tega. ker je njemu samemu pretita nevarnost, da ga Bezjak zabode z nožem in da mu ga je PcpoSek radi tega izvil iz rok. Tzmcl prič pa ne ve nobena izpovedati, da bi bil imel Bezjak nož v rokah in tla bi bil ž njim navalil na Popoška. Porotnemu senatu ie predsedoval pri današnji obravnavi vdss dr. Peitler. votanta dss S?rn°r in okrajni sodnik Mikluš. Obtožbo je zastopal višji drž. pravdnik dr. Tancič. Kot zdravnika izvedenca sta fungirala dr. Wankmiil!er in dr. Zorjan. Porotnikom so se stavila tri vprašanja: slede uboja, silo-brana in prekoračenega silobrana. Potrdili so vprašamo krivde z 1P glasovi in ie bil obtoženi Ivan Po-pošek na podlagi tega krivdoreka obsojen na (r: teta težke ječe. S PRIGOLJUFANTM DENARJFM PO BELGIJI, LUKSEMBURCIU IN NEMČIJI. Janez Mejavšek, rojen 27. aprila 1893 na Pohorju. bi moral že zadnjič priti pred poroto radi goljufije in sicer skupno z Antonom Trpinom, delavcem iz Ranč. ki je bil pod napačnim imenom strica Jakoba Trpina izvabil junija meseca t. L pri tukajšnji Mestni hranilnici posojilo v znesku 10.000 Din. Pozneje se je pri vknjižbi na posestvo ugotovilo, da je Anton Trpin goljufal. Ta misel goljufijo se je razširila kmalu po vsej okolioi- in tedaj je tudi Mejavškn zaskominalo po bogastvu. S Trpinom sta napravila tozadevni načrt. Z za-dolžnico tukajšnje Posojilnice, glasečo se na 40.000 dinarjev, se je podal 30. junija t. 1. obdrlženec pod napačnim imenom imovitega posestnika Pavla Mejaki, v spremstvu neke ženske, ki je nastopala kot njegova dozdevna soproga Neža Mejalova, in pa 7. Antonom Trpinom, ki se .je pod imenom J- sipa Prfetanlka geriral kot priča, k nekemu mari-! borskemu notarju, ki je na omenioni zadolžnici overovil podpis. Tako je Mejavšek dvignil pri PosojiJ-nloi 40.000 Din, posojilnica pa se je vknjižih na posestvo Pavla Meiala. Denar si je trojica potem lopo razdelila: neznana ženščina je dobila 1000 Din, Trpin 14,000 Din. ostalo pa si je pridržal Mejavšek sam. Toda oro7>ništvo Je kmalu prišlo goljufom na sled. Ti,.m je pnšpl pred jesensko poroto in bil obsojen na 2 in pol leta težke ječe. Mejavšek p« jo J"e topo odkuril v Belgijo in odtod v Luksemburg; ko mu jo koncom septembra t. 1. zmanjkalo denaria jo prikolovrntil v Dttssetdorf, kjer je tamkajšnjega konzula |*>d neko zvito pretvezo zaprosil za podporo, da bi se mogel vrniti v domovino. Prejel je res 38 nemških mark in se vrnil začetkom oktobra 1028 domov. Tukaj pa sw ga orožniki že počakali . in ga lepo ujeli. Obdolženec priznava obe goljufiji. Porotniki so soglasno potrdili vpralanje krivde ' in je bil Mejavšek obsojen na tri leta težke ječe. Maribor □ Proslava rojstnega dne Nj. V. kralja. V ponedeljek 17. decembra kot na rojstni dan Nj. V. kralja se vrši cb 10 v stolni in mestni župni cerkvi slovesno bogoslužje ob prisotnosti zastopnikov vseh civilnih in vojaških obla-stev in uradov. Za one, ki žele predložiti na Najvišje mesto čestitke in udanostne izjave, bo po cerkveni slovesnosti v sprejemni dvorani velikega župana na razpolago vpisna knjiga. Vsi državni uradi in javna oblastva raz* obesijo na svojih poslopjih zastave. V šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih počiva delo ves dan; isto velja temeljem člena 19 Uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic tudi za trgovska in obrtna podjetja. □ Občni zbori okrajnih organizacij SLS. Za II. okraj drevi ob 19. uri na Korožki cesti 1, za III. okraj v ponedeljek dne 17. t. m. ob pol 20. uri pn Birtiču. □ Božičnieo ima jutri ob 19 Krsčanska ženska zveza v veliki dorani Narodnega doma. Obdarovane bodo uboue članice ter njih otroci. □ Zadnja pot Lovra Podočnika. V lepem Številu so ga spremili prijatelji in znanci na njegovi zadnji poti. Pevski zbor prijateljev akademikov in bogoslovcev-sošolcev mu je Kipel v p. slednje slovo Vigred tn Blagor mu. Poslovilno best-do pa so spregovorili na njegovem grobu akademik Miroslav To-zou, v imenu jugosb kat. akademskega društva »Zarja« in Akademske zveze akademik Mirko Av-senak, v imenu krS?. soc. akad. kluba »Borba« in Dijaške zveze, g, Lojze Ferlan pa v imenu nameščencev tukajšnje ekspoziture OUZD. Idealista smo pokopali in zavednega katoliškega akademika. □ Na IV. prosvetnem večeru, ki se je vršil v četrtek zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, je imel nad vse zanimivo predavanje vseuč. prof. dr. L. E h r 1 i c h iz Ljubljane. Otvoril je večer g. msgr. V reže, nato pa je predavatelj orisal značinoeti posameznih kultur. Predavatelj je žel za svoja z velikim strokovnim znanjem ppd >na izvajanja toplo zahvalo hvaležnih poslušalcev. Predavanje so ponazorjevale števihie s ki optične slike. □ Starši tega vendar ne zmorejo. Iz krogov prizadetih staršev smo bili naprošeni, da objavimo sledeče: V Mariboru je zacvetela pri nekaterih vzgojiteljih in vzgojiteljicah osnovnošolske mladine navada, da morajo otroci telovaditi kar v nogavicah. Ni treba še posebej naglašati, da je to zlasti za starše jako neprijetna zadeva. Za vsako telovadno uro gre par nogavic; bi revni starši tega vendar ne zmorejo. Zato apeliramo na vse mero-dajne činitelje, da se ta zadeva kako uredi v prid revtrm staršem. □ Z božjim ropom na vesti. Že včeraj smo poročali o potepu Ivanu M. in njegovih blodnjah. Nazadnje pa je mariborska policija Ivana vendar ugnala, da je vse priznal glede dragocene Ittnule, ki so jo bili iztaknili v njegovem stanovanju Pod mostom. Izpovedal je, da je dne 6. t. m. vlomil v žnpno cerkev v Slovenski Bistrici in sicer na ta način, da je z železnim drogom rrzširit mrežo ob vhodnih vratih in nato smuknil skozi razbito okno v cerkev. Najprej je potep Ivan postal pri krstnem kamnu in ukradel svečo; nato pa se je približal glavnemu oltarju, vlomil tabemakelj ter vzel iz o^nStrance lunulo, pri čemer je skMalilo nekaj dragocenih kamnov iz monštrance po oltarju, ki si jih je brez vsakršnega pomisleka prilastil. Iz cibo-rija pa je vzel hostije ter jih po lastni izpovedi snedel. Istočasno pa je nastal pri posestniku Ju-hartu v Slov. Bistrici požar; obstoja suni, da je mM po?.arom in cerkvenim vlomim najtesnejša zveza v tem smislu, da se je s požigom nameravala odvrniti pozornost meščanov od tega, kar se je medtem v farni cerkvi dogajalo. Tudi se -vršijo sedaj poizvedbe glede tega, da li ni potep Ivan i?.p-d mosta v kakršnih tesnejših zvezah s cerkvenim vlomom na Teharjih. Radio NOV PRAVILNIK. V poštnem ministrstvu se pripravlja nov pravilnik o sprejemu na privatnih radijskih aparatih. Osnutek je že izdelan. Kakor poroča »Radio, telegraf in telefon« bo poleg drugih olajšav za amaterje v novem pravilniku tudi ta, da se aparati prijavljajo lahko na vsaki pošti, vsak poštni urad sprejema tudi naročnino. Programi "Radio-LJubljana Sobota, 15. dec.: 12.30 Reproducirana glasba; — 17.30 Radio-orkester; — 18.30 Delavska ura: Družinsko in materinsko zavarovanje po zakonu za zavarovanje delavcev; — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Ptskernik; — 19.30 Poglavje iz modroslovja, vseuč. prof. dr. Veber; — 20 Parmov večer II.: Parma kot človek in skladatelj, govori mag. svetnik g. Govekar. Gcdba Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina izvaja Parmove skladbe: 1. Naši fantje, koračnica, 2. Podpouri iz op. »Caričine amneonke«, 3. Romanca iz opere »Urh, grof celjski«, 4. Velika fantazija iz opere »Ksenija«, 6. Mina, valček iz opere »Nečak«, 7. Mladi vojaki, koračnica. Vmesne speve poje ga. Fanči Čadeževa: 1. Zupoj mi pti-čica glasno, 2. Rokovnjači — Zora vstaja. Projekt. Gospod Banovec poje: 1. V poslednji noči, 2. Ptička iz »Legionarjev«. Za tenn citraški večer ge. Ko-šmerljeve. — 22 Športne vesti. DrugI programi Sobota, 15. decembra. Zagreb: 17 Pravljice. — 17.80 Ruske narodne pesmi. — 20 Predavanje. — 21 Prenos cerkvene glasbe iz Karlovca. — Praga: 12.30 Orkester. — 13.30 Predavanja. — 16.30 Popoldanski koncert, -r 17.30 Predavanja. — 19.30 Prenos iz slovaškega gledališča. — Varšava: 17-10 Predavanja. — 19.30 Radijska kronika. — 20.30 Večerni koncert. — 22.30 Plesna glasba. — Ketovico: 19.30 Predavanja. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 Glasba. — 17.45 Predavanja. — 20.15 Vojnovičeva drama Aequinoctium. — Nato: večerni koncert. — Budapest: 12.20 Trio. — 18.20 Ciganski orkester h petjem. — 19.20 Opera. — Nato: Tarogato in petje. — Berlin: 17 Koncert na dveh klavirjih. — 17.30 Kavarniška glasba. — 19 Predavanja. — 20 Uriel Acosta, žalna igra. — 22.30 Ples. — Leipzig: 1&30 Mandoline. — 18 Predavanja. — 20 F. Schubert, Der treue Soldat, pevska igra. — MUnehen: 10 Trio. — 17.30 Božični darovi, predavanje. — 18 Citre. — 20 Švicarske melodije. — Stuttgart 15 Trio virtuozov. — 16.35 Iz romantičnih oper. — 18.15 Predavanja. — 20.30 Dunajski večer. — Bertt: 16 Orkester. — 19 O božičnih darilih. — 20 švicarska ljudska glasba. — 22 Orkester. — Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 17.30 Otroško petje. — 20.30 Koncert — 23 Ciganski orkester. — Rim. 13 Trio. — 17.30 Petje in gcdba. — 20.45 Verdi, Otolo. — Tr-.ulouse: 21.30 Argentinsko petje s spromljevanjmn kit-ir. — 21.50 Iz WertlWjn (Gfilhe). — 22.45 Dunajski plesi. Rajsko veseli bo povsodi povzročila vest. da bomo na Božič poslušali radio z gospodarstvo Barif@¥i ti --v & Ljudska knjižniča Kat. prosvet. društva na Cankarjevi cesti 4 je jutri v nedeljo 16. decembra odprta med 9. in 10. uro. S tem, da je knjižnica odprta tudi ob nedeljah, bo zlasti ustreženo okoliškemu celjskemu prebivalstvu, ki se lahko posluži knjižnice ob priliki obiska cerkve. Opozarjamo, da vzdržuje knjižnica razven strogo beletrističnega še bogate oddelke znanstvenega in poljudnoznanstvenega značaja, iz katerih lahko z enakim pridom črpata tako kinet in znanstvenik. & Umetno drsališče v Celju. Po dolgem in tru-dapolneni delu, združenim z velikimi denarnimi žrtvami, se je končno posrečilo športnemu klubu »Celje« zgraditi v mestnem parku svoje drsališče. Preureditev tenis-igrišča v drsališče je stala preko Din 40.000. Drsališče bo dostopno vsakomur proti izredno nizki vstopnini. Za dijaštvo je pa vstopnina še nižja cd sp ošno določene. Drsališče bo odprto ves dan, t. j. od 8. zjutraj do 21. zvečer ter je dobro razsvetljeno. Ker je slala naprava toliko denarja, ki ga je moral klub vzeti proti visokim obrestim na posodo in se bodo tudi dnevni izdatki le težko krili z dohodki, namerava klub v bližnjih dneh prirediti nabiralno akcijo pri pridobitnikih in prijateljih zimskega športa. ANG1KOL-TABLETE so najboljše sredstvo proti prehlajenju in kašbu. — Dobi se v vsaki lekarni Nebeško glasbo imate lahko doma, ako si za svoj radio nabavite Tungsram Barijeve cevi Barljeve cevi se dobe vvseh boljših radio.-trgovinah Šport ILIRIJA : VIKTORIJA (ZAGREB). Jutri, v nedeljo ob 14.30 na igrišču Ilirije. SK Ilirija je pridobila h koncu letošnje nogometne sezone za gostovanje zagrebško Viktorijo, trenotno eno najbolj cenjenih mo&lev v Zagrebu. V jesenski prvenstveni tabeli je zavzela Viktorija tretje mesto, pred njo sta Hašk in Gradjanski, za njo Concordia, Železničarji, Sparta, Croatia in Der-by. Ta izvrstni položaj v prvenstvu najbolj govori za dobro formo in kvaliteto Viktorije Njene odlike so dobra in lepa kombinacijska igra, prvorazredno tehnično znanje in absolutna tairnesa Naši publiki je v najboljšem spominu izza zadnjega gostovanja proti Iliriji, v katerem je podlegla v najboljši formi se nahajajoči Iliriji jedva s 3:4. SK Ilirija, nogometna sekcija. Igralca I. skupine se opozarjajo na objavo v članski knjigi v »Evropi« radi jutrišnje prijateljske tekme z zagrebško Viktorijo. — Načelnik. ŽELEZNIČAR (MARIBOR) — PRIMORJE. V nedeljo bo prvič gostovalo v Ljubljani simpatično moštvo SK Železničar iz Maribora. — V predtekmi nastopi dobra rezerva Primorja proti I. moštvu SK Reka. Obe teknti se vršita na igrišču Primorja na Dunajski cesti, in sicer predtekma ob 13.30, a glavna tekma ob 14.30 . Trbovlje Zadruga krojačev in krojačlc ima preizkušnjo vajencev dne 30. decembra t 1. ob 2 popoldne v gostilni Božič. 7% Krekova mladina bo prihodnjo nedeljo igrala igro »Sinovo maščevanje« z burko »Rdeči nosovi«. Kdor pride pogledat, mu ne bo žal. tZ Knjige Mohorjeve družbe so dospele. Dobe se pri g. kaplanu Gorograncu v kaplaniji. • Vič. Izredni občni zbor Kat. prosv. društva se vrši prihodnji torek t. j. 18. decembra ob 8 zvečer v Društvenem domu. Vsi člani vabljeni! Begunje pir Cerknici. — Novi Prosvetni dom jc dogotovljen. Otvoritev se je vršila 2. decembra, preteklo nedeljo pa se je ponovila z nekoliko spremenjenim sporedom, namreč z akademijo cerkniške orlovske srenje. Sodelovali so odseki: Cerknica, Rakek, Stari trg, Begunje in cerkniški orli&ki krožek. Vse točke, telovadne in pevske, so krasno uspele. Občinstvo, ki je od blizu in daleč napolnilo prostorno dvorano, je bilo prav zadovoljno. Prireditev se je vršila pri pogrnjenih mizah. Četudi se je streglo le z brezalkoholnimi pijačami, je bila tabnva prav živahna. Prihodnje leto se vrši slovesna blagoslovitev Doma. Vremenska poročila JZSS. Zveza je prejela včeraj sledeča vremenska poročila: Kranjska pora: temperatura zjutraj — 5, jasno, v dolini 40 cm pršiča, smuka prav dobra. Bohinjska Bistrica: temperatura — 1, visoka megla, v dolini 18 cm pršiča, v višjih legah nad pol metra; smuka ugodna. Logatec: temperatura zjutraj —2, osrenjen sneg, 10 cm višine, oblačno, smuka dobra. Kofce: temperatura —2, snega 40 cm, prsič, oblačno vreme, smuka dobra. Dom na Krvavcu: temperatura —2, snega 1 meter, 20 cm pržiča, vreme jasno, smuka idealna. Velika planina: na staro 75 cm podlago zapadlo 5 cm pršiča, vreme jasno, mirno brez vetra, idealna smuka, sneg .je šele od pasjih pečin dalje. Sv.Janez v Bohinju: umetno drsališče pri hotelu Sv. Janez je zamrznjeno in prav dobra ledena ploskev. Drsalce opozarjamo na lepo priliko, ker bo vsak dan narejena nova drsalna ploskev. Slovensko planinsko društvo naznanja, da bode Erjavčeva koča na Vršiču otvorjena in popolnoma oskrbovano od sobote dopoldne (15. t. m.) do pon-deljka zvečer. Snežne razmere so jako ugodne, ker je že prejšnjo nedeljo bilo okoli pol metra pršiča, sedaj je pa zapadel še nov sneg. Koča je dostopna tudi za navadne turiste, ker je pot do koče izga-žena. Ker leži koča na najlepšem kraju v naših Julijskih aipah, priporočamo nje obisk smučarjem in turistom. Opozarjamo tudi, da bo koča otvorjena tudi preko Božiča in novega leta. Za povzds® vinarstva in saiHarstua Na izrednem občnem zboru Zadružne zveze v Mariboru so bile sprejete o sadjarskih iti vinarskih zadrugah te-le resolucije: Sadjarske zadruge. 1. Oblastna odbora mar. in ljublj. oblasti in kmet. ministrstvo se naprošajo, da priskočijo novoustanovljeni sadjarski zadrugi na pomoč z izdatnimi subvencijami zlasti prva leta ter vnesejo v prihodnje proračune v to svrho primerile zneske. 2. Mar. obi. odbor naj nastavi poleg treh rednih sadjarskih nadzornikov1 referenta (nadzornika) za sadno v porabo, kojega naloga bo prirejati po deželi preda, anja in tečaje o pravilnem spravljanju, sortiranju, pakovanju in vnovčevanju sadja, o shranjevanju presnega sadja, napravi raznih sadnih izdelkov v kmečkem gospodinjstvu, umnem ravnanju z sadnim vinom itd. 3. Zadružna zveza v Ljubljani se naproša, da podpre Sadjarsko zadrugo s cenenimi krediti in ji pomore tako, da +>o mogla pričeti s smotreuim delovanjem. 4. Oblastna odbora odpreniila preko Zbornice za TOI s tehtnimi dokazi joodprte predloge na ministrstvo za promet in kmel. ministrstvo, da se znižajo tovorne tarife na sveže sadje v vsej državi in preskrbi' za prevoz zadostno število sposobnih vagonov. 5. Oblastna odbora blagovolila jx>sredovaii pri kmetijskem, trgovinskem in zunanjem ministrstvu, da se napravi na zunanjih tržiščih primerila reklama za naše sadje, zlasti jabolka, ki se lahko kosajo glede kakovosti z vsemi sadjerodnimi deželami. 6. Da se napravi energičen konec neznosnim razmeram, ki vladajo danes v naši sadni trgovini in da se dvigne ugled našemu blagu v inozemstvu, se naprošata ob'astna odbora, da uvedeta z uredbo nakladno kontrolo na vseh žel. postajah Slovenije, na katerih se pečkasto sadje naklada in izvaža. V to svrho se izdela poseljen pravilnik in izvežba kontrolno osobje v zadevnih tečajih. 7. Oblastna odbora podvzemita potrebne korake pri kmet. in trgov, ministrstvu, da se iu obvešča sproti o stanju sadne letine in cenah sadja v inozemstvu in sicer na podlagi poročil, ki jih dobivata omenjeni ministrstvi od naših zunanjih zastopstev (konzulatov, poslaništev itd.). 8. Ker je sedanja uradna statistika do kraja pomanjkljiva in nezanesljiva, se naprošata Oblastna odbora, da izvedela v doglednem času štetje 1 sadnega dievja v obeh oblastih Točna statistika bo j tvorila podlago za nadaljnje udejstvovanje v tej pa-; nogi. 9. Ministrstvo ra promet se naprosi, da da na ; razf>olago točne statistične podatke o uvozu in iz-i vozu sadja iz Slovenije v minulem lOletju. V bodoče se bo zahtevalo, te podatke sproti koncem izvozne sezije. 10. Z ozirom na izredno gospodarsko i važnost sadjarstva v Sloveniji, se naprošata Oblast-I na odbora, da posvečala tej panogi pri sestavljanju svojih proračunov vso pažnjo ter pospešujeta zlasti | poenotenje produkcije, izvoz sadja in intenzivno oskrbo sadnega drevja. 11. Pri žel. ministrstvu naj se 1 napravi'o koraki za znižanje tarif brezalkoholnih pi-i jač. Glede koncentriranih sadnih sokov pa naj se I opozori trgovsko ministrstvo na našo domačo pro-i dukcijo, ki naj sc jo pri sklepanju trgovskih jx>godb : vr»števa. Vinarske zadruge. 1. Oblasti in vinogradniki naj smatrajo vinarsko j zadružništvo kot edino pravilno rešitev vinske krize. ' 2. Državne in samoupravne oblasli naj potom zadrug z brezobrestnim posojilom omogočijo vinogradnikom obnovo vinogradov. Kakor je v tekočem državnem proračunu v členu 59 določenih 30 milijonov za obnovo vinogradov na jugu naše države, tako naj se v bodoči jiroračun vsiavi primerna bola za obnovo vinogradov v Sloveniji. 3. Vinfki zakon naj čimpreje pride do izvajanja. Izvajanje pa naj se prepusti oblastnim skupščinam. 4. V letošnjem finančnem zakonu ali s posebno uredbo naj se sistemizira vinska trošarina, da ne bo že med občinami v tem oziru ob čutna razlika, kakor se sedaj dogaja. 5. pa se preprečijo razne zlorabe, naj se strogo izvaja kletarsko nadzorstvo, ker je sedai drž. oblast istega ukinila, naj ga uvede, oblast. 6. Carinska politika naj se vodi v«aj v tem smislu, da se omogoči vsaj ožji obmejni coni izvoz vina in da se dovolijo razne olajšave pri plačevanju carine. 7. Domači denarni zavodi naj sistematično zbirajo kmetski denar in ga naj vsmerijo za razvoj kmetskega zadružništva. 8. Razumno vinarstvo bi prav posebno jx>speševale vzorne kleti, ki bi služile vinogradnikom v zgled za njihovo delo. zato naj oblastni odbor ali pa država ukrene potrebno za ustanovitev takih vzornih kleti. 9. S sedanjim klo-sterneuburškimi tehtnicami je vsled njihovih nepopolnosti zvezano mnogo neprilik; iz katerih nastaja vinogradnikom občutna škoda. Zato naj se te tehtnice postavijo pod državno kontrolo, da se onemogoči vporaba netočnih tehinic. 10. Pri vojaški ob lasti je podvzeti korake, da se v vinorodnih krajih ne bodo vršile vojaške vaje v času dozorevanja grozdja, kjer vojaštvo redno ob takih prilikah na pravi vinogradom veliko škodo. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 8. dec. 1928. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z, dne 30. nov.) Aktiva: kov podloga 348.0 (-27.3), posojila: menična 1410.8. lombardna 253 6, račun začasne zamenjave 270.1 i (—22 0), saldo raznih računov 481.4 (—42.2); pa-I siva: bankovci v obtoku 5.550.1 (-47.3), račun za-I časne zamenjave 270.1 (-22.0), dr/, terjatve NO.2 1 (—36 8) obveznosti: žiro 458.1, razni računi 205.8, skupaj 063.9 (plus 25.1); ostale postavke neizpremenjene. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Jožefa Petka, neprot. trgovca v Vrhpolju pri Kamniku; prvi zbor upnikov 20. dec., prijaviti do 31. jan., ugotov. narok do 21. febr. Prisilna poravnava: v konk. stvari Franca Starčiča in Marije Starčičeve, trgovcev v Mariboru je potrjena, sklenjena je v zadevi zapuščine Franca Škrabarja v Višnjigori in je konkurz odpravljen; narok za prisilno poravnavo v zadevi Josipa Koširja, trgovca v Mariboru se vrši 17. jan. KOŽNI SEJEM V LJUBLJANI. Razen kakega nedeljskega lovra poznajo sicer gotovo vsi lovci dan sv. Neže. Ta datum jim je poznan zato, ker se že desetletja vrže v Ljubljani na prvi ponedeljek po sv. Nezi kožni sejmi. Zadnja leta pa ie Ljubljanski vel esejem s sodelovanjem Lovske zadruge v Ljubljani te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Poseben oddelek na vele-seimu, imenovan »Divja koža«, zbira koze vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in tuje'kupce na dražbo in nakup kož. Pri teh drazj>ah so' so lovci prepričali že ponovno, da se tu in na la način dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nihče ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita Ljubljanski veleseiem in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože '»Divji Jtoži na Ljublj. veleseiem in s |wsebnim pismom razpredelbo. Le- tos pade sv. Neža ravno na ponedeljek in se vrši ta sejem torej na dan 21. januarja 1929. Kože se sprejemajo do tega dne opoldne. Čimpreje pa jih pošljete, tem bolje ustrežete »Divji kožic. * Z bor upnikov Slaoenske banke. V konkurzu Slavenske banke se vrši dne 18. t. m. ob 9 dopoldne v njeni bivši palači v Zagrebu občni zbor upnikov, na katerem se imajo potrditi zaključki o prodf. j i ra.nih nepremičnin konkurane mase. Horsza 14. decembra 19*28. DENAR Med deviznimi tečaji sta se učvrstila Dunaj Ln Praga. Promet je bil znaten, zlasti v devizah London in Curih. Narodna banka je dala vse devize, tudi Ne\vyork, v katerem ni bilo privatnega blaga, kar je izredno relek slučaj; tudi v Zagrebu je dala Ne\vyork Narcdna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 14. decembra I92K povpraš i>on. srednji j sr. 1 i XII. Amsterdam _ 2285.51 _ I —. Kerlin 1351.75 1357.7^ 1356 25 | 1356.25 Kruseli — 791.^0 — — Budimpešto — 992.37 — 99 -'.20 Curih 1094M0 1097.ti 1095.61 Ut95.6l Dunaj 799.32 802.32 800. S 2 800.55 London 275.66 276. a 6 276,06 276.07 Newyork 86.685 i 6.' 85 56.785 — Pari'/ — 2.tt. 36 — — Praga 168.27 169.' 7 168.07 168.62 Trst — 297.95 — 297.98 Zagreb. Amsterdam 2285.50 bi., Berlin 1354.7?! —1357.75, Budimpešta 990.87—993.87, Curih 1094.10 1097.10, Dunaj 799.32-802.32, London 275.66— 276.46, NNewyork 56.685—56.885, Pariz 221.36— 223.36, Praga 168.27—109.07, Trst 290.95—298.95. Belgrad. Amsterdam 2282.50—2288.50, Berlin 1354.75—1357.75, Budimpešta $190.87-993.87, Curih 1094.10—1007.10, Dunaj 799.32—802.32, London 275.66—270.46. Newyork 56.685-56.885, Pariz 221.30 do 223.36. Praga 168.27—169.07, Trst 296.80-298.80. Curih. »elgiad 9.1225, Berlin 123.74, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3115, Dunaj 73.07, London 25.286, Newyork 519.20, Pariz 20.2875, Praga 15 385. Trst 27.185, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 84.30. Dunaj. Belgrad 12.4837; dinar 12.43. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Prnšledioua f>20 den., Kred. zavod 175 ' den., Vevče 114 den.. Ruše 260—280, Savbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435 —435.50, kasa 434.50—435.50, termini: 12. 435—436, 7% inv. pos. 85.75—86, agrari: 52.50—53.50. Bančni ptkp.f Union 57.50—58.50, Poljo stare 17 50—18.50, nove 15.50—16.50, Hrv. 61-62, Kred. 93. Jugo 91-92, Lj. Kr. 125—126, Nar. 6900—7050, Prašted 920—922, Srpska 152, Zein. 135-140, Elno 160. Obrtna 38. In t. pap.: Guttmann 190—192.50, Slavonia 6, Sla-velcs 101—103, Danica 150—155. Drava 455—510, Šecerana 453—455, Osj. ljev. 175—190, Brod. vag. 320, Union 305—310, Isis 26—85, Ragusea 500—520, Trbovlje 470—475, Vevče 116—118. Nar. šum. 20 do 30, Piv. Sar. 300. Nar. mlin 19.75 Belgrad. Narodna banka 7020—7050, vojna odškodnina 435.50—436.75, 1% invest. posojilo 85.75 do 86, agrari 53—54. Dunaj. Podon -savska-jadran. 84.30, Živno 132, Alpine 42.05, Trbovlje 58, Mundus 183. Žito Današnji dan je potekel na žitnem Irgu brez znatnih izprememb. Tudi ni izgleda, da bi se pred božičnimi prazniki cene močno izpremenile Kupčija je zelo omejena, ker slaba tendenca ter nesorazmerno nizke cene onemogočajo kupčije. Izvoz še vedno počiva, pač pa se v žitorodnih krajih precej goji terminska koupčija. Mlevski izdelki so pokazali danes prijaznejšo tendenco, vendar se cene v glavnem niso izpremenile. Povsem počiva kupčija s koruzo kakor tudi z ostalimi proizvodi V Ljubljani so notacije nespremenjene. Tendenca v deželnih pridelkih nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Novi Sad. Pšenica: bč. 237.50—240, bn. 230 do 232.50, sr. 240-245; koruza: bč. 232.50—237.50. sr. 235—240; ječmen: bč. 252.50—257 50; moka: Og 342.50—852.50, št. 2 322.50—332.50, št. 5 302.50 do 312.50, št. 6 265—275, št. 7 255—265; otrobi: sr. 177.50—182.50. — Tendenca: promet: 59 v. pšenice, 5 ječmena, 11 moke, 10 sena; skupaj 85 vag. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 5 vag. drv, 2 vagona tramov in 1 vag. bukovine, skupaj 8 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Kksekutiven nakup: 2 vagona jelovih odpadkov suhih 1 m dolgih, vezanih z žico fko vag. meja Din 19.—. Za božič in novo leto! Jaslice! Božični nakit! Jaslice! Božični nakit' NOVA ZALOŽBA R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI KONGRESNI TRG ima v zalogi krasno izbiro jaslic in božičnega nakita, vsakovrstna primerna in tudi dragoccna božčrta darifa lepe pisalne garniture, vse pisarniške in šolske potrebščine, slovenske in tuje knjige Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi v n0,rj >r»7avil •• ;; ;; Mladinska novest: 1 IVANČKOV SVETI VEČER zavwfišču in imajo v ta namen posebne prostore, pa tudi kuhinjo z 10 plinskimi ognji za kuhanje. Na razipolago je tudi lepa pralnica, kjer si morejo oskrbovanci oprati svoje perilo. Cela ustanova pomenja izredno blagodejno sociaJno pomoč najzapuščenejšim, ki marsikoga obvaruje pred zadnjim propadom in zločinom. Še v krsti si mehko postelje jo Neka Američanka piše o ameriških milijonarkah: »Privilegirano stališče ameriške žene se razteza prav v smrt, kajti njene krste so čisto žensko opremljene, razkošne in spretno zakrivajo vse neprijetno, od zemskega življenja se poslavljajoče. Naravnost vabljiva je krsta, ki ie zunaj prevlečena z zlatožolto gro- Zmrznjene želve za London Zelvima juha velja Angležem kot posebno izbrana jed. Sladkosnedeži ljubijo tudi želvino meso, vsekakor samo morskih želv, ki žive v subtropičndh morijih in katerih jajca so užitna. Ker doslej želv na londonskem trgu ni bilo v zadostni meri, so jih v zadnjem času začeli uvažati iz Avstralije v zmrznjenem stanju. Sedaj prihajajo redno vsak mesec pošil:atve s približno 200 zmrznjenimi želvami. Zelvino meso se dobro plačuje in se prevoz izplača. Še precej verjetno. »Po statistiki žive žene dalje časa, kakor možje«. — »Vsaj pri vdovah je ta statistika resnična ...« Palača Burkingha.ni v Londonu, kjer leži lačas bolan angleški kralj Jurij V. Pri blutesiu izroditvi Noblovik nagrad (od leve na dosuo): prof. VVindaus, S. Und.set in prof. VVielajid ostali ves čas popohioma mirni, dasi jih je . stražilo le par straž. 95.088 .avtomobilov jo bilo ukradenih ! 1. 1927. v Združenih državah. Policija je izsledila in vrnila lastnikom 87.186 vozil. Korupcija med ogrskim uradništvoin. Ogrski parlament se je pečal s korupcijsko afero carinskega uradništva, ki je dovolilo raznim tvrdkam za 6 milijonov pengov carine plačilni odlog, ne da bi bile terjatve zavarovane. Proli uradnikom so uvedli kazensko postopanje. Ameriški roparji. V mestu Jrnkers (Newyork) so banditi v dveh avtomobilih napadli denarni oklopni avto in oropali iz njega 104.000 dolarjev. Mohamodanoc kot pustolovec. V Amsterdamu so aretirali '..8 letnega pustolovca Mo-hammeda, po rodu Egipčana, ki je celih osem let nastopal po evropskih in ameriških velemestih kot Kurdistanski princ, diplomat itd. ter sijajno živel na tuje stroške. Svoj čas si je služil kruh kot likalec hlač. Pisatelj Sudorma.nn, ki je pred kratkim' umrl, je zapustil svoje posestvo pri Berlinu Zvezi nemških pisateljev in dramatikov. Na dosmrtno jrčo je bila obsojena v. Lan- j singu (Michigan) ga Etliel Miller, mati desetih otrok, ker so jo že četrtič zasačili pri prodaji alkoholnih pijač. Roj z zblaznelim črncem. V Chicagu je zblaznel črnec razbil izložbeno okno, nakar so ga hoteli aretirati. Črnec se je zabarikadl-ral; došlo jo 200 policajev s strojno' puško, plinskimi bombami in vodnimi brizgulnami. Boj je trajal pel ur; črnec se je zgrudil s 15 pa se prekrsti v srednjeveški »Nidaros« (Ni-dar-Os: lidarsko ustje). Z veliko večino so se odločili za sedanje ime. Tudi Mussolini... Pri hišni preiskavi v prostorih ;>Ga.;:ette du Franc« v Parizu so našli med drugim dve Mussolinijevi fotografiji z njegovim lastnoročnim posvetilom: »Gazette du Franc« v znak moje posebne simpatije. Mussolini — in »Mojemu prijatelju Lazarju Bloch, Mussolini.« Senator Louis Lucicn Klotz, mnogokratni bivši francoski finančni minister, ki ni bil udeležen le pri finančnih ; peracijak >Gaze(te du Franc-, marveč je tudi na svojo roko ponarejal čeke in menjice. vela iivimieiD vrveme^s Ptice imajo svoja gnezda ... Zatočišče za dobo počitka, to je poleg hrane najneobhodnejša zahteva vsakega živega bitlja. Dejansko imajo celo vse živali taka zatočišča, le med ljudmi je premnogo takih, ki nimajo mesta, kamor bi mogli mirno položiti svojo glavo, se zavarovati pred mrazom in dežjem. Stiskajo sc od noči do noči po šu-pah, hlevih ali tudi na prostem po klopeh v javnih naisadih, po vseh mogočih kotih, nikoli varni, da jih ne zgrabi policija in odvede v zapor, ki ije med vsemi zatočišči vendarle še najslabše. Nedvomno je med brezdomci zelo mnogo takih, najbrže celo večina, ki so vsaj za površno sodbo sami krivi svoje bede; vendar so še vseeno ljudje, člani občestva, ki ne sme iti brezbrižno mimo njih — saj jih ima vsaj posredno ravno ono na vesti. Dejansko so po vseh večjih mestih že ustanovili in še ustanavljajo prenočišča za ljudi, ki nimajo ne doma ne denarja, da bi si plačali vsaj posteljo. Tak dom so nedavno otvorili v sosednjem Gradcu in uredba kaže, kako velikopotezno se rešujejo danes socialna vprašanja, Zavetišče je nameščeno v veliki novi zgradbi. Ob vhodu se nahaja čakalnica. Ob 7 zvečer sc odpre linica, k,er se moraijo zglasiti vsi, ki bi radi dobili prenočišče. Vsak prosilec dobi znamko s posteljno številko, nato pa jih odvedejo v kopalnice; za moške je vrsta celic s prhami, za ženske z banjami in prhami. Kopeli sc nihče ne more izmuzniti. V tem pa oddajo vso obleko in perilo in tudi vse drugo, kar imajo brezdomci s seboj, v razkuževalni-co, kjer se uniči ves morebitni mrčes in bolezenske kali. Iz kopalnice smejo potem ljudje v spalnice, katerih je 15 za moške s skupaj 117 posteljami in 9 za ženske z 81 posteljami. Postelje imajo žične vložke, žimnice z morsko travo, po dve rjuhi in volneno odejo — vse skrajno snažno. Poleg vsake postelje stolček. Nadzorstvo in čiščenje po spalnicah opravljajo zanesljive osebe izmed prenočujočih. Poleg upravitelja obstoja vse ostalo osobje zavoda iz kurjača, enega delavca in dveh snažilk. — Zavetišče se ogreva z dobro centralno kurjavo; za bolnike je posebna soba s šestimi posteljami; vendar redko kdo oboli in prenočujejo tukaj večinoma matere z otroci. Oskrbovanci se moreio tudi preko dneva muditi v gainsvilo, znotraj pa opeta z valovi tenke, dehteče svile, kakor bi jo nastlal s svežimi orhidejami. Opore pokrova, ki ima obliko koncertnega klavirja, so dražestno opletene s svilenimi trakovi. Svila popolnoma zakriva neusmiljene črte krste. Barva notranje opreme krste se ravna po starosti. Svetlosive in liltiste kombinacije se lepo prilegajo starejšim, obilim damam Parkavenueje, ki so si ob lagodnem življenju ohranile še nekaj mladostn&a čara. Kajti tudi tu velja: Kdor je najmanj delal, sme najmehkejše ležati. Da je oprema popolna, se mrlič obleče v svilen in s čipkami okra- V dre/j -r trei) vrsta ij Vojaško dolžnosti je osvobodila sovjetska vlada vse male narode na severu Rusije, to je Laponce, Samojede, Ostjake, Cukče, Gi-ljake, Eskime i. dr. Dva zdravilna vrolca so odkrili v Ken-čezeru (Karelska republika); mineralna voda uspešno zdravi rahitis, tvore v želodcu itd. 13.000 novih iznajdb je v 1. 1928. prejel sovjetski patentni urad, za 5000 več nego lani. Odklonjena zapuščina. Leona Coenova v Ameriki je zapustila svojemu rojstnemu mestu Bidhošču na Poljskem 150.000 dolarjev in zbirko slik z določbo, da se iz te ustanove podpirajo revni stari Zidje. Mestni zasop je zapuščino odklonil z utemeljitvijo, da v Bidhošču takih Zidov ni. Zblaznel poljski delavec je v Ha?endin-genu ustrelil svojo ženo in svoja dva otroči-ča, nato pa še samega sebe. La Paz, gkrno inesto Bolivije. Republika Bolivija, ki je v skrajno napetih odnošajili s sosedno republiko Paraguay, šteje približno tri milijone prebivalcev. Siles, predsednik Bolivije. šen neglige, katerega barva se sklada s podlogo krste, in edene z odejico iz enake svile.« — Vsekakor v taki krsti čez nekaj dni ne ostane nič lepšega nego v krsti, ki niti pokleskana ni. Kako ljubijo ženske V dosleij neobjavljenem pismu opredeljuje pred dvemi leti umrli nemš.ki pisatelj Rainer Maria Rilke razliko v mošiki in ženski ljubezni naslednje; »— — Saj žene nimajo ničesar razen tega večnega zaposlenja njihovega srca; to je docela njihova umetnost, katere se moški, ki so v celoti drugače zaposleni, samo trenotno kot mazači in diletanti, ojaču-joče, a takoj zopet razdirajoče udeležujejo. Moški so obvezani delu in kar dožive v ljubezni osrečujočega, jih le še bolj žene na delo, v čegar korist hočejo izrabiti oživljajoče sile, ki jim jih obuja ljubezen. Mošiki se hitro oddalji od ljubezni, ker jc osredotočen drugod, v svojem delu; tam se uči, tam veže, tam za-grize ter se vrača ves raztresen in le na pol v vrt ljubezni, kjer je strahovito neroden in razen v trenotkih vabljeni j a ničesar ne ve prav storiti in Ie razdira, kar s skrbno nego ustvarja ženska. — Ženske pa nimajo nič drugega nego la vrt, so ta vrt in tega vrta nebo in veter in njegova tišina, se ne morejo geniti razen v sebi, morejo samo živeti in sprejemati letne čase kakor prihajajo v ritmu pričakovanja, izpolnitve -in zaključka.« Zmagovalka v disku na Olimpijskih igrah v Amsterdamu, gdč. HaLna Kono-paeka, se poroči ie dni s poljskim poslanikom v Budimpešti polkovnikom Matuszewskim. V newyorški kaznilnici Sing-Sing je nastal silen požar; pri gašenju je izgubilo življenje pet jetniških uradnikov. Kaznjenci, 1600 po številu, ki so jih spravili na dvorišče, so kroglami v telesu, policajev je bilo ranjenih sedem. Brezposelnost v Nemčiji narašča; 30. novembra je bilo 1,030.000 ljudi brez dela, za 359.000 več nego 31. oktobra. Princ Karol in gospa Lupcscu sta pred nekaj dnevi izginila iz Pariza; domnevajo, da ise skrivata na Dunaju. Avstrijske oblasti so v skrbeh, ker je Romunija svoj čas zapretila, da bo z vsako državo pretrgala diplomatične odnošaje, kjer bi dovolili Lupescovi bivanje. AValoški princ se je 11. t. m. iz Afrike vrnil v London k bolnemu očetu. Od Brindisi-ja je potoval ves čas s posebnimi vlaki, ki so imeli prednost pred celokupnim ostalim prometom v I.aliji, Švici in Franciji; namesto 23 dni, kakor bi trajala redna vožnja, je rabil le 9 dni in pol. Bivšega francoskega finančnega ministra senatorja Klotza so zaprli ker je napravil s ponarejenimi čeki in menjicami 8 do 12 milijonov frankov dolgov, za katere ni nobenega kritja. Klotz, ki je sedaj star 60 let, je živel silno razsipno in bil strasten igralec. Po poklicu je bil odvetnik, a je kmalu prešel v politiko, kjer je imel sijajne uspehe; v petih kabinetih je bil finančni minister, pod Bar-ihoujem pa notranji minister. Mosto Trondhjem na Danskem je ob svoji 1000 letnici priredilo ljudsko glasovanje, ali naj mesto ohrani svoje dosedanje ime ali Dr. Guggiari predsednik Paraguaya. — Republika Paraguay šteje približno en milijon prebivalcev. srce Knjige Družbe sv. Mohorja za 1.1928 Življenje svetnikov. Po precej dolgem presledku petih let je Mohorjeva družba letos začela nadaljevati z izdajo Življenja svetnikov. Bolezen g. univ. prof. dr. /;o-reta, ki je spisal prve štiri zvezke, je pač_ bila davni vzrok, da so morali člani tako dolgo čakati na peti zvezek, ki obravnava življenje svetnikov od 13. do 31. marca. Uredil ga je g. dr. Fr. Ko-vačič, posamezne svetnike pa so obdelali gg. ar. pr. Jaklič, dr. Fr. Jerč, dr. Fr. Kovačič dr. o. Odilo Mekinda O. C., Jernej Pavlin in dr. Fr. USeničn k. Vsake dobre nabožne puflikacije smo lahko veseli, ker z njo ni le postalo bogatejše naše slovstvo, ampak donaša vsem, ki jo marljivo čitajo veliko dušne koristi, ln življenje svetnikov spada med te vrste knjige. Po vsebini zanimiva, pisana v lepem uglajenem jeziku, na zunaj okusno opremljena, z lepimi slikami okrašena, ne bo zgrešila velikega vzgojnega cilja, ki ga ima čitanje svetnikov.Kot duhovno berilo je bodo rabili samostani in druge komunitete, katerim tako zelo primanjkuje primernega čtiva, preprosti ljudje bodo z veseljem segli po njej, saj imajo se vedno prav radi knjigo, ki jo s pridom bere otrok m starček, tako, ki jo lahko v zimskih večerih glasno prebirajo; pa tudi na mizi inteligenta zasluzi svoje mesto. Vsebina in oprema jo tudi njemu priporočata. Vse hvalevredno je, da je Življenje svetnikov dobilo enoten, originalen domač ovitek. Prav tako se je urednik potrudil, da je objavil, kjer je mogel dobiti k življenjepisom slike domačih umetnikov ali pa vsaj take, ki so na domačih tleh, tako sv. Tacijan, sv. Hilarij, sv. Štefan iz goriške sto -nice, sv. Jožef (Leopold Layer v cerkvi v Zaspem pri Bledu), sv. Gabrijel (načrt H Vurmk, vezenina šolskih sester v Mariboru), Marijino oznanjenje (Kremser-Schmidt v Velesovem), sv. Dizma (v Julij Quaglio v ljubljanski stolnici). Skupuo je popisanih 41 svetnikov in prazni-Ških skrivnosti, nekateri prav kraiko. Med najboljše bi prištel sv Evfrazijo, sv. Patricija, sv. Benedikta, sv. Jožefa in Marijino oznanjenje. Blažena Ludovik.i Marillac, soustanoviteljica usmiljenih sester, ki jih je krog 40.000, bi pa pač zaslužila malo več prostora v knjigi Ako bi se bil pri življenju svetnikov še bolj upošteval psihološki razvoj notranjega življenja bi čitatelji od takega branja imeli še veliko več koristi. Saj prav te vrste življenjepisi dajo človeku veselje do čednostnega življenja in poguma, ko vidi, da so tudi svete osebe imele svoje napake in težave, pa so jih z milostjo božjo in z odločno vztrajno voljo odpravljale, dokler niso bile po: vsem čiste Pri svetnikih prvih stoletij se radi pomanjkanja virov to ne da vselej točno zasledovati pri poznejših pa bi kazalo v naslednjih zvezkih to upoštevati. Uredništvo bo tudi gotovo poskrbelo. da bodo ob koncu zadnjega zvezka objavljeni viri in slovstvo, ki so jih pisatelji rabili. Tako bi imeli pregled čez bogato hagiogrnfijo v domači in tuji literaturi. Na vso moč bi bilo želeti, da bi uredništvo Mohorjevih publikacij poskrbelo, da bomo imeli žiinprejc celotno delo v rokah. Dr. C. P. . Zagrebško credališče Cankarjeva proslava. — Italijanske komedije. 11. t. m. je naše gledališče dalo v spomin desetletnice smrti Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Pred predstavo je Oton Zupančič imel spominski govor o velikem pokojniku, ocrtujoč umetniško osebnost Ivana Cankarja. Posebno je na-glašal moč Cankarjeve besede: Cankar je bil umetnik jezika, a zato sovražnik proze, naj je izrazala ze to ali ono vsebino. Predstava »Pohujšanje v dolini šentf orjanski« sama je bila na višku, čeprav so se rodoljubni državljani šentilorjanske doline nekoliko preveč karikirali. Čeprav se je predstava dala v korist pokojnih narodnih poslancev, je bilo gledališče, posebno lože, skoro prazno, le parter je bil zaseden x> intelektualcih. Predstava je bila v slovenskem jeziku, pa so tudi hrvatski igralci govorili slovensko. Pred kratkim smo imeli v zagrebškem gledališču premiero drame »Maska in obraz« italijanskega pisatelja Luigi Chiarellia. Bog vedi, zakaj se ravno g. Bc-.govif trudi, da bi pri nas udomačil italijanske pisatelje, ki ne morejo nikamor iz Italije razen v Zagreb? Menda g. Begov ič ne misli iti s svojim »Hrvatskim Diogenesom« v Rim k g Bragagli? Ker ob najboljši volji tako gledalcev kot gdč. Podgorske in g- Strozia kot režiserja in glavne osebe ni mogel nihče razumeti, zakaj se ravno ta stvar predvaja. Groteska, pomešana s frivolnimi slikami in kretnjama, sentimentalnostjo s primerno doao prisilne duhovitosti (prosim, najduliovitejši je ta-le stavek: r»Ko bi moški ne imeli mnogo fantazije, bi se ženam slabo godilo«;), vse to se prepleta, dokler nas na koncu ne osvobodi vse te mešanice denar gosjioda soproga, ki se tolaži, da je zgubil ženo. toda je v njej ponovno našel svojo ljubico, s katero beži v inozemstvo. Sicer pa, blagor hrvatskemu gledališču, ker je jx>trpežljivo v vsakem ožim. V zameno nam gledališče obljublja neka zelo ugodna gostovanja. Pravijo, da bo v pričetku prihodnjega leta prišel v Za-I greb pariški »Theater de 1'Avenue« z gospodom i B.utyjcm na čelu. To gledališče bi vprizorilo v Za-grobu »Majo-, »Dibukac in »Hamleta«. Najzanimivejša bo pri tem gostovanju vloga Margarite Jamčiš, ki igra Hamleta v prvi Shakespearovi redakciji. Poleg tega bo prišel k nam tudi stari znanec g. ZalewakL Disky Dura Dakšič, srbski Jžikar in pesnik 29. novembra 1.1. je minilo petdeset let od smrti Dure Jakšiča. Naj mu bo par besedi v spomin. Rodil se je v avgustu 1. 1832 na naši današnji 1 skrauii severovzhodni meji proti Romuniji, v banat-1 ski vasi Srpska Crnja. Oče mu jc bil pravoslavni ' duhovnik. Dura se je po končanih študijah doma odpravil v svet na slikarsko akademijo na Dunaj in kasneje v Miinchen. Ko se je vrnil domov, je učiteljeva! po raznih krajih predkumanovske Srbije. Književno kakor tudi slikarsko je plodna doba njegovega bivanja v okolici Jagodine. Službo profesorja risanja na požarevski gimnaziji so mu nazadnje zamenjali z mestom v Državni tiskarni v Belgradu. Tu je tudi umrl. Po trnjevi življenski poti se je namučil in je rano legel k počitku. Stara zgodba, ki se iz dneva v dan ponavlja, se je izpolnila tudi na njem. Oni, ki bi jih narod najbolj potreboval, zgodaj padajo. Zato, ker je njihov trud in znoj za življenja nepoznan, neplačan in nepriznan in se za njihovo vrednost izve šele potem, ko iih več ni. Tako je bilo z našima, z Jenkom in Cankarjem, tako tudi z Duro Jakšičem. Slikar je bil, in to med Srbi eden najbolj talentiranih v prošlem veku, dasi niso bila dela njegova še nikoli izožena, ne za življenja ne po smrti, in je s te strani o njem še zelo malo napisanega. Zelo dobri so nekateri njegovi portreti. Na polju ikon je mnogo ustvarjal. Cerkev v njegovem domačem kraju jih ima še danes šestnajst. Posebno znani sti dve: »Majka Božja« in Sv. Durde«. Interesantno je, da je za like svojih ikon po večini jemal osebe iz družine. V pisani besedi ie pretežno liričen. Nekateri mu dajejo prvo mesto med srbskimi pesniki devetnajstega stoletja. Dal je nekaj pesmi, ki bodo še dolgo ostale med srbskim narodom; tako ona karakteristična »Na Liparu«, ali pa »Put u Gornjak« in »S Bogom«. Tudi v ljudski drami se je poizkušal. Je eden od.,posivccv (poleg Kostiča in lliča) romantičnega repertoarja med Srbi. Posebno sta znani »Jelisavetš« in pa »Stanoje Olavaš«. Polno lirskosti je v njih. In prav v teh lirskih mestih je Jakšič impresivnejši, bolj občuten, naravnejši in zato močnejši ko v prozno-epskih. To zadnjo njegovo dramo je belgrajsko gledališče lani iznova spravilo na deske in je uspela. Tone P. * * * Nova knjiga o Francu Jožefu I. Zadnji a.-o. finančni minister prof. los. Redlich je objavil delo »Kaiser Franz Josef« (založba »Fur Kulturpohtik«, Berlin), kjer je izrabil veliko, javnosti poprej ne-pristopnih virov. Vsekakor, pravi, je prepovršna sodba, ki starega cesarja označi zgolj za pridnega, a omejenega pisarniškega ravnatelja. Bil je morebiti zadnji' zastopnik nekdanjega absolutizma ki se ie le nehote udajal zahtevam novodobne državnosti, toda ni bil ozkosrčen. Kruta maščevalnost napram revolucionarjem iz 1. 1848 gre do zadnjega na rovas takratnega a.-o. ministerskega predsednika kn.Feliksa Schvvarzenberga, ki je oviral za mladega vladarja značilno usmiljenost. Cesar je na pr. nakazal mesečno podporo še stari, obubožani materi krojaškega pomočnika Libčnyja, ki ga je nevarno zabodel v vrat. Večkrat je moral blagajnik cesarju javiti na potovanju, da ne sme več deliti podpore, kei ni ostalo za to denarja. Vse svoje življenje je bil Franc Jožef služabnik države v zavesti, da mu je naložila to Previdnost. Delal je kakor ura in vstajal dnevno ob 5 zjutraj (poleti tudi ob 4). Po Schwarzenbergu ni bilo nobenega ministra, od katerega bi se pustil voditi. Sploh je bil slabega mnenja o poklicnih politikih iu ni maral nobenega hvalisanja: »Ce bi jim pustil me dvigati v nebesa, bi moral trpeti tudi njih kritiko, to pa ne sme biti!« Živel je kakor absolutni vladar pretekle dol e in se pred vsem zanimal za armado, ki jo je imel za edino oporo svoje dinastije. Navajen na strogo špansko dvorsko etiketo ni nikoli hotel priti v d<> tiko z »nižjimi sloji« in ščasoma se je navadil ljudi zaničevati. »Bodite veseli, da vam ni treba imeti opravka s to sodrgo!« je nekoč potolažil nekega ponesrečenega ministerskega kandidata. I o ne pomeni, da bi bil cesar osebno ozkosrčen. Večkrat je naročil svojemu lakaju, naj mu pripelje ob 4 zj. kateregakoli slugo, ki se mu je zdel žalosten. Vprašal ga je potem, kako mu gre in tudi pomagal. A to je bilo osebno skrito usmiljenje. Javnost pa je videla, da je cesar samo nedostopen. Šele po ljubljenih vojnah je moral s težkim srcem pristati na dualizem, splošno volilno pravico in celo civilno poroko na Ogrskem. (Samo njegov duhovnik ve, kako hudo je bilo to katoliškemu vladarju!) V ■ .-."v (______--...nnlA -.ninTttl IIC/..!^ ' i - SlCt-U, I\C1 111 .........., , v, ■ " | S težkim srcem je pristal na udeležbo v vojni, vccli.-> je postajal bolj mrk in slednjič zatisnil trudne oči dne 21. novembra 1916 kot zadnji vladar stare sole na Avstro-Ogrskem. Naszncinila CjubljansUo gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sobota. 15. decembra, ob 15 uri pop.: Modri osliček Miško. Otroška predstava pri izredno znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: Krog s kredo. Ljudska predstava pri znižanih cenah. zven. ob 20. uri: Lepa Vida. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17. decembra: Noblova nagrada. Red A. OPERA: Začetek ob pol 20. Sobota, 15. decembru: Bajadern. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: Boccaccio, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob pol 20. uri Tosca. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 17. decembra, zaprlo. Tenorist Marij Simone gost ljubljanske opere. V torek dne 18. t. m. gostuje v naši operi g. Marij Šimenc in sicer v vlogi Radamesa v Verdijevi operi Aida. Predstava je izven abonmaja. Prva repriza Cankarjeve »Lepe Vido« bo v nedeljo 16. t. m. ob 8 zvečer. Drama je zajeUi iz časov, ko so Cankar, Kette in Murn stradali in sanjarili v ljubljanski cukrarni. S to predstavo pro- slavlja Nar. gledališče spomin desetletnice »mrli Ivama Cankarja ter je uprava glede na posetnike 7. dežele oonc za nedeljsko predstavo mižala. Zaletele ob 8, konec ob 10. Režira g. Ciril Debevcc. Mariborsko gledališče Sobota, 15. decembra ob 20. uri: >Hlapci«. Delavska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: »Jesenski manever«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri: »Adieu Mimi«. Kuponi. Ponedeljek, 17. decembra. Zaprto. Prireditve in društvene ves'11 Občni zbor stavbne zadruge »Akademski doi. se vrši v petek 21 t. in. ob 17. uri v dvorani »Al.v demskega doma«. Vljudno vabim vse člane, da zborovanja udeleže. Dnevni red običajen. — Prt.t- secJ J^ Vaja pevskega zbora UJU se bo vršila v s >-boto 15. dec. ob 3. pop. v prostorih »Ljubljanske i zvona«, Gajeva ul. 2. V Sentpeterski prosveli se vrsi danes zvečer ob pol 6 mladinsko predavanje s skioptičnimi slikami. — Tudi odrasli so vljudno vabljeni. Strokovno društvo javnih nameščinrev v Ljubljani ima drevi ob 8 v kleti konzumnega društva na Kongresnem trgu št. 2 svojo redno sejo. Poizvedovanja Izgubila sem srebrn uhan v obliki lire z granatnimi kamni obložen Poš'.en najditelj je napro-šen, da ga odda proti nagradi upravi »Slovenca«. Nekaj denarja sem našla. Dobi se Strehska ul. 4-11. Zahtevajte znamko ,TR£TORN" Galoše in snežni čevlji nimajo tekmeca Pozor! 200 mmliili oftSeh Pozor! iz prvovrstnega češkega sukna razprodam skoraj za polovično ceno po Din 500'- m 600 - Prodaja se viši od 3. do 31. decembra 1928. Po neverjetno nizkih cenah se bodo prodajali tudi vsi drugi konfekcijski izdelki kakor: deške in fantovske obleke, rajjlani, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plašči ild. Konfekcijska industrija JOSIP IVflllfŠC Dunajska cesta št. 7 ftie zamudite ugodne prilike! Odprodnm nekaj pristnih nHarških" kanarčkov, plemena Seifert-Rui,e To pleme je bilo častno odlikovano na vseh do-sedai prirejenih razstaveh. So zelo čisti in pridni pevci tudi pr> luči. Cena samcem cd Din '/OO'— do Din 300'— samicam Din 40-— Razpošiljam tudi po pošli in jamčim za zdravega ptiča. FAJON JOŽEF, Hradeckega vas 74/1. Ljubljana gojiteli „Harških" kanarčkov Sir Arthur Conan Dovle: izgubljeni svet 24 (The lost icorld.) Roman. »Do danes ga nisem nikoli videl.« »No, jaz tudi ne. Ali ni smešno, da hočeva zdaj odjadrati oba z zapečatenimi povelji človeka, ki ga spioh ne poznava. Kakor ošaben, star tič je. Tudi njegovi učeni bratci niso menda zanj kaj navdušeni. Kako ste se vi prav za prav pričeli zanimati za to zadevo?« Povedal sem mu na kratko o dopoldanskih doživljajih in me je pazno poslušal. Dobil je potem zemljevid Južne Amerike in ga razgrnil na mizi. »Prepričan sem, da je sleherna beseda, katero vam je povedal, sama živa resnica,« je pripomnil resno, »in bodite prepričani, da imam svoje vzroke, vam tako govoriti. Južna Amerika je moja priljubljena dežela. Sploh sem mnenja, da je to najbolj bogat, veličasten in čudežen del našega planeta, ce ga le prepotujete v pravilni smeri od Darienskega zaliva do Ognjene dežele. Ljudje še premalo poznajo to pokrajino in si sploh ne morejo misliti, kaj vse se tam lahko naredi. Bil sem tam povsod, prepotoval deželo od enega konca do drugega in ostal zaporedoma dve Buhi poletni dobi baš v okolici, kjer sem se vojskoval, kakor sem vam pravil, s prodajalci sužnjev, bas tam sem čul neke povsem slične stvari — indijanske pravljice in druga izročila, ki morajo vsebovati, kakor se mi zdi, nekaj rcsnice. Čim bolj spoznavate to pokrajino, mladi prijatelj, tem bolj morate biti prepričani, da je tam vse, prav vse mogoče. Ozke vodne poti so tam edina prometna sredstva, razven njih pa ie vse zavito v temo. Poglejte tukaj, na primer, katio Grosso,« naredil je s cigaro krog nad zemlje- vidom, »ali pa tu, gorenji kot, kjer se stikajo meje treh držav: tu se ne bi ničemur začudil. Kakor je pravil naš prijatelj nocoj, imamo tukaj 50.000 milj dolgo vodno pet, ki pelje skozi pragozd, in ta je velik kakor približno vsa Evropa. Delila naju bo laliko razdalja, ki odgovarja oni med Škotsko in Carigradom, pa vendar ostaneva oba še vedno v enem in istem orjaškem brazilijanskem pragozdu. Tu in tam je zabeležil kak potovalec svojo pot ali samo blodnjo skozi goščavo. Razen tega se dviga in zopet pada vodna gladina, pa znašajo razlike dobrih 40 čevljev. Radi tega pokriva polovico dežele nedostopno močvirje. Zakaj ne bi bilo v taki deželi kaj čudežnega in novega? In zakaj ne bi bili baš mi oni, katerim je sojeno te čudeže odkriti? Razen tega,« je dodal, in njegov izraziti suhi obraz je zažarel od veselja, »bo to nevarno potovanje tudi za športnika pomembno. Jaz sem namreč kakor stara žoga pri igri v golf: davno se mi je že olupila vsa bela barva. Življenje me lahko premetava sem pa tja, ne da bi zapustilo kake vidne sledove. Toda športne nevarnosti, mladi prijatelj, pomenijo zmisel našega življenja. Samo radi njih se izplača bivati na svetu. Vsi smo se preveč oinehkužili, poslali razvajeni in preleni. Dajte mi samo veliko, razsežno deželo, puško v pest in kako nalogo, za rešitev katere bi se bilo vredno potruditi. Poskušal sem se v vojni, pri konjskih dirkali in letalcih. A lov na pošasti, ki so slične prividom umobol-nega, bo povsem nov, napet doživljaj.« Ves srečen se je nasmehnil tem izgledom. Predolgo sem se morebiti zadržal pri novem znancu, a moral mi je postati tovariš za dolgo časa, in zato sem ga poizkusil popisati, kakor sem ga prvič videl, naslikati njegovo značilno osebnost ter gotove male posebnosti njegovega jezika in mišljenja. Slednjič sem ga Vendar moral zapustiti, ker treba mi je bilo še spisati poročilo o predavanju, /.apusiil sem ga med tem, ko je sedel v rdečkasti električni luci, mazal z oljem zatvor svoje priljubljene puške in se tiho smehljal, zatopljen v sanje o bodočih pustolovščinah. Bil sem globoko prepričan, da ne bi rasel lzlahka v vsej Angliji prevdarnejše glave in pogumnejšega duha, da bi z menoj delil nevarnosti, če bi nam bilo sojeno, srečati jih. Bil sem dokaj utrujen po vseh čudežnih današnjih dogodkih, a vendar sem obsedel do pozne noči pri Mc Ardleu, našem glavnem uredniku, in mu tolmačil, kako daleč je dospela vsa stvar. Zdela se mu je toliko važna, da ie o njej takoj zjutraj poročal siru Georgeu Beau-montu, ravnatelju. Sklenili smo, da bom jaz spotoma redno poroi al o vseh svojih doživljajih v izčrpnih pismih na Mc Ardlev naslov, in da se bodo ta poročila takoi po prejemu objavljala v »Gazetk ali pa bodo izšla pozneje, kakor bo pač hotel profesor Challenger, kajti nismo vedeli, pod katerimi pogoji nam izroči svoje podatke, ki so nas morali voditi v nepoznano deželo. Na naše brzojavno vprašanje nismo prejeli nobenega točnega odgovora, temveč samo besen napad na^tisk v splošnem. Samo na koncu je bilo pri-stavljeno, da nam profesor sporoči, ko mu bomo naznanili, s katero ladjo odrinemo, pri odhodu one podatke, ki se mu zdijo za to primerni. Na ponovno vprašanje sploh nismo prejeli nobenega odgovora, samo njegova žena nam je z moledujočim glasom naznanila, da je njen soprog že ves divji, pa izrazila upanje, da ne bomo še poslabšali njegovega stanja. Tretji poizkus, ki smo ga tvegali dokaj pozneje, se je zaključil z grozovilim ropotom, in potem nam je sporočilo telefonsko ravnateljstvo, da mora biti telefon pri profesorju Challengerju pokvarjen. Opustili smo na to nadaljnje poizkušnje, doseči z njim zvezo. Zdaj pa, o, moji potrpežljivi čitatelji, sem pri-meran ž vami prekiniti vse neposredne stike. Od sedaj (če je sploh sojeno, da vam pride nadaljevanje moje povesti kdaj pred oči), se to lahko zgodi samo po »Dnevnem Listu«, katerega poročevalec sem jaz- S H1— rctiiT. -r m cr. -i c i > =r o. C > *r r 0C Ž t; s; n 33 £ • o1 Sr. —i t«. C o ^ N C S. c M E,, r"« O - N n. Di« — r-cr 3 < v. — cl^l = ,, rn n w • n r- o • cn c | 2c5.§ 3 5 3 W p - 3T S » m sr3 n ^ rtfč' S S S N —• 3 iliEIIIE IVIAEI OGLASI Vsaka drobna vršilca l-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Absolvent trgov, šole želi primerne namestitve. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.112. Snažilca pribora močnejšega fanta, išče Hotel Štrukelj. Perfektna pletilja vajena vsem delom na ročnih in motornih strojih, se sprejme takoj. Le reflektantinje, ki res nekaj znajo, naj stavijo ponudbo na Fr. Krašovic, Št. Vid p. Stični. Služkinja Rabim služkinjo, pošteno in vestno, ki zna kuhati Zaposlenja išče fant j in ki je dobra gospodinja. od pol 3 naprej in ob nedeljah. Stregel bi bolnemu gospodu. Razume sc na čiščenje stanovanj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.265. Fant poštenih, kmečkih, revnih staršev bi sc rad izučil mehanikarske obrti. Ponudbe na upravo pod »Pridenc. Tamburaške instrumente bisernico, dva I. brača, prvo in drugo bugarijo in berde, kupimo. - Ponudbe na naslov: Prosvetno društvo v Žužemberku. Kontorist izurjen v trgovskem pisarniškem poslovanju in knjigovodstvu, z izvrstnimi priporočili, išče mesta v Ljubljani ali okolici. Dopise na oglasni odde-'ek »Slovenca« pod »Izurjen«. Trgovskega učcnca sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. - Klun Janko, Prevalje. Krepkega vajenca sprejme trgovina z že-leznino. Prednost imajo mladeniči z dežele. Ponudbe na upravo tega lista pod »Močan« 11.955 Učenka za trgovino z mešanim blagom na deželi, katera se je že kje učila, a je zaradi kakšnega upravičenega vzroka prekinila uk, se sprejme z novim letem. Ponudbe na trgovec Ivankovič po tno ležeče, Celje. Vstopim s ICO do 2CO.OOO Din v dobro idočo trgov, pod-o , - , - , jetje. Le resne ponudbe Slarost^od 30.doJ0_ kt. na Uprav0 Slovenca pod Gotovina«, Sobo išče eventuelno z vso oskrbo, soliden in mlad gospod. Ponudbe na uredništvo pod »Mir in udobnost«. Avto 1—2 tonski, primeren za prevoz pohištva, kupiva. Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. Vidre Apnena jajca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1.30 komad, od zaloge v Poljčanah -Eksport. družba Matheij, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica št. 18 — Najmanjša množina, ki se razpošilja, je en zaboj s 1440 kom. Razpošilja sc blago po povzetju ali pa proti predplačilu- računske vrednosti. Novo hišo z dvema stanovanjema, verando, kletjo in velikim vrtom, prodam. — Cena 45.000 Din. — Pobrežje, Gozdna ul. 30, Maribor. Elektromotor naprodaj! 8 konjskih sil, 220 napetost, 1220 zavrt-ljajev. Več se poizve pri ključav. mojstru Grcgo- Z daljšimi službami imajo prednost. Plača postranska stvar. Nastop z novim letom. - Ponudbe na: Terezija Potočnik, učit. v Štorah pri Celju. Služkinia mm Stanovanje , . , , ,. . eno 3 sobe, kuhinja in ki zna kuhati in oprav- prit:Minei drufto , soha, hali druga hišna dela, kuhinja in pritikline sc S?a^aJn, P°Slcna' slaTa odda. - Alcševčcva cesta okoli 30 let, se sprcime takoj ali po novem letu. Ponudbe na upravo Slov. > št. 34, nova vila. pod »Marljiva«. Mlinar, pomočnika ncoženjen., ki ima večletno prakso pri »flah«-meljavi in sam oskrbuje popravila, sprejmem. — Sobo s kuhinjo oddam takoj stranki brez otrok. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.259. Mcblirano sobo hrano oddam solidni Prednost taki. ki so slu- gospodični. Naslov pove žili na žagali in pj-i elek- uprava Slov. št. 12.252. tričnem obratu. Pismene ponudbe z označbo starosti in zahtevo plače pri celi oskrbi na Glock-ner, Ozalj. Kot sostanovalka se sprejme gospodična, ves dan odsotna. Naslov v upravi Slov. št. 12.237. dihurje in polhe kupuje | r;nu v Št. Vidu n. Ljublj. I tvrdka Drago S c h w a b ,------------' Ljubfjanl;' Lesni trgovci, pozor! Štiricevni Neutrovox fpremiran na letošnjem ljubljanskem velesejmu), ki sprejema 60 postaj, ugodno prodam. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod štev. 12.267. i Prodam ca. 700 lepih, Kupujemo: ! zdravih hrastov, ob ravni zlato, srebro, platin in pota, pol ure od ceste, plačamo 1 srebrno krono Zar'idl kupnih pogojev sc Din 3.60, 2 srebrni kroni obrnite na Franceta Hren, Din 7.20, 5 srebrnih kron Zalisec 1, p. Žužemberk. Din 18.—. - Prevzamemo j tudi vse druge, kovino in plačamo najbolje - To Foto-anarat 10X15, Ica-Orix, najmo-varra za loSerje dragih dernejši, pol leta rabljen, kovin, Spod, Šiška, Sv. 6 kaset, stojalo, rumeno Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimanj 5 kg izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Bruzovič, kem čistio-na peria. Zagreb, Uica 82. 10 % popusta n Božič in za Kavo leto pri znani tvrdki GrčCar & MešaC katera se je izseli'a iz Prešernove ulice in se sedaj nahaja samo i/Selenburgovi ulici 3 "nserlralte v „ Slovencu!" Jerneja cesta 8. Pisalni stroj rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na unra steklo, prodam za ceno # v 25C0 Din. Naslov v upravi Moskl koks Čevl I i pod št. 12.293. i Trgovino Slovenca pod »Stroi dobro vpeljano, na zelo _ po 180 Din pri JANKO KOS, »6tan in dom« — Ljubljana. na tipke«. prometni cesti v Ljubljani, prodam. Ccnj. ponudbe pod »Vpeljana trgovina« na oglasni oddelek »Slovenca«. Koks suh, 80 Din (100 kg) ved- Velik otroški avto primeren za božično darilo, zelo ugodno na- no na zalogi. - Mestna prodaj. - Prule 19, pri- plinarna. tličje, levo. Prodam hišo Dve mizi z vrtom, pripravno za jedilno (raztezno) in ku- vcleobrat Cena po do- hinjsko, prodam. Ogledati govoru. - Dravlje štev. 3 od 11 do 2, Vučina, Pra- pri Ljubljani. 1 žakova 15,'IV. Kon*oristinja z znanjem slovenskega in nemškega jezika sc sprejme s 1. januarjem za pisarno v Mariboru. Ponudbe na »Poštni predal 30«, Maribor. Gram ion Velik gramofon s 16 ploščami naprodaj. - Naslov v upravi Slov. št. 12.249. Zs ,Božič' in Isto' Naipr-mernejša darila so: volnene in ilor nogavicc, rokavicc, triko perilo, puloverji, vestje za dnme, gospode in otroke, žepni tobci, naramn;ce, kravati, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. Le ori 1 o sip Peteline«, Lf ubijana b.Uu Prešernovega spomenika za vodo. vrste koledarjev od najpreprostejše do najfinejše izdelave za vse strohe v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici in cirilicij in tudi nemški se dobijo pri Novi založbi r z z.. Ljubljana Zahtevajte ponudbe! V najem se daje tovarniško poslopje s hišo za stanovanje s tremi sobami in kuhinjo. Leži ob glavni prometni cesti v Splitu s površino 1000 m2. Prikladno za kakršnokoli obrt. — Obrniti se je na naslov: ANTE ClIKROV, SPLIT. Slbensfca 9 Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 31. decembra 1928 ob 11 dopoldne nabavo in izvedbo izolaci e parnih vodov in armature. Ponudbe je kolkovati s 5 Din. Pogoji in Specifikacija cevi so na vpogled pri podpisani direkciji vsak delavnik med uradnimi urami. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenfe, Broj 9210/11. Sozima - iwuL Z* Pres v črni ali sivi barvi, francoska peta, isti iz laka Din 215*- Snežil čevlji Zs U9.CO črni s peto iz usn a isti rjavi Din 215-— Čevlji za dom Proda!alnc: LJubfana, Duna^ka cesta ta „PETOVIA" Maribor. Go-p ska ulica 7 Celje Alel sandrova c- sta 1 Ptuf, Slovenski lig „PET0VIA" Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš dragi oče oziroma stari oče, gospod Matevž karpe danes ob pol petih zjutraj v visoki starosti 90 let, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega nam rajnkega bo v nedeljo 16. decembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Moste št. 45, k Sv. Križu. Moste, dne 14, decembra 1928. Žalujoči sinovi, hčere, vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki. Zahvaa Po bridki izgubi dobrega soproga, očeta, brata, tasta in starega očeta, gosp. Janka Kocančiča strokovni učitelj v pokoju obrtne šole v Zagrebu izrekamo na tem mestu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za njih sožalje. Vrbnje, 16. decembra 1928. Žalujoči ostali. Električne žarnice z žarečim platiniranim križem se dobijo po enotni ccni 85 Din pri Splošni Elcktro-družbi z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25, zraven Krisperja. Perje vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje. Lanene tropine in druga krmils nudi najceneje A. VOLK. LJUBI JANA Rcsljeva ccsta 24. veletrgovina iita in mlev sl:ih izdelkov Zeleznato vino lekar. dr. G. PICC0L1-JA V LJUBLJANI krepča oslabe e. malokrvne odrasle in otroke. Pliše volnene in gobeline za tapeciranjc pohištva, ima lepe in najccnejše v zalogi Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg št. 2. L PETEbH • Mili Cosptska ulica 5 SpccPalna delavnica za očesno octlKo pod vodstvo n diplomiranega opii«a E. Peteln absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni. „Vaš strokovrrak!" „Vaš svetovalec!" Klavirji prvih svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg i Na man ši obroki /aloga In Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi an.nov in harmonijev Strlnway. llliscndorfcr FiJrster, Ilolzl, Uofman. Original Stlngl. Popravila in uglaSevanie nnj cenejSo. - ISaJbogate lia Izbira vseh nstaih glas hen h mstrUm. ln strun Volna in bombaž za strojno pletenje in rofna dela dobite po nainižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Naročajte SLOVENCA najcenejši slovenski dnevnik Št. 44.383/28, ref. I/J. RAZGLAS Volivcem glavnega odbora za obdelovanje Barja! Tuuradni razglas od 4. decembra 1928, št. 42.992, glede razgrnitve volivnega imenika, se prcklicujc ter velja naslednje:' Ker je šestlenta opravilna doba glavnega odbora za obdelovanje Barja, sc ima vršiti v zmislu dež. zak. od 23. VIII. 1877, od 25. novembra 1880 in 19, decembra 1886 nova volitev. Imenik volivcev iz volivne skupine ljubljanskega okrožja (t. j. za kat. obč. Trnovo, Gradišče, Karlovško in Krakovsko predmestje v Ljubljani in za kat. obč. Štepanjo vas) je vsem upravičencem na vpogled od 27. decembra 1928 do vštetega 23. januarja 1929 na mestnem magistratu (v sobi št. 40) ob običajnih uradnih urah. Pritožbe proti voilvnemu imeniku je vložiti pri mestnem magistratu v osmih dneh in sicer od 3. do 11. januarja 1929. MESTNI MAGISTRAT V LJUBLJANI, dne 13. decembra 1928. Potrtega srca in v najgloblji žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni, dobri soprog, gospod Dragotin Muršec trgovec z vinom in sadjem danes 13. dec. ob pol 5, po kratki in mučni bolezni, v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu, v starosti 46 let, boguvdano preminul. Pogreb rajnega bo v soboto 15. t. m. ob 16 na ccntralno pokopališče v Gradcu. Št. II j, dne 13. decembra 1928. Žalujoča Roza Muršec, soproga. 5 ; a-,.r /■ V,- •v •' . .v/ V-)'; -:- V7"> : Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, stari oče Anton Kovač rudniški poduradnik v p. v četrtek zvečer v 61 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika sc vrši v nedeljo zjutraj 16. decembra ob 8 iz hiše žalosti v Bcvškem, na larno pokopališče v Zagorje. Trbovlje-Bcvško, dne 14. deccmbra 1928. Ivana Kovač, soproga. — Jarko, Pcpca Kovač, Anica Tome, otroci. — Josip Tome, zet. — Vnuki in vnukinje. Inseriralte v „S'ovencu"! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceft. Izdaiateli: di. fri. ftuiovec. i Urednik: Franc Torsoglav.