"»■»tli ♦ 1 Mit Let 3 XIVm štev« 6 Ljubljana,'sobota 7« Januarja 1933 Cena Dim 2.- UpravnLštvd: Ljubljana Knafljeva ulica 5 --Telefon št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova al. 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 - Telefon št 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180, VVien št 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 312&. Maribor, Gosposka uhca 11. Telefon št 2440 Celje Koccnova 8 Tel, it. 190. Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Solni fanatizem Zločin, ki se je v četrtek izvršil v sofijski bolnici, ko je bolniška strežnica s tremi streli umorila zaupanega ji ranjenca, je tudi spričo redno se ponavljajočih umorov in pokoljev med makedonstvu-juščimi vendar nekaj tako nenavadnega, da si normalen človek ne more več predstavljati, kaj neki žene nesrečno bratovščino do takih nečloveških dejanj. Politični umori so v Bolgariji nekaj tako običajnega, da se nam niti nedavno streljanje pred samo vladarjevo palačo v tre nutku vladine ostavke ni zdelo kakšna posebna senzacija Statistika iztrebljeva-nja med protogerovci in mihajlovci pravi, da pade zadnja leta povprečno vsake tri dni po eden izmed članov tajne organizacije VMRO obeh mrzečih se frakcij. Evropska javnost je doživela že primere, da se je od nasprotne skupine na smrt obsojeni leta in leta skrival izven Bolgarije, toda končno ga je le doletela osveta zarotnikov in v temi sklenjena sodba je našla svojo žrtev in svojega izvršitelja. Na srečo za Bolgare obračunava organizacija med seboj zadnje čase na svojih lastnih tleh, tako da se v inozemskem časopisju pojavi samo prva vest o umoru, naslednji dan pa se v današnjem burnem teku življenja nihče več ne spomni včerajšnjega zločina. Procesi, ki so sledili takim umorom, kadar so bili za-grešeni v inozemstvu, so tedne in tedne držali v pozornosti javno mnenje, za sodbe v sami Bolgariji pa se svet seveda ne zanima. Ako se spomnimo dejstva, da make-donstvujušči več ne vpadajo na naše ozemlje, odkar imajo toliko krvavega posla med seboj, bi nam bilo to stanje nekako ugodno zaradi ljubega miru, ki so ga nam kršili slični napadi, zaradi ogromnih stroškov, ki odpadejo, odkar jih ni več, in zaradi nade, da bodo fanatiki končno le sami sebe uničili ter s tem likvidirali svoj kruti pokret. Vendar pa vidltmo, da vsak poboj izzove novo krvo-preiitje in da se jo bolezen že tako globoko zajedla v bolgarski narod, da se vedno rade volje najdejo med njimi nove žrtve in novi krvniki. Kot slovanskega soseda Bolgarov nas mora to klanje boleti iz dveh razlogov. Prvič se tu po nepotrebnem tratijo človeška življenja in zapada sosedni narod v nekulturno stanje večnih zločinov, drugič pa pada črna senca teh organiziranih umorov deloma tudi na nas. Znano je, kako pičlo je zemljepisno znanje na zapadu, ki večno zamenjava celo Češkoslovaško in Jugoslavijo, ko pa čita zapad o neprestanih zločinih, ima samo megleno predstavo Balkana, kjer se vrše ti poboji, in je vedno pripravljen, da jih natovarja vsem balkanskim Slovanom. Tudi beseda make-doristvujušči spravlja površne poznavalce političnih prilik v jugovzhodni Evropi v zmoto, da gre za dogodke na našem ozemlju, ker je marsikomu kljub vsemu le znano, da spada velik del Macedonije pod oblast naše kraljevine. Nizozemski novinar A. Den Doolard, ki je proučeval VMRO na licu mesta in se je v ta namen polne štiri mesece gibal med člani organizacije, je po svojem po-vratku izdal obširno delo o svojih opažanjih in dognanjih. Kar je v njegovih poročilih najžalostnejše, jo okoliščina, da je današnja podraščajoča bolgarska mladina tako prepojena z morilskim duhom organizacije, da se že srednješolci višjih razredov prav resno pripravljajo na bodočo kariero nacionalističnih razbojnikov. Nizozemec je to bolestno težnjo dognal pri onih dijakih, ki izhajajo iz inteligenčnih in meščanskih slojev, medtem ko se zemljoradniško orientirana mladež nikakor ne ogreva za te vrste bandit-stva. Na srečo je slednja v večini, vendar pa to dejstvo še ne nudi nikakih izgledov, da bodo sedanji morilci ostali brez pomladka. Iz opažanja nizozemskega novinarja da gredo za VMRO mladeniči iz krogov intelektualcev in meščanstva, se tedaj z zanesljivostjo izvaja zaključek, da na Bolgarskem še vedno deluje zločesto Ferdinandovo seme, ki je pokvarilo poldrugo pokolenje bolgarskih intelktual-cev in jih vrglo na pogubno pot brezplodnega pobijanja. Bolgarsko meščanstvo je napolnjeno s šovinističnim fanatizmom ter z znano trmoglavostjo tega naroda slepo drvi od poraza do poraza. Duh Koburžana je temeljito opravil svoje razdiralno delo. Njegova toliko slavlje-na politična nadarjenost je odrekla na ceLi črti in od vsega njegovega dela je ostal na Bolgarskem samo nepomirljivi fanatizem, ki zavzema vedno bolj patološke oblike. Zdi se, da se bo bolgarski narod izkopal iz tega krvavega močvirja le tedaj, kadar prevladajo med njim zdrave smernice Stambolijskega, ki je bil proti koburški kamarili povzdignil na vlado zdravega bolgarskega kmeta in usmeril njegovo pot v pravec sloge in sporazuma z Jugoslavijo. Po kratki zarji je bil pokret zadušen v potokih krvi in po tej krvi še vedno brodi sedaj odločujoča kasta v Bolgariji. Smrt lastnika nemške tvornice lokomotiv Berlin, 6. jan. AA. Ernst v. Bo rs«, solastnik velike tovarne lokomotiv, je umrl, sta»r 63 let Hitler pr! Papenu Snubljenje Hitlerja za nacionalno koncentracijo — Zakulisne spletke proti generalu Schleicherju Berlin, 6. jan. d. Za kulisami notranje politike se odigravajo d-ogodki, lit bodo bržkone zapustili v javnosti neugoden vtis. Včeraj je objavila »Die Tagiliche Rundschau« vest, da se je Adolf Hatie-r sestal v Kdlmi s prejšnjim državnim kaocdarjem Papenom, s katerim ie imej poMko je komentirala ta sestanek. Kakor znano, ima »Tagiiche Rundschau« tesne zveze z državnim kancelarjem Schleicheriem, Tako trdi, da sta Hitler in Papen zaradi svojih dobrih odnošajev z državnim predsednikom in njegovim sinem pregovorila Ilfalgenburjia, naj opusti svoj« dosedanje pomisleke glede Hitlerja In ga vendarle imenoval za državnega kance$ar?a. »Tagiiche Rundischau« očita zaradi tega Papenu, da izrablja svoje dobre odnošaje z državnim predsednikom za pripravljanje svojega povratka v aktivno politiko. V tem pogledu je odločilnega pomena tudi nezaupanje gotovih gospodarskih krogov in politikov iz okolice Hugenbe-rga, ki zasledujejo s skrbijo Schleicher jeva prizadevanja za dosego socialnega sporazuma. Kakor vse kaže, tvori želja, da naj bi Hindenburg pustil državnega koncelarja ScMeicheria pasti, ono podlago, na kateri sta se znašla Papen in Hitler. V političnih krogih smatrajo to objavo kot Schleicherjev udarec, čegar dalekosež-nosti se danes še ne more presoditi. Znano je, da se v Berlinu mudi Gregor Stras-ser, in čeprav so včeraj zatrjevali. da se s Scbleicherjem še ni sestal, se na drugi strani vzdržujejo vesti, da sta imela Schlei-cher in Strasser že v torek zvečer razgovor. Najmanj je gotovo, da je Gregor Strasser sporočil državnemu kancelarju svojo pripravljenost za sestanek. Razen tega je tudi treba upoštevati, da je bil znani hitlerje-vski voditelj stotnik Rohm pred nekaj dnevi pri Schleicherju. V Kolnu se je sestal Adolf Hitser s Papenom v hiši tamošniega bančnika Kurta barona Schroderja, h kateremu je prišel z več drugimi narodnimi socialisti, ki doslej niso spadali v njegovo najožjo družbo. Iz vseh navedenih podrobnosti sc more sklepati, da se ie Hitler v svoji negotovosti o nadaljnjem razvoju političnega položaja zatekel sedaj k Papenu, katerega je več mesecev pobiial na najbolj radi'kavatl. Razne kombinacije Vest o sestantkiu biivšega državnega kan-celarja Papena s Hitferjem, potrjuje ofi-cielno tudi narodno-socialistična korenspon-denca. Vsekakor Hitlerju ne bo posebno lahko pregovoriti svoje pristaše, zlasti one, ki so pod vplivom Gregorja Strasserja. za zbliža«>je s Papenom, ki ga je prej pobijal na vse možne načine. Kljub temu je zbudil sestanek Papena s HitSerjem v političnih krogih velhko pozornost Znano je, da se je državni predsednik le nerad ločrl od Papena in da se je njegov sin polkovnik Hin-denburg v zadnji vladni krizi zelo odituji od Sch'e'cherja, $ katerim je bil prej velik prijateil V zvezi s tem se kljub Papenovi izijavi. da njegov razgovor s Hitlerjem ni bil naperjen proti obstoju Schiercherjeve vlade, ponovno imenuje ime generala Stulpnagla, ki je eden najhujših nasprotnikov generala Sctoleicherja in ie izstopil iz aktivne vojaške službe onega d*i#, ko Schleicher ni rapolnS! njegove žeMe, da bi postal šef vrhovnega štaba, ter je dosegel imenovanje generala Hammersteina namesto njega. 2e- v zadnji vladni krizi se je general Stulpnage! pogosto imenoval kot bodoči vojni minister. Sporedno s to kombinacijo se je pojavila budi trditev, da ima postati sedanji državni notranji minister ter komisarski pruski notranji minister dr. Bracht kancelar nove vtede nacionalne koncentracije. »Vossische Ze>tun«« poroča, da sta organizirala sestanek med bivšim državnim kancelarjem Papenom in Adolfom Hitlerjem člana »Herrenkluba« Gleissen in bivši major Pabst. Namen sestanka naj bi bila obnova harzburSke fronte in sodelovanje narodne socialistične stranke z organizacijo »Stahlhelma«. Papen bo v ponedeljek o tem sesrtanlkiu poročal državnemu kancelar-jiu gene raki Schleicherju. »Deutsche AMgemeine Zeihsng« poroča, da bo prišlo tudi do sestanka ScMeicherja m Hitlerja. Stališče narodnih socialistov glede na sklicanje državnega zbora, dokazuje, da tudi v njihovih krogih ni nobenega razipoloženia za popoln prelom odnošajev z državno vlado. Kakor vse kaže, tudi na vladni strani še niso opustili namena, da bi z novimi razgovori z voditelji narodne socialistične stranke dosegli vsaj njeno to-leriranje vladne politike. Kakor poroča list »JAtlantique« v smeri proti Havreu. Ker je morje precej nemirno, ne napravijo več ko dva do tri vozle na uro. Zaradi tega pričakujejo, da bo »Atlantiquec prispel v Havre šele jutri dopoldne. Transport spremlja tudi kapitan >Atlantique«. Le Havre, 6. januarja AA. Družba »Ctiar-geurs Reunis« je dobila vest, da je »Atlan-tique« plul davi ob 9. kakih 70 milj daleč od Havrea. Reševalna služba sporoča, da je pričakovati prihod ladje v teku noči, vendar pa ne bo mogla priti v luko pred jutrom. Cherbourg, 6. januarja AA. Vlačilec »Ra-mier« se je vrnil v Cherbourg. Častnik, ki ga je vodil, je povedal, da je bil poveljnik j>Atlantique< Schoofs silno potrt, ko je videl, kaj je ostalo od njegove lepe ladje, iz katere so Se vedno švigali plameni. Pristajanje jRamiera« h gorečemu velepamikn je bilo zelo težavno in nevarno. Pri tem se je zgodila tudi nesreča. Na enega izmed rešenih častnikov je s parnika priletel kos železa in mu zdrobil obe nogi. Vlačilci, ki vlečejo parnik v Havre, se morajo boriti z močnim protitokom in se od davi od 8. ure niso mogli premakniti naprej. Pariz, 6. januarja g. Sloviti strokovnjak za gradnjo ladij polkovnik Ponderouix je izjavil, da izvirajo po njegovem mnenju številne požarne katastrofe na francoskih, angleških in drugih velikih parnlkih od tod, ker se na njdh vedno bolj nameščajo razna električne naprave, kakor n. pr. dvigala, sesalke za prah itd. Razen tega je za širjenje požara zelo prikladen lakiran les ▼ luksuznih kabinah, ki se pri sostik ". takoj vname in z veliko naglico zgoreva. V bodoče bo treba opustiti na luksuznih pa mikih tudi gradnjo monumentalnih stopnišč, ki postanejo ob izbruhu požara nekakšni dimniki, po katerih se ognjeni zublii širijo s silno naglico iz trupa do vrha ladje. Minister za trgovinsko mornarico Meyer je na povratku iz Cherbourga izjavil, da bo preiskava o nesreči veleparnika »Atlanti-que< težavna. Minister je trdno prepričan, da je popolnoma izključena domneva, da bi bdi postal »Atla.itique« žrtev zločinske roke. Dopoldne ob 10. so se ministri in državni podtajniki sestali v kabinetu zunanjega ministrstvu k oeji, ki ji je predsedoval Paul Boncour. Predsednik vlade je poročal o tekočih poslih v zunanji politiki, minister za trgovinsko mornarico Leon Meyer pa j« poročal o svojem potovanju v Cherbourg ia o ognju na »Atlanftique«. Poročal je tudi o pripravah za preiskavo, ki se bo vršila zelo strogo, in o stanju ranjencev ter o delih, ki se vrše, da se prioeaje parnik nazaj v luko. Eksplozija na podmornici Pariz, 6. januarja d. Na zgornjem krovu francoske podmornice »Fresnelc, ki leži t toulonski ladjedelnici v popravilu, se je pripetila včeraj popoldne eksplozija, ki je porušila ves gornji krov. Vzroki eksplozije še niso znani. K sreči nI bilo nobenih človeških žrtev. Minister Pucelj o socialnih vprašanjih Napeti je treba vse sile, da se najde izhod iz krize - Vrniti se mora vera v delo in lastno moc Za^nii trenutki Coolidgea Newyork, 6. Jan g. Bivši predsednik Cool dge je odJel včeraj dopoldne kakor običajno v svoj u^ad. kjer pa »e ni počutil nosebno dobro Zato je odšel domov v spalnico da bi se nekoliko spočil. Njegov tajnik, ki ga je iz urada sp-emljal domov, je kmalu zapustil ."»palnico, ker je vse kazalo, da mu je skoraj popolnoma odleglo. Kmalu ^ato ga je našla žena v spalnici brez življenja. Sprva je mislila na lahko omedlevico in je pustila takoj pozvati zdravnika, ki na je mogel ugotoviti samo, da ga je zadel-i srčna kap. Po njegovi izjavi je predsednik izdihnil približno Četrt ure prej, preden ga je našla njegova žena. Smrt bivšega predsednika Coolidgea ic ia-zvala po vsej Ameriki splošno =oža1je. Vse zastave so razobešene na pol droga. Odrejeno je bilo 30.dncvno žalovanje po vsej državi. Predsednik Hoover je prejel že nešteto sožalnih brzojavk, med prvimi sta bili sožalnici predsednika francoske republike Lebritni m pred^nika franc>ske vlade Paula Bownconrja. Pokojne*-' Coolidgea bodo pokonali jutri ob 15. v Plvmotrihu Potres na Grškem Atene, 6. jan. V Tesali ji so snoči ob j 19.40 in 21.10 občutili dva močna potresna sunka. Po^bno prvi je bil hud in je trajal 5 sekund. ni Beograd, 6. januarja. »Pravda« objavlja izjavo m.niatra za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja o perečih problemih njegovega resora. V uvodu govori minister g. Pucelj o bevs-poselnoeta v naši državi m naglasi, da se tudii pri nas pojavila ta problem, čeprav v drugačni obliki kakor v drugih industrijskih državah. Tujci, ki prihajajo k nam, priznavajo to veliko razliko, ki govori le v prilog naši bogati agrarni državi, kjer je na vse zadnje če ne že dovolj dela, v9aj dovolj kruha za vse. Pred par dnevi me je posetil odličen nemški publicist, nadaljuje minister g. Pucelj, ki mi je pripovedoval, da je v Nemčiji 30.000 lačnih m-teligentov, ki nimajo ne zaslužka ne kruha, ki pa niso všteti v statistiki brezposelnih delavcev. Perspektive v takih državah 90 mnogo slabše, kakor pri na«. Ne mislim s tem tešiti naše javnosti, moram pa priznati, da smo tudi sami mnogo krivi, da smo prišli v tak položaj. Veliko je krivo nazadovanje morale. Vsak posameznik stremi, da bi obogatel tako rekoč oez noč. i Energija do dela popušča, kar je glavni vzrok nezadovoljstva in odtod tudi izvira velilk del siromaštva. Napačno je pričakovati omiljen je krize in boljših časov samo od naredb, zakonov in predpisov vlade. Vsak posameznik mora napeti vse sik in 9 podvojeno delavnostjo iskati izhoda. Vrniti se mora vera v delo in v lastno moč. Krize se v zgodoviai človeštva periodično pojavljajo ji »o se jim morali ljudje vedno prilagoditi To je potrebno tem bolj dandanes, ko je od krize prizadet ves svet Trebe se bo privaditi n« to. da se bomo zadovoljili z manjšim zaslužkom. Ko sem se nedavno mudil v Sloveniji, sem nalete* v revirjih TPD na lep zgled.^ De-lavc. sami so pristali na znižanje plač, da bi tako omogočili zaposlitev svoj&h brezposelnih tovarišev Stremeti moramo w tem, da izboljšamo kakovost našega izvoznega Naga, ka>ti 8 povečanjem izvoza se bo znatno omn&ia kriza pri nas. Mnogo se je M tem polju že storilo. . , . , Kar se tiče števila brezposelnih, je težko navesti točne številke, ker nimamo popolne statistik«. Po podatkih borz dela m banskih uprav )e v nasi državi nad 200.000 strokovno kvalificiranih delavcev. Temu številu je treba dodati še sezonske delavce m druge siromake, ka fcvejz rakejv usta. Teh ljudi bo skupno okrog 500.000 V svojki nadaljnjih izvajanjih navaja minister g. Puoelj ukrepe, ki jib je |zd«£ vleda za omiljene bede m podpiranje brezposelnih. Ob konpu svoje izjave s« je dotaknil minister g. Pucelj tudi stanovanjskega problema, o katerem izjavlja: Vprašanje najemnin je v nekaterih Krajih zares zelo težko, pri vsem tem pa prevladuje mnenje, da ni mogoče rešiti stanovanjskega problema z enotnim zakonom za vso državo, ker stanovanjske razmere niso povsod enake. Zato bo prepi^čeno banskim upravam, da na svojem področju s posebnim« uredbami rešijo to vprašanj« ta-ko, kako bo najbolj odgovarjalo lokalnim razmeram. Med tem so se ž« vršila pogajanja med obema nasprotnima taboroma in je bilo obema frontama priporočeno, naj upoštevata okoliščine sedanjega časa. O splošnih zdravstvenih razmerah je gospod minister izjavil, da je stanje zadovoljivo. Epidemij ni, sanacija malaričnih pokrajin napreduje. Higienski zavodi vrše svoje naloge požrtvovalno. Obstojala je bojazen, da se bodo pojavile, kužne bolez-v poplavljenih pokrajinah. S pravočas- nimi ukrepi se je tudi to preprečilo. Skrb pa povzroča tuberkuloza po mestih. Ta bo treba zastaviti vse sile, da s« ta nevarna bolezen za tre. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bil v to svrho osnovan poseben oddelek pod naslovom »Inšpektorat za tuberkulozo«, ki bo vodil vso borbo proti tej nevarni sovražnici ljudskega zdravja. Tudi glede bolnic bo tTeba nekaj ukreniti, ker se v zadnjem času m nože pritožbe, da obstoječe bolnice ne zadoščajo več potrebam. Seveda je to v tesni zvezi s finančnim položajem in sedanja splošna gospodarska kriza v veliki meri ovira izvajanje velikopoteznih načrtov. Kljub temu se je tudi na tem polju mnogo storilo in so tudi za tekoče leto v načrtu povečave obstoječih in ustanovitve novih bolnic. S skromnimi sredstvi, s katerim, razpolaga ministrstvo za socialno politiko se je tudi ž« doslej storilo vse, k-r je bilo mogoče. Božič v Beograda Beograd, 6. jan. p. Danes je prvi dan pravoslavnih bož'čnih praznikov, tako zva-ni badnjak, ki se proslavlja v vseh pravoslavnih krogih po stari tradiciji. To tradicijo čuva zlasti tudi dvor, kjer se po starem običaju vrši predaja badnjaka. Tudi letos so vojaki in oficirji v svečanem sprevodu prepeljali badnjak na dvor, kjer ga je osebno prevzel Nj. Vel. kralj s prestolonaslednikom Petrom. Božično razpoloženje je povzdignila še okolnost, da je bai danes začelo snežiti in je bil do večera žo ves Beograd v pravi zimski in božični sliki Napredovanja v prosvetni službi Beograd, 6. januarja. »Službene Novine« objavljajo več ukazov o napredovanju profesorjev in učiteljev. Med drugimi so napredovali v višjo skupino univ. p.-ofesorji ljubljanske univerze dr. Milko K«js, dr. Andrej Snoj. Alojzij Horvat in dr. Mario Rebek. nadalje učitelji (-ce) Pavla Onič v Krškem, Fran Vandramin v Laporju, Alojzij Urbančič v Ljubljani. Ivan Loher v Krstarici, Ignac Kafol v Vitanju, Marko Marinič pri Sv. Marku. Alojzij Recelj v Ljubljani in Ljudevit Sijanec v Radvanju. Reorganizacija francoske obrambe Pariz, 5 jan s. Kakor poroča »Matin«, sta bila vojni minister in veliki generalni štab z zakoni in posebnim odredbami predsednika republike pooblaščena, da ustvarita za trdnjavske naprave ob vzhodni meji nove formacije pehotne artilierije in pionirjev, kakor tudi ojačenja za pehoto in polj-ko artiljenjo, ki bodo trajno nastanjene v trdnjavskih napravah ter se bodo po potrebi uporabile za obrambo lastnih odsekov na fronti. Razen tega bodo oddelki za zračno obrambo pomnoženi od štirih na šest. Na irancosko-nemški meji bo imela ta reorganizacija za posledico obsežne izpremembe v posadkah posameznih formacij. Ojafenje na meji nastanjenih polkov namerava po »Matinovi« vesti doseči armadno vodstvo z zmanjšanjem enot v ostalih divizijah. Vse te izpremembe bodo najbrže izvedene s 1. aprilom. Dr. Henrik Stestsa: O občinskih davščinah Podlaga za občmtTko gospodarst-vo je Tsakoletni občinski proračun (budžet). Povsem jasno je, da morajo vsa javnopravna telesa, ki svoje potrebščine ob nedo-staja-nju zadostnih dohodkov iz lastne 'rmivi-ne krijejo iz prisilnih dajatev, sestaviti gotov za daljšo dobo veljaven načrt svojega gospodarstva Iz tega načrta mo-ra biti razvidno, za kakšne namene "n v kakšni izmeri naj troši dotično javnopravno telo finančna sredstva, dalje, kako naj ee pridobijo potrebna finančna sredstva, zlasti kako naj se krije primanjkljaj. Občinski proračun Po načrtu zakona o obč neh mora občina za vc»ako leto sestaviti občinski proračun. Proračunsko in raduncko leto je za občine isto kakor za državo. Doslej ni b'lo v vseh pokrajinah naše države potrebne skladnosti kar je povzročilo mnogo nepriuk. Državno proračunsko kakor tudi ba no vinsko proračunsko leto v Jugoslaviji pa pričenjata s 1. aprilom in ne s 1. januarjem kar je doslej veljalo za občine v Slovenci. Že zaradi računske kontrole je potrebno. da se proračun sestavi kolikor možno po istih načelih. Zbog tega bo ministrstvo financ sporazumno z ministrstvom notranji poslov izdalo ne le pravilnik za vodstvo blagajničrrh in račun kih knjig terfor-mularje za sestavo inventarja, nego tudi fo-mularje za sestavo proračuna, završnega računa in bfance Občinski proračun sestoji iz dveh delov: •z pregledi razbodkov (izdatkov) in iz pregleda dohodkov. Izdatki, ki se po granah raz vrste na rodove in postavke ( tako zvana filiaoija), so ali osebni aLi stvarni. K osebnim spadajo prejemki občanskih uslužbencev, vplačila občine v penzij-ska fond nagrade častnim občinskim funkcionarjem itd. Bolj pestri so stvarni izdatki; k nj'.m prištevamo predvsem stvarne upravne stroške občnskega urada (za nabavo pisarmiških potrebščn, za kurjavo in razsvetljavo, za vzdrževanje uradnih poslopij m za najemirno uradnih prostorov itd.), d^lje stroške za odplačevanje dolgov i.n obresti. Potem spadajo k stvarnim izdatkom vsi o.ni raznovrstni strošk', ki jih občini nalagata kra-ievna policija in pa v zelo veliki meri skrbstveni delokrog. Mnogo teh stroškov je takih, da so občini naloženi po posebnih ziikonkih predpisih in da nikakor ne zavisi le od svobodne ocene občih razmer v občini, ali jih hoče občina trpeti ali ne. To velja n. pr. za razne šolske potrebščine ali za najnujnejše podp;ranje siromakov itd Končno ie občinii z raznimi specialnimi zakoni naloženo tudi kritje prav raznovrstnih stvarnih potrebščin, ki so le v rahli zvezi z občinsko samoupravo^ in prav za prav pogostokrat neupravičeno obremene občino. Izdatki se moraio Kriti z občinskimi dohodki. V prvi vrst' se za kritje stroškov uporabi-ljajo dohodki občinske imovine in obč"u-sk*h podjetij (pridobitnih podjerj iin drugih zavodov in naprav), dalje viški dohodkov iz preteklega proačunskega leta in razni drugi dohodki, ki občini pripadejo, ne da b: se pobirali zavoljo kritja občinskih stroškov. Le redkokdaj bodo ti dohodki zadostovali. da bi mogla občina z njami kriti le najnujnejše potrebe. Razliko med temi do-hodk- in navadno izdatno višjimi potrebščinami, krije občina s finančnimi bremeni, ko jih nalaga svoj m stanovalcem in davkoplačevalcem. V manjš1 meri se poslužujejo občine tudi delavne sile stanovalcev. Za slu-čaj javne stiske de'a izvrše z delovno silo občinskih stanovalcev. Vendar je to izjem«. Načrt predvideva dvoje vrst občinskih davščin: doklade na neposredne državne davke m raznotere občinske posredne davščine (trošarine in takse). Ono oblastvo, ki odobrava občinski proračun, odobrava tudi uvedbo in poveča /anje občinskih posrednih davščin. Povsem dosleden ni ta predpus, ker kompetenca za odobravanje posrednih davščin vendar ne more zaviseti od višine doklad na neposredne davke, a k-empeten-ca za odobravanje občinskega proračuna zav;si po načrtu od višine teh doklad. Po načrtu mora pristojno državno upravno oblastvo odobriti občinski proračun, in to: 1. pri dokladah na državne neposredne davke do 50 odst. sreski načelnik pod pogojem, da ga je pooblastil ban; 2. pri doklndah do 100 odst. ban; 3. pr dokladah do 200 odst. ban pod pogojem, da ga je pooblastil minister za finance; 4. v ostalih slučajih minister za finance, ee te pooblastitve, ki omogočajo neenako koen peterico poednih banov i.n s reških načelnikov. vzbujajo resne pomisleke. Vrhu tega pa načrt niti ne določa, kakšna bodi ta pravica odobravanja in zlasti, alri sme odobravajoče oblastvo predloženi proračun i zmeni t1 glede poljudnih proračunskih rodov in postavk pri izdatkih in dohodkih. Po mojem naziranju bi se moglo to vprašanje takole urediti: a) Ako občanske doklade na državne neposredne davke ne prekoračijo 50 odst. in ako se naj pobirajo le take posredne davščine. za katere veljajo olajšave (glej točko b) in ne presegajo izvestne višine, naj bi zaradi varovanja samoupravne ideje imelo sresko načelstvo le prav-co proračun oceniti zgolj raz stališče zakonitosti, t. j. ali so v proračun vneseni vsi oni izdatki, katere mora obč;na po zakonih ali izvršnih odločbah trpeti. V nikalnem shi- Danes ob 14.15 uri v ELITNEM KINU MATICI Pekel Verduna. — Grandiozni hi-storijski velefilm iz dobe, ko je padlo 400.000 junakov za čast in slavo domovine. Vse dosedanje predstave razprodane! Oglejte si še danes to mo-numentalno filmsko veledelo! čaju bi to odredilo sresko načelstvo, v kolikor zaradi potrebnih izprejn-etnb pri občinskih davščinah ne bi biia potrebna odobritev višjega nadzornega oblastva. b) V ostalih primerih bi ban. odnosno finančni m:n ster, ne smel proračun oceniti zgolj z v-dika zakonitosti, nego tudi po primernosti poedinih postavk. Umestno je, da se prevei ke dekiade na neposredne davščine kolikor mogoče zabranijo, in zaradi tega bodi odobritev proračunov z do-kladan; nad 200 cdst. pridržana ministru financ, ki odločaj po prejšnjem zaslišanju bana. Prevelikih doklad pa se bodo občine mogle obraniti le z uvajanj-cni občinskih posrednih davščin. Olajša naj se torej uvajanje nekaterih občinskih trošarin m taks. To bi utegnila doseči s posebno uredbo, ki bi jo izdal min'ster financ v sporazumu s pristojnimi reso m mi ministri. Ta uredba bi dovoljevala neikatere posebno pripravne oblike občanskih trošarin in taks pod olajšanim pogoji. Za uvajanje teh posrednih davščin do izvestne višine naj bi veljalo ;6to, kar za dokiade na neposredne davke do 50 odst. kadar bi pa občina hoteia nanovo irvestj drugo obein-s«ko trošarino ali takso, ki v uredbi ni predvidena, b se moraia prehodno, t. j. še pred sestavo občuisikega proračuna izposlovati preko nadzornega oblastva odobritev ministra financ. Proračun naj bi minister f;nanc odobril takrat, kadar naj doklade na neposredne davke znašajo nad 200 odst., dalje kadar se naj znižajo one posredne davščine, za katere ne veljajo gori omenjene olajšave; banu pa pripadaj odobritev občinskega proračuna, kadar znašajo doklade na neposredne davke nad 50 odst do 200 odst., kadar bi se v izvestn- višji meri pobirale posredne davščine, za katere veljajo olajšave ,in končno, kadar se naj v nezviša-ni ali tudi znižani izmeri pobirajo posredne davščine, ki jim ne gredo olajšave. Jasno je, da oamerjajo in pobirajo do-klado na neposredn; davek uradi državne finančne uprave tudi za občine. Glede ostalih občinskih davščin pa je razlikovati, ali je dotična posredna davščina le dokla-da k državn trošarini ali državni taksi, ah pa samosta'na davščina. V prvem slučaju jo bo tudi državna finančna uprava odmerila in pobirala, v drugem pa pač le pod pogoji, ki bi se naj določili v gori navedeni ministrski uredbi o uvajanju nekaterih ( bčinskih trošarin m taks, odnosno v odobritvi ministra financ. Načrt zakona o občinah je glede teh vprašanj nedostaten. Ne zadošča predpisati, da se občinske davščine z izvršbo izterjava jo in zastarevajo kakor državne davščine. Občina, odnosno urad, ki pobira samostalno občinsko davščino. mora imeti tudi pravico, da prepozne prijave, zatajbe in podobne kršitve kaznuje s kaznimi, ki naj jih zakon sam predvideva ali se naj na osnovi zakonske pooblastitve v iz vestnih mejah predpišejo z uredbo. Za sklepanje o proračunu velja poseben postopek. Občinska uprava sestavi najdlje tri mesece pred početkom novega proračunskega leta proračun. Ta proračun se daje občinstvu skozi pet dni na vpogled in sme vsak član (pravilneje pač vsak občinski volilec) in vsak, k* v občini plača neposredni davek, staviti 6voje pripombe k proraču: u. Dajanje proračuna na vpogled 6e bo moralo pač javno razglasiti. O proračunu ^ o stavljenih pripombah sklepa nato občinski odbor, nakar se predloži proračun z vsemi odloki občinskega odbora in s * pripombami sreskemu načelstvu, ki predvsem preskusi, je-li proračun po predpisih sestavljen in so-Li vsi zakonito predpisani izdatki vneseni. Ako občina ne ustreže morebitnim opazkam sreskega načelstva ali, ako je proračun povsem pravilno sestavljen, predloži sresko načelstvo proračun s svojčmi opazkami banu, kar se mora zgoditi v&aj mesec dni pred nevim proračunskim letom, razen, če eme ereskri načelnik proračun tudi sam odobriti. O nadaljnjem postopku ee je že zgoraj razpravljalo. Razni v zakonu odrejeni rckii jamčijo za pravočasno odobritev proračuna. Važna je odredba, da se smatra proračun za odobren, ako ga pristojno obastvo ni odobrilo v ^nem mesecu po prejemu, dalje, da velja dotlej, dokler ni odobrenega proračuna, še star4 proračun, pri čemer se smejo izdatki vršiti po dvanajstinah. Občina se mora strogo ravnati po odobrenem proračunu Za naknadne in izredne kredite je treba ne le sklepa občinskega odbora, nego tudi odobritve onega oblastva, ki je pristojno za odobravanje občinskega proračuna Občinski odbor sme z odobritvijo sreskega načelstva izjemoma tudi prenesti kred;t iz ene postavke v drugo, a le pri istovetnih postavkah. Da se davkoplačevalci zaščitijo pred nepotrebnimi prekoračenji kreditov Ln da se s prenašanjem (vir-miranjem) kreditov iz ene postavke v drugo ne izigrava odobreni proračun, bi bilo želeti, da zakon izrecno predpiše, da se taki sklepi morajo javno razglasit' in morebitne pritožbe skupaj s predlogom za odobritev predložiti nadzornemu oblastvu V nujnih slučajih, ko niti n; možno pravočasno izposlovanje sklepa občinskega odbora. pa odloča občinska uprava z odobritvijo nadzornega oblastva o nepredvidenih izrednih kreditih. Vsi dohodki in izdatki, ki jih ima občina, se vpisujejo v posebni računski knjigi. Predsednik občine pregleda vsaj.enkrat na mesec računsko knjigo :n jo primerja s stanjem blagajne m z računskimi listinama, občinska uprava pa vsake tri mesece. V teku šestih meseoev po preteklem proračunskem letu mora občanska uprava sestaviti završni račun. O njegovi rriozitvo na vpogled in o ugovorih protf n?emu veljajo slični predpisi kakor za proračun. Občinski odbor sfclet*i tstoo o ^obritvi za vršnega računa kakor tud-i o morebitnih odškodninah, naka.r se ves račun t. inventarjem in z bilanco dostavlja onemu oblastvu. ki je kompetenten za pregled občinskih računov. Ameriško priznanje Rusije Wa*h\ngtcm, 6. jan. g. V odločilnih krogih demokratske stranke menijo, da bo Amerika že v prvih mesecih p^> nastopu novoizvoljenega predsednika Roosevelts pričela z Rusijo pogajanja zaradi priznanja. Zbor Zveze planinskih ištev Jugoslavije H kongresu ▼ Mariboru so se zbrati številni odlični gostje in delegati — Tudi planinarstvo čuti krizo — Izgledi za bodočnost Maribor, 6. januarja že v četrtek so prispeli v Maribor mnogoštevilni odlični zastopniki in predstavniki raznih planinskh društev iz vse naše kraljevine, pripeljal pa se je tudi tajnik Asociacije slovanskih planinskih društev g. J eni ček iz Prage. V čast gostom se je vršil zvečer v hotelu »Orel« v svečano okrašeni dvorani banket, ki so se ga udeležili razen gostov tudi mnogi predstavniki, med njimi župan dr Lipold. podžupan Golouh in oba sreska poglavarja gg. Makar ln dr. Ipavic. Danes dopoldne Ob 9.45 se )e pričel v gornjih kavarniških prostorih hotela »Orel« letošnji kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Otvoril Ln vodil ga je nestor slovenskih planincev, zaslužni in dolgoletni predsednik SFD g. dr. Fran Tomimšek iz Ljubljane. Po uvodnem pozdravu -vseh navzočih, med katerimi so bili g-g.: V. V. Je-niček iz Prage, dr. šter za banP1aninskega VestTtfka« ravnatelj rir. Jc«*™ Tonvnšek iz Mariibora. Na nred-'rvor rredsednika dr. Frana Tominška so rdeleženci koriore«a. potrlasno in z navdu-r,ornem sklenili oč&poslati Nj. VeL kralju udanostno brzojavko, pozdravne brzojavke pa so bile odposlane ministru za trgovino in industrijo, ministru za gozdove in rudnike, prometnemu ministru in ministru za telesno vzgojo, banu dr. Marušiču in podbamu dr. Pirkmajerju, bivšemu minstru za trgovino Ivanu Mo-horiču, predsedniku češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryku, predsedniku poljske republike Moščickemu in poljskemu prometnemu ministru. Za pozdrave se je prvi zahvalil g. Jeni-ček, ki je podčrtal važnost bratskega sodelovanja slovanskih planinskih društev, ki se mora v bodoče še bolj poglobiti in razširiti tudi na ostale slovanske države, zlasti na gospodarskem poprišču, sporoč'1 je tudi iskrene planinske pozdrave češkoslovaških turistovskih klubov. Dr. Davorin Senjor in dr. šter sta poudarjala važnost planinstva v gospodarskem, vzgojnem in nacionalnem pogledu. Dalje je govoril gospod Jožko Sotler, nakar je pozdravil navzoče obč nski svetnik g. Drago Roglič, ki je želel kongresu obilo uspehov, udeležencem pa čim prijetnejše bivanje v oodrav-ski prestolnici in na divnem Pohorju. Tajniško poročilo Nato Je podal izčrpno poročilo o delovanju zveze v letu 1931./32. tajnik dr. Josip Pretnar iz Ljubljane. Pravo sliko vsega dela in postavitev smernic za bodoče udej-stvovanje moremo dobiti šele, če se ne omejimo samo na leto 1931., temveč pregledamo vso dobo od zadnjega kongresa, torej tudi glavne dogodke in akcije v letu 1832. Statistika članstva posameznih društev izkazuje konstantno padanje, ki dosega mestoma 10 do 15 %. Dočim so v zvezi včlanjena društva štela v letu 1930. še 29.179 članov, so imela leta 1931. samo še 24.874 članov. Glavni vzrok padanja članstva je v ukinitvi trikratne polovične vozne olajšave na železnicah letno nekaj pa so krive tudi težke življenjske razmere. Podružnic so imela v letu 1931. posamezna društva: HPD 43, SPD 28, bosansko Društvo pla-ninara 5, Skala 2, dočim ostala društva nimajo podru-Snic. Istega leta so imela društva naslednje število planinskih koč in zavet šč: HPD 26 (16 lastnih in 10 najetih, lani pa so prirasle še 3, in sicer Biokovo, Risnjak in Ravna gora), SPD 44 (lani jih je priraslo 6, in sicer Senjorjev dom na Pohorju, Tillerjev dom v Logarski dolini, Koča na Lisci, Planina na Kraju, Koča v Krnici pod Razorjem in Koča na Ljubniku), DPZBIH ima 12 koč, Srbsko planinarsko društvo pa 2. V področju posameznih društev je bilo izdelan h in na novo markiranih mnogo poti in steza, zlasti na področju vzhodnih Alp in Dinarskih planin. Nadalje se je bavil dr. Pretnar s finančno stranjo Zvočni kino IDEAL Senzacija, kakršne še nI videla Ljubljana! Film, v katerpm sodeluje na tisoče Indijancev! Samo še danes prvi del Jutri drugi del Indijanci pridejo! V glavni vlogi kralj kovbojev, sloviti Hm Mc Coy Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnice si nabavite v predprodaji-od 11.— V213 ure posameznih dniStev, s njihovimi statistikami, z vprašanjem zaščite planinskih pobi, zaščitnih terenov, flore in favne, z od-nošaji med zvezo in njenimi članicami ter inozemskimi planine kima organizacijami, kakor Dudi z odnašaj.: nasproti državnim oblastvom, dalje s perečim vprašanjem obmejnega turi etičnega prometa in reciproci-tete, s prometom in voznimi olajšavami planincev, z reševanjem ponesrečenih planincev in z vprašanjem zavarovanja za primer nesreče aM smrti v planinah itd. Načel je mnoga organizatorična vprašanja, ki jih bo pa v glavnem rešil bodoči zakon o turizmu. Posebno poglavje je posvetil še kulturnemu delu planincev, zimski alpinistiki, smučarskemu športu in idejni preorientaciji. Poročilo zveznesra tajnika g. dr. Pretnarje so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje, nakar je bila pri volitvah po krajšem odmoru na pretEoig ravnatelja g. Lajov ca soglasno in z bučnim pritrjevanjem izvoljena naslednja Nova Zvezna uprava: predsednik g. (k. Fran Taminšek iz LJubljane, L podpredsednik pomočnik finančnega ministra in predsednik Srbskega planinskega društva g. inž. Stanoje Nedeljkovčč, II. podpredsednik je predsednik HPD dr. J. Pasarič, tajnik je predsednik SPD in tajnik Zbornice za TOI g. dr. Josip Pretnar iz Ljubljane, blagajnik ravnatelj g. Fr. Vil-har in podpredsednik TK Skale, odborniki trgovec g. V&jteh Pučnik, računska kontrolor g. Jože Cesar, sodni nadsvetnik Jure Filipovič, predsednik Društva planinara za B. g H. iz Sarajeva, in odvetnik g. dr. Ig. Paulas, predsedn k »Fruške goret v Novem Sadu. Za namestnika odbornikov sta bila izvoljena podpredsednik HPD in bivši minister g. dr. Ivan Krajač in univ. prof Podraški iz Beograda. V nadzorni odbor so biM izvoljeni še gg. dr. Senjor, ravnatelj Lajovic in dr. Gusič. Volitvam je cledil referat g. dr. Pretnarja, ki je prečital in temeljito obrazložil Osnutek zakona o turizmu V debati se je zlasti dr. Krajač zavzemal za to, da mora biti naš zakon o tur zmu vsaj približno enak zakonom drugih na-predn h držav, ker bi hilo sicer naše nadaljnje članstvo v mednarodni federaciji planinskih društev onemogočeno. V naši državi imamo pet različnih planinskih teritorijev s svojimi izrazito med seboj sd nasprotujočimi lokalnimi razmerami, ki Jih ne bi mogel objeta zakon brez širš h pooblastil in prilagoditev, ter je zato predlagal, naj se uveljavi okvirni zakon, ki ga bodo izvajale posamezne banovine, primerno tamkajšnjim krajevnim razmeram. Zelo obš ren in zanimiv je bil referat dr. Pasariča iz Zagreba o mednarodnem alpin-skem kongresu v Chamonyju. Prihodnji kongres zveze pa bo ob 401etolci SPD in jubileja turističnega kluba Skale prihodnje leto v Ljubljani. Turističnemu klubu Skali Je b lo na predlog dr. Gusiča izrečeno izredno priznanje za njegove zasluge za pospeševanje modernega planinstva, to je plezalne tehnike. Soglasno Je bil sprejet tudi predlog g. Jura Filipoviča iz Sarajeva, da naj se bodoči kongresd vršijo poleti ter naj se združijo s posebnim planiinskm tednom s predavanji, filmi itd., da bi se tako omogočila širšim množicam planincev udeležba na kongresu. Ko je še g. Jeniček Jz Prage izraz5! željo, da b« se med Slovanskimi državami izmenjavala propagandna turistična literatura s slikami, je bila na predlog dr. Pretnarja in dr. Krajača soglasno sprejeta obširna resolucija, ki Jo bomo objavili jutri. OBRTNIŠKI PLES, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani, se vrši nepreklicno DANES v soboto t. m. v veliki dvorani »Kazine« ob 20. uri. Vabimo tovariše obrtnike ln njihove rodbine, kakor tudi vse obrtnikom iu-' lonjeno občinstvo, da se v čim največjem številu udeleže te prireditve. Naj se ne dado begati po oglasu, ld ga je včeraj priobčila nam nenaklonjena stran v »Jutru«. V Ljubljani, 6. januarja 1933. Obrtniško društvo J os. Rebek, predsednik. Zanimiv proces zaradi doktorata Novi Sad, 6. januarja Novosadsko sodišče jo včeraj zaključilo zanimivo kazensko zadevo, ki je nastala zaradi tega, ker je neki starejši, splošno znani pravnik ic javni delavec dvomU o pristnosti doktorata, doseženega v šifrih letih z višjimi razredi srednje šole vred. Do zanimive sodnijske afere ie došlo takole: Sedanji odvetnik v Vršcu, dr. Žarko Petrovič je bil L 1925. žitni trgovec v Novem Sadu. Tedaj je imel za seboj samo še nižje srednješolske razrede. Začetkom 1. 1930 pa je bn že doktor prava in član novosadske odvetniške zbornice. Ta nenavadna m nagla karijera je vzbujala seveda veliko pozornost v Vršcu in dr. Martin Filipan, nekdanji temišvarski veliki župan, se je obrnil na odvetniško zbornico, naj uvede proti Petroviču preiskavo, ker ni mogoče, da bi bil v dobrih štirih letih dovršil višje razrede srednje šole in un'verzo Dr. 2arko Petrovič. Id je med tem že opustil svojo trgovino ter otvor 1 odvetniško pisarno, pa je dokazal, da si je pridobil doktorat v Pečuhu m da so mu ga nosbršficirali v Beogradu. Dr. Filipana pa je tožil zaradi sumničenja pred oblastjo in častikaie po § 139 novega kazenskega zakona in je sodišče v Beli Crkvi obsodilo dr. Filipana na 4 mesece strogega zapora Senat novosadskega prizivnega sodišča pa je to razsodbo ovrgel ter dr Filipana oprostil, češ, da s svojim korakom pri od vetniSki zbonici ni imel nobenih slabih namenov proti to? i te! ju in da je upravičeno dvomil o pristnosti njegovega doktorata 'iosež^iega na t:«ko izreden nač:n Dr Pe-rrovič se je v Peeuhu poslužil študijskih ugodnosti, ki na Madžarskem še danes veljajo za bivše vojake. Šahovski turnir v Hastingsa Flohr siguren zmagovalec V četrtek, 5. t. m. je bilo odigrano 8. kolo med narodnega turnirja v Hastingsu. Borba za prvo nagrado je zaradi Pirčevega poraza v 6. kolu in kei- je tudi v 8. kolu mogel doseči samo pol točke, takorekoč že odločena Flohr je ostal brez konkurenta, za drugo nagrado pa ss bosta borila naS rojak Pire m Sultan Kha.n, ki se je po prvih porazih močno opomogel in dosege* enako število točk, kakor Pire. Rezultat osmega in obenem predzadnjega kola je bil naslednji: Sultan Khan je porazil Thomasa. ^svetovna prvakinja Menšikova je po težkem boju premagala Jacksona. partiji Pirc-Stei-ner in Michell-Tvlor pa ste končali remis. Partija Flohr-Alexander je biLa prekinjena, vendar ima Flohr mnogo ugodnejšo pozicijo in bo iero gotovo dobil. Stanje po VIII. kolu: Flohr 6 (1). Pire in Sultan Khan 5 in pol. Steiner 4 rn poL Michell 3 in pol. Alexander 3 (1), Men ^kova, Jackson in Tho-mas 3, Tylor 2 točki. Nadaljevanje turnirja za brezposelne igralce Ljubljana, 6. januarja Na Igrišču Hermesa se je popoldne ob precejšnjem zanimanju športnega občinstva nadaljeval Hermesov turnir za brezposelne igralce. Kljub temu, da na njem ne sodelujejo najmočnejša moštva in se odigrava v mrtvi sezoni, se počasi vendar zanimanja zanj širi, tako da je pričakovati, da bodo prireditelji vsaj zadnja dva termina imeli obisk kakor so si ga želeli in kakor bi ga namen prireditve zaslužil. Kot prvi par sta nastopila Slovan : Grafika 3:1 (lfO) Moštvi sta bili v poiju skoraj enakovredni, vendar pa je bil Slovan taktično boljši, kar mu je tudi prineslo zmago. Grafika Je v drugem polčasu zastreljala dve enajstmetrovki. Proti koncu lgTe je Grafika zaigrala močneje, vendar ni mogla te premoči izraziti v štev.lkah. Delna krivda, da ni šlo vse v redu, je gotovo budi v tem, ker nekateri njeni igralci niso bili na svojih običajnih mestih. Tekmo je sodil namesto delegiranega savesznega sodnika g. Petrič. Jadran : Svoboda 6:2 (2:1) Že sam rezultat kaže, da je bila ta trfc-ma eno izmed redkih presenečenj tega turnirja. Svoboda, ki Je nastopila skoraj kompletna, se nikakor ni mogla otresti Jadra-novih klešč in je njen vsoki poraz popolnoma upravičen. Jadranovci so zaigrali —• kakor že dolgo ne — ambiciozno in z voljo. Zato je še bolj prav, da se jim ie ob nekaterih prilikah zasmehljala budi sreča in so skupno spravili v mrežo kar 6 golov. V enajstorici imajo nekaj izbornlh mladih moči, ki so skupno s starejšimi — branilskl par je bil odličen — zasluženo beležili današnjo zmago. Tudi to tekmo Je namesto delegiranega saveznega sodnika sodil bivši sodnik g. Kemperle. Turnir za brezposelne igralce se bo nadaljeval v nedeljo s tekmama Grafika : Jadran in Svoboda : Slovan na igrišču Hermesa ter tekmo Hermes : Korotan na gri-šču Korotana. Na slednjem bo v predigri nastopilo moštvo Zadruge proti Triglavskemu SK. Smučarski klub Bohinj bo fcnei Irfufosiri dan 8. t m. člani bodo tekmovali na 12 km, start ob 8; deca od 10. do 14. leta 3 km; naraščaj od 14. do 18. leta na 5 km. Start za dec o in naraščaj ob 13. Start in cilj za vse kategorije bo v Boh. Bistrici pred občinskim domom. Člani se morajo prijaviti do 7.30, deca m naraščaj do 11. v občinski dvorani. Razglas in razdelitev daril bo ob 15. pred občinskim domom. Članstvo in prijatelji zimskega športa se vljudno vabijo, da prisostvujejo tekmam in da poset jo zvečer v Sokolskem domu smučarsko veselico. Službene objave LHP. (Seja u. o. dne 4. L 1933.) Par for-fait s 6:0 se verificirajo tele prvenstvene tekme: Ilirija : Bratstvo, Ilirija : Korotan, Celje : Ptuj. Atena : Ca-kovečki SK, Atena : Bratstvo. Celje : Korotan. Prvenstvene tekme, ki bi se morale odigrati dne 6. in 8. t. m, se preložijo na kasnejši termin, ki bo prizadetim klubom pravočasno javljen. Za TKD se čita s pravico nastopa pri vseh tekmah dne 12. L Nana Smuc. Glavna skupščina podsaveza bo 5. februarja. Točen razps, lokal in ura bodo objavijemi posebej. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes Jo ob 18.15 v klubski sobi kavarne Evrope plenarni sestanek vseh igralk na katerem se bo volilo novo sekcl.isko vodstvo, določil program za leto 1933. in na novo uredili treningi v pomladni sezoni. Dolžnost vseh članic je, da sigurno prisostvujejo sestanku. Odsotnost se bo opravičila samo v primeru bolezni. SK Ilirija (Smučarka sekcija). Zaradi neugodnih snežnih razmer je odpovedana klubska tekma v Planici, ki bi se morala vršiti v nedeljo. Osifeška Slavija v Zagrebu Zagreb, 6. januarja n. Tu se je danes popoldne odigrala prijateljska nogometna tekma med Gradjanskim in osiješko Slavijo. Igrišče je bilo zelo blatno. Zmagali so Za. grebčani z rezultatom 4:1 (1:1). Sodil je g. Pokaš. OPOZORILO! Obrtniški ples se gotovo vrši drevi ob 8. v veliki dvoram' Kazine! Odbor Obrtniškega društva v ilnhlfanl kino »ljtt; jamski : vor« Telefon 2730 Danes ob 4., i/,8. in 9. mi zvečer bomba smeha Bwter Keaton v smeha polni burki „Pot skozi okno" F-meh in zopet smeh! Najnižje cene Din 2.—, 4.— hi 6.— Badnjak Ljubljana, 6. januarja. Letos je zlasti tudi ugodno vrtine pripomoglo, da je naša vria vojska aa Uar najimenitnejša načm ^ros-aviia stari običaj baonjega dne. Po vseh ljubljanskih vojaš-ii.K^aii je ž« uav zaviadaio svečano razpoloženje, a tudi ljubljansko občinstvo je radostno pričakova.o slavnostne vojaške jx>-vorke po mrestu Opoldne se je zbraia pred vojašn.oo Vojvode Mišica precejšnja mno-i>ica. ki je z vsem top.iia zanimanjem opazovala, kako se je formirala pestra vojaška povorKa. namenjena skoz- mesto v rozn.ški gozd po badnjak. Bilo je mnogo živahnega vzklikanja, povonka sama pa je letos bita izredno dolga. Spredaj je etasit narednik na konju nesel državno trobojko, cUrašeao z zelenjem in trakovi, sledil je konman-damt badnjaka artiljenjsk5 major Radomir Stojanovič, za njim pa razigrana četa številnih oficirjev na iskrah konjih. Kakor druga leta so se tu4 tokrat pridružili po-vorid civilni konjeniki, zlasti Sokoli z znaki in pa člani strelske družine s črnini kalpaki. Nadalje so v sprevodu slediki z obilmrn zelenjem in pisanim- trakovi okrašeni vozovi, na njih pa oficirji, podoficr-ji, vojaki raznih edinic in oiv;lni člani pravoslavne občine. Po v o. ko je zaključevala zopet četa vojakov na konjih. Ko so v rožniškem gozdu poiskali bad-njake ;n jih naložili na vozove, se je po-vorka radostno zopet vrnila v mesto, kjer jo je po vseh ulicah živahno pozdravljalo številno občinstvo, katero so sproti privabljalo na uli-ce zvoki vojaške godbe. Zlasti je vzbujal pozornost voz sredi povodce, v katerega so b:li vpreženi trije pari belcev, vozeči glavni badnjak, precej zajetno hrastovo drevo. Vojaška povor-ka je predvsem izroči'a badnjak g. drvi znana rju Cukavcu, nato pa je krenila dalje po mestu proti vojašnicam. Povsod je že bil na dvoršču pripravljen ogenj. Komandant badnjaka g. major Radcmk Stojano-vič je vsakemu komandantu izročil badnjak in mu čestital božč. Ko je badnjak za plapolal v ognju, je komandant stopil pred svoje vojnike in jim v prmernih besedah razložil, da so doslej praznovali božične praznike v krogu svojih družin, letos pa so združeni v veliko družino hrabre jugoslovenske vojske Vsak komandant je nato tud' prečite! čestitko Nj. Vel. kralja, kateremu je vojaštvo gromko vzklikalo. Godba je zaigrala himno. Oboinetvo je bilo seveda kakor pri vseh svečanosti ^naše narodne vojske svobodno pripuščeno na dvorišče in je bilo tudi tokrat deležno prisrčno gostoljubnost*. V veeh vojašnicah eo vojniki postregli s toplo medenico im s sadjem Ob zvokih vojaške godbe se je h:tro razvilo tudi kolo. Potem ko je povorka v vseh vojašnicah izročala badnjake, ee je točno ob pol 17. vrnila pred vojašnico Vojvode Mišica. Na malem dvorišču pred Oficirskim domem so že bil * ob ognju zbrani odlični vojaški dostojanstveniki. med njimi divizionar Cu-kavac ter bragadna generala Pefcič in Popo-vič, polkovnik Ljuba Novakov5č, načelnik štaba podpolkovnik Jovan Sokokmč. komandant velocipedskega bataljona podpolkovnik Jaklič in drugi. Tu je major Sto-janovič izročil badnjak generalu Pekxu, ga je vr^e! v ogenj. Za gajdašem, ki je neumorno sviral že prej v povorki, so se nato oficirji in gostje podali v Ofucrski dom. kjer jim ie bilo postreženo s postno zakusko. naakr se je ob sviranju vojaške godbe razvila prijetna zabava. Razstava »Krke« zaključena Ljubljana, 6. januarja. Popoldne ob 16. se je zaprla umetnostna razstava »slovenske pokrajine in človeka«. ki jo je priredilo društvo »Krka« v Jakopičevem paviljonu. Obisk je bil tudi dane>s prav lep, saj je obiskalo razstavo 75 ljudi. Razstava je bila odprta od 11. decembra, torej 27 dni. V tem času jo je obiskalo 1455 ljudi, od teh 502 dijaka. Razstava je tedaj imela dnevno povprečno 54 posetni-kov. kar je zelo veliko, če se upošteva obisk dosedanjih umetnostnih razstav. Razstava pa ni pokazala le lepega moralnega uspeha, temveč tudi gmotnega. Prodana je bila ena sedmina razstavljenih slik in kipov. Prodalo pa bi se še več del, če bi bile cene bolj nizke. Visoke cene od 3000 Din navzgor pa žal v teh časih odbijajo kupce. Prof. Makso Pirnat t Ljubljana, 6. januarja. Po daljšem bolehanju je danes popoldne omahnil v objem večnosti gosipod Makso Pirnat, profe<*>r v pokoju. Poznala ga je vsa Slovenija. Po rodu je bil iz gradu Zgornjega Tustanja v moravški občini. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, nato na jus in pozneje slavis tiko na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil učenec znanega slavista dr. Karla Štreklja. Kot profesor je služboval v Kranju, Idriji, nato zopet mnoga leta v Kranju, po prevratu pa na realki v Mariboru, kjer je tudi stopil v pokoj. Bil je odličen pedagog, mož širokega obzorja, duhovit in šega v. V zakonu z Ano iz znane idrijske rodbine Lapajnetove se mu je rodilo četvero otrok, izmed katerih je najstarejši znani naš kipar in naš uredniški tovariš g. Nikolaj Pirnat. Vso družino je zlasti prizadela pred tremi leti^ tragična smrt matere v Mariboru, zdaj pa spokojno sledi svoji družici v grob tudi njen soprog. Profesor Pirnat se je ne samo kot slavist po študijah, marveč tudi kot mehka, pesniško navdahnjena duša živo zanimal za slovensko književnost in je tudi sam rad prijel za pero. Njegovi sestavki, po večini literarno-zgodovinskega in potopisnega značaja, so raztreseni po raznih revijah in listih. Tako je sodeloval v Koledarju Mohorjeve družbe, v »Ljubljanskem Zvonu«. »Planinskem Vestniku« in drugod. Dolga leta je bil sodelavec »Slovenskega Naroda« in »Jutra«. Posebno ga je zanimalo vse. kar se je tikalo njegove ožje domačije. Užival je v intimni lepoti Moravske doline, ljubil je Sorsko polje, gorel za Simona Jenka, neizmerno častil Prešerna. Rad je čital naše starejše tekste, iz katerih je čutil pristno, neizumetničeno slovenščino. Slovenski jezik je ljubil nad vse, in ko se je zadnja leta mnogo selil ali hodil peš kakor romar po naši lepi, njegovemu srcu tolikanj ljubi žemljici, je s soboj vedno nosil sveženj starejših, dobrih slovenskih bukev, ki jih je najbolj užival v prosti naravi in med preprostimi kmečkimi ljudmi Bil je rodoljub in Slovan v onem st2rem, danes že nekoliko patriarhalnem smislu. Navduševal se je za Slovane in pred vojno obiskal tudi Beograd in Sofijo. S profesorjem Pimatom je umrl srčno dober človek, ki pa je lahko potožil, da mu »življenja dar bik je klofuta«. Vsem, ki so ga bližje poznali, bo ostal v prijaznem spominu. Pogreb uglednega pokojnika bo v nedeljo popoldne ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje! Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se debi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Marfborsho gledališko pismo Po skoraj enomesečnem premoru, ki so ga izpolnile reprize dram, komedij in operet, smo dobili za praznike eno operetno noviteto in eno ponovitev iz lanske sezone z gostom Petrom Burjo. Vzporedno z Ljubljano je tudi mariborsko gledališče na-študiralo revijsko opereto »Pri belem konjičku«. Delo je tipičen produkt sedanje dobe, ki si hoče pr lagoditi tudi oporeto z revijsko dekoracijo. Umetnost to ni, ampak izrazito zabava, nekakšno razvedrilo, oddih: samo da bi moral priti ta oddih šele po pravi, težki umetnosti, a te je bore malo. Uprizoritev »Belega konjička« opravičuje samo potreba zevajoče gledališke blagajne. Premiera in reprize so pokazale, da je gledališko vodstvo pravilno kalkuli-ralo. Gledališke je vedno razprodano. Opereto »Pri belem konjičku« je zrežiral g. Kurt Bachmann kot gost. in sicer točno po originalu, k; jo postavlja v Salzkammergut. ne pa lokalizirano, kakor ljublajnski režiser. Zato pride na oder tudi pokojni avstrijski cesar Franc Jožef I., katerega je dobro izoblikoval g. Pavel Ras-bersre. dasi ostane ves čas »ineognito«. G. Bachmann ie dosege' zmagovat uspeh. Za mariborske razmere presega prireditev vse pričakovanje. Aparat je vprav ogromen. Popoln uspeh dobrodelne akademije na Taboru Ljubljana, 6. januarja. Na Taboru in tam okrog Tabora je nastalo sinoči že z mrakom živahno vrvenje. Vsakdo, ki je čutil v sebi čut dolžnosti do bližnjega, v žepu pa nekaj denarja, se je odločil poseliti dobrodelno akademijo. ki jo je priredil mestni magistrat skupno z Rdečim križem za proslavo 151et-nice Uedinjenja v korist mestnim brezposelnim in ubogim, potrebnim nujne pod-oore. Kolikor boli se je kazalec na uri pomikal naprej v vever. tem živahnejše in prijetnejše je postajalo na T?boru. Tramvajski vozovi so postajali na vogalu šentpeterske ceste in dovažali številne goste. Ob 20. so bili razprodani vsi sedeži, manjkalo m je tudi že skoro stojišč. Dvorana Sokola I., gotovo največja v Jugoslaviji, je b'la polna. Dobrodelno akademijo »o seveda tudi letos posetili številni odlični gostje, med njimi 1. pomočnik bana dr. Pirkmajer, vršilec dolžnosti komandanta divizije general Cukavac, banski načelnik dr. Stare, pokrovitelj prireditve župan dr. Puc s številnimi občinskimi svetniki, senator dr. Novak, pred^dnik višjega deželnega sodišča dr. Vrančič, številni drugi predstavniki in mnoge dame. Spored je otvoril mladinski orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Je-raja. Nudil je obilo užitka in žel močno odobravanje. Navdušenje se je stopnjevalo ob nastopu trboveljskih slavčkov. Pri solu male deklice ie zaoril v dvorani orkan odobravanja, ki se ni polegel in je morala mala solistka svoj spev ponavljati, prav tako pa je moral bisirati tudi ves zbor. Takoj po koncertu se je razvila prijetna družabnost in je bilo za razvedrilo poskrbljeno v izdatni meri. Nastopili so razni kupletisti. ki so neznansko zabavali občinstvo. Uveljavil se je spet priznani humorist g. Rak, ki ga poznamo že s sokol-skih prireditev na Taboru. Zadonele so harmonike, zazvenel je jazz-band Sokola I, zavrteli so se po dvorani pari, nastopili so kuharji s svežim golažem in so za zven e-le čaše. Posebno živahno je bilo v mali zgornji dvoranici, v »Veselem vinogradu«, kjer je veselje prekipevalo do poznih ur. Prireditev, ki je potekla brez vsakega incidenta, so vzorno vodili mestni fizik dr. Mavricij Rus, ravnatelj g. Danilo Saplja in ravnatelj g. Mahkota in župan. Postrežba je bila dobra in tako bo celotni gmotni uspeh gotovo veliko doprinesel k lajšanju bede siromašnih in brezposelnih. Danes nepreklicno zadnjikrat! Film o ljubezni in sreči dveh mladih src! Spevoigra humorja, zabava, lepih šlagerjev in nepopisno divnih naravnih posnetkov iz Švice in rivi-jere in HOJE MAGDA SCHNEIDER KAKL LUDWIG DIEHL ERMST VEREBES RSCKARD EOMANOVSXI ki skrbi za smeh, komične zaplet-Ijaje in veselo razvedrilo. Kot dopol.-.io najnovejši Fox-ov zvočni tednik Predstave ob 4., in 9.% uri Predprodaja vstopnic od 11—dop. Elitni kino Matica Telefon 2124 Telefon 2124 Žena diplomat MAKTHA EGGATH MAX HANSEN ct-""*«? PAUL MOEGAN Jutri premiera! »Elitni kino Matica" Zborovanje vojnih žrtev v Celju Olje, 6. Januarja Danes dopoldne se Je vršil v mali dvorani celjskega Narodnega doma dobro obiskan redni letni občni zbor Udruženja vojnih invalidov za celjski s rez. Predsednik krajevnega odbora major v p. g. Orel je po otvoritvi iskreno pozdravil navzočega predsednika oblastnega odbora UVI g. Ste-feta iz Ljubljane ter ostale udeležence. Delegat g. SteTe se je spomnil lani umrlih članov krajevnega odbora M roalava Ogrizka, Alojzija Počivalnika, Franca Schroila, Aloizija Verdeva, Anton Berka, Mihe Do-brška, Jakoba Piška, Ivana Ivanuše in Ludvika Javornika ter članic Antonije Strov-sove in Amalije Pečnakove. Na njegov predlog Je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ta pozdravna brzojavka predsedniku UVI kraljevine Jugoslavije g. Božidaru Nedlču. ^^ Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega ribo r a je poročal predsednik krajevnega odbora g. Orel, da nimajo invalidi pri vojaških oblastvih in invalidskih sodiščih svojega zastopnika. Od več sto prošenj, ki jih je lani poslal krajevni odbor, so bile samo tri ali štiri ugodno rešene. Krivda nikakor ne zadene upravnega odbora. Upati je, da bo letos sprejet nov. revidiran invalidski zakon, ki bo izboljšal težavni položaj voj-n"h žrtev. Tajnik kapetan v p. g. Kovač Je izrekel iskreno zahvalo banu g. dr. Marušiču za veliko naklonjenost, ki jo izkazuje invalidski organizaciji. Upravni odbor je imel lani 13 rednh in 5 izrednih sej. Od prispevkov, ki jih je poklonilo 34 ustanovnikov in dobrotnikov za zlate m srebrne žeblje za invalidsko zastavo, je ostalo 1.798 Din, ki so bili razdeljeni v obliki podpor najpotrebnejšim vojnim žrtvam. Svečanosti ob razvitju invalidske zastave se je udeležila tudi deputacija iz Celja. Krajevni odbor je prejel lani od dobrotnkov podpore v znesku 2.055 Din nasproti 5.580 Din v 1. 1931. Za lansko invalidsko tombolo je bilo prodanih 5.461 tablic; tombola se bo vršila tudi letos. Lani je izstopilo 90 članov in 29 članic, pr stopilo pa je 35 članov in 25 članic. Krajevni odbor šteje sedaj 404 člane in članice. Blagajniško poročilo, ki ga je podal tudi g. Kovač, izkazuje 28.734 Din dohodkov, 21.590 Din izdatkov in prebitek 7.143 Din. Dob ček lanske tombole je znašal 8.161 Din, podpora oblastnega odbora pa 4.278 Din. Krajevni odbor je razdelil svojim članom in članicam 6.436 Din podpor. Na predlog člana nadzornega odbora g. šoštarca je bil odboru soglasno podeljen absolutorij. Na predlog tajnika g. Kovača je bila mestna občina celjska v zalivalo za njeno stalno podiporo imenovana za dobrotvora krajevnega odbora. Tajnik Je apeliral na vse ne-crganiz rane vojne žrtve, da se včlanijo v invalidski organizaciji. Predsednik oblastnega odbora UVI g. šte-fe je podčrtal, da je lepša bodočnost invalidov odvisna od njihove sloge in discipline. Udruženje vojn h invalidov je doseglo lani lepe uspehe v organizatornem pogledu; njegov cilj glede izboljšanja invalidske zakonodaje še ni dosežen, upati pa je, da bosta Narodna skupščina in senat letos sprejela revizijo invalidskega zakona iz leta 1929., kakor ga je predlagalo udruženje. Invalidsko udruženje v dravski banov ni je hodilo vedno ravno pot in ni nikoli klonilo. Po težki borbi je postalo udruženie lani zopet svobodno. Invalidi bodo vedno hvaležni Nj. Vel. kralju, ki jim je v znak priznanja lani v septembru poklonil invalidsko zastavo. Udruženje vojnih invalidov se pod novim vodstvom lepo razvija in kreni. Organizacija v dravski banovini je zelo dobro izvedena. V državi je več invalidskih podjetij; v dravski banovini sta dve, in sicer invalidski gospodarski zadrugi v Ljubljani in Tržiču. Zaščita invalidskega vprašanja je samo v reviziji Invalidskega zakona. Prevedba invalidov po invalidskem zakonu iz 1. 1929. bi morala biti že davno izvedena, a je še nad polovico invalidov r.eprevedenih. ker se izvršujejo prevedbe površno in pavšalno. Invalidske zadeve bi se morale izročati rednem« sodišču. V imenu oblastnega odbora Je čestital krajevnemu odboru v Celju k lepim uspehom v letu 1932. Predlagaj je, naj se narodno predstavništvo brzojavno naprosi, da bi se čmr prej izvedla revizija invalidskega zakona. Repertoarji DRAMA. Sobota, 7.: Utopljenca Izven. Znatno znižane cene. «... ^ . Nedelja, 8. ob 15.: JurSek. Izven. Znatno znižane cene. Mladinska predstava. — Ob 20-: Celjski grofje. Izven. Znatno znižane cene. Opozarjamo na nocojšnjo reprizo veleza-bavne Nestroyeve veseloigre »Utopljenca« v naši drami. Delo je v resnici izvrstno in mora zadovoljiti vsakega poslušalca. Veljajo globoko znižane dramske cene, od 20 Din navzdoL OPEKA. Sobota, 7.: Nižava. Premiera. D. Nedelja. 8. ob 15.: Erika. Izven. Znižane cene _ Ob 20-: Manon. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9.: Zaprto. Gostovanje Josipa Krtin j« v »Nlžavlc. Drevi bodo peli v operi prvič v letošnji sezoni in po presledku več sezon D' Alberjevo opero »Nižava«. Delo je izredno privlačno, vsebinsko je močno, pa tudi muzikalno izredno lepo in posrečeno, tako da štejemo »Nižavo«, med najbolj repertoarne opere vse svetovne literature. V vlogi Thomasa gostuje naš dobri znanec gospod Josip Križaj, ki poje to vlogo v letošnji sezoni tudi v Zagrebu in je to opero tam tudi režiral. Danes nastopi namesto obolelega g. Betetta. Vlogo Marte poje gospa Thierryjeva, glavno tenorsko partijo Pedra g. Marčec, veliko baritonsko vlogo bogatega posestnika Seba-stijana pa g. Primožič, ki opero tudi režira. V ostalih vlogah nastopijo gospe Ribičeva, Poličeva, španova in Golobova ter gg. Ba-novec in Marijan Rus. Poudarjamo, ds je opera popolnoma na novo naštudirma, re-žirana in tudi inscenirana. Muzikalno vodstvo ima g. Neffat. Predstava se vrši za red D. Nedelja v operi. Jutri popoldne 3e ponovi izvrstna domača opereta »Erika« v običajni zasedbi. Po vsebini je delo zelo zabavno, v rnuzikalnem ozira pa prav melo-diozno, polno lepih sodobnih šlagarjev, ki so postali zelo popularni. Zvečer ob 20. se ponovi Massenetova opera. »Manon«, ki jo po pravici imenujemo najbolj privlačno opero letošnje sezone. Za obe predstavi veljajo znižane op«-— cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelia, 9.: Veseli dan ali Matiček ee ženi-Zadnjič v sezoni. Zadnji dve predstavi velerabavne Linhartove veseloigra »Veseli dan ali Matiček t-e ženi« bosta danes in v nedeljo v Šentjakobskem gledališt-n. Krasna veseloigra - satira, ki je bila prvič uprizorjena skoro pred tto leti, ie vžgala in navdušila tudi sedaj. Izvrsten besedni in situacijski humor preveva vso igro. Nai ne bo nihče, ki si ne bi ogledal te lepe, lahko rečemo, naše narodne veseloigre. Vstopnice se dobe dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v veliki dvorani Mestnega doma. Vabljeni! ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota. 7.: Pri belem konjičku. C. Nedelja 8. ob 15.: Maks in Moric, otroška predstava, premiera. Ob 20.: Viktorija in njen huzar, gostovanje tenorja Burje. Kaj bo vnedeljo v gledališča? Prva letošnja otroška predstava bo ob 15. v Narodnem gledališču. Vprizorila se bo otroška revija s petjem, plesom in godbo v 6 slikah vJ-iaks in Moric« Viljema Buscha. Nastopili bodo solisti, otroci in balet. Režira Kurt 3ach-mann kot gost, dirigira pa Pavel Rasber-ger. Nabavite si vstopnice v pradprodaji! — Ob 20. pa se ponovi Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«. Kot Štefan Kol-tay bo nastopil tenorist Štefan Burja. GLEDALIŠČE V MURSKI SOBOTI. Sobota, 14.: Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-re. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. tako da je oder skoraj pretesen, oziroma prenapolnjen z zbori, baleti, solisti in statisti. Tudi glasbeni part, delo dirigenta g. Lojzeta Herzoga, je dober, škoda le, da je jezik škandalozen. Samo ta je v opereti »Pri belem konjičku« še dosti večja sirota kakor sicer. Naše gledališče misli, da je dobra vsaka bezniška brozga, samo da »teče«. Razprava o tem poglavju se bo morala resno pričeti. Tako ni mogoče naprej! Junaki »Belega konjička« so g. Belizar S a n c i n kot plačilni natakar, gdč. Pavla Udovičeva kot krčmarica, gdč. Elza B a r b i * e v a kot tovarnarieva hčerka in g. D a n e š kot tovarnar. Dobro zabavajo pa tudi ga. Danica S a v i n o v a kot profesorjeva hčerka, g. Harastovič kot tovarnarjev sin, g. M e d v e n kot odvetnik in drugi, ki jih je toliko, da nmamo niti zadosti prostora, da bi jih našteli. Nekatere kreacije so po tipiki nad vrednostjo revije. Kot ponovitev se je na novega leta dan vtprizor la Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«, ki je lani večkrat napolnila gledališče. Kot ritmojster Koltag je gostoval nekdanji član naše in pozneje olomu-ške in bratislavske opere, tenorist g. Peter Burja, že poleti je kot Janko v »Proda-ni nevesti« pokazal, kako se je vsestransko, zlasti pa tehnično razvil odkar nas Je zapustil, sedaj pa je to sodbo znova po- trdil. Občinstvo ga je sprejelo zelo simpatično. Sicer pa predstava ni bila docela na višku. Opazili smo neko nerazpoloženje in pomanjkanje harmonije pri so igri. Nedisipo-niranost se je poznala mestoma tudi Viktoriji, gdč. Pavli Udovičevi, ki je sicer izvrstna oblikovalka te vloge. Mučno pa vpliva pr. sicer zelo lepi opereti vsiljivo poveličevanje Madžarske, ki je čisto preračunanega prepagandističnega značaja. Nekatera mesta bi se morala temeljito omiliti. V času, ko se po Madžarskem demonstrira in rovari proti Jugoslaviji, pač ne moremo prirejati na naših odrih manifestacij za »edino zveličavni, dobri in kavalirski« madžarski svet. Tako so minili prazniki ob koncu starega in začetku novega leta v znaimenju lahke Muze. Sedaj čakamo na dramo, na umetnost. * Po sezijti operet sm o dob Hi zopet dramo, ruskega klasika Ostrovskega »Nevihto,« temno delo temnih rusk5ih razmer v devetnajstem stoletju. Zrežiral jo je Jože Kovič z vidno ljubeznijo, toda mestoma s prepočasnim tempom -n v inscenaoijakem okviru ki je posta! že njegova šablona Ta okvir sponrnja na kmečke jaslice ali na božji grob m zmanjšuje vpliv igralcev Oeredje »Nevihte« je nesrečna žena Katarina Kabanova ki jo je kreiral« gdč Kraljeva z vso »volo notranjo in zunanjo močjo. Rastla je ztasti proti vrhu. tako c« je b'la njena igra v petem dejanju umetnina, ki jo lahko prištejemo k njenim naj- boljšim. Pristna je pa biLa toknat tudi Ti-bonova sestra Varvara gdč. Starčeva. Podala je pristno lahkomiselno rusko dekle. Z docela novt stran nas je presenet5la ga. Dragutinovičeva kot tašča Marfa. Ustvarila je trajno zaokrožen top jeklene ženske, ki grize kakor škorpijon G. Daneš, ki ga poznamo večinoma kot komika, je pa v Tiboiu Kabanovu pokazal, da zna b:ti tudi interpret vloge tragričnege slabiča z notranjo bolečino. Dobro se je uveljavil tudi g. Nakrst kot ljubimec Boris Grigot-jevič. Gosposka dama, ga. Zakrajškova. je nastopila samo dvakrat, a njena pojava je bi'e močno karalsferirana. Dikojev kontorist Vama Kudrjes je zaživel originalno v -nrerpretac;>i g. Viadi mirj? Skrbinška. Močan p-< ^gri in marki bil Furijanov pr/i sprenajalec G. Grom si je pa zanvslil trgovca Dikoja m«lo pre-mV-0 zaokroženo. Je-« je sicer dobro na-za v 1 zna&ij. Js^&M vlog^ » oJijMl. g Rasberger §aplina. ga. Saviaov* Feklušo. ga. Tovornikova Glašo ga Gorinš^ova neko žensko, g. Tovornik drugega, g_Go rlnsek tretieg«, g. Blaž četrtega, g Hara stovič petega in g. Stsudeker šestega sprehajalca Razsvetljav« ni vedno funkcionirala Sploh opažamo, d« se v zadnjem &wu tej stvari posveča prema j.hna peiija Gleda-W55e je brlo pri premieri v torek skoraj razprodano. R- Rehar. Predavanje o 0. Župančiču r Beograd«. Na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu je minule dni predaval književnik Niko Bartu-lovič o slovenski moderni in posebej se o Otonu Zupančiču. G. Bartulovič ie že pred leti napisal udališo studijo o Zupančičevi liriki in je znan kot najboljši poznavalec našega pesnika med Srbi in Hrvatu Josip Korban, Kralj Brkoiin ali Marko skače. (Veseloigra za mladino v 3 dejanjih. Založilo Sokolsko društvo Gornji grad.) Po tej igri s patriotsko tendenco bodo segli sokol ski odri, kadar bodo hoteli nuditi mla-d ni kaj veselega in obenem izpodbudnega. Nje avtor je znan mladinci pisatelj in so- . kolski delavec. Igra se naroča pri Sokol-skem društvu v Gornjem gradu. »Planinski vestnik« je dobil za leto 1933. novo opremo. Januarskemu zvezku je priložena večbarvna reprodukcija slike F. Kleni enčiča »V Martuljku«, v dvobarvnem tisku z vdolbino pa sta reproduc rani na posebnih prilogah fotografiji Janka Skerlepa in prof. Janka Ravnika. Besedilo obsega . članke Stanka Hudnika (»V Krnskem viharju pod Kanjavcem«), T. S. Copelandove (»S smučmi z Menine na Veliko Planino«), Viktorja Pmata (»čez Mirno Goro in Ga-če«), Boruta Koroškega (»Na Djekše v Svinji Planini«) Dušana S Krivokapiča (»Višina Sar Planine«), Uroša Zupančiča (»Severna stena gkrlatlce«) in dr. V tekstu je več lepih ilustracij. ARGO' 4 v čitafte tedensko revijo »Življenje in svet44 (ne zamenjajte z manj vrednimi ponaredbami) je najboljše sredstvo proti kašljn in hripavosti ter je izvrstnega okusa. 13221 Pf>i »nVim« na Ta^^itfiA THSHKITA >JUTRO« St. 6 SoSofe, T. L I9S Iz življenja in sveta Katastrofa „Atlantiquea" Ogromna Izguba angleških zavarovalnic Francoska 42.000 tonska potniška ladja »L' Atlantlque« Kakor smo že obširno poročali med brzojavnimi vestmi, j« 20 milj od otoka Gu-ercseya zgorel francoski prekomornik »At-lantique«. Ladja je imela 42.000 ton in je spadala med največje kolose francoske pre-komorske plovbe. »Atlantique« je bila moderna ladja. Zgradili so jo komaj pred dvema letoma v ladjedelnici Penhoet, v morje pa so jo spustili v St. Nazaireu. Vozila je na prog: Bordeaux—Buencs Aires. »L' Atlantique« je bila prva največja ladja za prekomomikom »Ee de France« in se je odlikovala po svoji konstrukciji ter redki umetniški cpremi, pri kateri so sodelovali skoro vsi pomembnejši francoski slikarji lr dekoraterji nove dobe. Atrakcija prekomornika je bil 150 m dolgi in 10 m široki hodnik, tako zvana »ladijska cesta«, na katerem so razstavljale francoske tvrdke svoje najnovejše modne izdelke. Zdi se, da je nastal ogenj zarad: kratkega stika. Po obsegu požara sipominja ogenj na tem prekomorniku med največje ladijske katastrofe, posebno na lanskoletni požar »Georgesa Philipparja« in na konec ladje »Andrč Gibon«. Uničena ladja je bila zavarovana pri angleških družbah v Londonu, ki so s tem utrpele 2 milijona funtov izgube. Polet v višino 18.000 m Pod nadzorstvom znanega stuttgartske-ga raziskovalca stratosfere dr Regenerja so spustili v zrak dva medsebojno povezana stratosferna balona, ki sta bila v primeri z dosedanjim: sliunimi poskusnimi baloni opremljena z najnovejšimi pripomočki. Balona sta padi'a na zemljo pri Mundimgenu Merilne naprave so izborno delovale in so se vrnfe nepoškodovane na tla. Viši-na. ki sta 10 dosegla poskusna balona, znaša 18.000 m. Siromašnost kmetstva na Poljskem Varšavski državni zavod za proučevanje kmečke vasi obiavlja pretresljivo poročilo o rttanju poljskega sela. Zaslužek poljskega malega kmeta v letih 192U/30 znaša po teh podatkih povprečno 12 posekih grošev dnevno. V drugi polovSci minulega leta pa je moral kmet zaradi pasivnost^ prodajati govedo pod ceno ter si izposojati denar po oderuških obrestih. »Dziennrk Poznanski« piše v zvezi s temi ugotovitvami, da postaja položaj poljskega kmetica obupen in napoveduje, da se bo razvi1'« iz gospodarske krize poljske vasi soealno-politična kriza poljske republike. Z avtomobilom skozi Saharo Mlada šved-nja Eva Evicksonova je 16. decembra v spremstvu nekega črnega boya nastopila v britski koloniji Kenyji avtomobilsko vožnjo skozi Belgijski Kongo in je prevozila progo vzdolž čadskega jezera, skozi Nigerijo in Saharsko puščavo. Na zadnji dan starega leta se je pripeljala v Alžir, od koder bo nadaljevala -potovanje proti Franciji, nato pa se popelje z avtomobilom domov. Povod za vožnjo je dala neka stava, ki jo je Dicksonova dobila že * dosedanjim srečnim potovanjem. Samomorilni poskus italijanskega Landruja »Messaggero« poroča iz Spezie, da je skušal izvršiti ženska morilec Serviatti, ki je zaprt v zaporih v Sarzami, samomor. 21oč!nec se je skušal v novoletni noči obesiti na kos blaga, Id ga je iztrgal iz svoje nočne sra(jce. Pazniki pa so pravočasno opazftl ln preprečili njegovo nakano. Vsenciliška predavanja o zakonskem življenju« Butlerjeva univerza v IndianopoMsu je uvrstila v svoj najnovejši učni red predavanja o zakonskem življenju. Predavanja bo imel neki sloviti advokat, in vsak slušatelj bo moral za udeležbo plačatii posebno odškodnino v zneiku 5 dolarjev. Zakonci bodo ime'n dostop k predavanjem proti znižani skupni vstopnini 7 dolarjev in pol Zavod si obeta od uvedbe teh predavanj velik uspeh in razglaša, da bo ta metoda gotovo uibiažila številne ločitve zakonov. Šest in dvajset vlomov češkoslovaška kriminalna policija je prijela in zaprla neko mlado žensko, ki je po lastnih navedbah brez moške pomoči vlomila šest in dvajsetkrat. Vlomilka se piše Ana Novak in ji je komaj 34 let. Do aretacije je pr šlo čisto slučajno. Pri zasliševanju se je vlomilka tako spretno izvijala, da ji niso mogli ničesar dokazati. Morali so jo zategadelj izpustiti zopet na svobodo. Na poti domov pa ji je neopazno sledil detekt v, ki se mu je posrečilo priti v njeno predmestno stanovanje. Tam je v svojo največ,jo osuplost odkril zalogo vsakovrstnega blaga in vlomilskega orodja. Detektiv ji je zaradi tega napovedal novo aretacijo. Med novim zasliševanjem je s ponosom priznala, da je izvršila 26 vlomov. Specializirala se je na vlome v stanovanja, kamor je vdirala s samokresom v roki. Uplenila je vse, kar ji je slučajno prišlo v roke, dragocene predmete je prodala, z izkupičkom pa je podpirala svojega ljubčka. Vrednost predmetov, ki jih je nakradla pri svojih vlomih, presega 200.000 Kč. Jeleni in srne v mestu Iz Brna poročajo, da so imeli te dni v nekem vzhodnem moravskem mestecu nenavaden przor. Na trg, kjer se prodaja zelenjava. se je zateklo deset jelenov in srn. Ljudje so bili tako iznenadeni, da so izgubili glave, in otroci so od veselja začeli preganjati živali po ulicah. Neki kolesar je zavoail v srno in ji je pri tem zlomil nogo, da so jo morali na mestu zaklati. Prijatelji narave sklepajo, da je živali prignala v mestece huda zima, v kateri nima divjačina kaj jesti. Nemčija ureja udobne vojašnice Uspehi s prolanom Berlinski učenjak prof. Bernhard Zondek je odkril v hipofiz' (žlezi možganskega podaljška) nov hormon, ki mu je dal ime proLan in ki ima lastnost, da zadržuje rast. V zvezi § svojim bratom Hermannom je prof. Zondek preizkusil učinek tega hormona na belih miših, ki jim je vcepil raka. Vcepljeni rak se nikakor ni mogel dobro razvijati, pri vcepi tvi v drugem primerku na drugo poskusno žival pa je bil neuspeh še večji. Nato sta učenjaka preizkusila vpliv prolana tudi na osebah, ki so bolehale za težkim rakom. Tudi tukaj je bil učinek zelo dober, izboljšalo se je splošno »tanj« bolnikov in primeri, ki se [>rej niso dali operirati, so sedaj dopušča-i operacijo. Čeprav nova metoda še ne pomeni popolne zmage nad rakom, vendar odpira mnogo obetajočo pot za njegovo dokončno obravnavanje. ))Danski Edison« Pred dvema mesecema je nastopil neki Karel Andersen na Danskem s trditvijo, da je izumil aparat s katerim lahko pridobiva elektriko iz zraka. Kakor je v taksnih primerih običajno, se je kmalu našla skupina finančnikov, ki je bila voljna finansirati izum ne da bi ji ga izumitelj prej pokazal. Tem finančnikom ni bilo nič do tega, na ni bil Andersen noben strokovnjak, temveč navaden čevljarski pomočnik. Listi so v svojem navdušenju tudi razširjali najbolj fantastične vesti, n. par. da je Ford ponud'l Andersenu milijon dolarjev in so zahtevali, naj stvar odkupi vlada, da se ne bodo z njo okoriščali drugi. Do določenega dne bi moral Andersen družbi svojih finansirjev predložiti aparat, a namestu tega je objavii izjavo, da ga je vrgel v morje, češ da ga je hotela družbo ukaniti. Pozneje se je na njeno tožbo vendarle poslal model tega aparata, ki se je p«a izkazal za popolnoma nerabnega. Vendar se je baje osnoval drugi konsorcij ki je pripravljen izkoristiti izum »danskega Edisona« — toda listi so že začeli razpravljati o tem, dali je mož res genialen izumitelj ali navaden slepar. Smrt pri 25. porodu V občina Paszto na Madžarskem je umrla žena kmetovalca Štefana Ribe, ki je v zadnjnihh 20 letih rod:la 24 otrok. Rojstvo 25. otroka jo je stalo življenje Dobila je porodno vročico Trikrat je rodila dvojčke in njen najstarejši sn ima zdaj 20 let. Papeževa »zlata roža« za italijansko kraljico Papež bo v letošnjem svetem letu zopet posvetil tako zvano »zlato rožo« in jo to-pot posvetil italijanski kraljici. Zadnja dva krata je Pij XI. posvetil zlato rožo španski kraljici (L 1925.) in belgijski kraljici (L 1929.). Hripa v New Yorku Iz New Torka poročajo, da Je zavzela ondotna epidemija hripe opasno obliko. V zadnjih 24 urah je umrlo nad 1600 ljudi, oblasti pa je bilo prijavljenih novih 500 primerov te bolezni. Stavka zaradi preširokih statev V LiUer. na Francoskem je zastavkalo kakšnih 500 tkalcev zaradi uved/be novih širokih statev v delavnice. Ti stroji so dobili novo, širšo obliko samo zaradi tega, da bi z nj mi delodajalci prihranili nekaj osobja. Ljudsko štetje v Španiji Pni zadnjem ljudskem štetju na Španskem so našteli 23.563.867 duš. Najbolj obljudeno mesto je Barcelona, ki izkazuje 1.8 milijona prebivalcev. Madrid stoji na drugem mestu ter ima 1 mili jo a 384 duš. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenie črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova' voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Smith čita na glas iz lista: >... Bffly 31ackwater, «»oglasni despe-rado, je baje usmrtil devetnajst oseb, še preden mu je bilo 21 let...« Gospa Smlthova:' »Strašno — ta kakšno znamko je vozil?« Vsak dan ena Nemčija, ki se bolj in bolj otresa vojnih plačil ter kani celo načeti vprašanje o reviziji mej po mirovnih pogodbah, si kljub razorožitvenim obveznostim pomnožuje armado ta vojaške naprave. V Ludwigsluftu je opremila novo vojašnico za pripadnike Reichs- wehr kakor kaže slika, z vso udobnostjo Gospodarstvo »Ali ste vzeli kroglice?« »Vzel sem jih, ampak doslej ne čutim Se nobenega učinka — mogoče zaradi tega, ker še ni izpraznjena škatla.« Izvoz našega lesa za Levanto via Trst Nad« za izvoz našega les« v Italijo in kraje ob Sredozemskem morju se v zadnjem času očrndno boljšajo, kar je raz-videti iz mnogoštevilnih vprašanj tz tujine v pogledu tovorninskih notacij. Vprašanja se glasijo po več mi za relacijo via Trst To je ra sumljivo, ker nudi Trst danes posebne ugodnosti, samo da pritegne lesne transporte na svoje, danes prazne luke. Lesne izvoznike bo gotovo zanimalo, ▼ koliko je glede stroškov dan pogoj za uporabo tržaške luke Stroški za izvoz preko Trsu so prflično naslednji: za mehek rezan les od Rakeka, državna meja, do Tneste, scalo legnami, desettonski vagon: 1. od 100 kg Lit 2.35, če gre les preiko luke v inozemstvo; 2. od 100 kg Lit 2.75, če se l-s vkrcava v Trstu za drugo italijansko luko, 3. od 100 Lit 3.60, de se les reekspedira v Trstu po že-laznkri za druge Italijanke postaje. Zaradi ogromnih praznih prostorov bi bilo v Trstu mogoče poceni skladiščiti velike količine lesa, kakor »o to storili evoj-fias Rusi. Iz Tista se da lahko organizirati prodaja kakor tudi dkspeddcija lesa za Levanto, italijanska pristanišča, po železnici v notrenjost Italije v Španijo itd. Navajamo tozadevne stroške (od 100 kg): stroški za prenos leea od vagona do skladiščnega prostora Lit 0.35, stroški za prenos tesa od skladiščnega prostora do vkrcanja na pomik (fob Triefte) Lit 2, stro-iki skladiščenja od 1 m« u >to Lit 1.35, stroški zavarovanja znašajo od vrednosti ia mesec Lit 1 odet Tovorni stroški iz Trsta za tezne relacije so naslednja: od fob Trieste za les pod A (mehek rezan les. mali panji, smrekove doge v balah, brzojavni drogi): z» les pod B (rezan bukov, hrastov, javorjev, jelov, orehov m sličen les* hrastove Joge v balah): * ad A ad B do cif od m* od 100 kg (t) Bari, Barletto, Brindisi. Molfetto 39-50 4o.— Gallipoli ^ 34.— 47-— Catanzaro Marina Cotrone. Taranto 36— 51.— Catania. Messina, Par iermo 33.50 49.— Regtfio Calabria, Siracusa Napoli 38.— 51.— Castellamare Golfo, Lieata, Marsalo, Mazara del Vrnilo, Porto Empedocle Scac-ca. Termini, Imercse, Tra-pani 54.— Livorno, Genov« 46,— 59.— Civiteveodhia, Imperia S«™™ t .r vvTT Malta, Manfeto 9/4 12/11 Barcelona, Vatenci* 9/10 13/11 K temu tovornim, kfflkor tudi ostalim stroškom je pripomniti, da se pri večjih količinah lahko dosežejo še znatni popusti. Podrobne podatke daje iz prijaznosti tudi tarifni oddelek mednarodne transportne tvrdke »Slovenja Transport« v Ljub: ljami. Kakor znano, je ruski les po večini že izginit iz italijanskih lesnih trzisc m kaže, tU prihaja zopet naš les do veljave. tem bi bila dana naš™ izvoznikom T«™-ka, da se postopno spet postavijo na mesto, ki so ga imeli svojeoasno. Pred razširjenjem pravice za signiranje hmelja Ko smo poleti o priliki izdani a pravilnika o signiranju hmeLja razpravljali o važnosti tega ukrepa in o njegovem vplivu na hmeljarje in hmeljsko trgovino, smo pripormu: naslednic: »Domači hmeliski trgovini morda ne bo prav všeč določba pravilnika, da bo imela timeliarna v 2alcu izključno nra-vjco do signiranija. Vendar ta določba nikakor ni mišljena kot kakšna ost proti njim, temveč je le posledica starega zakona o znamkovanjn bmeiia iz L 1907., k: bo še vse do tedaj v veljavi za juž-ro-štajersko okrožje, dokler ne dobimo novega zakona za znamkovam« hmelja.« Naše takratne navedbe o mišljenju trgovine so zavzele sedai konkretnejšo obliko. Kakor čujemo. ie zaprosila Zadružna bme-'.jarna na Vranskem, da se ji »®da dovoi,je-nie, da sme tudi ona za svoj okoliš sigm-rati hmelj. Tudi druge hmeljarne, na primer ona v Šoštanju in nekatere bme^airne zasebnih trgovcev, žele biti deležne pravice zmamkovanja. Njihove težnje so tembolj upravičene, če pomislimo, da za vojvodinsko področje ni signiranje monopolizirano na eno samo podjetje, temveč je reč tako urejena, da vrši signiranje več hmeliarn. Upravičena pa je zahteva zlasti iz trgovinskih in poslovnih ozirov, ker so trgovci, ki ianajo lastne bmetjarne, izdali mnogo denarja, kakor tudi zlasti zadružne hmeijar-ne, ki so jih zgradili hmeljarji sami z last-nam denarjem, skoraj brez vsakega prometa in bodo še bolj, ker je tendenca na svetovnih hmeljskib tržiščih iz leta v leta bolj usmerjena r.a promet z znamkovanim blagom KMcot doznavamo, so oMastva zelo naklonjena upravičenim željam domače bme-lj-ske trgovine in tudi zad-ružtiih organizacij hmeljarjev. Seveda bo treba predvsem preurediti zakon iz leta 1907. v toliko, da bo dotični paragraf, ki daje Hmeljarni v Žalcu monopoteko stališče za signiranje, odpravljen in nadomeščen s širšim paragrafom. Ko bo prišel ta predlog pred narodno skupščino, se bodo gotovo naši poslanci zavzeli odločno za spre-jem novega paragrafa, ki bo mnogo koristil nele doma-č' hmeljski trgovini, temveč bo prihranil hmeljarjem mnogo časa. ki ie denar, posebno ob današnjih hudih razmerah. Gos*«*'* — Svetovna proizvodnja ln porab« sladkorja. Po cemtvi dr. Mikuscha bo znašala v kampanji 1932 /33. proizvodnja sladkorja v Evropi z Rusijo vred 6o15.000 ton, to je za okoli milijon ton manj kakor v kampanji 1931./32. Posamezne evrop»ke draa-ve bodo pro-zvedle po tej cenitvi naslednje količine (v tisočih ton: v oklepajih številke za prejšnjo kampanjo-: Nemčija 1075 (1595), Francija 910 (874). Češkoslovaška 630 (814), Poljska 420 (493), Anglija $ Škotsko 360 (284), Italija 322 (363), Španija 260 (423). Holandska 240 (272), Švedska 231 (144). Danska 187 (122), Avstrja 164 (163), Belgija 124 (205), Madžareka 105 (125), Jt^joslavija 73 (86). Rumumja 64 (48), Bolgarska 27 (26). Irska 26 (6), Leton-ska 25 (10), Gdansk 20 (22), Turčija 18 (16), Litva 16 (7), Švica 7 (6) in Finska 7 (4). Torej Evropa brez Rusije 5.435000 ron, a z Rusijo vred, ki bo producrala po tej cenit v, 1,080.000 ton. bo znašala produkcija 6,515.000 ton nasproti 7304.000 tonam v kampanji 1931/32 Celotna svetovna produkcija alakorja pa ie ocenjena za letos na 26.063.000 ton nasproti 27 771.000 tonam v prejšnjii kampanji Letošnja produkcija torej ne bo krila svetovega konzuma, ki je ooenjen m 26.920.000 ton. = Za upostavheje normalnega stanja Mestne hranilnice zagrebške. Zagrebška mestna občina je dolžna Mestni hranilnici zagrebskn 135 milijonov dinarjev, a zaradi sedanje krize n že leto dni na ta svoj dolg ničesar plačala Da bi pa dobil denarni zavod zadosti sredstev in se postavil kolikor toliko 7 normalno stanje. je f:-■aaneni odbor obč^nffcegs sveta sklenil prodati nekaj mestnih nepremičnin med njimi staro klavnico *n morda nekatere mestne hiše. = Znaten padec cen debelim svinjam na Dunaju. Na zadnjem svinjskem sejmu v St Marxu so se cene debelim svinjam zelo znižale zaradi slabega povpraševanja. Padec vseh kakovosti debelih svinj znaša 15 do 20 grošev pri kiiogramu žive teže. Cene debelim svinjam na Dunaju že dalje časa slabijo in znaša padec v teku zadndih tednov 30 do 40 grošev pri kg žive te>že. Nazadovanje cen se utemeljuje z znatno zmanjšano rabo svinjske masti. = Grčija namerava poostriti predpise za devizni promet. V zadnjih dnevih je v Atenah notirala drahma v prostem prometu 220 do 230 napram dolarju, kar pomem nasproti dola rje vemu tečaju stabilizirane drahme v višini 78 razvrednotenje na tretjino. Vlada, ki je prvotno nameravala oprostiti devizno trgovino na n-ovootvonjeni borzi, je opustila ta načrt zaradi baje obstoječih kotitermiTiskih špekulacij in hoče poostriti devizne predpise. = Pridelek krompirja r Nemčiji je lani znatno narasel in je znašal okrog pol milijarde metrskih stotov, to jo za 35 milijonov metrskih stotov več kakor predlanskim. — K nameravani opustitvi zlatega standarda v Južni Afriki pSejo londonski Rsti: Južnoafriška vlada bo z domačo novfenič-no banko sestavila poseben odbor za ureditev valute Vlada želi obdržati gibanje težaj® pod najstrožjim nadzorstvom, da onemogoči mednarodno spekulanr jo. = Depresija v Ameriki Je baje močn#»jf-ša k&kor v Evropi. Newyorški časopisi objavljajo ob začetku novega leta izjave vodilnih gospodarstvih osebnosti ki v splošnem izjavljajo, da je sanacijski prooes r Zedinjeniih državah zelo počasen in da js depresija močnejša kakor v Evropi. Blagovna tržišča ŽIVINA. + Živinski sejem r Ptuju. Zadnji živiiv ski sejem, ki ie vršil 3. t. m., je bil kljub zadostnemu dogonu in nizkim cenam slabo obiskan. Prignanih je blo 186 krav. 48 te-lie, 88 volov, 12 bikov in 68 konj. Prodanih je bilo skupno 141 glav Cene za kg žive teže: kravam 1.25 — 2.50, telicam 2.50 do 4.50. volom 2.50 do 4. bikom 2 do 3 Din. Konji so se prodajali po 400 do 2750 Din za elavo. Bolje ie bil obiskan svinjski sejem 4. t. m-, na katerega je bilo pripeljanih 5 prascev in 84 svinj. Prodanih je pa bilo skupno 49 rilcev. Prasci so ee prodaiali po 80 do 200 Din za rilec, prolenki po 6 do 7 Din in debeV svinje po 6.50 do 7.75 Din za kg žive teže. Radio Petek, 6. januarja. LJUBLJANA 7.30: Agrarna politika. — 8r Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Gimnastika. — 8.45: Poročila. — 9: Slovenci na Madžarskem- — 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos cerkvene glasbe. — 11: Salonski kvintet — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Poljedelstvo. — 15 30: Prenos akademije i* Doma slepih v Kočevju. — 17: Potovanje v Zadnjo Indijo. — 17.30: Lahka glasba. — 20: Pevski koncert ge. Lovšetove- — 2045: Cerkvena glasba iz Beograda. — 21.30: Plošče. _22: Cas, poročila, plošče- Sobota. 7. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45S Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17: Salonski kvintet — 18: Angleščina. — 18.30: O požaru starega ljubljanskega gledališča. — 19: V kraljestvu kozorogov- — 19.30: Iz zgodovine filozofije. — 20: Koncert Akademskega kvinteta. — 20.45: Salonski kvintet. — 22: Cas. poročila, godba na harmoniko. BEOGRAD 12.05: Ciganska godba. — 13: pesmi. — 16: Narodna glasba- — 19: Jugo-slovenski koncert. — 20: Slušna igra. — 20.30: Zborovsko petje. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12-30: Plošče. _ 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncertni večer. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.05: Prenos iz Brna. — 19.40: Schumannove skladbe. — 20: Opereta iz Bratislave. — 22-10: Zabaven program — BRNO 19 05: Slovaška glasba. — 19.40: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Orkester. - 15.40: Igranie na čembalo. — 16.45: Orkester mandolin. — 17.55: Jazz. — 20: Valčkov rondo. _ 22.15: Lahka godba. — BERLIN 20.05: Moderna glasba- — 20.35: Zborovsko petie. — Godba za ples. — K0NTGSBERG 1905: Violinski koncert — 20- Zabaven večer. — Plesna glasba — MOHLACKER 20- Zabaven program. _ 22.50: Plesna glasba iz Rerlina. — BUDIMPEŠTA 18.30: Stare madžarske pesmi. — 20-10: Plošče. - 21.45 Orkestralen koncert — 22.40: Jazz. _ RIM 19: Lahka glasba. — 20.30- Prenos opere iz gledališča. Pristopajte k Vodnikovi dražbi F ♦ Spremembe v železniški službi. Name. Sčenj so za uradniške pripravnike: Kaška-rov Dimitrij in Kostovsky Mihael pri direkciji; FLIippini Josi-?, Ponikva; Flego Josip, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Zupan Anton, ^aško; železnik Henrik, Rogatec; Kun Sergej pri direkcij.!; Rustja Alojz, Brežice; Segalla Adrljan, Videm Krško; Zaje Franc, Rogaška Slatina; Gre-benšek Edvard, Poljčane; Vehovec Alojzij. Rakek; Deželak Karel, Rajhenburg; Za-vašnik Rudolf, Trbovlje; Rejec Feliks, Ormož; Čož Maks, Brežice, Grčmaai Stanislav,' Rajhenburg; za zvaničnike I. kategorije: Novak Andrej, Škofljica. Premeščeni so: zvan:č.nik I. kategorije: Božič Janez iz Rosaške Slatine v Ljubljano glav. kol.; z va meni k i £1. kategorije: Bauman Franc iz Bistrice v Kamnik; Gerbec Andrej, pro-govna sekcija Novo mesto k progovini sek-cij.i Jesenice; Raitmeier Alojzij, progovna sekcija Maribor glav. proga, k progovni sekcije iZdani most; Kortian Ivan, progovna sekcija Novo mesto is progovni sekciji Maribor glavna prosa.} Dolžan Frančišek, progovna sekcija Ptuj k progovni sekcij,; Novo mesto; Zdešič Blaž, progovna ZOBOZDRAVNIK sekcija Ptuj k progovni sekciji Zidani rrx>st; Trbovc Jakob, progovna sekcija Ptuvj k progovni sekciji Maribor glavna T>roga; Bajec Alojzij z Verda r Guštamj-Ravne; Robljek Janez ilz Guštanja T Mar člnec; Arh Anton iz Bistrice Boh. jezero -7 Sotesko; siužitelj Dohnovič Alojzij z gor. kolodvora v prometno komercljalno oddelenje direkcije io dnevničar Gruden Ivan s Save na Brezovico. ♦ Meteorološka postaja na Mosoru. Na prošnjo planinskega društva >Mosor< bo meteroroioška ceaitrala vojne mornarice v Splitu v bližnjih dneh pri Domu kraljice Marije na Mosoru v višini 900 m uredila meteorološko postajo. Tu bodo montirani razni znanstveni aparati. To bo prva naša v&inska vremenska opazovalnica na P rini orju. Podatki, ki se bodo s te postaje dobivali, so važni za znanstveno proučava-nje ki i matični h razmer na višini; Primerja. Bil hočemo Izprazniti zimsko zalogo zato smo nastavili nedosegljivo nizke cene, Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hiša ANTON KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva ul. l-o LJUBLJANA ♦ Italijanski ribiči v naših vodah. Državni oblasti v Dalmaciji prihajajo pritožbe, da so bilj v zadnjih dneh ponoči opažen'. italijanski motorni čolni v naših vodah , i celo v pristanišču v7ela Luka. Naši rib se morajo ravnati po ribiških predpis h in smejo s takimi mrežam} loviti samo tri milje od morskega obrežga. ♦ Zagonetna smrt. V novosadsko bolnico je seljak Dragoljevlč pripeljal mrtvega brata Pajo. V bolnici je brat povedal, da je bi! Pajo zjutraj še zdrav in dobre volje, nenadno pa mu je baje pri-šlo slabo ter se je mrtev zgrudil na tla. Oblast je odredila obdukcijo. Vse spreminja se na svetu, eno le ©stane trafsso; V Slansiževem se bisfSetu vsi posutimo sijajno! 4 Širijo se neresnične vesti! Da ie velik obrtniški ples preložen na poznejši čas. Ravnotako n:ma inserat v včerajšnjem Jutru, g'ede preložitve pesa, nič skupnega z običajnim, vsakoletnim obrtnišk:m plesom Opozarjamo slavno občinstvo, da se vrši tradicionalni IX. veliki obrtniški ples nepreklicno danes 7. januarja 1933. ob 30. v veliki dvoran Kazine. ♦ Je in pije na tuj račun. Zagrebška policija je aretirala Ferdinanda Kosa. ki je že vrsto let žive! od tatvin un goljufij, presežno na račun gostilničarjev, pri kater h je naročal obede in večerje, potem ra neooaženo izginil ne plačavši potrošek Tako je hotel predvčerajšnjim pobegniti iz gostilne Francke Tišljarjeve, kjer si Je naročil obilen obed in gostil tudi druge s-oste. Pri-vovedoval je, da ima v žepu 5000 Din. Gostilničarka je takemu gostu seveda rada postregla. Ko pa je bilo treba plačati račun, ki je zanašal več sto dinarjev, je nameraval Kos po stari navadi izginiti, kar se mu pa tokrat rol posrečilo. Nikaka leča ne sme biti SMUČARSKI ČEVELJ za vašo nogo. Ta se mora v njem počutiti kakor doma. čevelj mora biti nepremočljiv, trpežen, prave oblike in tako prostoren, da more vsak prst dobiti svojo oporo. Z nagimi smučarskimi čevlji so vsi smučarji izredno zadovoljni. Brata NAGLIC, Industrija čevljev, Žiri. Zaloška za Ljubl jano pri A. Goreč, d. z O. z., Ljubl jana, Tyrševa cesta. * »Preporodova« redna plesna va}a bo drevi v Trgovskem domu. G. Jenko bo na-daljeval z učenjem letošnjih novitet. Začetek točno ob pol 20., na kar opozarjamo z'ast- začetnike. Prvotno smo mislili prirediti OBRTNIŠKI PLES v januarju, končno smo se pa zedinili za 4. FEBRUAR T. L., kar naj blagovoli obrtništvo vzeti na znanje. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. 1711 Bel i zobj^! Ch I o rod o nt * Detektivi na delu! Izslediti morajo Satana in Iškarijota. Popisano v romanu. Zahtevaj ponudbo pri Cirilovi tiskarni v Mariboru. »Franz-Josei« grenčica odstjranijiuje ti-ščanje želodca, slab duh ust io bledoto obraza. * Obleke hi klobuke kemično čisti, barva, pliflra in lika tovarna Jos. Reich. Iz LluMjane n— »Šoia in dom« v Liubljani opozarja vnovič. da je otvorila za svoje člane brezplačno vzgojno posvetovalnico, kjer dobe svete o vseh vprašanjih vzgojstva in šolstva. Posvetovalnica ie odprta v Pražako-vi ulici §t 8. I. nadstropje o-b ponedeljkih in četrtkih od 10.30 do 12. ure. Društvo »Šala in dom« je imelo doslej sestanke v Brežicah, Krškem, Trbovljah, Ptuju, Spodnji Šiški, Mostah in na PruJah. Izvodili so se pripravljalni odbori, da se osnujejo podobna društva, odnosno da se nabirajo člani za ljubljansko društvo. V mnogih drugih krajih se pripravljajo sestanki. Posve- tovalnica za osnovne, meščanske in učiteljske šo-le se otvori s 16. t m. v Frančiškanski ulici 6, prvo nadstropje desno. Odprta je ob ponedeljkih od 8. do 10. ure. V obeh posvetovalnicah se sprejmejo novi člani. u— »Douaumont« — na!večji vojni film — še danes ob 14.15 uri v Elitnem kinu Matici. Redtki so filmi, ki bi mogli tako razgibati naše mesto in vzbuditi zanimanje najširših krogov. »Douaumont« je včeraj zopet docela napolnil obširno dvorano Elitnega kina Matice. Vojna z vsemi svojimi grozotami je spravila na noge staro in mlado. Stari so se spominjali težkih napol preteklih dni, one strašne dobe, katere posledice čutimo še danes. Mladi pa so prihiteli iz radovednosti, da vidijo, kako je to bilo... Film je res izvrsten in poda vse, kar pač more pokazati vojnih grozot in frontnih dogodkov. Zaradi izrednega zanimanja s strani najširših krogov občinstva se bo film ponvil še danes ob 14.15 in zadnjikrat jutri ob 11. dopoldne. Naj si ga vsakdo og'eda! u_ Dela pod tri m ost jem. Izpod trimostja se čuje tudi ponoči tožeča težaška pesem ljudi in strojev. Betonirajo temelj pod desnim opornikom starega mostu. Temelje so morali betonirati v več odsekih, kajti teren pod mestom - je sila trd in obstoja iz ilovice, močno comelan s peskom. Z delom zelo hite,: dokler je vreme še ugodno. V obeh podzemnih straniščih so pričeli stene obijati s ploščicami. DANES VSI Tatvine. Neznan ta* se je splazil v spalno sobo Marije Brežičfcove v Pražako-vi ulici 11, ter ukradel no-vo ročno torbico, malo rumenkasto denarnico in nekaj toaletnih potrebščin. V denarnioi je bilo 230 Din gotovine ter znaša škoda okrog 500 Din. Iz zaklenjene pisarne stavbne zadruge »Moj dom« na Tyrševi cesti je ukradel nekdo ročno železno blagajno, v kateri je bilo okrog 300 Din gotovine. Tat se je splazil tudi v spalno sobo Henrika Mo-zetiča na Mivki 23. in mu ukradel iz listnice 110 Din gotovine. V izložbo tvrdlke »Fotomaterija!« na Tyrševi cesti, katere lastnik je Janiko Pogačnik, je bilo te dni, najbrže v nočnih urah vlomljeno. Tatovi so odnesli 5 fotografskih aparatov znamk Certo DoHy, Cer-to Sonny, Certo Certosort, Nagel Ranča in Xemar v skupni vrednosti 7000 Din. Vsi apara-ti so bili majhnega formata. u— Sokol Vič ponovi v nedeljo 8. t m. komedijo »Ugrabljene Sabinke«. Posebnih vabil se ne razpošlje! Iz Maribora a— Slovo profesorjev dr. Kovačiča In Prijatelja. V četrtek zvečer so se pri »Orlu« poslovili mariborski Sokoli in prijatelji ter tovariši od profesorjev dr. Kovačiča in Prijatelja, ki odhajata na nova službena mesta kot inšpektorja prosvetnega ministrstva v Beograd. Kako priljubljena in spoštovana sta bila, se je pokazalo ob slove-su. V imenu Matice se je poslovil od odhajajočih bratov starosta dr. Boštiančič. ki se je obenem zahvalil dr. Kovačiču za njegovo požrtvovalno delo pri Sokolu, želeč mu mnogo uspehov na novem mestu. Iskrene so bile poslovilne besede dr. Goriška, ki jih je izpregovoril v Imenu Sokolske župe. Prav tako prisrčno je bilo tudi slovo starejše garde, v imenu katere se je poslovil od obeh vaditelj Hvalenc. Za občino se je poslovil od dr. Kovačiča Franio Bureš, za Profesorsko društvo prof. dr. Rudolf Per-havec, za okoliške sokolske edinice šol. upravitelj Vanda od Sv. Marjete ob Pesnici za pobreSkega Sokola pa nadučitelj Kle-menčič. Spregovorila sta še narodni poslanec dr. Pivko in Tomažič. Za vse izrečene besede se je nato prisrčno zahvalil dr. Ko-vačič. Prof. PrHateli pa se zaradi bolezni odhodnice ni udeležil in se je pismeno opravičil.. t ■ ■■■■ a— Norveški trener za smtiške skoke. Znani norveški - trener smuških skokov Outtormsen. 'ki se rmtdi v Ljubila ni, se je odzval vabilu Mariborske zimsko-sportne podizveze in bo prišel tud; v Maribor, kjer bo vodil treninge mariborski skakačev v Časti od 9. do 15. V m. na betnavski skakalnici, ki je podajana in popravljena. PARK HOTEL BLED Za celodnevno prehrano od Din 70.— 1727 a— Badnji dan so zelo slovesno letos praznovali verniki pravoslavne cerkve. Ob 13. je krenil slavnostni sprevod iz vojašnice vojvode Pirtmika po mestnih ulicah. Še poprej je prota g. Trbojevič blagoslovil badmjake, ki so jih nato med sprevodom razdelili raznim odličnim osebnostim. Okrog 16. se je sprevod razše4 v vojašnici vojvode Mišica, odkoder so odšli pravoslavni bratje na svoje domove. a— Zrcalo gospodarskih razmer je zemljiška knjiga mariborskega okrajnega sodišča, ki izkazuje v preteklem letu 6107 vknjižb za približno 50o številk več kot predlanskim. Pogled v zemljiško knjigo po-kazuje velik zastoj na denarnem trgu. kar je posledica današnje krize. Največji vknji-ženi znesek je znašal 14 milijonov Din, najmanjši pa 50 Din. a— Tujski promet v lanskem letu. V preteklem letu se je zglasilo pri prijavnemu uradu mestne policije 18.091 oseb, in sicer 12.714 Jugoslovenov, 3.507 Avstrijcev, 5 Angležev, 15 Američanov, 22 Afričanov, 601 Cehoslovakov, 29« Italijanov, 575 Nemcev, 23 Poljakov. 24 Rusov, 9 Romunov, 34 Francozov, 4 Norvežani, 207 Madžarov in 53 podanikov drugih evropskih držav. Skupno število prenočnin je bilo 28.823. a— Z zadnje poti Mariborčanov. Mestni pogrebni zavod je pokopal v preteklem letu 791 oseb. in sicer 3.39 moškšh, 296 žensk. 66 dečkov, 80 dekflic, 9 vojakov in 5 kaznjencev. Samomorilcev je bilo 10, in sicer PALAČA DUNAV ALEKSANDROVA C. 6 moških in 4 ženske. Pogrebov je bUo 11 prvega, 53 drugega, 77 tretjega, 88 četrtega, 100 petega, 103 šestega in 75 sedime-ga razreda. Med pogrebi je bilo 57 otroških. 24 ubožniih in 127 bolniških. Z avtofurgo-nom je bilo prepeljanih iz Maribora na druga pokopališča 16 mrličev. a— Nekaj podatkov Iz kriminalne raz-vidnice. V aJfabetični kartoteki kriminalne razvidnice predstojništva mariborske mestne policije se je pomnožijo število kartotek v preteMem letni za 9200 komadov, v evidenci predfkaznovancev pa za 2998. Zasledovanih je bilo lani 37 oseb, koles je bilo pokradenih v mestu 136, izven mesta pa 259, v domovinske občine je bilo odgnanih 868 oseb, večinoma odpuščenih kaznoencev i.z tukajšnje kaznilnice, v seznam repatri-irancev in iz inozemstva izgnanih naših državljanov je bilo vpisanih 270 oseb, iz Maribora je bilo izgnanih 735 oseb, iz naše države pa 11 oseb. a— Statistika radio-aparatov. V Mariboru je bilo lani ob koncu leta prijavUjenih 1050 aparatov, od teh na novo 384. Odjavljenih je bilo lani 139 aparatov. a— Nezgoda. Na novi stavbi pri tovarni Dootor i,n drug je predvčerajšnjim popoldne med odmorm v šali sunil neki delavec svojega tovariša delavca Pavla Šalamona s tako silo, da je izgubil ravnotežje in padel z več metrov visokega odra. Pri padcu NA IX. VELIKI OBRTNIŠKI PLES se je Šalamon hudo poškodoval po vsem telesu in si pretresel tudi možgane. Poklicani reševailci so ponesrečenca prepeljali z avtom v bolnišnico. a— Ujel se je. Pri ključavničarskem pomočniku Josipu H. v Gozdni ul.ci na Po-brežiu se je zglasil predvčerajšnjim popoldne brezposelni delavec Rudolf B. in shranil pri njem skoro novo kolo ter mu zaupal dalje, da je kolo ukradel. Josip H., je zadevo prijavil stražniku, ki je Rudolfa aretiral. Na policiji je Rudolf izpovedal, da ie kolo ukradel nekie v okolici Dunaja in da se je na njem pripeljal do državne meje. Ker Rudolfu tega na policiji niso verjeli, je bil izročen sodišču. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna »Pri zamorcu, v Gosposki ulici. Iz Celja e— Badnji dan je bil včeraj tudi v Celju svečano proslavljen. Ob 14. je kfenil iz vojašnice Kralja P&tra na Dečkovem trgu lep sprevod s celjsko železničarsko godbo na čelu skozi mesto na Spodnjo Hmdinjo. Sprevod je otvoril konjenik z državno zastavo, sledili so oficirji, podoficirji in vojaki na konjih, okrašenih vozovih, avtomobilih in peš. Na Spodnji Hudinji so naložili badnja-ke, ki so jih na povra javljencem udeležba onemogočena, naj takoj sporoče, kdo se tečaja zanesljivo udeleži in kdo odpade. Začetek bo pravočasno objavljen v dnevnem časopisja. Zdravo! Župno nače'mištvo. Sokolsko društvo Ljubljana IV. javlja, da se bo vršila redna letna skupščina y nedeljo 8. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnici šole na Prulah. Za vse članstvo Je udeležba na letni skupščini! strogo obvezna. Izkazila o članstvu in plačani članarini je prinesti s sebod. Uprava. Smučarske tekme našega 6<>kolskega sa-veza so razpisane v zadnja številki »Soko^ la< in bodo v Bohinjski Bistricsi: 17. februarja ob 9 člani na 18 km, ob 10. članice na 8 km; 18. februarja ob 13.40 članice: tekma v smuku na 2 km, uro kasmeoe člani v smuku na 4 km. V nedeljo 19. bodo ob 10. tekinev skokih, kjer bosta štela prva dva skoka za sestavljeno tekmo, druga dva pa za tekmo v skokih. Prijave na predpisanih obraseih je poslati do vključno 6. februarja »aveznemu načelni-štvu v Ljubljani, Narodni dom, ki bo te 7. februarja izžrebalo nastopne številke. Novi grobovi V Rajhenburgu je 5. t m. popoldme po daljšem bolehanju umrl g. Josip Košar. Dosegel je lepo starost 76 iet; vendar bo vsakdo, ki je poznal tega blagega, dobrodušnega moža. z obžalovanjem vzel na znanje novico o njegovi smrti. Znan pa je bil daleč na okrog, zlasti po vsem Posav-jiu. Po rodu je bil iz stare šoštaniske družine. Ko pa je stopil kot orožniški posta-jevodja v pokoj, si je s svojo zvesto družico gospo Josipino ustvaril v Rajhenburgu lepo domačijo. Njegova gostilna je bila od nekdaj zbirališče rajhenburških pa tuli ostalih posavskih narodnih ljudi, ki so vsi vedeli ceniti blagi značaj g. Kosarja in vse njegove družine. Pogreb uglednega pokojnika bo danes ob 16. V Ljubljani ie umrla gospa Franči3ca Kavčičeva, soproga železničarja. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 14. z Galjevice 210 k Sv. Križu. V Mariboru je umrla gosna Roza Co-rettl, vdova vojaškega računskega svetnika. Pogret) bo danes ob pol 16. na Po-brežju. Po kratkem trpljenju je umrl g. inž. chern. Vladimir Rudolf, uslužben pri tvornici dušika v Rušah. Bil je iz ugledne družine g. odvetnika dr. Ivana Rudolfa v Konjicah, sam tudi vedno zgleden narod-jak in značajen inteligent Pogreb bo danes ob 15. v Konjicah. V Ljubljani je umrla vdova gospa Marija Biten c-S tu to v a. Pogreb bo danes ob 16. s Karlovške ceste 9. k Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naže iskreno sožalie ! + Poslovil se je za vedno od nas nad oče, gospod MAKS PIRNAT PROFESOR V POKOJU K večnemu počitku pri Sv. Križu ga bomo spremili v nedeljo popoldne ob 16. izpred mrtvažnice splošne bolnice. Vsi, ki ste ga poznali, mu ohranite prijazen spomin! Ljubljana, dne 6. januarja 1933. Otroci In ostalo sorodstvo. MJcbel Zčvaco: 235 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Ali slišite topot na Cha rent črnski cesti? To je kralj s svojo telesno stražo. On sam bo odgovoril na vaše vprašanje, če se mu bo zdelo potrebno.« »Kralj!« je zajecljal de Neuvy. »Ali mar ni--?« Pardaillan je posmehljivo skomignil z rameni. Tisti mah se je Jehan, ki je biJ pravkar udobno posadil Bertillo na blazine, brez naglice obrnil k Neuvyju m s pfflcro mirnostjo vprašaji: »Kako pravite, gospod?« Neuvy je čutil posmeh v njegovih besedah. Spet ga je popadla togota in storila, da je pozabil vso previdnost »Pravim, da si moj ujetnik!« je zakričal. »Streki, primite tega človeka!« Jehan je prisluhnil pTOti cesti. Kavalkada, ki jo je bi napovedal Pardaillan, se je bližala. Sodeč po hitrem peketu konj, je morala vsak trenutek pridirjati v grad. Jehan se je pikro nasmehnil, vtaknil meč v nožnico in mirno dejal: »Vaš ujetnik sem? Prav. Niti ne sanja se mi, da W se branil. Samo temle« — tako govoreč je pokazal na strelce, ki so se bližal:, da bi ga zgrabili — »temle izvolite ukazati, naj mi ne hodijo preblizu. Besedo vam dam, da se ne ganem, dokler ne pride kralj in sam ne cdflcči, ali ostane ta aretacija v veljavi ali ne.« Ko so to slišali, so tudi Pardaillan in Jehanovi tovariši spra- vila meče. Neuvy si je v vtdni osuplosti grizel brke. Nenadna po-skišnost in čudna samozavest, ki so jo kazali ti ljudje, sta ga spravljali v zadrego. Namestu, da bi bil zadovoljen, se je čutil boij vznemirjenega ko kdaj. In tedajci se je spomnil tistega, kar ba bil moral najprej storita: pregledati grad in se prepričati, ali je kralj tukaj, bodi živ, bodi mrtev. Spremljalo ga je kakih šestdeset strelcev, ki so bili obkolili zagato. Ni se bilo bati, da bi ujetnik ušeL Zato je vzel kakih deset mož in z njimi kreniti v grad. Njegove oči so takoj obstale na postava, ki je ležala v kotu na tSeh. Planil je k njej, prepričan, da je našel kraljevo truplo. Njegov obup je bil odkritosrčen, zakaj priznati moramo, da je bil Henriku IV. resnično vdan. A tisti, ki je ležal na tleh na bil kralj. Niti mrlič ni bžL Bil je Saetta, živ in zdrav, le trdno zvezan; Gringaille, Escargasse in Carcagne so ga bili položili v kraj, da bi se kasneje vrnili ponj, če bi bilo treba. Neuvy se je oddahnil Velel je pobrati Saetto in ga predal strelcem, kii so ga obstopili. Veliki proios je stopil nato v desno zgradbo, ki je bila najbližja. Nikjer ni opazil žive duše. Poslopje je bilo zapuščeno. Neuvy je krenil na dvorišče, da bi pregledal še drugo zgradbo. A tisti mah je kavalkada prijpeketafla do zagate. Veliki psrofos je pdanil k vratom in osupel obstal, sam ne vedoč, ali naj se razveseli ali naj obupa. •Na ček kavalkade je jahal kralj, ne samo žrv in zdrav, ampak celo dobre volje! Na desnici sta ga spremljala vojvoda BedJegard-ski in vojvoda Liancourtski, na levici pa maršal Bassompierrski in vojvoda Montbazonski. Za temi. visokimi gospodi je stal kapitan de Vitry s suotmijo telesnih stražnikov. Kralj in njegovi prijatelji so razjahali in krenili v zagato, pred katero je Vitry razpostavil svoje ljudi v bojnem redu Henrik IV. se je obrnil naravnost k Pardaillanu in Jehanu, ki sta stala pri kočiji. V trenutku je obletel z očmi njiju raztrgano obleko in okrvavljena obraza in roke. Nato je za hipec ustavil pogled na cro>ici njunih spremljevalcev, ki so bili kar odreveneli od prevelike časti. »Ventre saint-gris!« je vzkliknil s svojim gaskon.tskim glasom. »Vroče je bilo, kakor vidim!« Te besede so bile namenjene Jehanu. A Jehan se je ozrl na Pardaillana, namestu da bi odgovoril. Globoka nežnost mu je sijala v črnih očeh. In njegovo vedenj«e, pravkar še tako ošabno, je mahoma postalo spoštljivo; radost in ponos, da se sme imenovati srna takega moža, sta m Oglat! trgovskega •> reklamnega enačaja, vsaka beseda Din 1.—. Po Din L— ta besedo te vračunajo nad alte w oglasi, ki tpadafo pod rubrike »Kam pa kom*, »Auto-moto* »Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali*. »Sta eovanja odda* »Stroji* »Vrednote* »Informacije*. »Živali*. •Obrt* (n »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-tek*, če te t oglasom tudi easluiek. oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali tluibplača ta Za odgovor v znamkah veeko besedo 50 pat Prt vseh oglasih, ki ee zaračunajo po Din ta besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5— ta Ufro aH ta dajanje naslova V m ostali oglasi socialnega tnačeja te računajo po SO par ta vsako besedo Enkratna prtsto/bma ta Ufro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—. Najnumjb tnesek prt oglasih po 50 pm ta besedo, je Din 10._v »rt oglasih po I Din ta besedo pa Din 15^ V m pristojbine ta male oglase fe plačah pri predaft naročila. Ort-fe* h vpostati r pismo obenem t naročilom Potnim I Kdor «4* mesto pot sik«, plača za v«a.ko besad« 90 par: aa dajanj« naslova »li ia ti/to S Dim. — Kdor »prejema potmi«, pla ča besedo po 1 Din; ia dajanj« na-sl-o-v* »li za Šifro pa 5 Din. (51 Potnike xa povečanje slik, proti vismki proviziji sprejme »Mf.r.a.«, Maribor-Pobrežje, Nasip-aa 18. 327-5 Trg. vajenca ■ primerno šolsko Izobrazbo. novinca ali že nekaj vajenega na Drtporočilo delodajalca sprejme Norb. Zanler in sin. Sv. Peter v Sav dolini. 580-44 Postrežnlco !7v'sdio in snažno spreimem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 636-1 Livarski mojster ki se dobro razume za komorčmi in strojni Irv itn rokovan:e z ob'!kone sestavine (se.tirunge) eervega železa (litega žele-za), dobi nam-eščenje. — Obširne po.nmd.be s ouirri-c-ulutn rita» pos-iati na Pu-biicitas, Zagreb, Ilica 9. pod ši.fro »Majstor L'evač< 353-1 Čevlji na obroke »Te-upo«. SledaltSka al. 4. Maribor. Slovenska al. IS o Celje. Dečkov trg St 4 51887« Učenca poitemih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, močnega in zdravega. ne p"d 15 et starega sprejme takoj Ignac Andrašič. ve letrgovina špecerijske .n boioniialno robe v Kranju Ml 44 Vajenca ■ prinvern. šolsko ;v>brai-bo sprejmem v trgovino z meian m blagom. Stanko Irfcie. Mislim je. 458-44 Službo dobi VsaJu beseda 50 par. (a dajatve naslova ali ta Šifro m 3 Din (11 Služkinjo staro nad 30 let. dobro kuharico, ki bi opravljala vsa hišna dela. pošteno ln pridno, sprejme manjša, boljša družina. Ponudbe na oglas ni odd. »Jutra« pod »Dobro mesto«. 456-1 Tekstil, mojstra dobrv zurienega io prvovrstnega sprejmem Takoj Izčrpne ponudbe na oglas oddelek »Jutra« tx*d šif". »Tkalci mojster«. 3f>8 1 Prikrojevalka za otroško konfekcijo, samostojna, ki je v tej stroki že delala, dobi mesto. Ponudbe n« og'as. oddelek »Ja-tra« pod »Kcnfekcra«. 474-1 Vsaka beseda 50 par; t ta dajenje naslova ali i za Šifro pa 3 Din. (21 Bančni uradnik — prokurist z 12 letno prakso, star 32 let. neoženjen. Išče primerno mesto v denarnem zavodu ali pn pri Industriji kot knjigovodja. Ceniene po nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delo«. 571-2 Sestavo bilanc •m organizacijo knjievivod *tva otf&rbi proti zmerne trni honorarju diskreten. *ndr>o rer^triren strokov njak. Ponudbe na oglasni •ddeek »Jutra« pod šifro »Vestno in zaupno«. 920-? Brivski pomočnik vešč tudi d a m s k e postrežbe. star 35 let, žoli namežčenje. Naslov v ogl.-oddelku »Jutra«. 357-2 i'Jr' LL 'Jgistsi trg. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za 1 Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vaa k* beseda 50 par; ta dajanje naslova aii ta *ifro pa 3 Din. (61 Vrtnarja-čebelarja tččem za Ljubljano Prosto sta.nopremo proda špedicija Tark v Ljmbljan' _56796-6 Orehova jederca lomače io ;«tr»ko brinje er fi gr- ia žgaajekubo ou ii najceneje Sever & Krsnp. ttfnMjan« 37/6 Avto, moto Vsaka besed* 1 Din j z« dajanje oaatar« ali ta Šifro pa S Din. (101 Tovorni avto najmodernejša težka konstrukcija a avtomatičnim klpanlem na tri strani nosilnost 5 — 6 ton in za priklopni voz nadaljnjih 5 ton. skoraj nov in neobrabljen, prodam. Povpraša se v ogl. odd. »Jutra«. 88-1C Poltovorni »Ford« avto ▼ zel« dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 847-10 Družabnika Iščem za alpsit botel. Po nudbe na ogiaani oddelek ►Juitra« pod »K. L. M.« 382-16 Kupim Ugiasi trg. enačaj« po ? 1 Din beseda; 1» da- i janje naslova ali u \ šifro 5 Dim. — Oglas 1 socialnega »načaja vsa ! ka beseda 50 par; za j dajanje oaalova ali za i iifro pa 3 Din. (7) i ________I Slov. ali češko narodno nošo knpfan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 478-7 V najem Vsak* Oeseda i Din. «a dajanje naslonra ali ta Sifr« pa 5 Din. (IT) Vsata Oeseda l Dkn. ta dajanj« oaatarv* ali ta fctr« pa S Din. (201 Parcela pri novi cerkvi v Slškl v Izmeri od 31.00 m», od tega 620 ms zazidana, površina pripravna za delavnico aH skladišče, zaradi selitve takoj naprodaj. Povprašati v ogl. odd. »Jutra«. 522-20 Več vil veliko vogalno hišo s tr- go»>3l™ea. Klavir, Kavcija Din 5000. Kandit, Ko-deljevc. Kurjač, Kuharica, Kobai. Lepa soba. Ljub lja.na VII, Lep. Lokal. Lepa lega, Lahko opravilo. Lepa bodočnost, MeJdim, Mlekarski »troji, Mirna H Mirna 200, Mariij»v io pošten, Najvišjemu, Nujna pomoč. Nuji)« rato. (27" f Dirkalnega konja aingleške pasme, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 506-27 Majhen pes STetlormen. jMKtoben ipšcu. ' ki sliši na ime Fipsi. se je izgubil. Proti Dagradi ga je oddati na Tržaški cesti 28/11. 56.3-27 Bemhardince čšstipkrv&e mladiče z rodovnikom prv>dam. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 573-27 Vsaka besed« 1 Din; w dajanje naslov« ali I sa Iifro p« 5 Din. (31) Ukradeni pribor ta 6 oseb. tvTdke Meisetz. naj oseba, ki ga je kapila takoj vrne na policiji, ali na BleiweiRovi cesti št. 7. v bogib neprijetnostim — ker j« uvedena preiskava. 494-3! Kanarčki Imam večjo množino žlahtnih harških kanarčkov (Edelroller). odlikovanih na razstavi Zagreb, Ljubljani z zlato kolajno. Prodajam od 100 do 250 Din, samice za pleme od 30 do 50 Din. Razpošiljam tudi po pošti. Franjo Kenlč, Maribor, Trste-njakova 2/II., Meljsko St. 34. 619-27 LUgar Kiet tturroughs: Tarzan, krati džungle DRUGI DEL Lepo trgovino pripravno za slaščičarno ali cvetličarno, prodam. — Pismene oonudbe na .glas. oddelek »Jutro« pod šifro »Lepa trgovina«. 514-10 Velike pis. prostore tri sobe s predsobo od dam vis-a-vis počte. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 525-19 Več prostorov za skladišča ali delavnice ugodno oddam. Vprašati v trgrovi.ni Kolšct. Dunajska cesta 47. 627-19 Moderno brivnico sredi Ljubljane takoj pro i«m Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brivniea«. 624-19 Sostanovalca v iepo sn 6isto sobo. z elektriko in hrano sprejmem takoj za 550 Di.n na Sv Jakoba trgu štev. 5. 301-23 Opremljeno sobo svetlo, po n:zk; ceni >d dam -r.a!n: sr- v>podi6ni v Rožno ulici štT 17/1. 446-23 Separirano sobo za dve osebi, takoj ali pozneje oddam na Poljaneki cesti št. 54/11. vrata -29. 504-23 Prav lepo sobo solnčno in udo-bno, s ko palnico in centralno kur javc oddam na Vrtači. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 622-23 ČAROBNO GRMICJE, PO KATEREM IZGINEJO KOŽNE HIBE •Virginično čarobno grmičevje« Ha mamelis (Hamamelis virginica = Witb Hazel) označujejo avtoritete kot iarobno zdravilo- 0 d s tr a n l a a g I o koine hibe. napne in po sveži polt. prežene gube, rnge io druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena razlskavanja so izkori »tiia njegova »vojstva in jih * po sebno ugodni sestavi t drugimi In gredljencami za neg0 kože opora bila pri novi »Lavenor« vodi ta kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato oapravite poskns! Prakt steklenice stanejo mala 20. srednja 86 is velik« 48 Dir LAVENOR voda za kožo in obra« Lzdelovatelj: Jlinger & Geb-bardt, ustanovljeno 1873 Berlin S 14 Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana Prešernova 5. Preklic Podpisani prekllcujem, da nisem plačnik v družini, kakor tudi ne v sorodstvu prejšnjih ka kor tudi ne nadaljnjih Izplačil oziroma dolgov, sla je Izvzet. Andrei Kovač, posestnik ln gostilničar Domžale. 548-31 Izgubljeno Kalefluid ojačuj« sekretarko delovanje žlez. Priporoča se v vseh primerili, kjer je delovajtj« tefc žlea oslabljeno ia pri stanju, ki j« posledica tega. Ojačuje Evčni sistem ;n krepi organizem. Uporablja se pri izmučenosti. pri oslab-I jenih ži vcih, pri polni nevrasteniji. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Milo j M ar ko vi č Beograd, Kralja Milana št. 15. — »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijai. Odobrnao od mit., soe. pol. im narodnega idr«vja S. br. 5300 — od 28. marca 1032. 16806 Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslov« ali t« »ifro pa S Din. (38) 165. Tarzan se je trudoma preril skozi odprtino. Neslišno se je plazil dalje. A ploščad, po kateri je lezel, se je mahoma utrgala. Nad seboj je videl ozek pas neba, in ko je mesec posijal izza oblakov, je osvetlil globoko spodaj zrcalo stoječe vode. Tarzan je bil prispel na staro obzidje. Na oni strani je bila takisto odprtina v zidovju. Oblastveno dovoljena RAZPRODAJA Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manutak turnega blaga izpod nabavne cene Izkoristite to priliko in si naba vite blago, dokler traja še zaloga. Oblačilnica f,ILIRIJA" Ljubljana, Mestni trg 17, I. nadstr. OGLEJTE SI ZALOGO! OGLEJTE SI CENE! 1549i Briljantni uhan je bil iigu.b!jein. Pošten najditelj naj ga proti no gradii odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 486-28 Rdeče korale iigubljeme v sobot« od srv. Petra do CelovSke ee-s-te, prosim najditelja, da jih proti nagradi odda v salonu Franchetiti aa Dunajski cesti. 471-28 Vsaka Oeseda 1 Dui ca dajanj« aasJov« a£ ta fcfr« ps 5 Din, (87 Ilovica in kamenje (konglomerat) se labko takoj od-peije iz tovarne • Saturnu;*. 630-37 edin) proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana Vil. Hrastove prage raznih dimenzij kupujem in prosim po Jos. Osolin, Laško Polnovredne in moderne RADIO aparate KUPITE PRI TVRDKI H. SUTTNER LJUBLJANA 4 Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 1 B. Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačni cenik. 15433 . ceno m veseiu aovo leto želim vojim smučar-°m in turistom Mestni trg fit. 19. 1693 Urejuje Davorin Ravljen. izdaja ca toazordj >Jutra« Adolt Kibnikar. za Narodno tiskamo d. d, kot dlakarnarja Frane Jezerdek. Za Inaeratnl del Je odgovoren Atoli Novak. Vat s LjnMami