Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - 11 Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210
Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina :	Mesečna	L	85
Za inozemstvo:	Mesečno	L	150
Leto III. - Štev. 25
Gorica - 21. junija 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Po volitvah
Votivni metež je šel mimo. Kaj naj rečemo danes? Rezultati so za nas izredno ugodni. V Števerjanu in Doberdobu so zmagale naše kandidatne liste. V samih Sovodnjah pa smo ostali v manjšini za borili 31 glasov.
V	Krminu je pri volitvah zmagala lista krščanskih demokratov in neodvisnih. Na tej listi je kandidiral tudi zastopnik Slovencev in bil izvoljen. Tako imamo tudi v Krminu našega slovenskega zastopnika Ivana Kurtina.
Kar se pa tiče pokrajinskih volitev, so naši kandidati prejeli sledeča števila glasov:	g.	Lavrenčič
Jožef v Doberdobu 288, g. Bratuž Rudi v Sovodnjah 401, g. Koršič Remigij v Števerjanu 276, g. Filej Jožef v Gorici I. okrožje 352, dr. Marjan Bregant v Gorici - II. okrožje 228, dr. Anton Kacin v Gorici -III. okrožje 329, gospa Spagnolo vd. Kerševani v Gorici - IV. okrožje 359 in g. Černič Karel v Gorici -V. okrožje 234. Tako so vsega skupaj naši po zakonu med seboj povezani kandidati dosegli 2467 glasov. Na podlagi količnika, so naši kandidati dosegli skupaj zadostno število glasov, da smo tudi mi dobili svojega poslanca, ki je slučajno, zaradi največjega števila glasov gospod Rudi Bratuž, goriški obč. svetnik.
Dejanski smo dobili v celi deželi mi 2467 glasov, frontaši pa 2775 glasov. Toda ta večina Fronte ne drži. Samostojni kandidat Hrovatin, ki je nastopil pri pokrajinskih volitvah v Krminu, se je povezal z' DFS in njegovi glasovi so prišteti
zato Fronti. Ker je g. Hrovatin dobil 204 glasov, katere so mu dali po ogromni večini naši ljudje, je treba te glasove v glavnem odšteti Fronti in prišteti nam. Tako dobimo 2671 naših volivcev in 2571 za Fronto.
V	ostalem so nastopali na komunistični listi tudi ljudje slovenskega pokolenja in med šestimi izvoljenimi sta kar dva izvoljena slučajno slovenskega pokolenja.
Deželni svet je danes sestavljen iz 14 demokristjanov, ki so
1) dr. Angelo Culot
2) dr. Avguštin Sambo
3) Evelina Colinelli
4) dr. Josip Cicuta
5) dr. Italo Querini
6) dr. Edvard Corazza
7. dr.Franc Tropan
8) Rudolf Zarnetti
9) dr. Renato Godeas
10) dr. Vinicio Depollo
11) Severin Medeot
12) dr. Anton Zorzet
13) Anton Poian
14) dr. Henrik Gaspardis Komunistov je šest in sicer:
1) Silvin Poletto
2) Karolina Rijavec
3) Karol Soranzio
4) Franc Toroš
5) Ivan Pian
6) Fulvio Bergamas Socialdemokrat je:
1) Artur Marini MSI zastopa
1) dr. Alojz Delphi SDZ zastopa:
1) Rudi Bratuž DFS zastopa:
1) Viljem Nanut.
Eno si zapomnimo, naša zmaga nas ne sme uspavati, ampak nam mora biti povod k nadaljnemu delu.
Šolstvo in pravosodje v Jugoslaviji
Na IV. zasedanju plenuma CK KPJ je sekretar Politbiroja CK KPJ Aleksander Rankovič podal nove smernice za pravosodje v Jugoslaviji. Rankovič je namreč notranji minister centralne vlade in kot tak ima nalogo, da skrbi za notranji red. Malo čudna so priznanja, ki jih je iznesel tovariš minister. Torej v sodstvu, ki je gotovo ena izmed najdelikatnejših zadev v vsaki državi, prizna, da delujejo nepoklicni ljudje, ki niso niti končali svojih študij. Takih nekvalificiranih sodnikov ima Črna gora 2, Hrvatska 20, Slovenija 20, Srbija 92. Okrajnih sodnikov v državi je 754 s pravno izobrazbo, 247 pa brez nje. Šolska kvalifikacija sodnikov brez pravne izobrazbe je pri večini pod nižjo srednjo šolo. Če so te izjave notranjega ministra resnične, potem se pa ne čudimo, da je v sodstvu tak nered. Podobno kot v sodstvu je tudi v drugih področjih.
Tudi minister Rodoljub Čolakovič je podobno kot Rankovič priznal hibe, ki so se pojavile, ko so se zaleteli tudi v prosvetni politiki. Sam pravi, da so odpirali šole brez
Atlantska obramba v Sredozemlju
General Dwight Eisenhower je dne 18. t. m. iz svojega glavnega stana v Parizu imenoval vojaške osebnosti za južni atlantski sektor. Za glavnega poveljnika je bil določen ameriški admiral Robert Car-ney, ki je bil do sedaj poveljnik ameriških pomorskih sil v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju. Njemu sta dodeljena italijanski general Maurizio Lazzaro de Castiglioni, ki bo poveljnik južnih čet na tem sektorju in pa generalni major David Selilatter, ki bo poveljnik zavezni-škega letalstva na istem sektorju. 1 oveljnik mornarice za ta sektor ni bil Se imenovan. Carney je že včeraj nastopil svoje službeno mesto. Za enkrat nima še stalnega sedeža za svoj glavni stan in bo svoje poveljstvo izvrševal iz svoje admiralske ladje IV. ameriške pomorske skupine, ki bo začasno zasidrana v neapeljskem zalivu. Pozneje si bo sam izbral sedež za glavni stan, ki bo verjetno kje v bližini Neaplja.
Kralj Leopold bo odstopil
Prav dobro nam je še v spominu, kako težke ure je preživela Belgija lansko leto zaradi kralja Leopolda. Stala je že na robu revolucije zaradi njega, ko so zadevo rešili tako, da je kralj zadnji trenutek obljubil, da se bo odpovedal prestolu, ko bo njegov sin Baldovin dosegel polnoletnost. To bi se moralo zgoditi prihodnjega meseca septembra. Sedaj je pa Leopold nenadoma javil ministrskemu predsedniku, da se hoče odpovedati prestolu še pred časom, in sicer že prihodnjega 16. julija.
Carney-ev sektor nima za enkrat še določenih meja. Verjetno bo v začetku obsegal samo Italijo, dokler Španija, Grčija in Turčija ne bodo sprejete v atlantski pakt. S tem imenovanjem je general Eisenhovver izpopolnil vrste generalov, ki so mu podrejeni in obenem nujno potrebni za obrambo južnega atlantskega sektorja.
Adenauer v Italiji
Te dni se mudi
v Rimu na uradnem obisku nemški zvezni kancler Adenauer. V ponedeljek je bilo v zvezi s tem izdano uradno poročilo. Poročilo pravi, da se je Adenauer razgovarjal z De Gaspe-rijem in pa z zunanjim ministrom Sforzo. Skupno so razpravljali o »stvareh, ki zanimajo obe deželi, v duhu tesnejše evropske organizacije, ki navdihuje zunanjo politiko italijanske in nemške vlade,« pravi poročilo. Predmet razgovorom je bilo tudi vprašanje o povečanju gospodarskih socialnih in kulturnih
stikov med obema narodoma.
Adenauer je na tiskovni konferenci govoril o perečih nemških vprašanjih ter izrazil željo, da bi se Evropa čimprej združila v enoten politični in gospodarski blok, ki bi bil v stanu kljubovati naraščajočemu komunizmu. Glede Nemčije je izrazil nujnost, da pride do njenega zedinjenja.
Na jesen bo pa De Gasperi, na Adenauerjevo prošnjo, obiskal prestolnico nemške zvezne 'republike Bonn.
Volitve v Franciji
Zadnjo nedeljo so se vršile v Franciji in njenih prekomorskih provincah parlamentarne volitve. U-deležba pri volitvah ni bila ravno visoka, ker se je 16“/o volivcev vzdržalo glasovanja, vendar veliko bolj-ša kot leta 1946, ko ni oddalo svojega glasu 21,9°/o volivnih upravičencev. Nepopolni izidi so naslednji:
komunisti .	. 103	sedežev
socialisti	. 98	»
radikali . .	. 89	»
demokristjani .	. 93	»
neodvisni	. 97	»
Degolovi pristaši	. 112	»
Ogromno večino	glasov	je torej
pravega načrta in brez temeljito pretehtanih potreb. Odpirali so jih za splošno izobraževanje in naravnost silili učence na univerze ter pri tem širili omrežje fakultet in visokih šol. Ves ta zalet in razmah kulturnega razvoja, pa je težko spraviti v sklad z materialno podlago in resnično zmogljivostjo. Kje dobiti sredstva, kje učne moči in nazadnje kam s toliko inteligenco, kje je zaposlitev? Pri tem razvoju, ki ga imajo danes, pravi minister, še v šolskem letu 1958-59 ne bi mogli nobenega profesorja s fakultetno izobrazbo postaviti na nižjo gimnazijo ali na osemletko. Čudno se nam zdi, da obstajajo profesorji brez fakultetne izobrazbe!
Bomo videli kam bo pripeljala nova preuredba.
Boji na Koreji
V	preteklem tednu je bilo korejsko bojišče precej razgibano. Zavezniki so namreč zasedli severnokorejsko prestolnico Pjongjang. Sovražnik se je ustavil bolj proti severu, kjer se krčevito brani. Zavezniško napredovanje je tako silno otežkočeno. Sedaj se vršijo hude letalske bitke med komunističnimi letali na reakcijski pogon sovjetskega izdelka in ameriškimi tudi na reakcijski pogon. Komunistična letala prihajajo iz letalskih baz Mandžurje. Zgleda, da so bili prejšnji zavezniški umiki le taktična poteza in pa past za komuniste, ki so bili v napredovanju množično pobiti po bombah iz ameriških letal. Na ta način so se zdecimirani komunisti nujno morali umakniti, kajti v nasprotnem primeru bi jih ostalo le malo pri življenju. Zavezniki so pa v primeri s komunisti utrpeli le neznatne izgube.
Novice z Jugoslavije
Aretacija - incident v Kobaridu - draginja
„Le Monde" o Trstu
Posebni dopisnik francoskega dnevnika »Le Monde« v Trstu g. Penelienier je te dni objavil zanimiv članek o. Trstu. V njem precej točno opisuje sedanje stanje na STO-ju in pravi, da edina možna rešitev tržaškega vprašanja je imenovanje guvernerja, kajti v nasprotnem primeru bi se morala dati cona B Titu, A pa Italiji. »Le Monde« je zelo resen časopis. Na ta način bo svetovna javnost pravilno poučena o sedanjem položaju na STO-ju, zlasti v zvezi s Slovenci kot tamkajšnjim avtohotnim prebivalstvom, katerega obstoj skušajo italijanski časopisi prikriti svetovnemu javnemu mnenju z molkom. Sicer bodo tudi jesenske volitve pokazale, da Slovencev na Tržaškem ni ravno tako malo, kot bi italijanski šovinisti želeli.
dobila sredina (socialisti - demokristjani t radikali in neodvisni), kate-
Aretacija namestnika finančnega ministra v Beogradu Srezentiča in njegove žene zaradi kominformizma je izvala zelo veliko presenečenje tudi v diplomatskih krogih. Srezen-tič je bil iz črnogorske družine, ki je med partizanko borbo bila ves čas na strani Tita. Zgleda, da je bila bolj kot Srezentič kompromitirana njegova žena. Oba sta bila baje na čelu velike komunistične organizacije. Poleg njiju dveh so aretirali še številne druge osebnosti, kot trdijo nekatera poročila. Koga in koliko je težko izvedeti, ker jugoslovansko časopisje o tem strogo molči kakor vedno kadar gre za kako režimu neljubo vest.
Sv. Anton je prinesel tudi diplomatski spor z Italijo, kobariškemu župniku pa zapor. Kot znano je tia griču nad Kobaridom cerkvica sv. Antona, ki so jo pod fašizmom spremenili v okostnico, v kateri so o-hranili ostanke 8500 padlih vojakov iz zadnje vojne. Cerkvica je bila med vojno oskrunjena, ker so bili v njej ubiti ljudje. Zaradi tega v njej do sedaj niso maševali. Leto^ pa so za sv. Anton hoteli cerkvico zopet odpreti. Vsled tega so jo morali prej blagosloviti. To je hotel opraviti domači župnik. Za ponovno otvoritev cerkvice se je najbrž trudil tudi italijanski poslanik v Beogradu, kajti želel je priti k blagoslovitvi skupaj z generalnim konzulom v Zagrebu. Prinesla sta s seboj tudi nekaj vencev, da bi jih položila na grobove padlih vojakov. Toda glej smolo! Ko dospela v Kobarid zvesta, da so krajevne oblasti že dva dni prej aretirale oba domača gospoda kaplana in župnika. Na ta način se seveda tudi blagoslovitev ni mogla vršiti. Poslanik Martino je vsled tega uradno protestiral pri vladi v Beogradu, vendar ni znano s kakšnim uspehom. Tudi ni znano, ali so oba kobariška gospoda pridržali v zaporu le začasno ali so ju pa zaprli zares.
Draginja je v Jugoslaviji strašna. Pl ače so ostale iste kot prej. cene na prosti prodaji so pa neverjetno
ra bo v stanu dati Franciji stalno vlado. Na ta način je onemogočeno delovanje komunistov, ki .so pri teli volitvah precej nazadovali in pa Degolovih desničarjev, ki hočejo vlado močne roke. Kljub temu, da ima de Gaule relativno večino, vendar ni dosegel pričakovane zmage. Torej Francija ostane še vedno demokratična država!
poskočile. Odgovarjajo nekako v dinarjih ital. liram, le da v Italiji zasluži delavec od 30 do 40 tisoč mesečno, v Jugoslaviji pa od 3 do 4 tisoč. Posledica je, da se danes v izložbah vidi blago, a ga nihče ne more kupiti. Ista je s kmetskimi pridelki. Kmet mora na vezane cene silno poceni prodajati, dočiin morajo potrošniki isto blago po mnogo višjih cenah kupovati. N. pr. živina v prisilni oddaji se plačuje od 10 do 12 din kg; v mesnici pa stilne en kg mesa 60 din. Vino mora oddati briški kmet od 20 do 25 din liter: v gostilni stane okrog 160 din. Podobno je z ostalimi pridelki. Ljudje se sprašujejo, kam gre dobiček. Država ga žre, toda naj bi vsaj od tega kaj pokazala, a nima kaj.
Obletnica smrti
LEOPOLDA KEMPERLA
Dne 14. junija je preteklo leto odkar je za vedno zatisnil svoje oči gospod Leopold Kemperle, naš u-rednik in goriški občinski svetnik. Zvesto ponavljamo, kar smo rekli lani v naši osmrtnici o Leopoldu Keinperlu: »Tebi pa, dragi Polde, obljubljamo svet spomin in gorečo molitev za mir tvoje duše, prepričani, da veljajo i tebi besede, katere je sebi zapisal V. Vodnik:
Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me dela pojo.«
PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad!
ojptdardmU
ŠESTA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Marku (Mr H, 1-9)
Tisti čas, ko je bilo mnogo ljudstva pri Jezusu in niso imeli kaj jesti, je poklical učence in jim rekel: Ljudstvo se mi smili; kajti, glejte, že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. In če jih odpustim lačne na njih dom, bodo na potu omagali, zakaj nekateri izmed njih so prišli od daleč. — Njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi? — Vprašal jih je: Koliko hlebov imate? — Ti so rekli: Sedem. — In velel je množici sesti po tleh; in vzel je sedmero hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal svojim učencem, da bi jih polagali pred nje; in položili so jih pred množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Tudi te je blagoslovil in velel položiti pred nje. In jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke koscev — sedem košar. Njih pa, ki so jedli, je bilo kakih štiri tisoč; in jih je odpustil.
□
Sveti Efrem je med molitvijo zaslišal glas: Efrem, jej! — Svetnik ni vedel, odkod prihaja glas in je odgovoril: Kaj naj jem? — Glas mu pravi: Pojdi k Baziliju. On te bo poučil in ti dal večne jedi. — Takoj je šel na pot, da hi našel Bazilija. Dobil ga je v cerkvi pri pridigi. Tedaj je spoznal, da je božja beseda tisti kruh, ki ga mora uživati.
Kako smo tudi mi potrebni božje besede! Od vseh strani se nam poT nuja beseda sveta, ki je hinavska, zapeljiva in lažnjiva. V nas sili po radiu; po mnogih časopisih, po pokvarjenih filmih. Na ušesa nam zveni po cestah, po korierah in po gostilnah. Vse je omrežila. Prevzetno se košati, kakor da bi nam ona prinašala srečo in raj. Obljublja sladkost in spravlja v kremplje pokvarjenosti mladino. Starce potrjuje v njihovi trmi in zmoti.
Sredi te zmešnjave jasno zveni božja beseda! Človek, prah si in v prah se povrneš; kaj se torej šopiriš. Za Boga si ustvarjen, če boš njega izgubil, si zapravil vse. Svet,
ki mu morda tako zvesto služiš, te bo kmalu izdal. Samo grob ima pripravljen zate.
V trpljenju te bodo lažnivi prijatelji zapustili. Božja beseda pa ti bo ostala zvesta. Tolaži te! Govori ti, da sprejmi trpljenje vdano v odkupnino za prejšnje pregrehe. Ne ustavi se pri grobu. Pokaže ti pot dalje v večnost do Boga, do prave sreče.
Božja beseda ni hinavska in priliznjena. V obraz ti očita tvoje zmote. Ne boji se tvoje zamere. Grešnika svari in ga vabi k pobolj-šanju. Ne prikriva kazni, s katero bo Bog uničil hudobijo. — Dobrega vabi k vztrajnosti.
Božja beseda pozna samo eno: resnico! Širiti jo mora vedno in povsod. Pred nobeno oviro se ne sme ustaviti. Čim nesramnejša je hudobija, tem jasnejša mora biti božja beseda.
Hvala Bogu, da jo lahko poslušamo. Ne opuščajmo nedeljske pridige. Prvi korak za zanemarjanje svete maše, je opuščanje pridige. Z odprtim srcem poslušajmo božjo besedo. Bodimo prepričani, da nam ima veliko povedati. Naj nas ne moti, če je včasih povedana preprosto ali trdo — v sebi hrani vedno zlato zrno.
NEDELJSKA MOLITEV
0 BOG MOČI, KI JE VSE TVOJE, KAR JE DOBREGA: VSADI
V	NAŠA SRCA LJUBEZEN DO TVOJEGA IMENA IN DAJ V BO-GOLJUBNOSTI RAST, DA BOŠ TO, KAR JE DOBREGA VZGAJAL, IN KAR BO VZGOJENEGA, Z GOREČO DOBROTLJIVOSTJO VAROVAL.
Koledar za prihodnji teden
24. junija. NEDELJ A. 6. pobinkoštna. Janez Krstnik; Kres.
25. PONEDELJEK. Viljem, opat.
26. TOREK. Janez in Pavel, mučenea.
27. SREDA. Hema Krška, vdova.
28. ČETRTEK. Irenej, škof in mučenec.
29. PETEK. Peter in Pavel, prvaka apostolov. Zapovedan praznik.
30. SOBOTA. Spomin sv. Pavla.
Iz življenja Cerkve
Kongres nemških kat. učiteljic
V	mestu Trier se je vršil nedavno 75. splošni kongres katoliških učiteljic vseh vrst šol Zapadne Nemčije in Berlina. Kongresa, ki se je bavil z vprašanjem vzgoje katoliških žensk, se je udeležilo okoli BOO vzgojiteljic. Sv. oče je poslal zborovalkam pozdravni telegram, v katerem je izrazil željo, da bi se dobile v Nemčiji ženske, ki hi zavedajoč se svoje časti in ugleda našle moči in požrtvovalnega duha v živi veri ter se posvetile delu za rešitev družin in za edinost in mir med narodi. Zborovalke so obravnavale na kongresu razna vprašanja ter izrazile med drugim tudi željo, naj bi se dala ženskam vzgoja, ki odgovarja njihovemu značaju, in da bi se jim odkazalo delo, ki je primerno njihovi ženski naravi.
Obsodba zagrebških bogoslovcev
Pretekli teden se jo vršil v _ Zagrebu proces zoper 16 bogoslovcev, katerim so očitali terorizem in podtalno rovarjenje zoper državo. Bogoslovec Štefan Novak ;e bil obsojen na 13 let, bogoslovca Subak in Sakac na U, Selak na 9 let zapora, O-benem sta bila obsojena rektor semenišča Jožef Salic na šest let in ekonom Talan na tri leta zapora.
Frančiškani za palestinske reveže
S pomočjo prostovoljnih prispevkov katoličanov celega sveta so frančiškani Svete dežele priskočili že neštetim palestinskim revežem na pomoč. Tako so na pr. razdelili lani približno po 1.600 kosov kruha in po 350 obedov na dan. Pogled na te reveže, ki se zbirajo mi dvorišču frančiškanskega samostana v Jeruzalemu in ki
liko dobroto številnim nepismenim ondot-nim delavcem. Mnogi teh delavcev so prejeli ob tej priliki prvo sv. obhajilo, medtem ko so skoro vsi ostali opravili svojo velikonočno dolžnost.
130 tisoč spreobrnjencev v enem letu
V	preteklem letu je v Keniji, Ugandi in Tanganiki sprejelo kakih 130 tisoč domačinov katoliško vero, tako da je sedaj v teh treh deželah 2,150.000 katoličanov, to je skoraj toliko, kot je bilo pred 25 leti vseh katoličanov v celi Afriki.
Pol milijona romarjev v Fatimi
Ob 34 letnici prvega prikazanja Matere božje se je zbralo v Fatimi nič manj kot pol milijona romarjev, ki so prečuli noč v molitvi in od katerih je več kot sto tisoč prejelo sv. obhajilo. Lurdski škof msgr. P. Theas je daroval sv. mašo v kapeli prikazovanj ter blagoslovil okoli 1000 bolnikov. Dvajset tisoč romarjev je prejelo ška-pulir karmelske Matere božje. Grob Hija-cinte, enega treh otrok, ki se jim je prikazala Mati božja, so romarji obsuli in pokrili s cvetlicami.
Goriški nadškof težko bolan
Dne 15. t. m. so prenesli prevzvišenega nadškofa msgr. Karla Margottija iz bolonjske klinike v nadškofijski dvorec v Gorico. Njegovo zdravstveno stanje je resno.
Na njegovo izrecno željo mu je dne 19. t. m. stolni kapitelj v Gorici oskrbel podelitev zadnjih tolažil sv. vere. Oh 7.30 zjutraj se je razvil iz goriške stolnice proti nadškofijskemu dvorcu slovesni prenos Najsvetejšega. Ganljivega sprevoda se je udeležilo poleg duhovščine veliko število vernikov. Stolni župnik msgr. Velei je kot najvišji predstavnik metropolitskega kapitlja v pričujočnosti vseh kanonikov ter duhovščine podelil visokemu bolniku predvsem sveto popotnico in nato še sveto maziljenje. Prevzvišeni je sledil z veliko zbranostjo vsem obredom ter se je na koncu v ganljivih besedah poslovil od pričujočih. Poudaril je, da je docela vdan v voljo
božjo in pripravljen sprejeti iz Gospodove roke življenje ali smrt. Zahvalil se je pričujočim za molitve ter podelil nadpastirski blagoslov vsem svojim duhovnikom, njihovim župnijam, organizacijam, sodelavcem, vsem vernikom goriške nadškofije.
Nato so kanoniki in ostali duhovniki poljubili pastirski prstan in prevzvišeni se je še enkrat s primernimi očetovskimi besedami poslovil od vsakega posebej.
Vsi verniki goriške nadškofije se te dni v duhu zbirajmo ob svojem nadpastirju ter prosimo ljubega Boga. da mu vrne zdravje ter mu tako omogoči še vrsto let delo v naši sredi.
Slovensko ljudstvo na Goriškem vošči prevzvišenemu, v katerem vidi svojega očetovskega dobrotnika, okrevanja in še dolgoletnega pastirskega delovanja!
Dijaki letoviščarji, pozor !
Ob čitanju »Glasa iz Montaža«, ki je lepa knjižica z mičnimi spomini in slikami izza lanskega letovanja goriške strokovne šole v žabniško dolino in na njene vršace, se da razbrati, da si naši letoviščarji poleg duševnega odpočitka in krepčanja telesnih sil širijo tudi obzorje svojega znanja v raznih naravoslovnih vedah, v botaniki, geologiji, a-stronomiji, zemljepisu, še leposlovja in zgodovinskih spominov ni manjkalo.
Letovanje pa se mora spopolnje-vati, da iz sveže narave dospete tudi v duševnih silah močnejši in v značaju zrelejši domov. V ta namen bi vam priporočili, da naprosite voditelja vašega letovanja, naj ne pozabi na letošnje vzeti s seboj prelepo knjigo, ki ji je naslov »VIR NAJ VEČJE SILE« in da pol urice vsak dan zbrani okrog njega črpate iz tega vira moči za oni del vašega bitja, ki je najvažnejši v vas. Zagotavljamo vas, da vas črpanje iz tega vira ne bo nikdar dolgočasilo, ampak da boste sami prosili, ko vam bo voditelj hotel končati zajemati iz vira te knjige, naj vam zajame vsaj še eno prgišče tega zdravilnega vrelca.
Svete Višari
prihajajo z vsemi mogočimi posodami po porcijo »mineštre«, je nad vse ganljiv, posebno če pomislimo, da je to za mnoge izmed njih edina hrana, ki jo dobijo čez dan.
Poleg tega so sprejeli frančiškani kakih 1.200 oseh pod svojo streho ter najeli obenem stanovanja za kakih 150 potrebnih družin.
*
Film o kardinalu Mindszentyju
Vsaj pol milijona oseb je prisostvovalo na Angleškem filmu »Izdajstvo«, ki obravnava proces kardinala Mindszentyja. Na tisoče kinodvoran pa se je prenotiralo zb ta film, ki je vzbudil veliko zanimanje ne samo med katoličani, ampak tudi med nekatoličani.
Marijanski kongres v San Domingu
V	San Domingu, glavnem mestu dominikanske republike, se je vršil nedavno velik kongres dominikanskih Marijinih družb. Na tem kongresu, ki so ga organizirali on* dotni frančiškani, so je zbralo okoli tri tisoč Marijinih hčera.
Otok Guam — katoliški
Znani otok Guam, ki spada k Marijanskemu otočju v Tihem oceanu in ki jr važna strategična točka med Ameriko in A?ijo, je po svojem prebivalstvu 95 odstotno katoliški. Vseh prebivalcev je 32.000.
Boj zoper nepismenost
Papeška podporna komisija (PCA) je organizirala v Kampaniji (Napoli) 260 ljudskih tečajev za pobijanje analfabetizma. Četrtino teh tečajev je vzdrževala država, ostale pa Papeška podporna komisija, ki je napravila s tem nedvomno ve-
Verske razmere na Portoriku
Portoriko, ki spada pod oblast Združenih držav S. A. je eden izmed večjih otokov Velikih Antilov. Ima skoro 9.000 kvadratnih km površine (približno kot Kranjska) ter šteje zaradi svoje izredne obljudenosti čez dva in četrt milijona prebivalcev, ki so po svoji ogromni večini (97°/0) katoliške vere, a zaradi pomanjkanja duhovnikov in vsled protiverske in protestantov-ske propagande versko in moralno precej zanemarjeni.
Po številu razporok prekaša Portoriko razmeroma celo Združ. države Amerike.
Druga nesreča za Portoriko je tako zvana konfrola rojstev, ki je na otoku postavno dovoljena in ki jo je razširila neki* prot^-stantovski vseučili-ka profesorica Kljub temu gibanju se dobijo na deželi družine, ki štejejo 16, 12 in tudi 15 otrok.
Tretja nesreča je laična šola, ki jo obiskuje skoro vsa portoriška mladina. Te državne šole so že pol stoletja prava ko-tišča verske brezbrižnosti in dostikrat pravega brezverstva. V teh šolah je vpeljana koedukacija, to je skupna vzgoja dečkov in deklic; šolske knjige so polne evolucionističnih in materialističnih naukov. Resnici na ljubo bodi povedano, da so dovoljene tudi zasebne šole, ki uživajo polno svobodo, toda njih število je tako majhno, da ne morejo premagati vpliva laičnih šol.
Veliko zla napravi katoličanom prote-stantovska propaganda. Na otoku deluje kakih 16 protestantovskih sekt, ki Štejejo okoli 500 pastorjev in pridigarjev in zdr-žujejo kakih 400 cerkva. 700 nedeljskih šol, 3 bolnišnice, eno moderno tiskarno, 8 verskih listov in 25 radijskih programov. Ti protestantovski propagandisti ne stavijo na svoje verske pristaše nobenih posebnih verskih zahtev, nudijo jim pa razne, tudi denarne ugodnosti, in zato ni čudno, da je število njihovih pristašev naraslo na 50.000 oseb. Vzemimo k temu še dejstvo, da šteje portoriška masonerija 54 mason-skih lož in 34 masonskih templjev in da obvladajo masoni precejšnji del vsega javnega življenja, in razumeli bomo, kako težke so razmere, s katerimi se morajo boriti portoriški katoličani.
Kljub tem žalostnim razmeram portoriški katoličani niso vrgli puške v koruzo, kajti zavedajo se, da je srčika naroda še nepokvarjena. Skoro vse podeželsko ljudstvo je ostalo zvesto svojim nekdanjim idealom, je globoko verno in pri prosto pobožno. Po hišah se moli vsak večer sveti rožni venec in meseca oktobra ga nosijo mnogi okoli vratu. Ljudje spoštujejo svoje duhovnike, jih pri srečanju prosijo njihovega blagoslova ter se ob nedeljah in praznikih podajo že pred zoro v cerkev, od katere so mnogi tako oddaljeni, da sc* od nedeljske dolžnosti popolnoma opravičeni.
Na to plast naroda stavi portoriška cerkev vse svoje upanje. Njene ustanove prekašajo število protestantovskih ustanov. Katoličani vzdržujejo 49 zasebnih osnovnih in 32 srednjih šol s 15.000 dijaki in katoliško vseučilišče v Ponče, ki je podružnica kat. vseučilišča v Washingtonu. šteje
1.250 slušateljev. Organizacija Kolumbovih vitezov šteje okoli tisoč članov in društvo sv. Imena 20.000 članov. Tej organizaciji se je treba zahvaliti, da je 81 misijonov lanskega leta tako dobro uspelo in da so ob tej priliki uredili okoli 11.000 zakonskih zvez.
Najbolj pereči problem portoriških katoličanov je pomanjkanje duhovščine. Na otoku deluje le kakih 300 duhovnikov, od katerih je štiri petine redovnikov in le 40 duhovnikov domačinov. Portoriko bi potreboval vsaj štirikrat toliko duhovnikov, kot jih ima sedaj.
Drugo pereče vprašanje je pomanjkanje edinosti med katoličani, manjka jim enotna katoliška stranka in katoliški dnevnik, torej dva činitelja, ki sta za gojitev katoliške enotnosti neobhodno potrebna. Toda tudi ti nedostatki bodo prej ali slej izginili.
Lansko leto so se po ulicah mesta Ponče razlegali vzkliki na čast Kristusu Kralju, Mariji Devici in sv. očetu, na transparentih pa so se blesteli napisi: »Portoriko je katoliški! — Naprej, katoličani, kajti zmaga je naša!« — Portoriškim katoličanom želimo, da bi se njihove želje kmalu uresničile.
Svetovišarska božja pot bo tudi letos odprta na kres — to je v nedeljo 24. junija.
Snega pa je še sedaj mnogo: od prve postaje križevega pota, do planine in potem do vrha, le redko kje stopiš na suho! To morajo zlasti upoštevati goriški in tržaški romarji, ki pozimi nimajo dosti opraviti s snegom.
Šolska prireditev v Gorici
Naše srednje šole so v soboto, 16. t. m.
zaključile pouk s šolsko mašo v stolnici, in od ponedeljka dalje se vršijo razni državni izpiti.
Kakor vsako leto, uprizorijo dijaki tudi letos zaključno prireditev in sicer v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri (8. uri zvečer) na dvorišču Šolskega doma v ulici Croce.
Prireditev je namenjena dijakom ter njih staršem in sorodnikom. Na sporedu je Vodopivčeva spevoigra »SRCE IN DENAR«, nekaj pevskih točk in rajanje v narodnih nošah.
Smrt moža poštenjaka
Dne 28. maja t. 1. je po dolgi bolezni preminul v bolnici v Benetkah č. g. pater Gvido iz Verone, bivši superior v kapucinskem samostanu v Sv. Križu na Vipavskem. Tja je prišel kot mlad pater in sc je pod modrim vodstvom častitljivega in res svetniškega gvardiana, p. Serafina, dosti dobro priučil slovenščine. Vzljubil je naše vipavsko ljudstvo, ki je dobremu patru Gvidu tudi samo vračalo naklonjenost. Rad je hodil po vipavskih duhovnijah na pomoč v spovednice in pri raznih cerkvenih slovesnostih. V težkih letih 1942 do
svojega odhoda 1946 je pomagal težko preizkušenemu ljudstvu kar je mogel. Pogorelcem je odstopal postelje iz dijaškega samostanskega konvikta, dajal/prvo pomoč v hrani in tolažilno besedo iz svojega blagega srca. Bil je pravi posnemovalec sv, očeta Frančiška in vreden naslednik svojega vzgojitelja pok. P- Serafina. Oba počivata danes na beneškem pokopališču. Bog naj jima obilno poplača, kar sta v dobi najhujšega fašističnega preganjanja in vojnega podivjanja dobrega storila slovenskemu ljudstvu 1
Dr. Josip Turk umrl
V	San Franciscu je prve dni maja umrl ljubljanski univerzitetni profesor msgr. Josip Turk, brat pokojnega Franka Tur-ka, nekdanjega župnika slovenske župnije
v San Franciscu
Pokojni profesor je bil rojen 12 sept. 11195 v stopiški fari pri Novem mestu iz ugledne in glohokoverne družine. Brata posestnika domačije so ubili komunisti. Bogoslovje je študiral v Rimu. V Ljubljani je 3. septembra 1922 dobil posvečenje in je nato pol novo mašo v rojstni vasi, nato pa sc vrnil v Rim in tam dokončal študije.
Odlično nadarjeni in učeni mladi duhovnik je bil najprej kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, a bil že naslednje leto poslan v Muenchen na Nemško, da sc je izpopolnil v zgodovini ter leta 1926 nastopil službo profesorja cerkvene zgodovine na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Izvrsten učitelj, marljiv raziskovalec slovenske cerkvene zgodovine, jasen pisatelj zgodovinskih in filozofskih razprav, je i-mel velik ugled v javnosti. Z njegovimi
odkritji v zgodovini cisterijanskega redu je postalo njegovo ime znano in slavno po vsem znanstvenem svetu.
Kot načelno trden mož in filozof je jasno videl pogubnost brezbožnega komunizma in jc. smatral za svojo duhovniško in znanstveno dolžnost, da na to nevarnost opozarja. Zaradi tega stališča jc spomladi
1945	zapustil z mnogimi tisoči drugih domovino, živel v begunstvu, kjer jc najbolj pogrešal možnost znanstvenega delovanja.
Začetkom leta 1949 je dospel v San Francisco in dobil mesto duhovnika v Mary’s College. Skoraj na dan točno po šestih letih begunstva, ga jc Bog nenadoma poklical v večno domovino. Že doma je bolehal za oslabelostjo srca, v noči od sredo na četrtek 3. maja mu jc srce zastalo, zjutraj so ga našli mrtvega.
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
„ Arena di Pola“ in mi
V svoji št. z dne 30. maja se nas je spomnila tudi iredentistična »Arena di Pola«. To čast smo zaslužili s člankom o italijanskih deportirancih, ki smo ga prinesli dne 17. maja. »Arena« prinaša glavne misli iz onega članka v prevodu, kateremu dodaja svoj komentar'. Iz komentarja je razvidno dvoje: Prvič to, da člankar živi v veri, da so deportiranci še vedno živi, vsaj nekateri, in da žive Bog vedi kje v Jugoslaviji. Zaradi tega je po njegovem jugoslovanska vlada moralno kriva vsega trpljenja družin deportirancev, ki žive že toliko let v popolni negotovosti glede usode svojih dragih. Ali je ta člankarjeva vera resnična ali samo namišljena, ne moremo soditi. Obratno pa je naše mnenje, da so deportiranci iz maja 1945 mrtvi skupaj z desettisoči Jugoslovanov, ki so v onih tragičnih mesecih divjanja komunističnega fanatizma izgubili življenje na ta ali oni način. V tem prepričanju smo oni članek tudi napisali. Za tako trditev nimamo nobenih dokazov, sodimo le iz izkušnje, ker smo spoznali od blizu krvoločnost komunistov v odih letih. Nekateri domači Italijani niso leta 1945 nam prav nič verjeli in so sprejeli komuniste kot osvoboditelje. Streljali so eelo proti protikomunističnim borcem! Niso vedeli,, da delajo to v lastno
škodo. Zato naj »Arena di Pola« pripiše krivdo, da je bilo toliko žrtev partizanske epuracije v Gorici tudi lahkoverni naivnosti nekaterih italijanskih Goričanov, ki se niso pustili prepričati o pravem značaju osvobodilne borbe pri jugoslovanskih narodih.
Iz omenjenega članka je v drugi vrsti razvidno, da ga preveva nezakrito sovraštvo do Slovencev, kar je izvirni greh vseh tukaj bivajočih Italijanov z redkimi izjemami. Zato si upa člankar nam očitati prikrito zvezo s komunističnim barbarstvom, češ da skušamo zagovarjati in opravičevati ogabna početja Titove vlade, ki se posmehuje trpljenju družin deportirancev. Kdor je naš članek bral brez predsodkov sovraštva do Slovencev, ne more tega trditi. Mi smo hoteli le povedati svoje mnenje, da so deportiranci in njihove družine le nekatere izmed številnih žrtev zadnje vojne, katerih pa ne smemo zlorabljati, da bi širili in netili novo sovraštvo med narodi. To in nič drugega je bil naš namen. Upamo, da smo s tem ostali še vedno zvesti svojim načelom, kakor smo jim bili pod fašizmom, nemško okupacijo in partizansko zasedbo, in da to ne pomeni nikakega koketiranja z jugoslovanskim komunizmom.
plesov, ki so bili mnogi že skoraj pozabljeni. Bil je dolgoletni vodja Akademskega pevskega zbora, ki je pod njegovim vodstvom napredoval do najboljšega slovenskega zbora in je ponesel slovenske pesem —- tudi koroško — z izrednim uspehom
tudi preko slovenskih mej. Med njegovimi spisi sta znani predvsem »Pevska vadnica« za pevske zboje in pa zbirka »Petnajst slovenskih ljudskih pesmi« za moški zbor. Spomin na Fr. Marolta bo v njegovih delih trajno živel med Slovenci.
KIUiUTlUiRiA
„GIas z Montaža"
Ravno o pravem času se je oglasil »Glas z Montaža« v lični knjižici, ki nam opisuje življenje v počitniški koloniji lanskih absolventov strokovne šole v Gorici. Poletje je tu in z njim vročina ter počitnice. Oboje nam pomaga, da še z večjim užitkom sledimo življenju mladih deklet in fantov v deželi Montaža od Zajzere pa tja do Belopeških jezer in Predila ter Neveje. Knjižica je okusno opremljena, pisana v lepem jeziku ter prijetnem slogu, ki ne utrudi. Vidi se, da jo je napisal šolnik, ki kramlja z bralcem, kakor je prej kramljal s svojimi otroki. Med opise vpleta svoje misli in opazke, včasih vzgojne ali poučne, včasih šaljive in tudi resne, kakor nanese. Namen knjižice je, kakor je bil namen letovanja v Kanalski dolini, pomagati mlademu človeku, da prisluhne glasu, ki veje s sivih vrhov Montaža: »Ustvari si trden položaj v življenju z delom, učenjem in dobro voljo!
Ne prespi teh najvažnejših let in ne zapravljaj jih v praznem škodljivem uživanju!
Sebični svet te prav v teh letih, ko si še najbolj idealen in neizkušen, izkorišča in te končno pušča na cedilu!
Vedi, da prihaja kesanje vedno le pre-kasno !«
Tako je govoril »očka« svojim fantom in dekletom v dnevih kolonije, tako se zdi, da ponavlja sedaj vsej naši mladini. Da bi ona ne preslišala njegovega glasu.
Zato priporočamo vsem, naj sežejo po tej knjižici, saj s tem pomagajo tudi kriti stroške za novo kolonijo, ki jo isti vzgojitelj misli imeti tudi letos. To je tem bolj potrebno, ker vemo, da za naše kolonije ni običajnih podpor.
Vendar bi ob zaključku želeli poudariti še nekaj: z vzgojnega in moralnega stališča bi bilo želeti, da bi se v bodoče slične kolonije prirejale izmenoma ločeno po spolih. Saj uči izkušnja, da se vsakdo čuti bolj prostega, če so fantje sami zase in dekleta prav tako. Nočemo delati nobenih
GOSPODARSTVO
očitkov, vendar se nam zdi, da je tako bolj vzgojno in po naših krščanskih pojmih holj primerno.
Novo slovstveno delo
Te dni bo v Gorici dotiskana 2. knjiga slovenske knjižnice, ki se je osnovala v Trstu. Novo slovstveno delo se glasi »Z rodne zemlje« .To so idile in zgodbe, ki jih je napisal pisatelj dr. Metod Turnšek. V knjigi, ki bo obsegala 230 strani in jo bo krasilo mnogo lepih pokrajinskih slik, bodo primorski Slovenci spoznali štajersko, gorenjsko in koroško dušo in zemljo, pa tudi slovensko narodno problematiko tik pred zadnjo vojno.
Pisatelj dr. Turnšek je slovenski javnosti že dobro znan po svojem obsežnem književnem delovanju. Njegova večja dela so: »Leto božjih skrivnosti« (liturgiCn« knjiga), prevod celoletnega Rimskega m;-sala, obširna narodopisna zbirka v štirih knjigah »Pod vernim krogom«, zgodovinska drama »Država med gorami«, zgodovin-sko-pokrajinski album »Slovenija« in še spisi po revijah in časopisih. Čitateljem »Katoliškega glasu« je dobro znan po planinski noveli »Pa bom šel na planine« v lanskem letniku.
V zbirki idil in zgodb »Z rodne zemlje« bodo spet uživali ob napetih prizorih, živahnem slogu in sočni pisateljevi besedi. Več bomo poročali o knjigi, ko izide.
t France Marolt
V začetku aprila je umrl v Ljubljani po dolgotrajni bolezni ravnatelj Glasbeno narodopisnega instituta, France Marolt. -France Marolt je bil rojen 21. junija 1891 v Ljubljani, kjer je dovršil tudi gimnazijo, nato je študiral glasbo pri Glasbeni matici v Ljubljani in na Dunaju pri prof. Fr, Merklu. France Marol je bil eden na j večjih poznavalcev slovenskih narodnih motivov, predvsem glasbenih. Ustvaril je zbirke slovenskih narodnih pesmi in narodnih
Rastlinske uši
Vse polno jih je. Dobiš jih na vrtnicah, na breskvah in drugem sadnem drevju, na fižolu in različni zelenjadi, posebno semenski, na cvetlicah, na nekaterih krmskih zeliščih, itd. itd. Jih je več zvrsti: zeleno, črne, sive, gole, kosmate, itd.
Jih imenujemo sicer uši, a našim, človeškim ušem niso prav nič podobne, če jih opazujemo s povečevalnim steklom.
ŽIVLJENJSKI POTEK
Ta je prirodoslovno zelo zanimiv.
V jeseni odložijo oplojene samice jajčka na veje in debla. Iz teh jajčk se izležejo spomladi same samice, ki jih imenujemo ustanoviteljice. So brez kril. Dorastejo v kakih desetih dneh. Med tem časom so se 4krat prelevile in repek jim je zrastel.
Tedaj začne razmnoževanje. Vsaka izmed samic ustanoviteljic porodi skozi nekaj dni vsaki dan po 10 do 15 mladih, v celoti okoli 60. Zanimivo je to, da niso te samice oplojene in kljub temu zarodijo. Vse mlade so zopet samice. Dorastejo v 8 do 10 dneh, se med tem tudi 4krat prelevijo in začnejo zopet roditi, ne da hi bile oplojene. Tudi te rodijo samo samice.
Tako gre naprej do jeseni. Med tem se' bi nakopičilo potomcev samo ene pomladanske samice v milijone, če ne bi uši poleg človeka imele še drugih sovražnikov.
Jesenski rod rastlinskih uši je popolnoma različen od pomladanskih in poletnih. Dočim so bile pri teh samo samice, se pri jesenskem pojavijo tudi samci, ki so nekoliko manjši od samic in skoraj pri vseh zvrsteh krilati, dočim so jesenske samice nekrilate. Takoj po oploditvi samci poginejo in enako tudi samice, čim so odložile jajčka, ki bodo dala spomladi rod ustanoviteljic.
Pomladni in poletni rodovi samic so večinoma brez perutnic, tu pa tam pa se le pojavijo tudi krilate. Te imajo nalogo, da razmnožijo rodove tudi na drugih rastlinah, kjer do tedaj ni bilo uši. Zato odletijo in začnejo na novi rastlini-gostiteljici , roditi...
Poleg teh načinov razmnoževanja pa poskrbijo tudi mravlje, da se uši nekoliko bolj razmnožijo. V to svrho mravlje pre-šajo uši iz rastline, kjer jih je preveč, na druge rastline gostiteljice.
Kakšen dobiček pa imajo mravlje od tega? Ušice sikajo namreč od sebe neko blato, ki je sladko in ga mravlje, pa tudi nekatere druge žuželke rade srkajo ali li-žejo. Tega blata je kakšenkrat toliko, da so listi in tudi brstje z njim kar prevlečeni. Ker se ta prevleka nekoliko blešči, jo imenujemo medena rosa.
PO UŠEH POVZROČENA ŠKODA
Rastlinske uši so majhne, le redke presežejo dolgost 2 mm. Ker pa jih je mnogo, je po njih povzročena škoda zelo velika. Ušica ima namreč na svojem trebuhu neko sesalo, katero zabode v gostitelja ln sesa rastlinski sok.
Rastlinski sok pa je za rastlino isto, kot za človeka kri. Če bi človek neprestano izgubljal svojo kri, četudi v prav majhnih količinah, hi prav kmalu zelo oslabel in končno umrl. Isto se godi z rastlino. Tisoči in tisoči malih ušic, zbranih na najbolj občutljivih, mehkih in sočnih mestih
rastline, povzročijo nepopravljivo škodo: cvetni popki usihajo, mladike se ne razvijajo, mladike — brstje — in listi se zvijajo, listi ne morejo pravilno dihati, ee. lotna rastlina zastaja v razvoju in hira, lahko tudi umre.
NARAVNI SOVRAŽNIKI TJŠIC
Videli smo kako se ušice hitro množijo. Saj bi uničile vse rastline, če ne hi imele svojih sovražnikov. V naravi pa je že tako vse urejeno, da mora vladati ravnotežje. Zato pa poskrbijo različne živalice, da ne bi rastlinske uši nadvladale. Predvsem mo-ramo v tem oziru imenovati male sinice, pa tudi kraljičke, a tudi še druge ptice, ki porabijo za svojo dnevno prehrane ogromna števila ušic.
Zelo koristna je pika polonica, ki se sama, kakor tudi njena ličinka, hrani Izključno z ušicami. Kolikokrat najdeš v zvitem listu črvička in samo še sledove od uši: oni črviček je od pike polonice; pojedel je uši in zato pusti ga pri življenju, ker je tvoj prijatelj. — Zelo mnogo ušic uničijo tenčičarica, neka osica, ki. je ble-dozelenkasta, z velikimi blestečimi očmi in štirimi prozornimi perutmi.
Poleg teh živali, ki se hranijo z rastlinskimi ušmi, imajo te še kopico sovražnikov, tako imenovanih najezdnikov: ti polagajo svoja jajčka v ušico in razvijajoči se črviček (seveda je zelo majhen) jo od znotraj razje.
KEMIČNA SREDSTVA
Človek je zaverovan v kemična sredstva, in razvijajoče se znanstvo ustvarja vedno bolj popolna in hitro delujoča. Ta pa ne uničuje samo rastlinskih uši, temveč tudi Človekove pomagače, ličinko od pike polonice, tenčičarico in najezdinke. Na eni strani si človek z uporabo kemičnih sredstev koristi, na drugi strani škoduje. Človek uničuje ravnotežje v naravi. Ker pa smo že na ti poti, moramo iti po isti naprej...
Kemičnih sredstev je zelo mnogo. Že z zimskim škropljenjem sadnega drevja uničimo jajčka rastlinskih uši. V tem oziru so posebno učinkoviti drevesni karbolineji (neodendrin, fitodrin, itd.).
Neposredno pa uničujemo listne uši z izvlečki kvasije, tobačnim iz*lečkom, raznimi preparati iz teh (saponafis, nicol, itd.) ali pa z močnejšimi, a zato tudi za človeka bolj nevarnimi sredstvi, kot so toxfid, carposan, tetrafid, itd. itd.
Stanič
To pa ni odgovorni urednik našega lista, temveč naslov močne italijansko-ameriške industrijske družbe s sedežem in delokrogom v Italiji.
V dobi fašizma je bila ustanovljena družba ANIC (Azienda Nazionale Idroge-nazione Combustibili), ki je pod tem imenom lastnica dveh velikih petrolejskih čistilnic v mestih Bari in Livorno. Čistilnica v Bari je bila zgrajena za čiščenje petroleja iz Albanije, ona v Livornu pa za petrolej, uvožen iz bližnjega Vzhoda in od drugod.
Pred kratkim se je družba ANIC dogovorila z ameriško petrolejsko družbo Standard Oil Co. in skupno sta ustanovila
družbo STANIČ, kjer je polovico kapitala italijanskega, polovico pa ameriškega.
Nova družba se bo pečala s proizvajanjem različnih predmetov, glavni njen izdelek pa bo dušik. Po tem je veliko povpraševanje, in sicer od strani vojne industrije za proizvodnjo razstreliva, in pa od strani kmetijstva, kateremu služi kot dragoceno umetno gnojilo. Izdelovali pa bodo dušik s pomočjo metana — zemeljski plin, katerega je mnogo v podzemlju Lombardije — in zato računajo, da bo ta dušik mnogo cenejši, kot je bil dosedaj. Dosedaj ga je v Italiji izdelovala samo družba »Montecatini«, in sicer s pomočjo električne sile. — Gotovo pa je, da si Montecatini in Stanič ne bosta konkurirala in bosta že določila tako prodajno ceno za dušik, da bosta oba zadovoljivo zaslužila.
Sveti Anton v Jamljah
Prav verjetno je, da Jaineljci niso še nikoli praznovali sv. Antona tako slovesno kakor preteklo nedeljo. Že dopoldne za procesijo je . prišlo veliko ljudi, še več pa se jih je nateklo popoldne k napovedani prireditvi. Ne bom pretiraval če rečem, da Jamlje v svoji zgodovini niso še videle toliko ljudi skupaj zbranih. Prostoren in primerno izbran prostor za nastop je bil polno zaseden. Prišli so gostje iz vseh sosednih vasi in eelo iz Gorice in Štmavra. Za vročino, ki so jo užili po razbeljeni poti skozi Dol se pa niso kesali, kajti užitek ob lepi prireditvi jih je obilno poplačal. Spored je bil bogat, posebno še ker so ga pomnožili tudi sosedje, ki so nastopili poleg Jameljcev. Levji del je seveda odnesel domači jameljski zbor, ki je nastopil z venčkom narodnih ter z »dvema umetnima« »Zvezda mila je migljala« in pa »Nazaj v planinski raj«! Vendar je prijetno učinkoval tudi nastop obojih gostov, posebno mlade Vrhovke v svojih narodnih nošah so nam ugajale. Štmavrski fantje so nastopili s tremi pesmimi, ki niso bile vse enako dobro podane, vendar so pokazali, da se njihovi glasovi lepo ujemajo in da znajo tudi prijetno zapeti pod vodstvom svojega pevovodje, prav kot bi slišal fante na vasi ob lepem poletnem večeru.
Drugi del nastopa je pa tvorila spevoigra »Kupčija«. Ne bom se ustavljal ob vsakem posameznem igralcu, čeprav bi to zaslužili. Povem le, da je tvorila igra prav posrečen zaključek k lepo uspeli prireditvi. Jamclj-ci so z njo pokazali, da imjo med sabo nekaj dobrih solistov, moških in ženskih, ki se ne ustrašijo samostojnega nastopa na odru. Zato moram petje le pohvaliti, čeprav so pokazali tu pa tam tnalo treme, za kar jim	pa	ni zamere. Malo šibkejše
je bilo njihovo igranje, čeprav so v sploš. nem tudi tu dobro rešili svoje vloge. Mestoma so nekateri pretiho govorili ali dajali premalo izraza trenutnemu razpoloženju. To so	pa	napake	začetnikov,	ki se
izgubijo spričo	obilnega	truda in	dobre
volje, ki so	ju	pokazali	skupaj z	reži-
serjem vred.
Zato moramo za nedeljski nastop vsem Jameljcem le čestitati in se z njimi poveseliti. da zopet vstaja v njihovi vasi zdravo kulturno in narodno življenje. Bog daj Jameljcem še stalen košček vsakdanjega kruha in bodo kmalu vsem goriškim vasem v zgled.
Novi ap. administrator v Šibeniku
Sv. oče Pij XII. je pred dnevi imenoval za apostolskega administratorja v Šibeniku in naslovnega škofa koronejskega č. g. dr. Cirila Baniča. Dne 3. t. m. je imenovani že prevzel v svoje roke upravo šibeniške škofije.
Spisal dr. IVAN CESNIK
(Soefogocsfca pesem
Povest
Gospod Tomaž se je pokrižal in odšel na pokopališče, ki sc je razprostiralo okrog cerkve. Hodil je med grobovi, na katerih so cvetele rože, ki jih je on zasejal in nasadil. Sredi božje njive sc je ustavil pred mogočnim križem, na katerem je Lil taz pet Gospod- z velikimi peterimi ranami. Vse v -greznici in zadnjih vzdihih trepetajoče truplo je bilo polno neštetih krvavečih ran. Kdo bi ne obstal ob pogledu na tako raztepenega in razmesarjenega Gospoda? Kdo bi mogel zapreti srce tako grozno trpečemu Gospodu ? Gospod J omaz je ponižno sklonil glavo razmišljal in
molil.
Nekaj korakov proč je počivalo truplo njegove matere, ki je živela po očetovi
smrti še deset let pri njem v Grgarju. Gospod Tomaž je zmolil tudi za njeno dušo očenaš in zdravamarijo in se spominjal : Njen pogled je bil vedno obrnjen proti nebu. Vdana je bila vedno v božjo voljo in zaupala je v Gospoda. To ie njena zapuščina, ki tnu pomaga v vseh življenjskih težavah in ga vodi na poti proti nebesom. Kako težko bi nosil trpljenje in življenje, če bi mu manjkalo vere. Tako pa nosi križ vdan v božjo voljo in pogumno, da Ra ne stare nikaka bolest in nikaka tegoba. Onkraj groba ga čaka snidenje. Tam kraljujeta večna ljubezen in blaženost, tam bosta mati in sin večno srečna.
Še na enem grobu je postal, na grobu svojega dušnopastirskega prednika, Tolminca Šimna Rutarja. Sredi južne cerkvene stene je bil vzidan bel mramornat kamen in vanj vdolben latinski napis: Tu počiva in čaka vstajenja velečastiti g »spod Šim en Rutar; bil je kurat te kuracije 44 let. rojen v Tolminu 15. februarja 1440.
umrl v Grgarju 20. novembra 1513. Bil je pobožen, usmiljen in delaven duhovnik, najboljši pastir svoje črede. Naj počiva v miru!
Da. Naj počiva v miru zlata duša! Svetel spomin si je ohranil med ljudstvom. Vsi starejši verniki s hvaležnostjo mislijo nanj. Najžalostnejše dni je preživljal z ljudstvom. Turške napade, nadlogo kobilic, kolero, slabe letine. Večna luč naj mu sveti!
Lahen veter je vel preko spominčic in nageljčkov, ki so cveteli ob cerkvenem zidu pod napisom.
Gospod Tomaž je odšel v župnišče. V veži ga je sprejel Volkun, velik in močan pes volčjak, ki je skrbno stražil dom in tudi njega, če je bilo treba. Dobrikal se mu je, majal z repom in ga gledal, kot gleda pokoren sluga svojega gospodarja. Gospod Tomaž ga je jiugladil po hrbtu in mu velel, naj leže pred kuhinjo. Ubogal je in stegnil prednji nogi, položil glavo med nje in zadremal. Gospod Tomaž je
stekel po lesenih stopnicah v svojo delavno soho v prvem nadstropju, odložil brevir in vzel v levico koretelj in štolo in ob-rednik, v desnico pa tri stekleničice medu in blagoslovljeno vodo in odšel v gornji konec vasi. Prišel je do zadnje hiše in vstopil. V veži ga je čakala -e mlada, morda 35 letna kmečka mati, Šinigojeva Marija, ga pozdravila: H< i'jeri Jezus, mu poljubila roko. čeprav se je branil, iri ga vedla v sobo, kjer je sedel v postelji 15 letni hromi sin Marko. Pred pol letom je obolel na živcih in ohromel na nogah.
Gospod Tomaž je oblekel koretelj, nadel štolo in molil v latinščini iz obredutka prelepe molitve za bolnike, s katerimi je klical na hromca božji blagoslov, usmiljenje in pomoč. Naposled je stegnil desnico proti bolnikovi glavi in končal: »Molimo! Gospod Jezus Kristus naj bo pri tebi. da te bo branil, naj bo v tebi, da te bo ohranjal, naj bo pred teboj, da te bo vodil; naj ho za teboj, da te ho varoval, naj bo nad teboj, da te bo blagoslavljal. Ki z
očetom in sv. Duhom živi in kraljuje na vekov veke. Amen.«
Poškropil je še hromega Marka iz posodice pri sobnih vratih z blagoslovljeno vodo, snel štolo in slekel koretelj tu sedel k bolnikovi postelji. Materi je izročil stekleničico medu in tolaži) njo in sina, naj zaupata v Boga in prosita Marijo, da posreduje pri svojem sinu Jezusu za pomoč v težki bolezni. Nato je molil z njima pre-lepo molitev sv. Bernarda »Premila Devica Marija...«, ki jo je sam za uporabo prestavil iz latinščine. Med molitvijo so gledali vsi trije na sliko Žalostne Matere božje, prebodene s sedmimi meči bolečin, ki je visela nad bolnikovo posteljo. Nato je gospod Tomaž za trenutek . -del in omenil: »Danes pride iz Gorice frančiškan oče Gelazij, pobožen menih in izboren pridigar, ki ume zdraviti marsikatero bolezen. Že večkrat je bil v Grgarju. Tebi, Markee, je svetoval morske kojteli v Gra-dežu. Žal ti niso dosedaj koristil A upanja ne smeš nikdar izgubiti, da bi ozdra-
S TRŽAŠKEGA
STARŠE, VZGOJITELJE IN PRIJATELJE MLADINE OPOZARJAMO NA
AKADEMIJO SLOV. UČITELJIŠČA,
KI BO V NEDELJO 24. t. m. OB 18 URI
V	AVDITORIJU LJUDSKEGA DOMA. VABILA ZA VSTOP DVIGNITE NA TAJ-NIŠTVU UČITELJIŠČA!
BAZOVIŠKI ODER priredi v nedeljo 24. junija ob 20.30 zvečer veliko ljudsko igro v 5. dejanjih Jurčič - Česnik:
DOMEN
Vabljeni!
cx]aDDaaDDDDDDnrjTimDaDnQxi
Starši !
Vaša mladina želi razvedrila. Zato se gotovo udeležite pravljične igre s petjem v 4. dejan jih :
„Janko in Metka"
Igro priredi svetoivanska osnovna šola v Trstu v ponedeljek 25. junija ob 2030 v Avditoriju, ulica Teatro Romano.
Igra nudi razvedrila tudi odraslim.
Vstop z vabili, ki jih dobite:
Sv. Ivan: v trgovini Schmidt in Bachi ter tobakarna Prosen;
Mesto: pri Adria Expres;
/O •
••
/•-•o-.'*':
"C f. : •; : »..«.. ■ ’• •
..■•L:
~6
—q.*"‘ :
'T!	:
•••••• ■ • •
*••••••
Rojan: v trgovini Gec;
Opčine: v trgovini Podobnik
in pri vseh didatktičnih ravnateljstvih.
ki pričenjajo sodelovati s cerkvijo. Posebno pri nas postaja očito, da tisti, ki so ostali zvesti Bogu, ostanejo zvesti tudi svojemu narodu. — Niz lepih cerkvenih praznovanj še ni zaključen. Na sv. Ivan 24. junija, to je v nedeljo, vabimo vse prijazne sosede na običajno procesijo. Slovesna sveta maša bo ob osmi uri in pol, ob deveti in pol pa procesija. Štirinajst dni pozneje, 8. julija pa vabimo za deseto uro na novo mašo.
Bivši zgoniški župan umrl
Preteklo nedeljo dopoldan je v starosti 74 let nenadoma preminul v Zgoniku po celem Krasu poznani posestnik Ivan Gruden. Pokojnik je bil vnet narodnjak in protikomunist. Saj je prvi spoznal pogubno fratelančno politiko in odločno stopil v vrste slovenskih protikomunistov v SDZ. Bil je večkrat župan zgoniške občine in je vneto skrbel za njen gospodarski napredek. Zadnje čase je bil pa obč. svetovalec izvoljen na narodni listi. Naj mu bo Bog dober plačnik!
Samomor zaradi denarnih težav
Pretekli ponedeljek se je na Opčinah obesil na ograjo balkona 30 letni Marij Fabris. Mrtvega pa je našla njegova žena Mosnič Nada. Fabris je bil že veliko časa brezposeln in je zadnje čase večkrat namignil svojim sorodnikom na samomor, ker se je baje nahajal v velikih denarnih težavah. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka.
Dolina
Preteklo nedeljo smo imeli v naši župniji pastirski obisk tržaškega škofa in sv. birmo. V najlepšem redu smo doživeli nepozabno velik praznik. Že pri slovesnem sprejemu pred vasjo se je videlo, s kakšnim pravim razpoloženjem pozdravljamo g. škofa. Poleg večjih so se naši mali vrtničarji za svoja leta kar preveč postavili.
V	teku dneva so nam g. škof kar trikrat govorili. Škofov obisk med mladino v dvorani je bil višek veselja. Pri takih srečanjih se čuti, kako bi bilo lahko lepo na svetu, če bi vsi krščeni imeli Cerkev za svojo mater! V teku dneva so gospod škof obiskali tri bolnike in pokropili mrliča — Prašelj Lucijo, ki smo jo prav na dan birme ob izredno veliki udeležbi pokopali. Obiskali so tudi cerkve na Prebenegu, v Krogljah in v Boljuucu. Zlasti na Prebenegu je bilo posebno lepo. V tej vasi niso imeli škofovskega obiska že 47 let. Pri tem prazniku se je zopet videlo, kaj pomeni dobra volja in skupna pomoč. Zato z veseljem zapišemo, da je Dolina sprejela z največjim veseljem in vso dolžno častjo svojega škofa.
Sv. Ivan
Dne 10. junija je obiskal našo župnijo prevzv. g. škof. Na obiskih ne deli škof samo sv. birme, temveč tudi pregleduje župnijo, prihaja v stik z verniki ter daje važna navodila za uspešen razvoj verskega življenja. Take škofove »vizitacije« poudarjajo tesen stik vernikov in duhovščine s škofom in preko škofa s papežem. Na ta dan smo se pripravljali več tednov s posebnimi pobožnostmi ter cerkvenimi govori, V cerkvi sami so si požrtvovalne osebe veliko prizadevale s čiščenjem. Tudi zvonovi so že več večerov prej ubrano pritrkovali. G. škof je posebej maševal za slovenske vernike in posebej za italijanske in prav tako je popoldne za vsake posebej delil zakrament svete birme. Dopoldne in popoldne je vsakemu narodu posebej govoril v njegovem jeziku. Naša cerkev ni ravno majhna, toda za ta dan je bila pretesna. Večji de^ vernikov je prejel iz škofovih rok tudi sveto obhajilo. Cerkveni pevci so bili seveda vsi na svojem mestu ter so z občutkom prepevali naše lepe nabožnen pesmi. Pri teh izrednih pobožnostih je opaziti vedno več družin,
vel. Ne nehaj moliti in prositi pomoči Marijo, Jezusa in sv. Jožefa!«
Gospod Tomaž je vstal in obiskal v gornjem koncu vasi še osemdesetletnega Jerneja Filipiča, ki ga je že dve leti trla huda naduha, da ni mogel niti v cerkev, in 40 letno jetično Marjeto Ambrožičevo, ki je sedela pod latnikom pred hišo svojega brata sredi vasi in pokasljevala. Bledela je in hujšala, a vendar upala na zboljšanje. Bila je sama doma. Ostala družina je bila na delu. Molila je rožni venec za rožnim vencem in iskala tolažbe pri Bogu.
Obema je gospod Tomaž vlival poguma, ju tolažil in jima obljubljal, da ju obišče oče Gelazij. Dal jima je medu, ki ga je smatral za izborno zdravilo v vsaki bolezni. Tudi pri njih je molil molitve za bolnike po obredniku in ju blagoslovil.
Sonce je stalo že visoko; obsevalo je rodovitno furlansko ravnino in skalnieo, ko je korakal proti župnišču. Bilo je soparno in nehote se mu je vsiljevala misel.
Z GORIŠKEGA
Petindvajsetletnica masništva
Poleg č. g. Petra Šorli-ja, ki je praznoval svojo petindvajsetletnico dne 25. marca, bodo slavili svoj srebrni mašniški jubilej dne 29. junija čč. gg. Ivan Eržen, vodja Alojzijevišča, Anton Piščanc, župnik na Katinari in Franc Premrl, župnik v Vrhpolju pri Vipavi. Čestitamo!
Blago UNRRA za rjuhe
V	Gorici je naprodaj blago UNRRA za rjuhe v trgovinah Massi C. Verdi 18, Gorjup-Kuštrin - Raštel 5 ter v Tržiču v trgovini Lodi Jožef. Blago dobi vsakdo, ki se predstavi z osebno izkaznico (carta d’identita).
Davčni seznami na občinskem uradu
Goriško županstvo sporoča interesentom, da bodo od 15. do 29. junija na občinskem protokolnem uradu v sobi št. 17 na vpogled dva seznama ugotovitev v zvezi z izrednim postopnim davkom na imovino.
Istočasno bodo dani na vpogled tudi štirje dodatni seznami dajatev, ki jih bodo morali plačati v letu 1951 vsi vpisani v sezname kot določajo točke štev. 4, 14 in 21 zakonskega dekreta z dne 13. septembra
1946	štev. 233. V zvezi s tem je urad odprt samo dopoldan.
To pač ni umno gospodarstvo
Po daljšem presledku in potem, ko sem stotine kilometrov prevozil po železnicah v naši državi, sem spet videl jugoslovanski vlak, ki je vozil iz Šempetra proti Gorici. Kar zbodla me je v oči razlika med njim in italijanskimi stroji in vozovi. Stroj, ki je vlekel dolgo vrsto tovornih voz, je bil ves rijast, vozovi pa zdelani kar se da, menda še prav taki, kakršni so »preživeli« vojno. Nisem ne tehnik ne mizarski strokovnjak, a toliko mi zdrava pamet pove, da bi bilo treba lesu dati oljnate barve, železo pa očistiti rje in mu dati branečo navlako proti novi rji. Stroški bi bili ne-
da kane proti večeru prilomastiti nevihta.
2. OČE GELAZIJ
Goriški frančiškanski samostan je nastal že za življenja sv. Frančiška. Proti koncu 1. 1225 je pripotoval v Gorico sv. Anton Padovanski z bratom Luko. Na koncu Ra-štela je tedaj stala solkanska podružnica sv. Marka. Pri tej cerkvi se je svetnik nastanil in pridigal. Goriški grof Albert I. je takoj svetniku podaril zemljišče za novo naselbino tia današnjem Starem trgu. Tukaj je sv. Anton postavil malo cerkvico sv. Katarine in par celic za svoje brate. S časom se je samostan razrastel v celo naselbino z veliko cerkvijo, ki je bila v po-četku posvečena sv. Frančišku, pozneje pa Devici Mariji. Cerkev je bila zelo velika in je imela 10 oltarjev. V njej so bili pokopani skoro vsi goriški velikani. Bila pa je cerkev zidana v prav siromašnem frančiškanskem duhu in smislu brez stropa z golo streho nad ladjo.
V	svoji celici je asketski gvardian oče
primerno manjši, kakor izrabiti vozila do skrajnosti in jih nato zavreči. Že zaradi obmejnega prometa bi morala misliti železniška uprava tudi na to, ker razlika zares prehudo bode v oči, pa tudi ni v čast državni upravi.
Jugoslovanski bolniki v umobolnici
Med jugoslovanskim in italijanskim zunanjim ministrstvom je bil pretekli teden sklenjen sporazum glede vzdrževanja bolnikov jugoslovanskih državljanov, ki se nahajajo v umobolnici v ulici Vittorio Veneto. Na podlagi tega sporazuma bo Jugoslavija plačevala vzdrževalnino za 300 umobolnih. Upamo, da bo v zvezi s tem sporazumom olajšano trpljenje našim nesrečnim bratom!
Pevma
Ne vemo ali bi se hudovali na g. urednika ali na tiskarskega škrata ali na oba, ker sta nam na prvi strani zadnje številke »Kat. glasa« pod naslovom »Volivni izidi v Gorici« pokvarila, zmaličila naše voliv-ne uspehe s tem, da sta pisala za lipo v Pevmi le 125 glasov, medtem ko jih je bilo v resnici 152. Rezultati so bili namreč naslednji (številke v oklepaju so iz leta 1948). — Lipa (SDZ): 152 (109), DFS: 259 (318), demokristiani: 76 (64), komin-formisti: 125 (104), drugi 40 (53). — Iz gorajšnjega sledi, da je lipa letos pridobila 39.45°/o v primeru z 1. 1948. Četudi
počaši, vendar napredujemo.
ljenih predpisanih molitvah so prejeli še blagoslov z Najsvetejšim in prisostvovali z lepim in ubranim petjem glavni sveti maši.
Pri cerkvenih oznanilih smo izvedeli, da so pripeljali prevzvišenega knezonadškofa nazaj v Gorico. Njegovo zdravje je še vedno zelo slabo. Obenem smo izvedeli, da je zelo hudo zbolela na domu v Jugoslaviji mama našega gospoda župnega upravitelja — gospa Marija Zalatel. Za oba bolnika smo včeraj molili in bomo še nadaljevali z vročimi željami, da bi jima Bog olajšal trpljenje.
Matajur-Strmec
Po dolgi zimi smo končno dočakali pravo pomlad in doživeli tudi pomlad v naših dušah. Saj smo imeli pri nas od 28. maja do 4. junija sv. misijon. Ti dnevi so bili zares milosti polni! Prav pridno smo prihajali k pridigam in smo tako večkrat na dan napolnili matajursko cerkev. Tudi v Strmcu smo bili jako zadovoljni, da nas je večkrat obiskal č. g. misijonar, ker nam je težko hoditi v oddaljeno farno cerkev. Prav vsi smo se pripravili s sv. zakramenti tudi na jubilejni odpustek. Niti stari ljudje ne pomnijo, da bi bila naša cerkev kdaj tako polna vernega ljudstva kakor v nedeljo na zadnji dan sv. Misijona. Naše veselo razpoloženje v dušah smo pokazali tudi na zunaj s streljanjem z možnarji in pritrkovanjem. Iz vsega srca smo hvaležni č. g. misijonarju iz Gorice za njegov trud. Še dolgo bo živel pri nas spomin na ta lepi dogodek. Pa tudi č. g. misijonarja bomo ohranili v lepem spominu.
Štandrež
Verniki iz Štandreža so opravili sveto-letne pobožnosti na »Markovo« s tem, da so obiskali Sovodenjsko cerkev. Naslednji ponedeljek so prišli za isto pobožnost v Štandrež verniki iz Sovodenj in Gaberji.
V	nedeljo 17. junija zjutraj so prišli pa verniki iz Rupe v lepi procesiji s svojim dušnim pastirjem, ki je nesel križ v našo dekanijsko cerkev, da bi opravili tudi oni pobožnost svetoletnega odpustka. Po oprav-
Bernard Mlakar, droban in suh menih prodirnega pogleda, dajal po kosilu in molitvi naročila svojim sobratom za soboto in nedeljo.
Očeta Gelazija, velikana po postavi, skromnega in ponižnega sina sv. Frančiška, je napotil na Banjško	planoto, v	soboto
in nedeljo v Grgar k sv. Martinu, obiskat bolnike, pridigat, spovedovat in maševat na čast Mariji, v ponedeljek in torek v Čepovan k sv. Janezu Krstniku, da pomaga pri opasilu in dušnem pastirstvu. \ obeh	krajih naj	skliče	tretji red	in mu
govori. Odide naj še danes.
Oče Gelazij je sklonil glavo, pritrdil v vneti	pokorščini	in odšel v svojo	celico,
kjer ga je pozdravil z glasno popevko rumenokljuni črni kos iz velike kletke na steni	blizu okna.	Leto	in dan ga	je po-
strežljivi Frančiškov brat učil žvižgati in peti razne popevke na čast Mariji. Skozi odprto okno je donela stara narodna nabožna pesem:
Pismo iz Anglije
Nad sto Slovencev, ki so naseljeni po Angliji, se je dne 2. junija zbralo v Bed-fordu, da skupno molijo za vse, ki so v domovini padli v boju proti brezbožnemu komunizmu. Ob tej priliki so tudi vsi navzoči obnovili zvestobo Bogu, slovenski besedi in domovini.
Ob enajsti uri je daroval sv. mašo za-dušnico preč. gospod Ignacij Kunstelj — potujoči župnik Slovencev v Angliji. Po sv. maši je bila pridiga, v kateri je duhovnik naglasil velik pomen, ki ga imajo v vsakem narodu oni, ki so dali svoje življenje za visoke ideale: vero in narod. Ko molimo za žrtve komunizma, se jim priporočamo, naj s svojo molitvijo izprosijo trdnost v veri Slovencem doma in tudi v tujini.
Popoldne ob treh pa je bila žalna , proslava. Pravzaprav je bila samo prvi del proslave posvečen spominu rajnih. Na koncu namreč je pevski zbor pod vodstvom Jurija Eržena izvajal nekaj narodnih u-metnih pesmi, medtem ko je g. Belej napravil kratko skioptično predavanje o lepotah slovenske zemlje. Spremljajoč slike, so se vsi zbrani preselili na Goriško, k Soči, na Koroško in na Sv. Višarje in občudovali lepoto zemlje, katero so s tolikim navdušenjem pred leti branili pred brezbožno poplavo komunizma. 1 ako so na koncu proslave vsi navzoči s srcem polnim plemenitih čustev in sklepov, ponovno obsodili komunizem, kot največje zlo, ki je zadelo naso domovino. Ob sliki naše lepe domovine in ob naši pesmi pa so se srca vseh navdušila za vse, kar je lepega, dobrega in svetega na domačih tleh.
Bog daj večni mir vsem žrtvam komunizma! Tistim pa, ki so morali pred lastnim bratom iskati pribežališče v tujini, naj Mati božja ohrani in še pomnoži zaklad
Naša zaključna ugotovitev
Ob desetletnici O F smo v posebnem članku popisali delo te organizacije in stavili nekaj točnih in jasnih vprašanj.
Nalogo zagovornika OF je sprejel »Prim. dnevniku. Prinesel je zaporedoma celo vrsto raznih slik. Na naša vprašanja pa ni odgovoril. S tem je pokazal, da strelja nalašč preko cilja.
Za nas je s tem zadeva zaključena. Odgovora nismo dobili, slike pa nas ne prepričujejo. Če bi mi imeli denar in prostor, — kakor ima'obo-je na razpolago »Prim. dnevniku, bi lahko priobčevali slike pet let.
Pa to nima smisla. Gre za jasen in precizen odgovor, katerega nismo dobili. Na nadaljno morebitno polemiko pa ne bomo več odgovarjali.
ZANIMIVOSTI
Razvoj avtomobilizma
Leta 1950 je znašala svetovna produkcija vseh avtomobilov deset in pol milijona, to je avtomobil vsake tri sekunde. Združene države so producirale same nad osem milijonov avtomobilov, Velika Britanija 772.325, Kanada 388.091, Francija 336.617, Nemčija 304.930, Italija 127.847, Avstralija okoli 20.000 in Švedska okoli 16.000 avtomobilov. Glede Sovjetske zveze in ostalih držav za železno zaveso ni točnih podatkov na razpolago. Po cenitvah, ki pa niso gotove, je producirala Sovjetska zveza I. 1950 okoli pol milijona avtovozil, po večini kamionov in traktorjev. Češkoslovaška pa producira baje kakih 30.000 motoriziranih vozil na leto.
Največ avtomobilov ne izvažajo Združene države, kot bi morda kdo na podlagi njene velikanske produkcije sklepal, ampak Velika Britanija, ki eksportira 70 odstotkov svoje avtomobilske produkcije, ali kakih 540.000 avtomobilov na leto. Na ta način hočejo priti Angleži do težke tuje valute, akoravno bi lahko velik del teh avtomobilov doma prodali, kjer morajo ljudje več let čakati, predno dobijo naročeni avtomobil. Združene države so izvozile lani le okoli 320.000 avtomobilov, nato sledijo glede izvoza Francija, Nemčija, Kanada in Italija, ki je eksporlirala lani okoli 22.000 avtomobilnih vozil.
Zanimivo je, da kroži dandanes po Združenih državah Severne Amerike okoli 50 milijonov avtomobilov. Ker znaša štetje prebivalstva 150 milijonov ljudi, pride en avto na tri osebe, kar pomeni, da ima vsaka družina povprečno vec kot en avtomobil na razpolago. Na Angleškem pride en avto na 14 ljudi, v Franciji na 15, v Švici na 24, v Italiji na 75, v Portugalski na 100 in na Španskem na 150 ljudi.
Nasa zavarovalnica
UNION
ustanovljena leta 1828 je ena prvih v Evropi
GLAVNI ZASTOP Trst, Via Commerciale 3 - Tel. 27512
Odgovorni urednik: Stanko Stanu Tiska tiskarna Budin v Gorici
«LePa si, lepa roža Marija -I Tebe časti vsa nebeška družina.
Angelci lepo pojejo.
Tebe, Marija, hvalijo.
Kar nam je Eva nesrečna zgubila, roža Marija nam je zadobila, ki je rodila Jezusa, milega nam Zveličarja.«
Oče Gelazij je sedel poleg postelje na majhno stolico in gledal na samostanski vrt, kjer so rastle v dveh dolgih vrstah ob zidovih vitke ciprese, zraven sc pa košatila vinska trta. Ob koncu so dvigale svoje košate vrhove pinije. Na gredicah so bujno cvetele bele in krvavo rdeče vrtnice, salata in sočivje raznih vrst in visoko in košato sadno drevje breskve, smokve, hruške in jablane so že kazale na obilen sad. V prijetni popoldanski toploti so utihnili ptičji zbori. Mir in tihoto so prekinjali šumeči glasovi žuzelk-čebelic, os in čmrljev. Na koncu vrta je, zavarovan proti vetrovom, slonel velik čebelnjak. Pod pi-
PAKETE ZA JUGOSLAVIJO naročajte pri tvrdki JAKOB VATOVEC TRST, c. Torrebianca 19
Zobozdravnik
dr. STANISLAV PAVLICA TRST
Via Commerciale 10/11 - Tel. 25597
sprejema
9 — 13	17	—	19
nijami so sedeli na klopeh samostanski hratje in uživali opoldanski počitek, pod latniki so se sprehajali novinci.
Oče Gelazij bi bil skoro lahno zadremal, da ga ni premotilo glasno trkanje na celična vrata. Krepki »Ave« je pozdravil došleca, naj vstopi. Brat Anton, samostanski vrtnar, je pozdravil. Prinesel je v leseni posodi črvov, ogrcev, mravelj in glist za kosa in jih položil na mizo.
Srčna hvala, brat Anton, da misliš na mojega pevca. Prosim te, da skrbiš do torka zvečer za hrano lačnemu kričaču!«
»Skrbel bom, da ne bo trpel ne lakote ne žeje! Zdaj ga pa sami nakrmite, oče Gelazij!«
»To storim prav rad.«
In stresel je prineseno hrano v posodo v tičnici. Brat Anton je pozdravil in odšel, kos pa je začel slastno uživati mastno pičo.
( Nadaljevan je)