TRGOVSKI UST Časopis asa trgovino^ Ir&du&strijo lin oi»:rf. iMUfiKtt mBmaar>vgvaM Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 1 :j leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 8. aprila 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 41. L. Šmuc: Ali so trgovsko-obrtne organizacije potrebne? V zadnji številki glasila Saveza trgovaca za Hrvatsko in Slavonijo Trgcvackih novin« z dne 30. marca 1- k je g. dr. A. Aranicki ostro napadel dr. Miroslava Stojadinovica, bivšega načelnika v ministrstvu za socialno politiko, ki je v beogradskem Trgovinskem Glasniku« objavil obširen članek glede ‘trgovskih organizacij. Dr. Stojadinovič se postavlja glede strokovnih Organizacij na nam nepojmljivo stališče in sicer proti obl i-gatomosti takih organizacij. Ni nam znano iz kakšnega vzroka je iproti temu, vendar že lahko danes konštati-ramo dejstvo, da je g. dr. Stojadino-vič pošteno prespal dogodke in nima v spominu faz, ki so se odigrale baš v 'borbi radi izednačenja obrtnih zakonov, uvedbe prisilnega značaja vseh strokovnih organizacij, bodisi obrtnih zadrug, gremijev, zveze gremi-,l6v in zadrug itd. Če se le malo ozrejo nazaj in premotrimo zahteve vsakoletnih trgovskih kongresov, prirejenih v raznih krajih države, vidimo dejstvo, da so se zastopniki posameznih organizacij na vseh teh kongresih bodisi v Zagrebu, Beogradu, Skopi ju itd. izjavili soglasno vsi za obveznost \ seh obrtnih in trgovskih organizacij, kakor tudi, da se izda nov obrtni red, ki naj bi veljal za celo državo. Veseli nas, tla je g. dr. Stojadinovič v tem svojem mnenju popolnoma osamljen in prepričani smo, da njegovega izvajanja v Trgovinskem Glasniku« ne bodo dosegla onega uspeha, kot ga je pričakoval. V Sloveniji je organizacija zadrug in gremijev tako dobro ustaljena, da smo lahko 'ponosni na njihovo delovanje, kajti povsod najdemo uspehe resnega gospodarskega delovanja. Z za- se ie na vs®h dosedanjih kongresih ugotovilo močno aktivnost pre-eanskih organizacij, med tem ko se delovanje organizacij v južnih krajih nase države ne razvijajo tako kot bi bilo pričakovati. Zato je pri nas prevladalo mnenje, da je'v novem obrtnem zakonu usvojiti načelo prisilnosti strokovnih organizacij. Tudi Hrvatje so uvideli dobro stran delovanja naših gremijev in zadrug, zato so ravno te dni izročili skupno z zastopniki gospodarskih korporacij v državi ministru dr. Krajaču obširno spomenico, v kateri energično zahtevajo, da se čimpreje izdela nov obrtni red, kakor tudi da se izda posebno odredbo, s katero se uzakoni obveznost strokovnih organizacij. G. dr. Stojadinovič je šel tako daleč, da trdi, da so naše organizacije v nasprotju z državnimi interesi in mu ni znano, o kakih obligatornih organizacijah,^ ‘ter komštatira, da zadostujejo v naši državi le Trgovske zbornice s svojim delokrogom. Mnenja smo, da bi g. dr. Stojadinovič storil bolje, da v bodoče opusti vsako nadaljnjo razpravo o tem, za trgovce kakor tudi za obrtnike eminentno važnem vprašanju. Delovanje gremijev in obrtnih zadrug je v tako ozki zvezi z delovanjem zbornic, da si absolutno ne moremo predstavljati uspešnega delovanja enega brez drugega. Cela naša gospodarska politika sloni na tesni medsebojni podpori in ponosni smo, da se je tozadevno pokazala vsikdar vedno ona solidarnost in skupnost v vseh zahtevah, kar je v teh časih najbolj potrebno. Ne vemo kakšen ugled bi naša država uživala v zunanjem svetu, ako bi hotela vlada ovirati nadaljnji razvoj naših organizacij po receptu dr. Stojadinovica. Zbornice re-prezentirajo danes nekako vrhovno gospodarsko instanco posameznih pokrajin, v njih se združuje vse naše gospodarsko stremljenje in bila bi njih naloga zelo težka, jedva bi mogle premagati Vsega dela in zadostiti vsem obveznostim, ki jim nalagajo gospodarski interesi, ako ne bi imele na razpolago tudi pomoč naših trgovskih gremijev in obrtnih zadrug. Pri nas je delovanje posameznih organizacij zelo živahno in intenzivno in predstavljajo iste danes mnenje gospodarskih krogov ter so si priborile pri vseh merodajnih činiteljih zaslu ženi ugled. S temi organizacijami je treba danes tudi računati. V njih iz- ražajo zelje posamezne panoge, pri njih se nabira material, ki služi naši vrhovni gospodarski instituciji zbornici za podlago, da mora v svojih izjavah jn poročilih primerno upoštevati interese vseh panog svojega okoliša. V Sloveniji imamo preko 150 obrtnih zadrug, 24 gremijev in 2 trgovski zadrugi, katere so vse včlanjene posebej še v svojih zvezah. Dasi ni pripadnost k zvezam obligatorna, je vendar velika večina obrtniških zadrug včlanjena pri Zvezi zadrug v Maribo-j ru ali Ljubljani, vsi gremiji pa v Zvezi gremijev, kar je najboljši dokaz za da trgovstvo in obrtništvo samo najboljše uvideva potrebo pripadnosti k zvezam in da se bo za to oble gatomost tudi v bodoče borila. Zadovoljni moremo pa biti vsi, da smo našli tudi v g. dr. Aranickem najboljšega zagovornika obveznosti strokovnih organizacij. Wfiinm im 1 m' umi linam, m,tub—roaaKs nsmemradnja« in alat« tega ob sobi nikakor ne vsebujeta. Če pa ni surovin, odkod jih dobiti, da se more takoj pričeti z obratom? Kje pa so tisti ve-ščaki, ki bodo vse to napravili na mah bolje kot obrtniki, kje bodo v naglici nakupili vse potrebno ceneje kot trgovec, ki ima že dobre zveze in zadosten kredit? In kdo garantira, da bo v takih krizah veliki trgovec voljan, podpreti boj zoper svojega stalnega odjemalca? Znano je, da se obrati v državni režiji ne morejo ponašati z dobički. Ali bodo mogle občine res ceneje delati kot trgovec ali obrtnik? Vse to so vprašanja, ki kažejo, da načrt stvari ni do dna premislil, da so njegovi predlogi ponesrečeni. Na dlani p'a leži, da utegne predlagano postopanje z rekvizicijami strahovito poglobiti razdor med družabnimi razredi. V tiskovnem zakonu stoji, kdor v tisku zavestno draži en društveni razred na drugega, naj se kaznuje z zaporom do 1 leta in 7. globo do 10.000 dinarjev. Ali naj bo v zakonu za pobijanje draginje ustanovljena izjema, da se sovraštvo med razredi sme netiti in pospeševati? III. Ob koncu naj resumiramo, da je načrt nezrel in tehnično pomanjkljiv. V tehničnem pogledu bi padel zakon, ako bi bil po načrtu sklenjen, na nivo tiste nesrečne natredbe, ki je bila izdana pred sedaj veljajočim zakonom. Tudi sedajšni zakon ima še neke tehnične hibe, n. pr., da so kazniva, dejanja po določilih tega zakona v Srbiji pregreški, pri nas pa le prestopki. Saj smo po ustavi pred zakonom vsi državljani enaki! Pa tehnične hibe bi se dale lahko retuširati. Glavna stvar je, ali je sploh umestno izdati tak nov zakon? Če je doslejšni zakon ostal v včlikem neučinkovit, v malem pa daje rnnogo prilike, da se ljudje jeze na policijski duh, ki se razpaša v malem prometu, dočim gre pri velikem premetu vse svojo pot zara-de«, ali bo zakon v smislu načrta boljši, učinkovitejši? To vprašanje bi morda kdo pogojno potrdil, rekoč: Dokler se država ne more še reformirati tako, da dobi dobro upravo, ki bo skrbela enako za blaginjo vseh državljanov z vso vnemo, ki bo vsako korupcijo, bilo kjer koli, s korenika- mi iztrebila, ki bo podpirala zakonodajo, da bodo producenti in konsu-memti enako zadovoljni, toliko časa so pač taki policijski zakoni potrebni. Mi se pa vprašamo: ali kaže p o -b i j a t i draginjo in brezvestno spekulacijo s tako enostranskimi zakonskimi odredbami, ki bodo posegale 1 e v m a 1 i promet in ki prinašajo le take nove ideje, katerim nismo mogli staviti nobene dobre prognoze, ampak se bojimo, da bodo le politične strasti še bolj razvnele? Naj bi se že vsi dobri duhovi države združili v tern, da se na gospodarskem polju pusti politika in da se vsaj tu dela smotreno od vseh strank. Zakonodaja in uprava pa naj bi skrbeli, da se vera v socialno pravično, pravno državo okrepi. Naj bi se vpoštevale besede ruskega filozofa L. P e t r a ž i č k e g a (Motive des Handelns, str. 64): /E k o n o m -s k a nižina in r a z c v i t neke dežele o d visi od značaja milijonov subjektov, ki so v gospodarstvu delavni, od tipa »gospodarjev« , od njihove e n e r ž i j e, njihovega duha podjetnosti, od njihovega razuma, kako sme- lo in samozavestno kujejo in iz v r š u j e j o g o s p o d a r s le e načrte itd. D,a pa se take lastnosti značaja v zgo (lijejo, je treba, da so vse socialne panoge ž iv 1 j e n j a, tudi ekonomične, p r o š i -njene od principa zakoni' t o s t i i n prava.. Vse to naj bi v največji meri vpoštevala država sama, ko izvršuje v uvodu navedena ustavna določiia. Zakonodajalci pa naj dobro pretektajo, ali bo splošnosti kaj pomagano, če se poedincem natovorijo odiozna bremena zelo dvomljive učinkovitosti. Za reformo taksnega zakona. (Konec.) Pobiranje carinskih taks ie popolnoma neupravičeno, ker se na podlagi novega zakona o carinski tarifi pobira poslovna davščina, katere iznos je jako znaten. To dačbi-no moramo smatrati za odškodnino za carinsko poslovanje, dočim carina sama predstavlja fiskalno dajatev. Pri tem položaju je v vzdrževanje carinskih taks prava dvojna obremenitev. Ako bi se carinske takse kljub temu pridržale, se morajo diferencirati po množini ali vrednosti ocarinjenega blaga, da bi se v splošnem ne plačevalo enakih taks za carinjenje vagonske množine in za poštne pošiljke, odnosno male kosovne že- lezniške pošiljke in tako podraže-valo blago ravno detajlistom, Ki naročajo majhne množine plačujejo pa iste takse, kakor za vagonske množine. Sporedne takse v takih primerih presegajo carino samo in blago v nadrobni prodaji izdatno podra-žujejo. Carinske takse so pa tudi, ako se jih diferencira po vrednosti in množini ocarinjenega blaga, neprimerno visoke, ker sc je pri določanju teh taks premalo oziralo na činjenico, da imamo poleg gospodarskih carin, ki naj zaščitijo domačo produkcijo, še celo vrsto fiskalnih carin in to celo na industrijske sirovine, ki jih uvažamo v svrho predelave (n. pr. kokosovo olje, palmovo olje itd.) Posebno je treba naš izvozni promet osvoboditi taksnih obremenitev, ker se naš izvoz vsled jačanja dinarja nahaja v vedno večjih težavah. Povodom tarifne reforme, ki ie stopila v veljavo dne 1. oktobra 1925, se je pridržalo odnosno na novo vpeljalo celo vrsto železniških taks za carinsko odpremljanje, ki znašajo same, na primer pri 10 tonskem vagonu enostavnega blaga, ki ga stranka sama razloži, 200—300 dinarjev. S temi taksami in poslovno dačbino se pri komadnih pošiljatvaH dosežejo višje vsote, kakor znaša carina sama. Najbolj pa ostre taksne bremena občutne kazni, ki se po čl. 46. Zakona o taksah ne morejo in ne smejo zniževati in tudi ne milostno odpuščati. Glavna napaka kazenskih določil obstoji v tem, da se izmera kazni ne ravna po teži prestopka in da.se ne razločuje med prestopki zatajbe ali prikrajšanja in med prestopki, ki se kvalificirajo kot nered. Najboljši dokaz za to nam nudi, na primer točilna taksa. Kdor začne točiti pijače, preden je dobil pravico za točenje, plača isto kazen, kakor jo plača oni, ki ima sicer za točenje pravico, a plača redno (polletno) takso samo za en dan prepozno. Dočim je prvi vsaj poizkusil prikrajšati redno takso, je drugi zakrivil samo nerednosf, za kakoršno ne zasluži tako visoke kazni, kakoršno mu nalaga zakon. Iz tega razloga je neumestno, da se finančni upravi jemlje možnost ozirati se na težo prestopka vsaj v okvirju milosti. Kazenska določila so potrebna temeljite reforrjrie v zmislu moderne finančne zakonodaje. Predvsem je potrebno, da se odpravijo kazni zaradi prepoznega plačila perijodičnih taljis, ki so v sedanji izmeri po svoji krutosti preobčutno sredstvo za uveljavljenje reda. Za prepozna plačila perijodičnih taks bi bili taksni obvezanci zadosti občutno kazpovani, ako bi se jim naložila primerna kazen zavoljo nereda, ki bi pa v nobenem primeru ne smela presegati iznosa 100 Din. Na sedanjo izmero kazni zavoljo nereda bi mogli pristati samo za primer, da bi sc nalagale, če bi taksni obve-zanec kljub opozoritvi ne izpolnil v določenem roku svoje zakonite dolžnosti. S sedanjim zakonom o taksah se je končno povsem predrugači! tudi formalni postopek. Na eni strani se je ukinil urad za odmero pristojbin, ki je odmerjal taRse v komplicira-nejših primerih, v prvi vrsti pri prenosih nepremičnin, na drugi strani pa se je preneslo odločanje o pritožbah izključno na generalno direkcijo posrednih davkov. Posebno druga izprememba prikrajšuje pravice taksnih obvezancev, ki so imeli po določilih prejšnjega zakona za uveljavljenje svojih pravic ria razpolago dvoje insianc, sedaj imajo pa samo eno. Reforma finančne uprave, ki se bo morala brez dvoma izvršiti v smeri decentralizacije sedanjega sistema, je neodložljiva, ker je sedanji položaj pri ogromnem poslovanju s taksami v centrali ne-vzdržljiv. Pri reformi zakona o taksah naj bi sc težnje po decentralizaciji finančne uprave v polnem obse gu vpoštevale in ustvarilo v taksnih zadevah dvoje inšianc. Iz omenjenih činjenic izhaja, da moramo v interesu našega narodnega gospodarstva zahtevati izdatno znižanje obstoječih taksnih bremen, ki po svoji izmeri pregloboko posegajo v gospodarsko , življenje in stremeti za tem, da se taksni zakon v označeni smeri čimpreje temeljito revidira. Sladkor. Sredi februarja je kubanski poljedelski oddelek cenitev sladkorja dvignil za 10 odstotkov. Deževalo je veliko in trsit je uspeval. Vsebina sladkorja v trstu je znašala 31. januarja 10'66%, dočim je znašala leto prej 10'19%. Pač pa se je lani v poznejših dnevih vsled izredno ugodnega vremena sladkorna vsebina dvignila na H‘44%. Glede Evrope so v sredi februarja računih z večjim kulturnim arealom na Angleškem, v Franciji, Rusiji, zlasti pa v Italiji, kjer so diference med tovarnarji in pridelovalci menda poravnane. V začetku marca je znani statistik Mikusch priobčil cenitev evropskega sladkorja. O vsaki državi ima posebne komentarje, zakaj je cenitev v februarju drugačna kakor je bila pa cenitev v decembru. Tako pravi za Srednjo Evropo v splošnem, da deževni čas ni upravičil nad, ki so jih stavili vanj. So pa tudi izjeme. O Jugoslaviji pravi: »Tovarne so z delom že gotove in skupni zaključek izkazuje 63.000 ton surovega pridelka.« Evropski pridelek sladkorja iz pese bi bil po sklepnih računih tale: N tisočih tonah surovega sladkorja: Zaključek Cenitev v Češkoslovaška Avstrija Ogrska Nemčija Gdansk Francija Belgija Nizozemska Poljska Danska Švedska Italija Španija Jugoslavija Rumunija Bolgarija Švica Anglija Finska 1924/25 lebr. 1926 1429 1520 75 78 202 165 1579 1610 29 28 834 770 400 350 322 300 490 570 141 180 135 205 417 160 280 240 142 63 104 123 44 — 7 t 27 65 1 2 6658 494 6436 1080 Rusija Evropa 7152 7516; torej v J ugoslaviji 1925/26. za ca 5 odstotkov več kot 1924/25. Če pa Rusijo izločimo, dobimo za Evropo tri odstotke manj kakor pa v kampanji 1924/1925. Ugodni kubanski pridelek se je začel v začetku marca na svetovnem trgu močneje javljati. Evropski položaj je bil označen po razmeroma velikih vidnih zalogah v posameznih deželah; zlasti velike so bile zaloge na Angleškem, če vpoštevamo, da Anglija ni med prvimi producenti sladkorja. V šestih evropskih državah, ki podajajo vsakomesečne izkaze, je bilo 1. februarja letos 750.000 ton več ! vidnega sladkorja v skladiščih kot la-| ni. Zaloge so znašale 1. februarja 1924 Nemčija Češkoslovaška Francoska Holandska Belgija Anglija Nemčija Češkoslovaška Francoska Holandska Belgija Anglija Nemčija Češkoslovaška Francoska Holandska Belgija Anglija 890.000 ton 501.000 ton 253.000 ton 154.000 ton 117.000 ton 179.000 ton 2,094.000 ton 1925 846.000 694.000 480.000 219.000 228.000 ton ton ton ton ton 148.000 ton ton 2.623.000 1926 1.143.000 ton 900.000 ton 425.000 ton 228.000 ton 205.000 ton 477.000 ton 3,378.000 ton Visoko število Nemčije si razlagamo s tem, da je bil eksport od začetka kampanje le minimalen. Kmalu bo LISTEK. RA ZMOTRIV ANJE 0 RACIONALNEM IZKORIŠČANJU ŽELEZNIH RUD V NAŠI KRALJEVINI. (Nadaljevanje.) V vezi z gornjimi primeri se nam zdi zelo važno, da naglasimo to dejstvo, da -o označene tri države, ki so zaporedoma 1. 1913 producirale 16, 63 in 36 milijonov ton železnih rud, vso to količino uporabile za predelavo v svojih lastnih plavžih, nikakor ipa ne za izvoz, nasprotno pa so primanjkljaj še dobivale iz inozemstva. Zgledu kot primer navedenih najmogočnejših držav so sledile v pogledu racionalnega izkoriščanja svojega prirod-nega bogastva na železnih rudah in premogu kmalu vse ostale kulturne države v Evropi. V popolno ilustracijo, kako blagodejno je vplival napredek železarske industrije na prometne prilike, naj v številkah omenimo razvitek železnic in pa ladje-delstva. Velika Britanija je imela leta 1920 nič manj kakor 38.135 km železnič-nih prog, Nemčija 58.148 km in Zedinjene države ameriške same 426.522 km. Celotna glavnica, ki je investirana v iz- iuijveč napredovale one države, Ivi so gradbi vseh železnic na svetu, pa iznaša horendno vsoto 240 milijard zlatih mark. od katerih odpade 109 milijard na Evropo in 131 milijard na druge dele sveta. O eminentni važnosti železarske industrije v ladjedelstvu tudi govore jasno statistični podatki, ki prikazujejo, da je celokupna prostornina samo trgovskih ladij leta 1922 znašala 2,467.084 brutto-registertom, t. j. okroglo 7,000.000 ni' prostornine. Kakor vsem drugim panogam gospodarskega življenja je pritisnila svetovna vojna svoje obiležje tudi železarski industriji, katera je vsaj za enkrat izgubila enega od najsigumejših odjemalcev, in sicer vojne potrebe; na drugi strani pa so se po izkustvih, katera so se ravno za časa svetovnega meteža v izobilju pridobila, vzdramile tudi one države, ki so pred vojno železarsko industrijo pod-vrgavale drugim gospodarskim dntere)-som ter si postavile za bodočnost kot eno prvih točk svojega gospodarskega programa, utemeljitev samostojne te industrije, oziroma če je prej v nekoliko že obstajala, kolikor mogoče večje prošire-nje in razčlanjenje na principih moderne metalurgije in plavžarske tehnike. Zanimivo pa je pri tem še to dejstvo, da so v tem pravcu v zadnjih letih skoro najbolj navezane na uvoz za metalurgijo železa potrebnih sirovin, t. j. železnih rud in koksa, na dragi strani pa so države, ki razpolagajo z ogromnimi količinami železnih rud, v opravičeni previdnosti in spoznanju eminentne važnosti teh prirodnih zakladov, limitirale za izvoz dovoljeno kvantiteto ali pa udarile \ isoke prohibitivne carine na te tvarine in se omejile samo na izvoz sirovega železa, železnih polfabriluitov in pa gotovih produktov. Skoro neverjetno, toda gola istimi je namreč, da bi bile dandanes racionelno uporabne svetovne zaloge železne rude, ki so preračunane na okroglo 22 milijard ton z devetimi milijardami metalnega železa, izčrpane že v približno 50 letih, če bi še nadalje rastel konsum železa v tem tempu, kakor pa do sedaj. Pravkar omenjeno povojno orientacijo posameznih držav v pogledu razvijanja železarske industrije pa bodo najbolje pojasnili sledeči konkretni slučaji: Celotna svetovna proizvodnja surovega železa je znašala n. pr. leta 1922 50 milijonov ton, torej za 30 milijonov ton manj, kakor pa leta 1913. Nazadovale so v glavnem vse države, katere so pred vojno dominirale, najbolj pa seveda Nemčija, ki je morala po verzejski mi- rovni pegrdbi na železnih rudah begata ter industrializirana okrožja ob Sari in v Alzaciji-Lotaringiji odstopiti Franciji. Slednja je s to pridobitvijo povišala svoje rudno bogastvo za okroglo 10 milijard ton in razumljivo je, da si je ta država spričo velikih ran, ki jih je njej prizadela svetovna vojna s porušenjem industrijsko najbolj razvitih severnih provinc, po možnosti potrudila, da jih čim-prej zaceli, kar je vse blagodejno vplivalo tudi na razvitje železarske industrije, ki je leta 1922 s produkcijo nad 5 milijonov ton že prekoračila predvojno stvonitev. Naravnost, sijajen zgled, kako se z izkoriščanjem vojnih izkustev praktično uvaja industrializacija države, nam nudi Italija. Ta je dosti siromašna na prirodnih sirouinah, ki so potrebne za železarsko industrijo in to na radi, kakor tudi na premogu za koksanje. Nekoliko pomembno ležišče železnih rad se nahaja na otoku Elbi in na južnem obronku Alp v dolini Aosta. V vezi z eksploatacijo teh rudišč, posebno onega na otoku Elbi, zgrajene so bile že pred svetovno vojno visoke peči v Porto Fovraio in pa moderna jeklarna v mestu Terni, ki je posebno za ladjedelnice in vojno industrijo igrala važno vlogo. (Dalje sledi) Pa nastopila Nemčija kot velika kon-kurentinja na sladkornem eksportnem trgu in se bodo zaloge seveda takoj zmanjšale. Češkoslovaška visoka številka se razloži vsled ledu na čeških rokah v januarju; sedaj je številka že čisto druga. Konsum je v Ameriki in na Daljnem vzhodu dober, v Evropi pa ni tak, kakor so pričakovali. — Nemški statistik Licht se z Mikuflchem precej ujema; dočim ceni Mikusch evropski pridelek na 7,516.000 ton. ga ceni Licht na 7,422.000 ton. Zanimivo je, da oba statistika glede ruske produkcije vzdržujeta svojo cenitev, čeprav so se številke drugim zdele zelo dvomljive. Mikusch jo ceni konstantne -na 1,080.000 ton, Licht pa na 1 milijon ton. Zasebno poročilo pravi, da je bilo do konca januarja produciranih v Rusiji že 942.000 ton sladkorja, da je pa delalo tedaj še zmeraj 32 tovarn. Torej bosta imela statistika najbrž prav. Glede novega obdelanega prostora ne beremo še nič. V Franciji, Angliji, Rusiji in — kakor smo že rekli — zlasti v Italiji bo gotovo večji, manjši Pa v Češkoslovaški, Ogrski, Belgiji in v posameznih delih Nemčije. Če bo. Relativno zelo velik bo prirastek na Angleškem, kjer bo na novo začelo delati osem tovarn- Torej se Anglija zelo osamosvaja, čeprav se to na trgu se ne opaža. ) flko piiešJMha*žah vlivaš že na zemlji raj! TW06MAJW C~----------------------'S Trgovina. Motorje in sesalke najnovejših tipov ponuja amerikanska tvrdka. Prospekt in cenik je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. II veren ja. o izvoru za uvoz v Rumunijo. V zinislu rešenja rumunske generalne direkcije carin z dne 10. februarja t. 1. se je preklicala naredba z dne 25. no-, vembra 1925 in v bodoče se pri uvozu blaga v Rumunijo ne bo zahtevalo uve-renje o izvoru blaga. Industrija. Pločevina na Japonskem. V mestu Kobe na Japonskem se je ustanovila družba, ki dela pločevino bolj ceno kakor je pa angleška. Naprave bodo razširili 'in se bodo tuje produkcije skušali Popolnoma otresti. Če bo šlo. Znano je ■umreč, da japonska industrija ni na višku, pa naj se tiče te ali one panoge. Zlasti tekstilna industrija nikakor ne more konkurirati z evropsko, tovarne se opuščajo, brezposelnost raste, socialno vprašanje grozi. Mednarodna pogajanja o železu. Kakor že vemo, so pogajanja o mednarodnem kartelu tračnic imela ta uspeh, da se j« med nemškimi, francoskimi, belgijskimi, luksemburškimi in angleškimi producenti dosegel sporazum o kvoti in so na njeni podlagi znižali svetovno tržno ceno na 6 funtov, za en funt. Nemška in francoska kvota sta si približno enaki. Takoj sedaj po Veliki noči se začnejo nova pogajanja, ki naj končnoveljavno dovedejo do kartela. Najbrž bo pri teh pogajanjih prišlo na razgovor tudi vprašanje mednarodnega železnega kartela, francoskih uvoznih kontingentov in pa saarsko vprašanje. Ko bo kartel tračnic podpisan, bosta pristopili še Češkoslovaška in Poljska, in imeli bomo veliki evropski kartel. Carina. Zvišanje carinskih tarifov v Franciji. Zbornica je včeraj razpravljala o aakon-sk«n načrtu, ki uvaja nekatere izipre-niembe v glavne tarife carinam. Poročevalec Faleoz je naglašal, da je ta zakonski načrt potreben radi zmanjšane vrednosti francoskega franka, ter je priporočal zbornici, naj brez odlašanja odobri načrt, ki določa 30% povišanje carine na vse: blago, razen na papir za časnike, na kavo, kakao, žito, na sladkor in na izmenjalne dele poljedeljskih strojev. Zbomi-Pa je zakonski načrt odobrila s 311 glaso-^ Proti 39. iz naših organizacij. Letošnji redni občni zbor Trgovskega društva Merkur v Ljubljani, ki bo zajed-no proslava 251etuice obstoja društva, se vrši v soboto dne 17. aprila 1926 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru se vrši v istih prostorih takoj Merkurjev jour fi.v, pri katerem sodeluje društveni pevski zbor in salonski orkester. — Odbor. Redni občni zbor mariborskega trgovskega gremija. V soboto zvečer se je vršil v Gaanbri-novi dvorani občni zbor članov tukajšnjega Trgovskega gremija. Ob številni udeležbi trgovstva‘je predsednik gosp. W e d x 1 ©tvoril zbor in imel kratek nagovor. Sledilo je poročilo o delovanju v letu 1925 in blagajniško poročilo, nakar sta preglednika računov ipredlagala, da se izreče dosedanjemu odboru zaupnica s posebno pohvalo gg. predsednika bi tajnika g. Zidanšeka. Tajnik zveze trgovskih gremdjev, g. Mohorič, se občnega zbora radi seje tarifnega odbora ni mogel udeležiti. Njegovo poročilo (glej predzadnji Trgovski list) je bilo prečita-110 in g. Mohoriču izrečena zahvala za njegovo neumorno delovanje. Pri sklepanju o kritju proračuna je bilo določeno, da plača vsak član 75 Din pristojbin za posameanega uslužbenca ali vajenca pa še 20 Din posebej. Maksimalna doklada pa sme znašati le 250 Din. Inkorporacijske pristojbine za posameznega manjšega trgovca bodo znašale 500 Din, za finančno močnejše pa 10(>0 Din; za družbe z o. z. 1500, a za delniške 3000 Din. V kritje proračuna trgovske nadaljevalne šole pa je določena pristojbina 120 Din za vajenca. Za računska preglednika sta bila ponovno izvoljena gg. Franc Kaučič in Anton Poš, nakar je sledila razprava o predlogih, predvsem glede odprave nekaterih praznikov in glede delovnega časa. Osvojeni so bili sledeči predlogi: 1. predlog g. Ma j e r j a glede sprejemanja trgovskih vajencev, ki pravi: »Trgovski vajenci se smejo sprejemati samo po dovršenem 14. letu do vključno dovršenega 18. leta ter samo v času med 1. junijem in 31. oktobrom vsakega leta in morajo imeti zadovoljivo šolsko predizobrazbo, da bodo v stanu d vršiti trgovsko nadaljevalno šolo.< Cas med 1. junijem in 31. oktobrom za sprejem vajencev je treba določiti predvsem radi tega, ker se vajenci po 1. novembru ne morejo več sprejemati v šolo in jim potem ni mogoče absolvi-rati šole tekom učne dobe. 2. Predlog g. Kocbeka glede delovnega časa ob cerkvenih praznikih. Z ozirom na ta predlog bodo trgovine odprte ves dan ob sledečih praznikih: Sv. trije kralji, Svečnica, Sv. Jožef, Oznanenje Marije Device (25. marca), Vnebohod, Peter in Pavel, Vnebovzetje M. D. (15. avgusta) Rojstvo M. D. (8. sept.) in Brezmadežno spočetje (8. dec.), in 3. predlog glede odpiranja in zapiranja trgovin v območju mariborskega gremija. Predlog, ki ga je stavil g. Oset, je bil v celoti sprejet in urejuje delovni čas posameznih strok tako-le: 1. špecerijska stroka od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure; 2. delikatesna stroka od 8. do !413. in od 14. do 20. ure; 3. mlekarne in branjarije: v polet-n e m čas u, t. j. od 1. aprila do 31. oktobra, od 6. do .13. in od 15. do 19. ure; v zimskem času, t. j. od 1. novembra do 31. marca od 7. do 13. in od 15. do 19. ure; 4. vse druge stroke, kot manufakturna, konfekcijska, železminarska, galanterijska, papirna stroka, dalje trgovine z usnjem, čevlji, klobuki itd. od Vi 8. do 12. in od ^ 14. do lA 19. ure. 5. Tobakarne, ki posedujejo obrtni list za kako trgovsko stroko in so člani gremija, se imajo držati določitve delovnega časa pod točko 4. 6. Ob sobotali smejo biti trgovine odprte tudi čez poldne, vendar se mora dati pomožnemu osobju najmanj enourni prosti čas za obedovanje in odpočitek; 7. Ob nedeljah in praznikih smejo biti odprte: delikatesne trgovine od 9. do 12. ure, izvzemši one praznike, ko smeijo biti trgovine odprte ves dan. Po odobritvi navedenih predlogov so bila sprejeta tudi pravila bolniške blagajne samostojnih trgovcev in potrjen izvoljeni odbor. Nato je sledila daljša debata o slučajnostih, katere se je udeležilo več članov. G. F el din je govoril o carinskih kalamitetah, nakar je občni zbor sklenil, da gremij izvede tozadevne ankete, na katerih se bo vse trgovstvo p (drobno informiralo o carinski tarifi in tako onemogočilo številne pogreške na škodo naše trgovine. Ko so bile slučajnosti izčrpane, je predsednik g. Weixl zaključil občni zbor. RAZNO. Dopisi na konzulate. Naš konzulat na Krfu je obvestil ministrstvo inostranih del, da se obračajo nanj čestokrat trgovci in druge stranke za informacije. Vendar so redkokdaj vloge kolekovane. S tem se prijem odgovora samo zavlačuje, ker ga dobijo potoni oblasti, ki imajo iztirjati predpisano takso. Interesenti se zato opozarjajo, da svoje vloge na konzulate predpisno taksirajo (na vlogi kolek v iznosu 5 Din in 30 Din za odgovor). Teritorijalna kompetenca dveh ameriških konzulatov v naši državi. Ameriško poslaništvo je obvestilo naše ministrstvo inostranih del, da je vlada v Vašingto-nu odločila, da porazdeli krajevno kompetenco dveh ameriških konzulatov v Kraljevini SHS na naslednji način: Konzulat v Zagrebu bo kompetenten za sledeče Oblasti: Bihačko, Ljubljansko, Mariborsko, Osiješko, Primorsko-K rajiško (Karlovec), Splitsko, Travniško, Vrl) k o (Banjaluka) in Zagrebško. Vse druge oblasti pripadajo pod nad težnost Beograjskega konzulata. Ali smejo državni avtomobili pomagati ob požarih. Z odtokom številka 5923 od 11. marca t. 1. razglaša ministrstvo pošte in telegrafa to-le: Na vprašanje neke direkcije, ali se smejo dajati poštni avtomobili na brezplačno razpolago gasilcem, policiji, vojski in drugim obla-stvom, kadar nastane požar v državnih ali zasebnih zgradbah v bližini avtomobilske garaže, je strokovni p. t. svet odit čil, da še sinejo ob požarih dajati poštni avtomobili na brezplačno razpolago gasilcem in državnim oblastvom, če zaradi tega ne trpi redni promei poštnih avtomobilov. Nova ruinunski vlada in njena zunanja politika. Zunanji minister Mitilineu je izjavil, da se bo nova vlada kar se zunanje politike tiče, držala smernice prejšnjih vlad. Dodal je, da bo napram ZSSR vodil politiko sporazuma, a da ne bo dopustil razpravljanja o meji med obema državama. Mitilineu je tudi izjavil, da se bo držal programa Male antante; rekel je tudi, da vladajo med Rumunijo in Italijo prisrčni odnošaji. Inozemski kapital v Bolgariji. V letu 1924 je bilo v Bolgariji v produkciji in trgovini angažirano nad 136 milijonov levov inozemskega kapitala. Prvo mesto zavzema švicarski kapital pri proizvajanju električne energije z 42 milijonov levov, sledi mu francoski kapital, ki je skupno z belgijskim v iznosu 26.5 milijonov levoV naložen v raznih bankah; holandski 20 milijonov levov. Izvoz tobaka, trgovina s stroji za manipulacijo tobaka. Italijanskega kapitala jev Bolgariji 14.4 milijonov levov, nemškega nad 9 milijonov, angleškega 8.3 milijonov. Sledijo po vrsti: Švedska z 3.6, Belgija sama 1.4; Francija sama 1.1'; Avstrija 1.7; Ma-djarska 1 milijon levov. Svetovni zračni promet. Omrežje svetovnega zračnega prometa znaša okoli 57.000 kilometrov; 19.000 km, torej tretjino, opravlja nemška družba Junkers. Evropa dma 30.255 zračnih kilometrov, Amerika 8506, Afrika 7230, Azija 5882, Avstralija 5668. V Evropi je 63 stalnih prometnih črt, v Ameriki samo 13, v Avstraliji 4, Afriki 7 (2 sta poskusni), Aziji 11 (3 so poskusne). Na j večjo udeležbo v zračnem prometu imajo nemške družbe in nemška letala. Od 11 azijskih črt obratujejo Jenkerjevi aeroplani na sedmih, štiri pa Junkerjeva družba sploh sama oskrbuje; v Ameriki prometujejo Juri-kerjevi in Dornierovi aeroplani na osmih črtah od 13. Avstralija in Afrika sta pa Nemcem popolnoma zaprti. V Evropi je največ Junkerjevih letal, nato Dornierovih in nato. Fokkerjevih. Pri rednem prometu se pripetijo nezgode le prav poredkoma; v vsem lanskem letu je bil en popotnik do smrti ranjen, eden težko, pel pa lahko. Mislimo, da je to število relativno manjše kakor pa število nesreč na železnicah. Nemiške letavne družbe so se po več mesecev trajajoiSh pogajanjih združile 6. januarja letos v novo družbo, od nas že omenjeno »Deutsche Lufthansa A. G.« Pogajanja glede zračnega prometa, ki se vršijo med Francozi in Nemci, so ostala doslej brez uspeha. Francozi zahtevajo, da smejo letati s svojimi aeroplani čez nemško ozemlje; v zameno za to pa hočejo doseči Nemci odstranitev vseh omejitev glede gradbe močnih letavnih motorjev in drugih ovir, ki jih določajo mirovne pogodbe v Versailles. Ker je končni sporazum v obojestranskem interesu, se bo tudi dosegel. Kemija in tehnika v boju proti muham in mrčesu. Ugonobitev škodljivega mrčesa ima samo tedaj popoln uspeh, če so sredstva povsem priprosta, obče dostopna, ljudem in domačim živalim neškodljiva ter pred vsem popolnoma sigurno učinkovita. Moderna kemija se trudi tudi v tem slučaju priskočiti trpečemu človeštvu na pomoč. Potom znanstvenih poskusov se je posrečilo najti kemično sestavino, ki v presenetljivi naglici ugonobi sleherno mrčes, bodi si muhe, mravlje, bolhe ali kakoršnikoli neprijetno golazen v stanovanjih, hlevih in drugih prostorih. Znano je, da so muhe najnevarnejši uaznašalci bakcilov raznih boleznij, torej umevno, da se ravno proti temu mrčesu vporabljajo najrazličnejši načini ugonobitve; pa vse do sedaj znane muliolovske naprave so se izkazale pomanjkljive; nekoliko sicer to ali ono sredstvo zaleže, ali povolj-nega uspeha ni opaziti pri nobenem. Koliko si n. pr. Angleška prizadeva uničiti takozvano »Tsetse-muhof v svojih kolonijah; cele znanstvene ekspedicije se odpravljajo tja, da pridejo temu neizmerno škodljivemu mrčesu do živega. Muha pa ni samo človeškemu zdravju nevarna, tudi domača žival mnogo trpi po krilatih krvosesih, ki raznašajo in širijo kužne živinjske bolezni. Mrčesna nadloga povzroča pri živini pojemanje mleka in zelo zastop rasti. Muhe po hlevih torej prav občutno kvarijo živinjsko gospodarstvo. Od naših ptic pa se ko-nečno tudi čudežev ne more zahtevati, saj itak pokončujejo nepregledne množine mrčesa. Muhe se namreč razplodi-jo s čudovito naglico; v petih mesecih se razmnožijo na osem generacij, tako da šteje zarod v tem času samo od ene dvojice več bilijonov muh. Pod takimi okol-nostnii seveda odpovejo vsa do sedaj znana sredstva v boju proti nadležnemu in nevarnemu mrčesu. Hleve in hrame prepojiti s plini, bi bilo prav učinkovito; ali stvar je precej komplicirana, ter stane precej drago. Od najnovejšega izuma si obetajo v tem oziru popoln preobrat. Biologično-kemične snovi, človeškemu in živalskemu (seveda večjih domačih živalij) popolnoma neškodljive, se v doti Snem prostoru na priprost način razpršijo in v najkrajšem Času je vsa mrčes popolnoma uničena. Če se ta preparat porabi v hlevu, kjer kar mrgoli od muh, popadajo v desetih minutah vse z razgnanim telesom na tla. Živina lahko med proceduro ostane pri stajah. Če se čiščenje nekolikokrat ponovi, je hlev kmalu popolnoma prost mrčesne nadloge; znatna pridobitev na mleku in oči-vidni napredek v mesni reji sta uspeh, ki je znanstveno in praktično dokazan. Razmeroma je to sredstvo prav po ceni, ter po doseženem uspehu kmalu poplačano. Nevarnim termitam v tropičnlh krajih dosedaj ni bilo mogoče priti do živega, pa ta nova kemična snov poseže tudi tam radikalno v obrambo trpečega človeštva. Učinkovitost opisanega sredstva pa ni omejena samo na muhe vseh vrst, uničuje tudi vse druge neprijetne sostanovalce človeških in živalskih hramov, naj si bodo to mravlje, ščurki, stenice itd. Ko se udomači tudi pri nas ta sijajen uspeh znanstvenega napredka, se bodemo gotovo zaničljivo ozrli na sedanja jako nepopolna sredstva proti mrčesni nadlogi; o s obit o takim krajem bo odleglo, ki posebno trpe v tem oziru; pri nas bi 'bile to pokrajine, okužene z nevarno mušico >anofeles<. — (K. Tie-feugruiber). jajce 1 Din. — (-ene špecerijskemu blagu v Ljubljani. (1. aprila). 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 48 do 56, Rio 40 do 48, pražene kave 1. 90 do 100; II. 72 do 76, IIi. 52 do 60, kristalnega belega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 1. 12, II. 9 do 10, 1 lig -testenin T. 12, II. 9. — Mlcvski izdelki na trgu v Ljubljani (1. aprila). 1 kg moke št. O 5.75, št. 1 5.25, št. 3 4.50, št. 5 3.75, st. 6 3; 1 kg kaše 6 do7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 15, otrobov' 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 1 do 4.50, pšeničnega 6.50, ajdove moke I. 6, ržene moke 5 Din. DOBAVA, PRODAJA, Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8, aprila t. 1. ponudbe za dobavo kovinskih odlitkov; do 10. aprila t. 1. za dobavo raznega mehkega lesa; do 13. aprila t. 1. pa z,a dobavo 2000 smolnatih hakelj. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe za dobavo žebljev za tračnice. Direkcija Srpske slo-bodne cone v Solunu sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe glede oddaje del za osiguranje obale v Solunu. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne ■>. maja t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca 23.317.25 kg odlitkov iz navadne sive litine. — Dne 7. maja t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 50.000 škatelj mesnih (golaž) konzerv, 8. maja t. I. pa glede dobave 20.000 kg testenin, 20.000 kilogramov belega fižola in 20.000 kg riža. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovini:, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri Državnem rudniku v Perniku se bo vršila v kratkem ufertalna licitacija glede dobave večjih količin hrastovega in drugega lesa za rudnik. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe direktno omenjenemu rudniku. Prodaja. Dne 19. aprila t. 1. se bo višita pri inteudanturi Vardarske divizijske oblasti v Skoplju oiertalna Licitacija glede prodaje 17.595 kg odpadkov od Žakljev, papirja itd. Predmetni oglas e natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v -pisarni Zbornice za trgovino, oibrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Tržne cene za meso v Ljubljani (1. aprila). Govedina: v mesnicah po mestu 16 do 19 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, 11. 15, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. 20, II. 17, jeter 25 do 30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25 do 27.50, II. 20 do 22.50, pljuč 10, jeter 15 do 20, slanine trebušne 19, slanine ribe in sala 20, slanine mešane 20, slanine na debelo 20, masti 25 do 27.50, šunke (gnjati) 35, prekajenega mesa L 32, II. 29.30. Drobnica: 1 kg koštrunove-ga mesa 14 do 15, kozličevine 25. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecinskih 'K), hrenovk 35, posebnih 35, svežih kranjskih 30 do 40, pol prekajenih kranjskih 32 do 25, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30. Perutnina: 1 kokoš 30 do 40, petelin 30 do 40, raca 20 do 25, nepitana gos 70, domač zn j ec, manjši 10 do 15, večji 18 do 20. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50, 1 kg surovega masla 40 do 45, čajnega masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10, eno Ljubljanska borza. Sreda, 7. aprila 1926. Vrednote: Investicijsko, posojilo i* leta 1921 d en. 75, bi. 76.50; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 289, bi. 293; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, tol. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 190; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, za-klj. 102; PTva hrvatska štedionica, Zagreb den. 868, bi. 874; Sta venska banka <1. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. i. ind., Ljubljana den. 165, lalanterfb! fenins, nogavice, sukanec, vezenina, gumba modna biserne In druga, jgalloe, nahrbtnike, nože, jedilna orodje, škarje itd. se dobi mej« j? ugodneje pri KJE SE KUPI?« La pri tvrdki Ljubljana Mn Mtoatngs spomenika ob aodl MaJfcoiJU iivclal »troj trn rodbinsko ail % rabo, rretOTno xnnnih mamk r ttfUmner - Adler - PhonLt. 3lMm Meaineza« dele *• biroje in lat«, Igis« olje. Jermena, pnevmatik«. Pocik « Teženja a« ilroj brezmočen I — VeŠiaina faraudjal Na veliko i Na male I v Ljubljani piiporoCn Ipecerif siko blago ramnovrstno 20cunje moko ln AeSelne pridelke roanovrstno rudninsko vod« Kastna pražarna za kavo ln mlin za di-lave k električnim / obratom. e—«»■ NA niPOVAOOl ^ tovarna ^ Tinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Is roiikal «b vodi. Na maiol ZAHTEVAJTE PONUDBO! Zaloga sveže pražene Ra ve, mletih dišav In rudninske vode. Totna ln solidna postrežba 1 Zahtevajte cenike! fisarrus: Ljubljana, Dunajska testa it. 1a, II, nadstropje. fN Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS. Ljubljana. - Za Trgovsko-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdela in Uoharia: A SEVER, Ljubljana.