V Trstu, ¥ četrtek 8. aprila 1915 Izhaja vs^k dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. IMMh; USea Sv. Frančiška A-iSkrga št 20. L nadstr. — Vsi dopiii rj; se pf^ljijo uredništvu lista. Nefrankiiana pisma se ne «' rejeirs|o in itdopisi se ne vračajo. Infofatcij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij !-** Ed'r-o**-" — Tisk V4 tic .Edinosti*, vpisane zadruge z rrr|' mir rsr- ;;v«n \ Trstu, uii a Sv. Frančiška Asiškega St. 20. Telefon vredniKva in rprave štev. 11-57. N«rofn!na *naia: Za celo leto ......K 24 — u pel ................ u :rl Tesrce..........6-— Za nedeljsko izdajo zi celo leto 520 za pol !eta.................2-60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone t "ene: Oglasi tr^ovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice zahvale, poslanice, o^'.'si denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu !ista do pet vrst............K 5.— vsaka uadaljna vrsta.............2"— Mali oglasi po 4 vinarje be-eda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti", Naročnina in reklamacije se pošiljijo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti'. — Plača in to/.i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. — Poštnohraniiničnl račun SL 8II.052. Boji u Karpatih tralaJo.-Srbi bombardirali Ob Laborfkl dolini 930 novih ujetnikov. M oojm plen v teh Poljski nl( Izpremembe. - Nemci pri Andrzejevem 0 luinovzhodni Galiciji mestoma topaasHI boji. V zapadni Galiciji in rusK! ruski bataljon, pri Kaloariji in Aosusto^em odbili ruske napade. Nemci opustili Drie Grachten. - Francoski naskoki odbiti, DUNAJ. 7. (Kot.) Uradno se razglaša: 7. aprila. Na fronti v Karpatih trajajo boji dalje. Število na višinah vzhodno od Laborške doline zajetih ujetnikov se je zvišalo še za nadaijnih 930 mož. V bojih sta bila osvojena dva topa in 7 strojnih pušek ter zasežen mnogoštevilen vojni materijal, vmes nad 5000 pušek. V juznov/hodni Galiciji le mestoma topovski boji. V zapadni Galiciji in na ruskem Poljskem nikakršnih izprememb. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hocfer, imL Vesti o przemys!ski posadki. DUNAJ. 7. t Kor.) Skupni osrednji poizvedovalni urad Rdečega križa poroča: Ker je pri nas kakor tudi na Ogrskem veliko oseb zahtevalo vesti o svojcih, ki so bili ujeti v Przemysfu, sta se avstrijski kakor tudi ogrski Rdeči križ obrnila na rusko društvo Rdečega križa v Pe-trogradu z nujno prošnjo za čim hitrejša poročiia in podporo ujetnikov. Na to je prispel naslednji odgovor iz Petrograda: Odgovarjajoč na brzojavko sporočamo, da smo ukrenili vse mogoče, da zberemo pojasnila o ujetnikih, zajetih v Pr-zemyslu. Kakor hitro jih dobimo, jih sporočimo takoj. Prav tako se jim podajo podpore, kolikor bo le mogoče. Predsednik osrednjega urada: Počinkov.« Samoobsebi umevno bo dolžnost tukajšnjega poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, kakor hitro prejme ta obvestila, da nemudrma in najhitreje obvesti o njih svojce ujetnikov. Amerikansko orožje za Ruse. AMSTERD AM. 7. (Kor.) Semkaj dospeli amerikanski listi priobčuiejo sledečo vest \ssociated Presse« od 23. marca: H dalekonosnih topov amerikanske-ga izdelka, ki naj se dobavijo ruski vladi, čaka v VVancouNvru. da jih nalože; prav tako tudi 384 tovornih avtomobilov. Tomovi so istega tipa. kakor so hili preje odposlani, ki so se najbrž uporabljali pri obstreljevanju Przernysla. Z lužnesa bojišča, DUNAJ, 7. (Kor.) I radno se razglaša: 7. aprila. Na južnem bojišču se je na ponovno obstreljevanje odprtega mesta Oršove, kar se je zgodilo 6. t. m., odgovorilo s kratkim bombardiranjem Belgrada. Namestnik načelnika glavnega štaba: pl. Hoefer. fini. Francoski zdravniki in podčastniki v Srbiji. SOLUN, 7. (Kor.) Okrog štirideset francoskih vojaških zdravnikov in več francoskih pehotnih častnikov ie odpotovalo v Niš. Z nemšho-ruske$a bojišča. BEROLIN, 7. I Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. aprila. Vzhodno bojišče. — Pri posunku na rusko ozemlje pri Andrzejewem. trideset kilometrov južnovzhodno od Memela, je naša konjica uničila ruski bataljon, od katerega je bil ujet poveljnik, 5 častnikov in i : 360 mož, 120 mož mrtvih hi ISO težko ranjenih. Drug ruski bataljon, ki le hitel na pomoč, je bil odbit. Ml smo izgubHi šest mrtvih. Ruski napadi vzhodno in južno od Kalvarije ter proti našim postojankam vzhodno od Avgustowega so bili zavrnjeni. Drugače se ni na vzhodni fronti zgodilo nič posebnega. Vrhovno armadno vodstvo. Ruske izgube pri Memeiu. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Rusi navajajo v svojem poročilu generalnega štaba 4. t. ni., da so na svojem grabežnem pohodu v Meinel izgubili samo 149 mrtvih, ranjencev in pogrešan-cev. Proti tej trditvi se ugotavlja: Pri Memeiu je bilo pokopanih 300 Rusov, pri Memeiu in Potankih pa je bilo ujetih 505 Rusov. Od teh so bili 3 častniki in .300 mož odpremljnih preko Tildže. Ostanek je še v Memeiu in ga uporabljajo deloma za delo. deloma pa je ranjen v lazaretu. Z zopatfneso bojišča. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. aprila. Zapadno bojišče. — Sel išče Drie Grachten, ki smo je zasedli predvčerajšnjim in ga je sovražnik potem razstrelil z najtežjim artiljerijskim ognjem in minovkami, smo snoči opustili. V Argonih se je francoski napad razbil v ognju naših lovcev. Severovzhodno od Verduna je dospel francoski naskok samo do naših prednjih postojank. Vzhodno in južnovzhodno od Verduna se je izjalovila cela vrsta napadov ob nenavadno težkih izgubah. Ob Combreški višini je naš ogenj ugonobil dva francoska bataljona. Pri Aillvju so naše čete izvršile protinapad in so vrgle sovražnika v njegove stare pozicije. Tudi pri Apremontu sovražnik ni imel uspeha. Prav tako so se izjalovili drugi francoski napadi pri Fli-reyu. Številni mrtveci pokrivajo zemljo pred našo fronto, in njihovo število se je zvišalo, ker so Francozi one, ki so padli v njihovih lastnih zakepih, pometali pred fronto svojih pozicij. Ob vzhodnem robu PriesterwaWa je eden naših bataljonov v bajonetnem naskoku odbil močne sile 13. francoskega polka. Ob HartmannsweiIerkopfu se od včeraj popoldne vrše boji vkljub močnemu snežnemu metežu. Vrhovno armadno vodstvo. (I bojih med Hozelo in Nozi BEROLIN, 7. (Kor.) Iz velikega glavnega stana se poroča VVolffovemu uradu o bojih med Mozelo in Mozo sledeče: Že pred Veliko nočjo je bilo spoznati, da se pripravljajo Francozi za nova velika podjetja proti po Nemcih utrjenih višinah Moze, kot Cotes Loraines. Kako brezuspešen bi bil napad samo na fronti, so pokazala izkustva po zimi. Novi napadi so se zato zasnovali proti obema bokoma nemških sil med Mozelo in Mozo in kakor so izpovedali ujetniki, se ie v to svrho zbrala nova armada. Po prvih poizkusih in istočasnih od naših letalcev opazovanih premikanjih za francosko fronto ter uvodnih pehotnih I £ PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal \avier de .Montepin — Le bodite mirna, ta cider ne škoduje nikomur. Pivoine se je vsedla, toda namesto da bi jedla, je začela opazovati svojega gostitelja, ki ga je šele sedai videla razločno. V svoji omotici namreč ni niti videla, ali je njen rešitelj mlad ali star, velik ali majhen, lep ali grd. Uspeh tega ogledovanja je bil očividno zadovoljiv. Virgil. ki je ugenil to iz obraza mlade deklice, si je pogladil brke in si porinil svoj rdeči fes še boj na desno uho. — Kako pa vam je ime. moje lepo dete. — jo je vprašal. — Ime mi je Pivoine. — To ime je spreljubko, prav tako spre-ljubko, kakor ste vi sama. — Kako pa ie vam ime? — je vprašala ona. — Virgil. — O! — je rekla Pivoine nekoliko posmehljivo. — Zdi se mi, da vam je neznano moje ime. dasiravno ga je nosil preje slaven mož v Rimu. Toda takšno, kakor je. vam ga polagam k vašim nožica m, kakor tudi vso svojo osebo in svoj socijalni položaj, obstoječ iz osmih vpisov na pravoslovni šoli, dveh tisoč štiristo frankov letnih prejemkov, ki jih dobivam izplačane na mesec, in zelo imovitega očeta, ki biva v Bar-sur-Aube. Dodajam še svoje skoraj deviško srce, vnanjost. o kateri ljudje celo govore kolikor toliko dobrega, izboren talent za skrotovične stihe, sijajno spretnost v pariški cachuchi*, umetništvo v kuhanju punca in izvežbanost v karambo-liranju. Ta komična tirada ni napravila na Pi-voino onega vtiska. kakor ga je pričakoval Virgil. Mlada deklica ni razumela tega trivialnega načina govorjenja, ki je ! imel svoj smisel samo med mladimi ljudmi latinskega okraja. Ker pa se jej je zdelo, da jej dijak hoče povedati nekaj prijetnega, se mu je prijazno nasmehljala, da sta se pokazali obe vrsti, njenih biserno sijajnih zob. *) Carhuclia, izg. .karu&a", neke rnrte plea z*ae$en iz Španske t Pariz. bojih v Priesterwaldu in vzhodno odtod, se je pričelo 3. aprila intenzivno delovanje francoske artiljerik na severu pri Coinbresu in na južni ironti med Mozelo in Mozo. Nemške predstraže so se umek-nile, ko se je razvila sovražna pehota, načrtoma od Regnievilla in Fey en Ha-ye do glavnih postojank nazaj. Na velikonočni ponedeljek, 5. t. ni., se ie začel pravi napad Francozov na južno krilo, najprej severno od Toula, poteiii tudi v Priester\vaidu, istočasno na severnem kriiu južno Arne, kakor tudi med Les Etanges in Combres. Kjer so prodrli mali oddelki na posameznih mestih do nemških jarkov ali eelo v iste, so bili povsod zopet pregnani. Najhujše se je razvila bitka na dveh točkah. Med Meurthein in Apreniontom so v gozdnatem kraju pri-šil Francozi blizu nemških postojank, kjer jih je uničujoči ogenj sprejel v malenkostni razdalji. Posebno vzhodno od Flireya se je razvila pravcata bitka. Francoskim topovom, ki so zelo spretno porabljali v prodiranju vsako krajevno obočje, so sledile močne rezerve, da bi nadaljevale napad na severu. Tu je imela nemška artiljerija dobre cilje in je dospela do svojega krvavega uspeha. Po kratkem času so že bile rezerve v divjem begu, medtem, ko je strelski napad izkrvavel v nemškem ognju. Pri Flireyu samem je bilo potrebno v nočnem boju poseči po bajonetih, da se obdrže nemški jarki. Hitro ko so dne 5. t. m. ponehali pehotni boji, so na obeh straneh ojačili delovanje artiljerije, s kakim uspehom za nemške topove, sledi tz opazovanja, izvršenega 6. t. m. Na stotine trupel je bilo iz francoskih jarkov % rženih ven. 0. t. m. so sc pri Flirevu izjalovili trije ponovni francoski napadi. Tudi v Priestervval-du je sovražnik ponovno napadel. Tukaj se ie francoskemu 13. pešpolku vrgel nasproti neki renski bataljon z golim orožjem v roki, prepeva ie pesem »Die VVacht am Rhein« ter zapodil sovražnika v beg. Južno od Arne se je razvila nova bitka. ki poteka za nas povoljno. Med postojankami ob Mozi je delovala samo artiljerija. Dosedaj iinaio Francozi zazname-novati samo neuspehe v spornem ozemlju, vendar se zdi, da njihovih bojev še ni konec. Predavanje dr. Frenkla o nemških laza-retih na francoski fronti. KOPENHAGEN. 7. (Kor.) V tukajšnjem sainaritanskem društvu je imel dr. Louis Frenkl včeraj predavanje o nemških laza-retih na francoski fronti, katere je bil pred kratkim obiskal. Predavatelj je posebno hvalil praktični red Nemcev. Nemško vojno vodstvo ie poklicalo v lazarete znane špecijaliste. tako da se ranjenci zelo skrbno negujejo. Odnošaji med domačini, ki so ostali v francoskih krajih in med nemškimi vojaki so zelo povoljni. Propaganda za vstop v vojsko. LONDON, 7. (Kor.) Med 11. in 25. t. nt. se bo vršilo v Londonu 2000 zborovanj. da se bo delala propaganda za vstop v armado. Nemški intemiranei poskusili ubežati. LONDON, 7. (Kor.> Nekaj v Maidenhe-adu interniranih Nemcev je skušalo ubežati. Prosili so, da bi smeli opravljati dela na vrtovih, kar se jim je dovolilo. Pričeli — Jejte vendar, ljubo dete, — je rekel Virgil, položivši na Pivoinin krožnik kos piščanca in natočivši jej kozarec, ki ga je v drugič izpraznila. Misliti si je treba Pivoinin položaj, kako strašno je bilo fizično trpljenje, ki ga je pretrpela, in uvidi se lahko, da jej je drugi kozarec šampanjca povzročil živčno razburjenje, ki ga je sklenil Virgil še povečati v svojo korist. — Ljuba punčka. — je dejal, prijemši jo za roko in nagnivši se k njej, — najino življenje izpremineva v pravi raj. kajti ljubiti se hočeva kar najnežneje. Ljubim te že. Pivoine. in, kaj ne, ti me boš ljubila tudi? — Da ... da! ... — je odgovorila Pivoine, ki so se jej misli že začele mešati in ki je dijakov glas in besede čula le še kakor v megli. — Vse ti bom dal, kar si poželiš, — je nadaljeval Virgil; — svilene obleke, ter-noške šale; nič mi ne bo prelepo zate ali predrago. Sto cekinov dobivam na leto in poleg tega še delam dolgove. Najlepše boš oblečena med vsemi (Jjjaškimi ljubicami, kakor si tudi najlepša med njimi. Vodil te bom, kamor boš hotela« v gledališče, na ples, posebno na ples, kaj ne, ljubica moja ? so pripravljati velike cvetlične grede, a slednjič so jim prišli na sled, da te grede skrivajo predor, podprt z lesom, ki je vodil celo pod fundamentom nekega velikega kamenitega zidu. Nemški podmorski čoln „U 29" izgubljen. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad po-1 roča: Podmorski čoln »U 29« se doslej ni j vrnil s svojega zadnjega pohoda. Po po-, ročilu britanske admiralitete s 26. dne i marca se je baje Čoln potopil z vsem ino-: Štvom. Potemtakem se mora smatrati za j izgubljen. Namestnik načelnika admiralskega; štaba: pl. Behncke. BEROLIN, 7. (Kor.) Vse časopisje posveča izgnblienemu »U 29«, čigar poveljnik je bil znani Weddingcn, tople žalni-ce, v katerih se izraža žalost zaradi smrti VVeddingena, ki bo kot človek in junak živel v spominu nemškega naroda, in obenem prepričanje, da vrzel, ki jo je napravila smrt, izpolni prav tako požrtvovalno nadomestno moštvo, ki bo z nikdar odrekajočo zvestobo nadaljevalo boj proti mrzkemu sovražniku, ki mora danza-dnem čutiti vrline podmorskega brodov-ja. »Daily News« o potopu ruske ladje »Hermes«. LONDON, 7. (Kor. )»Daily News* poročajo o potopu ruskega čolna »Hermes« po »U 31« sledeče: Ko je bila ladja oddaljena kakih 30 do 40 milj od St. Catliemie Pointa, je zapazila posadka podmorski čoln, ki se je bližal od zadej. Podmorski čoln je vozil zelo hitro ter je v svarilo streljal iz pušk. Poveljnik podmorskega čolna je zahteval od ruske ladje, da naj pokaže zastavo ter ukazal, ko je videl, da je ruska, da naj posadka tekom 10 minut zapusti ladjo. Povabil je poveljnika ladje, da naj pride na krov podmorskega čolna. Na krov »Hermesa« so se položile bombe in potem razstrelile. Ladja se je potopila v malo minutah. Rešilni čoln je potem vlekel podmorski čoln naprej 40 minut, dokler se ni prikazal parnik »Ol-vine«, ki je bil potem torpediran. Najden rešilni čoln. LONDON, 7. (Kor.) »Morning Post< poroča iz Dublina z dne 5. t. m.: Neka ribiška ladja je pripeljala včeraj v irskem morju najden rešilni čoln z napisom »S. S. Mese Fleetwood*. Nemški podmorski čoln torpediral norveški parnik. KODANJ, 6. (Kor.) Ritzauov urad poroča iz Kristijanije: Komisija izvedencev za preiskovanje poškodeb norveškega parnika »Belridge«. je pred nekaj časom podala svoje poročilo, ki je bilo predloženo ministrstvu zunanjih stvari in obrambnemu ministru. Komisija izvedencev je, kakor poroča list »Sozialdemokratenc, prišla do soglasnega prepričanja, da je bil parnik »Belridge« zadet po nemškem podmorskem čolnu. Poškodbe ladje so zelo velike. Poprave bodo stale najbrž j četrt milijona kron. Kakor se pričakuje, sporoči vlada stvar nemški vladi. Zrakoplov ali podmorski čoln? AMSTERDAM, 7. (Kor.) Listi poročajo iz Ymuidena: Snoči je javila obrežna straža, da plava po morju pri Nord- — Da ... da! ... — je odgovorila zopet Pivoine, ki se je že tresla po vsem životu. — Toda ti mi niti ne odgovarjaš, ljubo dete. Ali si morda bolna? Ne piješ tudi nič, tvoje lepe ustnice so suhe in vroče . . Na, Pivoine, na! In naslonil jej je na ustnice do roba nalit kozarec kipečega šampanjca. Pivoine je pila zopet. Glava jej je omahnila nazaj, oči so se jej napol zaprle in skoraj popolna uezavest je sledila prejšnjemu razburjenju. Žareča rdečica jej je pokrila obraz. Potegnila je parkrat z roko po vročem čelu in zdelo se je. kakor da bi zaspala. Le komaj slišno je še šepetala: —Oh, kako mi je vroče! . . . Zgorim! Virgil je dobro razumel smisel teh besedi. Snel jej je veliko normandijsko pečo. in takoj se jej je poznalo na obrazu, da jej je lažje. Oddehnila se je. Sedaj je mogel občudovati njene lase v vsej njihovi divoti in kar ni mogel več zadrževati svojega poželjenja, da ne bi jih razpustil in, kakor pravi neki pesnik, da ne bi okopal svojih božajočih rok v valovih teh krasnih las. \vyku velik zrakoplov ali letalo, dozdevno s posadko. Takoj je odplul iz Nord-wyka rešilni čoln, iz Ymuidena pa dve torepdovki. Iskanje pa je ostalo brezuspešno. Pozneje pa je javil v Ymuidcn pri-spevši parnik »Niobe«, da je videl pri moški svetilni ladji velik podmorski čoln, ki je voz;! v severni smeri. Nov, dosedaj največji angleški podmorski čoln. LONDON. 7. (Kor.) »Central Ncmvs« poroča iz \Vashingtona: Državni tajnik mornariškega urada Danielo je sklenil in podpisal z » Electric Road Coinpany« pogodbo glede zgradbe novega podmorskega čolna, ki bo največji in sicer 200 čevljev dolg in 18 čevljev širok ter ki bo imel 1000 ton moči za odstranjevanje vode. Čoln naj gonijo motorji Diesel. Njegova hitrost na površju bo 52 vozlov, pod vodo pa 10 do 12 vozlov. Armiranje ni znano in ostane tajno. Znano je le toliko, da bo imel precejšnje število cevi za izstre-ljevanje. Angleška blokada, LONDON, 7. (Kor.) »Dai!y Mail« poroča: Švedski parnik »Japan« in norveški parnik »Stafu sta bila včeraj v svrho preiskave glede njunega tovora pripeljana v Leith. Anglija in Amerika. AMSTERDAM, 7. (Kor. Olasom ameriških časopisov, ki so došli semkaj, je poročala »Associated Press« z dne 24. marca iz \Vashingtoua sledeče: Angleške križarke. ne samo v ameriških vodovjih, ampak tudi v Karaibskem morju. Tihem morju in v zadnjem Atlantskem oceanu so dobile ukaz, tla ne smejo sprejeli nobenih zalog iz nevtralnih držav, da se tako izognejo vsakemu kršenju nevtra-liiete. K temu pišejo »Ne\vyork Times«: Pomen tega navodila angleške admiralitete leži v tem, da je v zvezi z objavo poročila, da je ameriška vlada ojačila svoje pomorske patrulje v Bostonu, Ne\vyorku in San Juanu, da tako prepreči, da bi odhajale ladje brez deklaracijskih papirjev. Kakor poroča »Associated Press« še dalje, je ameriški mornariški tajnik odredil novo preiskavo o tem. če grade ameriške ladjedelnice podmorske čolne za vojskujoče se države ob obrežju Atlantskega in Tihega morja. To se ie zgodilo radi tega, ker je došlo poročilo, da gradi ladjedelnica Pore Rives podmorske čolne za angleško brodovje. Angleške vojne ladje ne dobivajo baje nobenih zalog iz nevtralnih pristanišč. \V AS H ING TON, 7. (Kor.) Newyorška carinska oblastnija ie poročala, da so angleške križarke dobile od ladij, ki so od-1)11110 iz Newyorka, premoga in živil. Nato je admiral angleškega brodovja sporočil angleškemu poslaniku Springriceju, da njegove ladje nikakor niso dobile kakih zalog iz ameriških pristanišč. Zalog se v obiiiei lahko dobi iz Haiifaksa in Bcrtmi-de, ker sc pa vojne ladje često menjuje-jo, prineso same s seboj dovolj zalog. Poslanik je sporočil to državnemu departe-meutu in dostavil, da so angleške vojne ladje dobile ukaz, da ne smejo sprejemati zalog iz nevtralnih pristanišč. In dosegel je to prav lahko. Pivoine ni imela svojih las staknjenih umetno z iglami in trakovi, temveč jej je držal skupaj nalahno spletene kite le preprost glavnik. Virgil je odstranil glavnik in Pivoine je skoraj izginila pod črnim baržunastim plaščem svojih las. Kakor vroč plamen je izpreletela Virgi-la opojna ljubavna strast. Pokleknil je pred Pivoino iu začel poljubljati one temne valove njenih las, ki jih ni mogel objeti z obema rokama. V tem pa se je zazdelo, da sc je Pivoine napol prebudila iz svoje omotice, kajti pošepetala je zopet. — Zgorini . . . zadušim se! Te besede so bile Virgilu povod, da je odstranil robec, ki ga je imela Pivoine okrog vratu. Nato je odpel zaponke pri obleki in je skušal tudi razvezati modrček. Ker se mu pa ui posrečilo to, je vzel nož in razrezal vrvice. Napol slečena je trenutek nato ležala Pivoine v njegovih rokah in pritiskal je svoje žareče ustnice na nedra, tako čista, tako bela, kakor da jih je roka največjega kiparskega mojstra vseh časov izklesala iz brezhibnega kosa kararskega mra-moria $tfMft. „EMNOST* tKv. 97. V Trstu, dne S. aprila 1§15. Japonsko-kitajski spor. obrti dobička, ki bi ga mogli imeti. LONDON, 7. fKor.) »Mornin* Post« ja-!če ^irekt"° kupovali govedo in je klali Mvfe iz TientSHia z den 5. t. m.f Pri poga- i na ^stiio roko Vsi trzaji _ mesarji so litftiki tfti UiNH LONDON. 7. (Kor.) londonsko časo ptsic sc j21^?: * i!?*1 ^^f*!^®*?^l^ir: ianjSi^ nied Kitajko in Japonsko se razpravljajo seda) japonske zahteve, da raj j skem duhu, ki govori iz ameriške note. \endar pa poudarjajo listi, da zahteva nasreč odvisni le od uieietarjev tn od trgovcev na debeio. ki jim diktiralo cene ! I kupi Kitaiska 5« odstotkov svoje vojne J™ tastni vdji. ta tojjm ti trgovci - na debelo in mešetaru nalagajo previsoke WiIson nekaj nemogočega, ce zek da nai municjje od Jap(>nske. ali da naj zgradi se Anglija ne ozira "a vojevanje sovraz- kllajsku.jafK>Jlskl arzenal. Dejstvo, da se ni .a. \ Angliji vlada nekako razočaranje,, je tf) zahteva|0t daje zadosten odgovor na ker odreka \Vilson Angležem po\ racilno^ izjavo ministrskega predsednika Okint-e, pravico. ki jo je podal ob priliki nekega intervi- LONDON. 7. tKor.) Listi priobčujejo; jeva. besedilo amerikanske note, ki vsebuje še, LONDON. 7. (Kor.) Dopisnik lista >Dai-s lede v a i/vaianja: 1 jv Telegraph poroča iz Pekinga: Najne- Pnčakuie >c trdno, da angleška vlada j varnei^a to0ka pogajanj med Japonsko in re bo zanikala, da sc morejo ctrk) tedaj, j Kitajsk(> ^ kakor se dozdeva. yav. ;ic da bi sc izpostavljali kazni za canc kontrabandno trgovino in kršitev blokade. Ko bi sc postopanje sovražnikov Velike Britanije izkazalo kot nezakomto in koc preziranje načel, po katerih se vojn Japoasko-kitafska pogajanja. LONDON, 7. (Kor.) »Times« poročajo iz Pekinga 4. t. in.: Včerajšnja konferen- prosvetljcni narodi, ne misli vlada I ca se ie bavila s podrobnostmi pogodbe Zcdinjenii; oržav uiti trenutek, da bi an-i glede Mandžurske. Seja ie potekla brez gle^ka vlada ntogia želeti, da bi njeno (potežkoč. Dopisnik iista pripominja: Reu-lavimk zadelo enako očitanje: vendar j terjevo poročilo o pogovoru z grofom pa bi smatrala vlada Zedinjenils držav to Okinuo »e tako inak) v soglasju z dejstvi, kot ( pravičbo /a podobna dejanja, kHikorida se dvomi o njega resničnosti. Brez-unejajejo pravLe *:c\tralcev- Idvomno gotovo je, da so japonske zalite- Amerikanska nota opozarja nato na ve, kakor so bile izročene Kitajski, ne- dejstvo, da so skandinavska in danska piistanišča cdprta amerikanski trgovini, dasiravno je tem pristaniščem prosto, da združljive z načelom odprtih vrat in enakopravnosti in da so se zadevale ob angleške koristi. Pričakuje da se pa, da Ja- trgu-ejo z nemškimi hikami v Baltiškem i ponska izpremeni svoje stališče, in upa morju. Natančno izvrševanje kabinetne tse, da je vest o Oknmovem stališču vsaj ordre bi nalagalo angleški vladi težko cd- približno prava. V tem pa so nastali ča- govornost. Angleška vlada bi morala za vse mednarodno pravo kršeče ukrepe dajati odškodnino. Zedinjene države vztrajajo na svojem stališču, da so pravice in dolžnosti niiliovifi državljanov začrtane brez ozira na določbe londonske deklaracije. Pridržujejo si pra\ ico protesta v vsakem slučaju in zahteve odškodnine. Angleško vojno posojilo. si na Kitajskem kritični. Vlada je civilnim in vojaškim oblastim ukazala kar najstrožje, naj se izogibajo vsega, kar bi moglo dati Japonski povod, da bi začela prepir. Dosedanje p roti japonske demonstracije da so malenkostne in so bile takoj zatrte. Navzočnost japonskih čet v štirili raznih provincah daje trajno možnost, da se prično spori. Dokler se ne odstranijo na- novo pripeljane čete, ni pričakovati, da bi tReuterjev urad). Včeraj |se polegla napetost. Soproga nemškega prestolonaslednika povila hčerko. BEROL1N, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Nj. ces. in kr. Visokost, soproga prestolonaslednika je danes poookJne povila zdravo princezinio. Mati in otrok se počutita dobro. Domače vesti. LON1KJN. 7. se je pričelo podpisovanje zakladnic za, 15 milijonov fantov šterlingov. Vsega skupaj je bilo podpisanih 34,430.000 funtov. Razpoložljivih 15 milijonov se je »Kidalo po v prečno po 3.1 V. Vojn!! Turčija proti tresperazumu- Sultan prepričan, da Dardanel ni mogoče predreti. BČROLIN. 7. (Kor.) -Berliner Tag-blatt« priobčuje pogovor svojega cari-^rajskega dopisnika s sultanom, ki je iz- Kako nemški Usti informirajo svojo i»v-javil med drugim: nost o naših kr;tjiti! — »Frankfurter Zelo občudujem hrabrost nemških in'Zeitnn« je prinesla reklame za razna a v Mro-ogrskih čet. Nemški častniki intaio nemška kopališča m med temi tudi neki - - - opis — Dalmacije, ki ga je spisal Oton Kraus. In ta oims priča, da pisec — ne pozna Dalmacije in nje otokov, ali pa, če jih pozna, da namembna pi£e neresnico. — Kraus pripoveduje o Dalmaciji: »Dalmacija obiluje na naravnih lepotah, in bi gotovo mogla napredovati, ako M je| nemški podjetni duti posvetil svojo pozornost V Dalmaciji so močvirja skoro popolnoma izsušena, povsod je pitne vode, a tudi tudi tukaj v Dardanelah velik delež na srečnem straženiu. Sultan je nadaljeval obrnjen proti svojemu spremstvu: Mar ni velika krivica, da zahteva Rusija Carigrad samo zato, da bi izvažata svoje žito? To pa se ji ne posreči. O tem sem prepričan. Saj ste videli, da Dardanel ni mogoče predreti. O potop« križarke »Medžidije«. CARJORAD, 7. Narodni List«: lako g. Kraus, ki rušilci. Enemu izmed teh je povelimk imu kakor se zdi. niso znana vsa priza-- zapovedal. Ja naj izstreli tor- devania domačega prebivalstva in delo pedo proti kri žarki, katere zadnji dei je se avstrijske vlade v tej smeri. Mislimo, da moki iz v.»Je. ker se je bsla Udja potopila ^ taK0 reklamo ne bo noben nemški bona kraju, kjer morje ni ravno precej gk - lcr pakiral gradnje hotelov v Dahna-boko. ciji. ker Dalmacija ne potrebuje nemških V nadomest»l<; potopljene tarške križarke hotelirjev iz Frankobroda: nemški turisti, Medžtdiie se zgradi neva ladi?. ako hočejo priti — dobro! CARIOKAD. 7. . Na periferi- vr- šijo druzDini učitelji in učiteljice svoj slovenski apeštolat vztrajno in neustrašeno. Njihova in družbe zasluga je, da niso v najtežjih trenetkih prepuščeni na milost in nemilost tujincev naši lepi kraji, naš dobri in v zadnjih časih neizmerno izkušani narod. Ti izpostavljeni kraji tudi nadalje ne smejo ostati brez svojih voditeljev. Družbine šole morajo tudi nadalje ostati odprte in družbini učitelji in učiteljice na svojem mestu, narod — Če tudi je to jako težko — tudi v teh usodopolnih časih spominja družbe in jej poklanja kak darek. Slovenci, Slovenke, spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda ! Vprašanje mesa. V Trstu je mesno der tioltz paša, nemški poslanik, avstro- vprašan je trajalo že par let pred vojno, ogrski po>lanik ter člani a\ stro-ogrskiii in nemških konzulatov in obeh kolonii. cene, so tržaški mesarji sklenili na svojem občnem zboru dne 6. t. m^ da bodo sicer držali odpne mesnice, a da ne kupijo nič več mesa, in ko prodajo meso, ki ga še imajo v mesnicah, ga tudi ne bodo več prodajali, ker ga ne bodo več imeli. Videli bomo, kaj poteče na to komnetent-na oblast! Kompetentna oblast, in sicer c. kr. na- 7. apri-tržaških me-podlagi pata sklep _ ______________določ- bam. Poslovilni večer priredi »Čitalnica« pri Sv. Jakobu svojim članom, ki odhajajo pod orožje v nedeljo, 11. t. m. v dvorani Delavskega konsumnega društva. Začetek točno ob 8 zvečer. Vstop prost. Kakor je bilo za prvi, tako je tudi za ta poslovilni večer vse preskrbljeno, kakor: bufet. ki ga oskrbujejo čitalniške gospodične. dalje i>ctie, klavir ter šaljivi nastopi. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu ima v soboto, 10. t. m. točno ob 8 zvečer v stranskih prostorHi gostilne N. D. O. svoj redni občni zbor. Vabi se tem potom vse člane društva na polnostevilno udeležbo. — Odborniki so vabljeni na sejo, ki je na predvečer, v petek, 9. t. m., pri g. Milanu Korošcu ob & zvečer. Šentjakobska podružnica CMD je otvorila tudi letos, akoravno se nahajamo v vojnem času in akoravno so se njeni dohodki znatno zmanjšali, otroški vrtec, v katerega zahaja nad 100 otrok, kateri bi se, ako bi podružnica ne otvorila otroškega vrtca, izgubili po italijanskih azilih. Da se pokaže, kaj so se mali gojenci naučili od začetka šolskega leta, je sklenila napraviti šentjakobska podružnica CMD v nedeljo, 11. t. m., ob 4 popoldne prireditev, na kateri bodo nastopali vsi naši malčki z raznimi prizori, deklamacijami, pevskimi točkami i. t. d. Prireditev se bo vršila v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Pridite vsi, posebno pa Sentjakobčani, na to prireditev. Telovadno društvo Sokol pri Sv. Jakobu v Trstu. Danes ob 4 in pol popoldne se vsi redna telovadba članic in gojenk. — Sestre se vabi, da se udeleže telovadbe pol-noŠtevilno. Iz Mostnrin v Hercegovini. — Za slovenske časnike in knjige, katere dobivamo potom gosp. Zlatoslava Planinca, računskega podčastnika pri tukajšnji 16. trenski diviziji, se tem ptoom cenjenim čitateljem »Edinosti«, kateri so prispevali, kar najprisrčnejše zahvaljujemo in priporočamo sebe, odnosno naše naslednike, katerih pa bog daj, da bi bilo malo, v na-daljno blagohotno naklonjenost. — Nadalje smo prejel« U velikonočnim praznikom od gosp. Zlatoslava Planinca mnogo čokolade. slaščic, cigaet i. t. d., za kar se mu tem potom oajtopieje zahvaljujemo! Živeli vsi darovalci! — Eden v imenu vseh obdarovancev. Pogrešata se Fran Abram in Leopold Abram, 5. domobranskega pešpolka. Bila sta na srbski meji. Ako bi kdo kaj vedel o njima, naj dobrotno sporoči^Mariji Abram v Kobljeglavi št. pošta Štanjel na Krasu. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip B e n č i č iz Kozine, vojak 20. lovskega bataljona. Pisal je iz Orenburga dne 17. septembra. Piše, da je zdrav. Delavskega praznika letos na Češkem — ne bo. Izvrševalni odbor socijaldeniokra-tične stranke je z ozirom na vojne dogodke skleni!, da se običajno majnikovo praznovanje opusti ter da delo ne bo počivalo Nepričakovana smrt. Snoči kmalu po deveti uri so iz Prendinove lekarne telefo-ničiio poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, češ da je neka ženica v ulici Tici-jana Vecellija nenadoma nevarno obolela. Bila pa je to 68letna zasebnica Filomena Krpanj, ki jo je zadela kap. Zdravnik ni mogel več druzega konstatirati kot starkino smrt. Mrtvo truplo so s Zimolovim vozom prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Samomorilni poizkus, 49letna Roza Ka-taloni, stanujoča v hiši štev. 4 v nlici del-la Barriera vecchia, je včeraj popoldne okoli ene ure, s samomorilnim namenom izpila neki neznan strup. Njeni domači so pa prišli temu njenemu početju še pravočasno na sled in so pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je ne-srečnici izpral želodec in jo s tem spravil iz vsake nevarnosti. Umrli so: Prijavljeni due 7. t. m. na mestnem fizikatu: Bizjak Ana, 18 dni, Kolonja štev. 363; Geggi Jurij, 74 let ulica di Rena štev. 10; Mevla Angela, 14 let, Vrdeia štev. 709; Marenčič Avrelija, 3 leta, ulica Oiulia štev. 10; Verzora Ana, 67 let, ulica del Molino a Vapore štev. 6; Čok Ivanka, 84 let. Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 97. — V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: Luchini Beatrika, 13 let: De Bartoli Ivan, 5 dni; Galliazzi Terezija, bO let; Benot Josip, 51 let; Serantoni Jo-landa. teto dni. Semeniškl profesor ar. janob Brumat v Gorici je imenovan za papeževega hišnega prelata. Štaadreško pofie krasno obdelano, tako je rečeno v včerajšnji »Edinosti«. Kar velja za Standrež, velja v isti meri za občine St. Peter, Vrtojbo, Bilje, Miren, sploh je vse polje v teli občinah v lepi ravnini za Gorico obdelano prav skrbno in gospodarji, ki so na bojiščih, se vesele tega. Naročili so, naj se skrbno obdela in zgodilo se je tako. »Tretji praznik«-. Torek po veliki noči je v Gorici tretji praznik: popoldne za-pro trgovine, po uradili, pisarnah, delavnicah je prosto. Ostanek iz starih dobrih časov. Na ta dan je bila včasih bližnja goriška okolica polna Goričanov. Tudi letos so bile v torek trgovine zajn te in praznovalo se je po uradih in pisarnah, ali ljudje so ostali doma. Boljši časi Gorice so tako za nami, trgovini in obrti jih je odnesla v znatni meri nova planinska železniška zveza -— : * ' •<* Romanje. V teh kritičnih časih sc zateka pobožno ljudstvo, ki koprni po koncu vojne, v romarske cerkve. Ob velikonočnih praznikih je bilo precej ljudi v romarski cerkvi na Svetigori, v Furlaniji pa priredijo 14. t. m. veliko romarsko procesijo v Viškon ob meji. Mfls iz ima nitka SfHknpftnl ■ Btrgmflfln < Co., Besio m Lobit Tetsckefl S ■u/.iva Tserti^msko priljubljenost v sle d sto- J jega i/bornega cF-inka in dokazani neprekos- b Ijiv<*1j /oJka. 1. marš-bataljona, 3. stotnije; pojasnila Mariji Fr-žen, Otalež štev. 200, pošta Idrija. — Pogreša se Ivan Stoka iz Tomaja, pod lovec 7. lovskega bataljona, pojasnila Ivanu ^toka, Tomaj štev. 59, posta Sežana. — Pogreša se Fran Melihen 97. pešpolka, 11. stotnije, pojasnila Elizi Melihen, Srpeni-ca štev. 50. V bolnišnici štev. 6 v Pragi se nahaja goriški rojak Karol Maraž, kakor posnemamo iz poročila vojnoinformacijskega u-rada. V ujetništvu v Nišu v Srbiji so dalje poleg seznama, došlega vojnoinformacijske-mu uradu v Gorici: Mihael Bobič iz Tržiča, rojen 1880, 27. pešpolka, Karol Bre-gant iz LoČnika, rojen 1880, 27. pešpolka, Bogoljub Humar iz Gorice, rojen 1884, Anton Bon iz Romansa, 1886, Josip Batistuta iz Gradišča, 1888, Josip Cejan iz Vrtojbe pri Gorici, 1887, vsi vojaki 27. dom. polka. V ujetništvu v Rusiji se nahajajo dalje poleg seznama vojnoinformacijskega urada: Amat Brandolin iz Gradišča, rojen 1886, vojak 27. dom. polka, se nahaja v Tomsku, Just Brumat iz Zagraja, 97. polka, je v Bo-gučaru. Po tujih bolnišnicah so bili z Goriškega v Ljubljani Anton Zanel iz Medeje, 27. domobranskega polka, ranjen na levem kolenu, v Brodu Josip Zorzut iz Gorice, 27. dom. polka, ranjen, B. Pičulin iz Števerjana, tudi 27. d. p., bolan, v Dunašerdaheii na Ogrskem Peter Bregant iz Ločnika, 97. pešpolka, bolan, v Nagivaradu Renat Lanticai (?) iz Gorice, 97. polka, bolan, v Celovcu Ferdinand Zorzenon iz Krmina, 27. polka, bolan, Ivan Kobitz (?) iz Gorice, 3. topničarskega polka, bolan, je bil v Celovcu, tam je bil tudi Alojzij Zorzin iz Romansa, 8. top. polka, v Beljaku Fran Zgon iz Gorice možnar. diviz., na Reki Dominik Brač iz Krmina, korporal 97. polka, ranjen na desni nogi, v Ljubljani Ciril Klemše (?) iz Gorice, 27. dom. pešp., bolan, v Jolsvi Karol Maraž iz Števerjana, 27. p., ranjen na roki. T!7 ina primorska tovaru« dvuko!« .TRIBUNA* Gorica, Tr/aSka ul.2S pr«j pivovarna Ooriap). Zjlug« Jvokoles sivalailJ in taietijiskh shT»jev,gra-inolannv.orkestrom itd. F. BATJEL Gorica. Stolna ul. 2— Plaftije se na obroke. 4 Omiki frsiifco. ObrtnijsHo društvo m Sv. Har. M. spodnji rr^f'^trovaca zadruga z neouicjeuo navezo. VABILO na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. avgusta 1915 ob 10 predp. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Odob renje lafean^ke^a sklepa za 1. 1914. 2. Čitanje revizijskega zapisnika. if. Nadomestna volitev ravnateljstva ua