Leto LXXVM št. 87 SpeđizloBe tu abbonamento postal* Poštnina plačana v gotovini. UEKUMltTVO Ut UfKAVA! LJTTBLJAMA, PUOCDIUKVA izključno zastopstvo m offUtt te Kraljevine Italije tn rrviONx puBBunTA itatiana ft. A. milano nrl pofttno dekor Uahtjana concessionaria esclustva par k« MUn: umone pubbucita fruHft*i T*k «9 provenienza rtaBnna %. Am milano. Concentramenti di fuoco delle opposte artiglierie Aspri cotrbattmenti di carattere locale — Cofonne di automezzi, modi stradali e basi pftrtuali del nemica attac- cati datl'aviaziona delTAsse SOVRAŽNIKI SO IZGUBILI DOSLEJ ZA 30 MILIJONOV TON LADIJ Sovražno trgovinsko brodovje je seda] manjše, kakor je bilo 1.1939 II Quartierc Generale delle Forze Armate tomunica in date di Iti aprile il segmente bollettino nr 1056: Sul fronte tunisino concentramenti di i udu i di J opposte artiglierie ed aspri i*omr>attimenti di carattere locale. Susa e sta ta sgomberata. L'avrazione đeJFAaSG ha battuto colonne di automezzi e a*taecato con buoni risul-tati nodi stradali e bassi portuali del nemim Nel Meditterraneo centrale dne ap-nareethi sono stati distrntti dalla nostra caccia. Quadrimotori americani ianeiavano nei pomeriggio di ieri bombe e spezzani nei dintorni di Napoli e so Palermo, Catania. Messina. Sciacca causando perdite alle po-poiuzioni civili: complessivamente 102 mor t r e 115 feriti. A Palermo due vel i voli erano abbattnti dalle artiglerie della difesa ed uno dai nostri cocciatori. TJn altro ouadrimotore precipitava nei pressi di Catania, colpito dal tiro delle batterie contraaeree. Obojestransko osredotočeno topniško obstreljevanje Ostri boji krajevnega značaja — Letalsk* napadi na avtomobilske kolone, cestna križišča in pristaniška oporišča sovražnika Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 16. aprila naslednje 1056. vojno poročilo: Na tumškj frenti osredotočeni ogenj obeh nasprotnih topništev in ostri boji krajevnega značaja. Susa je bila izpraznjena. Osno letalstvo je obstreljevalo kolone av-romobilnih sredstev ter s dobrim uspehom napadalo kržjšča cest ter pristaniška o\>o riSča sovražnika. V srednjem delu Sredo--zemskega morja so naši lovci uničUi dve letali. Ameriški šti rimo to m i ki so včeraj popoldne obmetavali z bombami okolico Napo-Dja, dalje Palermo, Catanijo, Messino n Srir»ee4>. Povzročili so izgube med civilnim pn-lMvalstvonri: skupno sta bila 102 m rt v4* in 115 ranjVnih. V Palermu je obrambno topništvo sestrelilo dve letali, eno pa so zbili naši lovci Neki štirimotornik se je zrušil blizu Catanijo* zadel ga je strel iz protiletalskih &a-teriL Bridka ameriška izkustva v Tunisu Lizbona. 16. apr la. s. V nekem članku o vojaškem položaju v Tunisu piše vojaški sodelavec lista >New York Tribune« da ni mogoče prekriti dejstva, da je zadržanje ameriških čet vse razočaralo in da so Američani zamudili velike priliko. Ameriški vo- jaki so imeli možnost uničit: s;le Osi. če bi bili sposobni razbiti njih črte in odrezati njih umik. Morajo se še mnogočesa naučit' Amerški oficirji nimajo vojnega izkustva in se nahajajo pred prvovrstnim sovražnikom. Naučli sc se oprezno postopati z veterani Osi, potem ko so ob raznih prilikah utrpeli hude izgube, čeprav so Američani številčno v premeči v primeri s četami iti-lijansko-nemške postrojitve, vendar general Patterson m imel na razpolago zadostnega števila mož. List zaključuje, da je potrebno da se Američani okoristijo z lekcijami, ki so jim bile zadane. Nova oblika barbarskih metod sovražnih napadov Casiel Vetrarto. 16. apr. s. Dne 13. t. m. so sovražna letala med letalskim napadom odvrgla eksplozivna polnilna peresa m eksplozivne svinčnike Ta nova oolika barbarskega napako ia ponovno dokazuje zlobnost sovražnika, ki mu ie predvsem do tega. da bi zadel civilno prebivalstvo in zlasti dečke in otroke. Berlm. 14. apr s. Glede vprašanja sovražne tonaže ugotavlja »Berliner Borsen-Zeitung« v večernem uvodniku, da je mogoče, čeprav z optimističnega stališča za sovražnika, ugotoviti naslednjo bianco do konca marca 1943- Sile trojnega pakta so v celoti potopile 30 milijonov ten sovražnega brodovja. Ob izbruhu sedanje vojne je Anglija razpolagala z 21.2 milijona oceanske tonaže Amerika pa z 9.3 mi' lijona tonaže skupnu torej s 303 milijona ton trgovinskega brodovja Z ladjami, ki so bile uropane Nizozemski. Norveški Danski. Grčiji. Poljski. Frane;ii Jugoslaviji Belgij: Rumuniji ^n silam Osi se ie sovražna trgovinska tonaža povečala za okroe 11 5 milijonov ten Tako 4e sovražnik lahko razpolagal z 42 milijoni ton trgovinskega brodovja Ce cenimo nove gradnje do marca 1943 na 11.8 miljonov ton. od katerih ie blo £.4 mil-iona ton zgrajenih v ameriških ladjedelnicah ra 3.4 milijona ton v angleških dobimo celotno tonažo 53.8 milijona ton. Od tega števila se odštejejo 29 4 milijona ton potop enega bredovja 'n 2.4 milijona ton stalne v p nravi lalnicah se nahajajo? čega brodovja po čemer sledi, da sovražnik razpolaga z 21 milijom toru Čeprav je ta številka še vedno velika, zatrjuje berlinski list, je to v resnici skromne brodovje v primeri s potrebami sovražnika, ki se bori v svetovni vojni in mora prevažati surovine, čete. strelivo in živež na ogromne razdalje. Za ocenitev Bovražnih potreb naj za- došča primerjava: V mirnem času celotno angleške trgovinsko brodovje, ki je obsegalo 21 milijonov ton. ni zadoščalo za oskrbovanje angleškega otoka. Zdaj Anglije ni treba samo stalno oskrbovati, temveč ie treba zadoščati tud' potrebam vseh front od Pacifika do Se* verne Afrike. Ce bi sovražnik lahko ohranil svoj sedanji položaj, bi se njegove akcije gotovo še bolj zamotale, vendar bi njegov položaj še ne bil smrtno nevaren. To pa se bo zgodilo, ko se bo sedaj razpoložljivo sovražno brodovje v nadaljnjem še znatno zmanjšalo. KeT Nemčija posveča gradnji podmornic in vsemu kar je s tem v zvezi, pozornost kakor nikdar poprej se lahko gleda z zaupanjem v tekmo med torpedi m ladjedelnicami. Podmornice bodo nadaljevale &vojo bitko proti ladjam, dokler ne bo zaključena in dokler ne bo sedaj še preostalo 21 milijonsko sovražno brodovje tako skrčeno, da bo vsaj Anglija poražena. Akcije nemških terpednih čolnov v Kanalu Berlin. 16. apr. s». Iz vojaškega vira se do* znavajo podrobnosi v akciji, ki so jo nemški torpedni čolm preteklo noč izvedli proti angleški mkonvojem v neposredni bližini obale. To akcijo omenja današnje poročilo nemških oboroženih sil. Ko se je nemška mornarica pripravljala po brezuspešnem iskanju na morju k povratku v izhodiščno oporišče, so se poja* vile v jutmji megli spremljevalne edinice Arv-gležev\ ki so bile številčno nadmoćne. Nav/lic obilici raket, ki so razsvetljevale vodno površino, kakor bi bil dan, je roj nemških torped-nih čolnov napadel neko sovražno spremlje\ah no edinico s 5000 tonami in jo potopil /e s prvim torpedom. Čeprav teh uspehov ni iik>-goče primerjati z uspehom podmornic n* vseh oceanih, vendar je akcija ncni^k h ror-pedn'h čolnov izredne važna, kakor pripominjajo v vojaških krog;h. ker zadaja ■ovražnik« udarce v njegovih lastnih pristanišč-h in v i posrednem območju angleške obalne obrambe. Nove anglosaške izgube na Pacifiku Tokio, 16. aprila, s. Japonski glavni 9l istočasno odletela in je napndla letališče v zalivu M Lna. Med temi akcijami je sovr nik izgubil 11 tovornih ladij. Štiri od teh so ae takoj potopile, ostalih 7 ki o bile hudo poškodovane, se je vžgalo in se neknadno potopilo. Nadalje je bilo hudo poškodovanih več man sin vojnih edinic. 44 sovražnih letal pa je blo sestreljenih. 10 pa uničenih na tleh. Vojaški objekti svvražruka so MH hudo p škodovani. Pet japonskih letal a- m vrnilo na oporišča. Odbiti sovjetski napadi na kubansko mostišče Sovjetske čete so utrpele zelo hude izgube — Nov uspeh brali m JtJrnih čolnov v Rokavskem prelivu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. apr. oboroženo veliko spremljevalno ladjo. Na- Prlnc Pietnantski v neapeljski pokrajini Neapetj. 16 apr s. Vis princ Piiemontski je obiskal popoldne kraje v pokrajini, ki sc bili prizadeti ob zadnjih letalskih napadih. Zunanja politika Italija Razprava o proračunu zunanjega ministrstva Rim, 16. aprila s. Splošna proračunska komisija Zbornice ašijev in korporacij je odobrila poročilo nac. svet Basala . proračunu izdatkov ministrstva za zunanje nadeve za finančno leto 1943/44. Poročilo ugotavlja, da noben narod od trajnega vzhoda do skrajnega zapada, izvršujoč ukaz svoje zgodovinske vesti ali za vlečen proti svoji volji od vihre, ali zaprt v svojo notranjost, kar ni nič mmj drago kot vojna sama, ne mo*e biti 'zven boja in se odtegnit; LiPgovemu izidu. Ta pojav, ki ni nov v zgodovini, če se pregleda sedanji velikanski odsek vojne izhaja iz deistva. da ie ta vojna kakor so bile nekdaj verske vojne predvsem vojna idej, usoden spopad med premaganim pojmovanjem življenja in novo resn:co. ki se je pojavila na obzorju, odkar je genij moža izgovoril besede, ki danes odmevajo celo v sovražnih vrstah ne več kot pre-i^enetljivi domsleki temveč kot potrebna usmeritev, kateri se ne more ogniti niti cinizem lastn'kov svetovnega bogastva. Nato poročilo dokazuje, da sta bila zadržanje in slog naše zunanje politike nespremenjena od dneva, ko so naše vojne ladje napadle Krf do danes ob urah hude preizkušnje. Poročilo nadalje obravnava naše odnose z raznim- prijateljskimi in sovražnim' narodi, pnčenjajoče z Nemčijo, s katero so postajale tovariške vezj vedno bolj trdne v ognjeni preizkušnji na vseh boj ščih od afriške Sirte do step v Rusiji, pri čemer se je naša vzajemnost resnično pretvorila v nekakšno skupino življenje. Na kratko prikazuje poročilo položaj s Francijo in pedonavsk mi državami ter ostalimi narodi Evrope, z bl;žnjim vzhodom ter s prekooceanskim i državami, med katerimi je na prvem mestu kot usmerjevalec bodoče Azije junaška Japonska Zelo obširno je bilo podporno delo Faši-jev v inozemstvu ter delo naših rojakov, ki so se vrnili v Domovino, kakor tudi delo, ki se tiče naše kulturne penetracije, zlasti v bližnjem območju naše politične akcije. S tem delom v nasprotju so metode anglosaške plutokracije, ki se je zvezala z boljševizmom v konkubinatu, ki že kaže svoj izvirni greh. Nase delovanje v svetu je bilo obširno z logičnim sosledjem akcij In zbiranjem sil. ko je sovražnik že kričal :z svojih megafonov, da smo poraženi ter se je drznil predlagati nam predajo. Potem ko smo vse poizkusili od Strese do Monako-vega. da bi rešil' mir smo napovedali vojno gosnodariem sveta, oziroma gospodarjem dveh svetov k! so nam hoteli prepustiti v novi Evropi tradicionalno logo ciceronov med slavnimi ruševinami. "Državnik je tleti, ki sna ravnati z danimi silami in jih obrniti v svoje namene. Tako se zaključuje poročilo, to je z besedami Francesca De Sanctis v studiji o Macchia-vellijeme princu. To so besede, ki si jih zunanja politika Režima brez domišljije, toda s ponosom lahko pripiše in to ne od danes, temveč že v 20 letih. Vrhovno poveljstvo nem še vojske je obja.-v lo danes naslednje poročilo: Na kubanskem mostišču »-.> Sovjeti tudi j včeraj brezuspešno nadaljevali svoje napa-' de. Bili so v sodelovanju z letalstvom krva-' vo zavrnjeni ali pa razbiti v takojšnjih pro-' tinapadin. Sovražnik je imel zelo hude iz-: gube. Na ostali vzhodni fr. nti je dan poteke! mirno. Letalstvo je uničilo včeraj pri samo dveh lastnih izgubah 60 sovjetskih letal. Pred kavkaško obalo so lahke nemško j pomorske ob. rožene sile potopile sovjetsko j obalno ladjo. S tuniške fronte poročajo o živahnem j krajevnem bojnem delovanju. Sovražnik vi { na.pa.di na nekatere višinske postojanke so • bili razbiti in pri tem privedenih večje 4te-I vilo ujetnikov. Lasten protinapad je dose-: gel zastavljeni cilj. Nemška bojna letala so preteklo noč na-i padla pristan"šče v b ni, kjer so poškodovala sovražno bojno ladjo in en tovorni par. nik ter dosegla zadetke v polno na pristaniških napravah in skladiščih. Nemški hitri čolni so v noči na 15. aprila pon vno odpluli proti angleški obali ter potopili v bitki z nadmočnimi sovražnimi obor oženili silami za obrambo obale moćno Pokol lo.ooo poljskih oficirjev po boljševikih Silen vtis na Poljake — Svarilen zgled za ves svet — Angle- ški tisk in radio Varšava, 15. apr. s. Velik vt;s je v Varšavi vzbudila senzacionalna vest o zverinskem pokolu 12.000 poljskih oficirjev v bližini Smolenska Na povabilo nemških oblasti je na kraj prišla takoj poljska delegacija, sestoječa iz književnika Fernanda G6-tela Emla Skiwskega in Konrada Orze-chovvskega ter drugih zastopnikov oblasti. Identificiranje trupel se nadaljuje. Obstojajo razlogi za trditev da gre za pravcato pokrpališče. ki so ga boljševiki skušali po kolektivnem masakru prikriti očem omikane Evrope. Varšava, 17. aprila, s. Varšavski tisk objavlja pedrobnoerti in poročila očividcev o masakru ujetih poljskih oficirjev, katere so našli v skupnih jamah pri Katvnu. Nemške oblasti so pozvale priče, naj se podajo na kraj, kjer so boljševiki storili enega izmed največjih zločinov v svoji krvavi zgodovini. D:znava se. da izkopavajo trupla pod nad zor s tvom poljske delegacije in nemških oblasd, k. so sklenile, uredit1 v Katvnu poljsko vojno pokopališče. Spomin na mučeništVD poljskih oficirjev bo ovekovečec s spomenikom, k? ga bo -r.~ klesal neki nemški kipar. sKurier« komentira nečloveški pokol tn pcnVdlkischer Beobachterc poudarja, da je z 10 do 12 tisoč poljskima oficirji padlo v roke boljsevikov najmanj tudi 500.000 poljskih vojakov, Katerih usoie nihče ne more povedati kje žive ali če sploh še žive. Boljševiški zločin v Katvnu l --edstavlja primerek usode, ki bi doletela Evropo, če bi zmagal boljševizem. r>Borsen-Zeitungc opozarja v svojem komentarju na molk angleškega tiska glede dogodkov pri Smolensku in piše, da spravlja odkritje pri Katvnu Anglijo v težko alternativo. V ostalem se je angleška vlada, kaikop se adi, že odločila in požrla boljševiški zločin, s čimer je dokončno obsojena pred zgodovino politična, morala Angležev v sedanji vojni. Ostali nemški listi polemizirajo s samo-vljnimi in neumnimi trditvami nekaterih nevtralnih radijskih komentarjev, ki bi hoteli podtakniti resnično otročji sum, da je odkritje v gozdu Katvnu samo spretna iznajdba nemške propagande, kakor da ne bi na stotine očividcev, m.vj njimi zastopnikov tujega tiska ,zadošoado za dokaz resničnosti ogromnega pokola, ki ga Je si čolni su se vrnili brez poškodb v svoje oporišče. Sovjetski porazi na finskem odseku Helsink, 17. ap - s. Današnje vojno poročil; javlja, da sc nski napadalni oddelki ob podpori topništva in metalcev bomb vdrli v vzhodnem odseku fronte v Karelski ožini v močno utrjeno sovjetsko postojanko ?n pognali v zrak vsa napadalna gnezda in zaklone ter uničil posadke do zadnjega moža. Sovražnik je takoj odgovoril s silovitim protinapadom, je bil krvavo odbit in je utrpel hude izgube. Sovjetske rezerve, ki so prispele na pomoč, so bile hudo zdelane s topništvom in metale* bomb ter so bile razpršene In decimirane, ko so se umikale. Vzhodno od tod so finske čete po izredno siloviti borbi, ki je trajala nad eno uro, onem; gočile silovit napad sovjetskih napa-daln'h čet. V srednjem in severnem odseku fronte v vzhodni Kareliji je bilo borbeno udejstvo-vanje izredno živahno. Protiletalski uspehi edinic nemške mornarice Berlin, 16. apr. s. Zaščitne edinice nemške vojne mornarice so včeraj sestrelile, kakor se doznava iz vojaškega vira, tri angleSka letala, pripadajoča skupini ki je napadla neko mesto v zapadni Franciji. Edinice nemške mornarice so od 1. aprila do danes sestrelile 35 sovražnih letal. Uspehi nemških lovcev nad Francijo Berlin, 16. aprila, s. Doznava se iz pooblaščenega vira, da so danes popoldne skupine sovražnih bombnikov napadle obalno področje zapadne Francije. Nemški lovci so vsilili sovražnim skupinam, ki so sestojaie po večini iz štirimotornikov, borbo in sestrelili 6 štirimotornikov. Nadaljnji dve so-vražn1* letali sta bili zrušeni v letalski borbi nad severno Francijo in nad Belgijo. v Abesittiji Pafz, 16. aprila, s. V testu »Pariš Soir<: piše Rene Martel, da so se Američani usidrali v Abesiniji in skupno z Angleži ropajo državo. Pa še več, dodaja pisec, zavezniki niso zadovoljni z pustošenjem Etiopije, temveč so rklenlli, da jo tudi decd-mlrajo. Po iztrebljenju nekaterih rodov, ki so ostali zvesti državi, so mobilizirali domačine, da se bodo borili na Srednjem vzhodu in v Libiji. To so lepote anglo. ameriške zaščite in koristi zakona o pogojevanju in najemanju. Indijci se nočejo boriti za Anglija ToW©t 14. aprila s. Današnji listi pišejo o razvoju operacij na irkiijsj^birmariski meji in poudarjajo med drugim, da je uničenje dveh britanskih divizij omogočilo nadaljnjo utrditev jarxfliskih postojank. Listi nadalje beležijo odmeve in vplive sovražnih neuspehov v Birmi glede na zadržanje Indijcev proti Angležem. V tej zvez: poroča list »Jommri Oki« v r^ročilu iz Akiaba. da so ujeti Indijci izjavili, da se ne žele boriti za Anglijo in da indsjskj narod komaj čaka, da bi mu Japonci prišli na pomoč. nserirai v „Slov. Narodu44 16 let protiletalske Milice Rim, 16. aprila, s. Protiletalska topniška Milica je danes proslaviia 161etnieo svoj« ustanovitve. Skupina legionarjev pr» ti 1'letalske Milice se je s praporom 18. K-,,* podala na generalno poveljništvo Milice to se poklonila v svetišču padlih. Ni žaro m položili lovorjov venec, šef glavnega stan* Milice je nato sklical k raportu oficirom poveljništev specialnih odredov ki se na*« hajajo v Rimu in katere mu je prelst»va poveljnik protiletalske Milice luogotemerfc* general Galamlni. General Oalbdati jo izrazil svoje zadovoljstvo spričo hrabro pm> stanih in zmagovitih preizkušenj in je re* kel, da bodo legionarji protiletalske Milio^ ki jih italijanski narod pozna, ceni in o**« čuduje, tudi v bodočnosti zvesti prisegi m da bodo besni napadalci na n»a^o neoboro« ženo civilno prebivalstvo najhujšo še -žlveli. Raport ae je zaključil s peni lra.v< »m Dueeju in s petjem vojV.*sih ki revolucij s rjesmi. Novi šeS policije Rim, 16. april. s. S Kr. odlokom .so ut* izvedene naslednje spremembe: Dr. Carmine Senike je nehal biti nm-.>u nik policije in je postavljen na rmap i «-ženje. Dr. Renzo Chierici je imenovan :.a načelnika policij©. Dr. Giuseppe Straeea je nt*hal l;iti ni ravnatelj vojne shižbe In je ibn na razpolago predsedrtištvu vlade za posebna nalogo. Ing. AngeJo IVEufenrla, prefekt v M->-somi, je postavljen na razpoloženje z Mt* •n ' vodi glavno ravnateljstvo za vr U no službo. Aw. Rarraeie Radogna, prefekt v R-t~ veni. je imenovan za prefekta v Mo*tfn:nl» Dr. Riccardo Ventura, prefekt na ra»« položen ju, je določvn za prefekta v veni. Dr. Salvatore ROaa, je nehal bati po K načelnik policije ter je dan na razpel« >/ >. nje ministrstvu za nadzorstvene posl«-. Dr. Franoeseo Sete, prefekt v TareiVTi, je postavljen na razpoloženje m bo p^n, načelnik policije. Dr. TJmberto Sciorilli-Borelri > i* >stav-ljen na razpoloženje in določen za prH ic* ta v Tareutu. Rim, 16. aprila s. Novi šel policije prefekt Renzo Chierici je bil rojen v Reggia EimilH 11. januarju 1895. Kot kapitan ar* ditov je bil v vojni od prvegn do zadnje« ga dne. Bil je dvakrat ranjen, prvič na Carsu, drugič v Macedoruji. Odlikovan jo bil s srebrno kolajno za vojaško hrabrost in je vojni pohabljenec. Kot fiumanskj lr^ gionar in skvadrist je bil v Ferrari med voditelji politično sindikalnega gibanja leta 1921/22, potem general Milice in poveljnik skupine Ferrara, nato poveljnite gozdne legije na področju Piemonta, Ligu-rdje in Lombardije. Je predsednik vojmn prostovoljcev, komisar vojnih a rdi to v, predsednik agrarnega zavoda in zvezni tajnik v Ferrari. Od leta 1929 do 1933 je bil zvezni rx>dkomisar za Tripolitanijo, 7 juliju 1935 pa je bil imenovan za prefektu To funkcijo je opravljal v pokraj n ih Pessara in Pola. Od decembra 1941 je fc« neral poveljnik gozdne Milice. Laži angleške propagande Rim, 16 apr. s. Angleška propaganda se rao odreka metodam, ki so ji lastne lo je tudi te dni hotela dati primerek obveščanja svojih poslušalcev 0 dctfodkih v Tunisu Preko Curi-ha je bila razširjena vest o napadih na koti* voje^ m potopitvah ladij, ob katerih naj bi bilo na tisoče italiianskih vojakov ob življenje. Odveč je povedan, da je ta vest ;zmišljena in 9t kategorično medantira kakor tudi vest ki io je rftzš;ril londonski radio o zajetju ni Ve naše divizije z hnensko označbo ki je ni ^ Stran 2 »SLOVENSKI N ARO P«, »bota. 17. aprila 1343-XXI. Visoki komisar je obiskal poveljstvo Kr. finančne straže Zanimal se je za delovanje povdjstva in pohvalil jnnaiko obnaSanfe Bnancar}ev Ljubljana, 17. aprila Včeraj dopoldne je Visoki komisar obiskal poveljstvo Kr. finančne straže Ljub-Ijaaake pokrajine. Sprejel ga je poveljnik polkovnik Polizzi skupno 3 prideljenimi mu oficirji na poveljstvu samem. Eksc. Grazioli 3e jc živo zanimal za delovanje poveljstva, posebno kar se tiče šlužbr ki jih upravlja ta ustanova. Ustavil se jc tudi pred ploščo, v katero so vklesana imena Padlih, ranjenih in odlikovanih za vo>asko hrabrost. \* spremstvu polkovnika Polizzija se je kasneje pods.1 v vojašnico v Strossmavcrjovi ulici, kjer so gu sprejeli 9 predpisanimi častmi. Visoki komisar jc pregledal razne prostore vojašnice in se zanimal za dela, ki bi bila potrebna za njeno ureditev. Nagovoril je v eni izmed dvoran zbrane oficirje in financarje z besedami prisrčne zahvale, poudarjajoč dragoceni doprinos, ki so ga dali v njim zaupani službi in junačko obnašanje financarjev ob vsaki priložnosti. Ko se je pietetno spomnil Padlih, je odredil pozdrav Kralju in Duceju. ki mu je odgovoril gromki > A noi« navzočih, in je nazdravil zboru. Visoki komisar se je Se prisrčno razgo-vajrjal z raznimi podotficirji in flnancarji, nazadnje pa se je ustavil pri oficirjih, zbranih v njihovem krožku. Dar Visokega komisarja afsliffnn muzeju Visoki komisar jc kupil od slikarja dan. tla zbirko akvarelov, predstavljajočih slovenske narodne noše. Izročil jo je krajevnemu etnograskemu muzeju. Umetnostna razstava Riharda Debenjaka Mladi umetnik je postavil na ogled v Obersnelovi galeriji pestra zbirko odličnih umetnin Ljubljana, 15. aprila. V zgornj'h prostorih znane Oboi-snelcve umestnestno galerije na cesti Arielle Ree (prej Gosposvetska cesta) je bila pred dnevi brez pc šepniti slovesnosti otvor jena zini-miva slikrjrpka razstava našega priznanega in med ljubitelji upodabljajoče umetnosti dobro znanega 1 k vnika akademskega slikarji Riharda Debenjaka. | $ Rihard Debcnak spada nicd tiste umetnike mlpjše generacije ki so se morali trdo boriti s težavami življenja in s težavami, ki jih pcendincu lahko povzroča neuvidevnosz nekaterih. In prav življenje pravi, da ni malo mladih umetnkov, ki sq morali nezasluženo doživljati velike krivice in zapostavljanja, ki »o merali trpeti in neredko tudi dotrpeti zaradi zavisti in nevoščljivosti tistih, ki so se bali, da ne bi njihova zvezda zatonila zaradi prihoda nove. Rihard Debe-njak je med tistimi, ki so se morali še posebej boriti za uspeh in priznaje. Dosegel pa je oboje v razmeroma kratkem času. Pomagali so mu pogum, trdna volja, vztrajnost in neporušna vera v samega sebe in končni uspeh. Sedanja razstava v Obersnelovi galeriji obsega 38 olj. 9 grafik in 11 r'sb, skupaj 58 slik. Olja »°: »Marija z vrtnico«. »Meseno cvetje«, »Tihožitje IOhrovt Drevo«, »Hrast v jeseni«, »Krizantema«, »Grozd«, »Indijske fige«, >Na gmajni«, »iz mojega okna«, *Ka»:te in denar*-, ^Drevje v meglic in »Proti večeru«; grafike: »Procesija«, »Krizanteme«, »Ob stezi«. »Stara bloška kiđiinja«, »Ob pobočju Ljubljanskega gra- Tudi živilski trg v cvetnih barvah Danes cvetna s 3 bo ta v pravem pomenu besede — na živilskem trgu Ljubljana. 17. aprila. Narava je od dne do dne bolj praznična; vedno več sadnega drevja je v cvetju. Zdaj se odpirajo tudi že nežni popki hruik. Krasno so zacvetele čre-nje, a še bolj srežnobelo se zdi cvetje sliv. Najlepše barve je pa najbrž breskov cvet, vsaj tako se nam zdi. dokler ne zacveto tudi jablane. Tudi cvetje teh se že kaže, čeprav popki £e niso odprti. Lani je bila skoraj povsod pri nas zelo dobra sadna letina, zato nismo mogli pričakovati, da bo cvetelo toliko drevje letos. Mrzla jutra prejšnje dni so pa sadjarje precej skrbela. Tu m tam je slana napra\ila res precej škode. Posmodila je cvetje marelic in breskev, pa tudi popke hrušk, da So začeli odpadati. Na srečo pa drevje ni brstelo še bolj, tako da bo tudi letos marsikje precej sadja, če bo drevje lahko neovirano od* cvetelo zdaj. Sadjarji si žele zdaj samo tako lepega, toplega in kolikor mogoče mirnega vremena, da bi tudi lahko čebele opravile ivoje delo. Vrtnarji in zelenjadarji • si pa žele dežja. Suša je še vedno občutna čeprav je nedavno deževalo. V tej pomladi še ni bilo dovolj dežja in zemlja je presušena globoko Na živilskem trgu se pa ne pozna mnogo, da ie suša. Zelenjadarji in vrtnarji zalagajo trg čedalje bolj s sadikami, prodajajo pa tudi vedno več letoinj'h pridelkov. KLljub susi je mnogo zlasti špinače. Pridelovalci seveda vede, kako je treba zelenjavi streči; že dolgo zalivajo vrtove. Toda zalivanje je zdaj umetnost, dokler so noči artes pa ne smemo govoriti le o sadikah in zelenjavi na živilskem trgu. Trg je bil v cvetnih barvah; ne le zaradi pisanih butaric, ld jih letos ne primanjkuje, temveč tudi zaradi cvetja, ki ga dovažajo vrtnarji — sobne rastline, lončnice in sadike cvetic za vrtove. Tudi letog bolo obdelovalci vrtov odmerili vsaj skromen koSček sfemJjc S« »a cvetje. Res zdaj ljudje ne goje toliko cvetja kakor so ga včasih, a ljubezen do cvetic in čut za lepoto vrtov nista umrla. V resnici meščani precej kupujejo cvetice na tgru. Zadnje čase so precej sadili zlasti mačehe, ki niso občutne za mraz. Vrtnarji ne dovažajo zdaj mnogo manj blaga, cvetic, kakor so ga včasih, spomladi, ko je bilo vse v cvetju v okolici Vodnikovega trga. Če zdaj zalagajo trg manj s cvetiesimi, pa dovažajo tem več sadik. Tu 3 i letos so se dobro pripravili, zlasti še, ker so si pridobili lani še več izkušenj ter vedo, katere sadike gredo najbolj v denar. Sčasom bo naprodaj največ sadik paradižnikov, ki so bile sicer že dos^j ns prodaj tu in tam. a doslej še ni bilo priporočljivo saiiti paradižnika. Iz Hrvatske — Jeruzalemski velik! ninfti obiskal Hrvatsko. Jeruzalemski veliki mufti šejk Arnin el Husein se je mudil nedavno več dni v Zagrebu, kjer je pnšei v stik z mu sli mani. Zanimal se je zlasti za žrtve komunističnih teroristov. Jeruzalemski veliki mufK je znan kot odločen nasprotnik komunizma. Njegov obisk je napravil na muslimane na Hrvatskem globok vtis. — N°va pridobitev hrvatskega državne-jra gledališča. Hrvatsko državno gledališče je dobilo novo baletno dvorano. S tem bo drami, operi in opereti v gledal'škem poslopju znatno olajšano delo. Nova baletna dve rana je v poslopju hrvatskega Sokola, kjer je bila prej gledališka, slikarnlca. — Gostovanje italijanskega dirigenta v Zagrebu. V ponedeljek, 19. t. m. bo v hrvatskem državnem gledališču simfonični koncert hrvatskega radia- Dirigiral bo kot gost ugledni italijanski dirigent Willy Fer-rero. — Tramvajski promet v Zagrebu. Zagrebški tramvaji prevozijo na leto 10 mil 295.708 km. Dolžina zagrebške cestne železnice se je povečala z gradnjo prege Maksimir—Dubrova za 4.5 km. Prometna dol-ž'*na zagrebškega tramvaja znaša 25.56 km Zadnje čase se je tramvajski promet v Zagrebu povečal za 23.5 odstotkov. — 53 miU°nov kun za gradbena dela na bolnišnicah. Po podatkih glavnega ravnateljstva za zdravstvo je bilo potrošenih *ani za razna gradbena dela na bolnišnicah 53 mil. 91.125,74 kun. Zgrajenih je bilo mnogo novih paviljonov in drugih poslopij, več bolniških poslopij je bilo pa poravljenih. — N°ve znamke. V premet so prišle nove poštne znamke v vrednosti 3.50 in 12 50 kun. Prve bodo služile ffrankiranju navadnih pisem v notranjem prometu in so rdeče barve, druge so pa določene za frankiranje navada'h priporočenih pisem in so temno-sive barve. — Nemški učenjak v Zagrebu. Na Izrednem sestanku hrvatskega zdravniškega društva v Zagrebu je predaval v četrtek vseučiliškl profesor in šef medicinske fcB. nike v Munchenu dr. Wilchelm Stepp o nekaterih važnih vprašanjih proučevanja vitaminov. — Izsuševanje močvirij. Tudi Hrvatska je letos spomladi pravočasno ukrenila vse potrebno, di bo obdelane Ckn več zemlje in da bo pridelek čim večji, že v februarju je prejela iz Nemčije 20 vagonov semenskega cv3a. in večjo količino ječmo-; na. za sladkorno peso je določenih 9690 ha. Generalno ravnateljstvo za kmetijstvo je s posebno okrožnico naročilo vsem mestnim upravam, da morajo biti do 15. aprila po mestih c bde lane vse nezazidane parcele, vrtovi, neizrabljena dvorišča, javni parki, promenade in travniki. Poleg te- ga je pa pokrenOa hrvatska vlada veOko akcijo za izsuševanje močvirij. V okrajih Vukovar, Osijek, D Jakovo in Valjkovo so izsuševalna dela že močno napredovala. V teb okrajih m? umetno namaka že 17.000 oralov zemlje. Z izsuševanje m močvirij bo pridobila Hrvatska 226.000 ha rodovitne zemlje. Samo s sota&nicami bodo letos zasejali 27 oralov. Iz Bolgarije je dobila Hrvatska la vagcaiov polnčničnega semena. du«t sMotiv z barja«, i2enski torso«, >r>oc. dr. J. Ch.< tn »Studija«; risbe: »Studija I«, »Studiia II«. »Studija HI« (vse tri oglje), »Studija IV« (kreda), »Akt I«. »Akt n«, »Akt in«. »Akt IV«, »Akt V«, Akt VI« (vse oglje) in »Akt VH« (kreda). Kakor vadimo so postavljene na ogled najrazličnejše sljke: krajine, portreti, tihožitja, akti in studije- ki dovolj zgovorno pričajo o visoki vrednosti ustvarjalne sile mladega razstavijalca. Nekatera razstavljena deia so že zasebna last. Debenjakov nastop je naše kulturno občinstvo toplo pozdravilo. Da vlada za njegovo najnovejšo razstavo resnično zanimanje, najbolj zgovorno dokazuje velik obisk in pg odkup mnogih umetnin, čeprav je razstava • dprta komaj nekaj dni. Razstava sama je tudi zelo smotrno urejena, da predstavlja lepo, umetniško izgra- 1 jeno celoto. Sl:ke so postavljene na ogled v obeli novih prostorih v drugem nadstropju ! in sicer olja v glavnem razstavnem presto-ni, grafike in ribe v stranskem. Razstavlja-lec je skrbel tudi za to, da je vsaka slika opremljena s primernim okvirjem, kar mu je lepo nspelo. Okvirje je dobavila tvrdka. Obersnel. Najnovejša umetnostna razstava del akad slikarja Riharda Debenjaka je resn'čen d>- j godek in si jo mora ogledati vsakdo, ki se zanima za našo likovno umetnost. 2 njo je mladi umetnik potrdil, da je na pravi pot' i in da se njegova pot strmo dviga. Dosegel je tudi lep uspeh v moralnem pogledu, ste- I vilni kupci, ki so se javili že tako;" po otvoritvi, pa dokazu jeo, da so Deben Jakova 'l;"at grafike in risbe tud' v javnosti zelo dobrodošle in iskane umetnine. Razstava je odprta vsak dan neprekinjeno. Zaključena bo 22. maja. Ogled toplo priporočamo. — mir. : Križev pot. Kai zbor in orkester Ljubljana, 17. aprila To je naslov dela. ki ga bosta izvajala Glasbena Matica in simfonični orkester s sodelovanjem altistke Franje Golobove in basista Julija Betetta na veliki četrtek, dne 22. t. m. ob 7. uri zvečer v unionski dvorani. Skladatelj sam je napisal v zvezi s tem delom naslednje besede, ki naj služijo v pojasnilo: »Skladba »Križev pote je nastala ob razpisu natečaja ljubljanske Glasbene Matice za vokalno instrumentalno skladbo v L 1942. Besedilo za njo je spesnila Vida Tauferjeva ob slikah križevega pota, ki visi v baziliki v Stični; ta križev pot, ki je gotovo najlepši slovenski križev pot, je naslikal leta 1766. slovenski baročni slikar Fortunat Bergant iz Mekinj (1721—1769), academicus capitolinus v Rimu, Njegov raziskovalec in najboljši slovenski poznavalec Marijan Marolt ugotavlja, da je Bergant edinstven slovenski slikar, ki je bil vseskozi na sodobni evropski višini, pa vendar tako sam svoj po oblikovanju in slikanju, kakor pri nas prav noben njegov sodobnik in komaj kateri od naslednikov. Za kulturnega in glasbenega zgodovinarja je zanimivo, kot ugotavlja M. Marolt, da je slovensko zavedni organist Filip Jakob Repež že L 1770 v vznesenih besedah opeval Bergantove slike na Križni gori in uvrstil s svojim pevskim zborom ta poetični opis med pesmi, ki so se leta in leta razlegale no akustični romarski molilnici. (Umetnost 1941-1942. št. 10—12}. Glede besedila pripominja pesnica Tauferjeva. da so jo že kot otroka močno zanimala romanja slovenskega ljudstva na boži a pota. Hotela ie napisati slovenski križev pot: kljub večkratnemu poskušanju i i ni uspelo, dokler ni ob lepoti Bergan-Aovega križevega nota niena zamisel do-b;la dokončne oblike; pri delu je močno ^bčutila zvoke naših starih nabožnih pesmi, ki jih poje ljudstvo ob božjem grobu. Film „Pastor Angelktis" v Ljubljani Ljubljana, 17. aprila. Kino Sloga je včeraj dopoldne predvajal za povabljene goste, predvsem duhovščino škofijskega crdinarista film »Pastor Angclicus«, ki ga jc lani izdelal Katoliški zavod za kinematografijo v Rimu oh 251ctnici škofovanja seda^ njega papeža Pija XII. Poleg številnih duhov-n:kov in novinarjev ljubljanskega časopisja je bil pri predstavi navzoč tudi skof dr. Rozman. Film. ki ga bo kino Sloga, predvajal o I danes naprej, je zbudil po svoji dokumentarni vrednost in po podrobnem prikazovanju papeževega življenja ter njegovega vsakdanjega dela veliko pozornost po vsej It? liji, kjer so mu krtiki prizncOi odlične kvalitete in ugrtevili, da popolnoma ustreza zastavljenim smotrom in namenu. Bržkone prvič v zgodovini filma in zgx>dovine sp'ioh je s tem filmom omogočeno najvr?im plastem, da dobe obširen vpogled v papeževo življenje, da prisostvujejo dogodkom, pri katerih sodelujejo le redki :n da si ogledajo najrazličnejše sprejeme v papeževih sprejemnih dvoranah. Razen tega je v filmu odlično prikazano vse umetniško in duhovno bogastvo, ki je nako* počeno v vatikanskih prostorih, tako v cerkvah kakor v knjižnicah. Imenitno so posneti zgodovinsko važni prizori nekaterih sprejemov vladarskih obiskovalcev, diplomatskih zastopnikov, prizori iz prejšnjega diplomatskega delovanja sedanjega papeža 'n njegovih obiskov na evharističnih kongresih v Ameriki, na Madžarskem in pri verskih manifestacijah v Franciji. Ker so hoteli s tem filmom počastiti predvsem sedanjega papeža ob njegovem škofovskem jubileju, prikazuje flim na kratko vse važnejše dogodke iz njegovega življenja od najbolj zgodnje mladosti do trenutka, ko so film snimali in ko je bivši kardinal Evgenio Pacelli vladal že tretje leto katoliško Cerkev morda v enem najvažnejših zgodovinskih raz* dobij. PosnetKi so jasni in fotografija zelo dobra. Ker so taki filmi vedno izpostavljeni nevarnosti, da postanejo, če so razvlečeni preveč na dolgo, dolgočasni, je treba priznati da je f;lm »Pastor Angelicus« zanimiv od začetka do konca. Prizori iz papeževega življenja se spretno prepletajo s prikazovanjem drugh zanimivosti, ki jih krijejo vatikanske palače ;n cerkve ter vatikanski vrtovi. in dih koralnega petja stiskih menihov na veliki teden. V skladu s pesnitvijo sta bila tudi skladba oblika in Izraz v glavnem ie dana: štirinajst druga od druge ločenih postaj brez medsebojne zveze, z uvodom in sklepom, ki si vsebinsko odgovarjata. Deset točk je poverjenih mešanemu zboru, dve točki ženskemu; po dve imata alt oziroma bas-solo. Mediger, ki bi vezale posamezne točke, ni, vendar pa so tonovi načini tako izbrani, da si posamezni deli lahko tudi brez odmora sledijo. Orkester, oziroma orgelska spremljava, vokalni del podpira, včasih rahlo ilustrira, nima pa prvenstvene vloge. Za slog, ki se rahlo nagiba k arhaizmu, pa močno k polifoniji, je bil merodajen deloma čas nastanka slik. deloma vidiki, ki so vodili pesnico pri njenem delu; pa tudj snov sama ni brez vpliva na glasbo: vendar ni glasbeni izraz kopija skladb katerikoli starejše glasbene dobe. Seveda ni glasba toliko vezana na sliko, da bf v smislu programske glasbe slikala vsakokratni dogodek, na katerem se ravno mudi; ponekod je sicer besedni izraz, ki se naslanja na sliko, služil za podlago glasbeni misij, slika sama pa skoraj ne. V delu je neka gotova dramatičnost; kolikor bolj se vse dogajanje, človeško gledano, zgošcuje v katastrofo, toliko bolj se zdi, da sije vzporedno naraščajočim tragičnim momentom vse močnejši žarek upanja na končno vstajenje.« Delo je izredno obsežno in ima zbor glavno vlogo. Tome je znan. da zna dobro pisati za zbor, zato zborovski parti. pa bodisi v mešanem, ženskem ali moškem zboru, izredno lepo zvene. Skušnje se vrše pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v velikem obsegu in je izvedba v vsakem pogledu najskrbneje pripraviiena. Vse ljubitelje glasbe opozarjamo, da je izšlo de^o v tisku in sicer v celoti z orgelsko spremljavo. 15; Perpar Stanislava, 16 let. hči po^slrd-ka. Kal 1, obč. DobrniČ pri Novem mestu; } Šetina Helena, 15 let. hči delavca, Spodnji Kašelj 40 pri Ljubljani; Zaje Frančiška, 24 let, delavka v papirnici, Zadvor, obč. Dob run je; Štrucelj Franc, 41 let. posestnik, Otovec 14 pri Črnomlju: Zabn;-kar Bogomir. 62 let, prosjak, Vrhnika; Modic Ana, 71 let, žena posestnika, Vrb-Ijenje, Tomišelj. Glina Olga, 23 let, hči miz. mojstra, Šmarje 8 pri Ljubljani; Meglen Jožefa. 1 leto. hči kočarja. Laze 4, Krka. Kočevje; Škufca Ana, 64 let, vdova prog. delavca. Velika Loka 13. obč. Mla-čevo. Zgainar Vida. 6 let. hči kajžarja, V'ntarje 4, Velike Lašče, Kočevje; Januš Tanja, 3 mesece, hči mehanika, Ceenarje-va ul. 6; Maček Marija, roj. Sevsek, 43 let. Kočevje. Rudnik 223: Anderluh Josip, 50 let. delavec. Hradeckesa c. 48; Istenič Pavel. 15 mesecev, sin žel. delavca, Logatec 33: Malnar Marija, roj. Peršič, 74 let, žena žel. kr etnika v p., Bavdkova ul. 3. Športni pregled Novi grobovi ijjusijuna, 17. aprila Od 9. do 15. t. m, so umrli v Ljubljani: Kermelj Emilija, 39 let, zasebna uradnica, Vidovdanska c. 9; Zajec Lovro, 83 let, prevžitkar, Jurčkova pot 99; Božnar Marjauca, 49 let, poljska delavka, Bieivveisova c. 2u3; Mlakar Franc, 52 let, mizar, Gosposka ul. 12; Cotič Antonija, roj. 2iv:č. 93 let, vdova strojevodje, Beethovnova ul. 14; Zupan Zora, roj. Rijavec, 25 let, žena gradb. tehnika, Obirska ul. 28; Krajne Ivan, 82 let, zasebnik, Miklošičeva c. 22; Fon Jože, 51 let, gostilničar, Ciril Metodova c. 84; Bučar Josip, 65 let, posestnik in usnjar, Vidovdanska c. 9; Vre-ček Jerica, roj. Velkavrh. 82 let, vdova žeL uslužbenca. Sv. Petra c 66; Grudnik Rudolf. 48 let, mehanični mojster, Kovaška ul. 2; Cankar Ladislav, 43 let, delavec. Andreaševa ul. 6; Gregor Milka, 37 let, hči posestnika, Vidovdanska c. 9; Gašparič Franc, 61 let, sprevodnik drž. žel. v Peričeva ul. 8; Cehovin Julij, 74 let, uslužb. drž. žel. v p., Gosposvetska c. 13; Semrl Ivan. 75 let, šolski upravitelj v p.. Mariborska c, 67. — V ljub. ljanski bolnišnici so umrli: Tomažič Franc, 84 let, adm. poročnik v p.. Mandeljčeva ul. 15, Dobnik Bogomir. 63 let, carinski uradnik v p., Celovška c 195; Paškulin Tatjana, 19 let, Brdo 51; Vavpetič Franc 72 let. voj. uradnik v p., Pleteršnikova uL 4; Ovsec Janez, 51 let strojnik, Kopitarjeva ul. 6; Kaučnik Ivan. 43 let. Jezero, obč. Tomišelj; Stanko Marija, 71 let. zasebni-ca, Komenskega ul. 26; Debeljak Angela, 7 let, gojenka v gluhoneTnnici, Založila c. Spored jutrišnjih domačih prireditev Jutrišnjo nedelj} bodo v Ljubljani štiri športne prireditve. Od teh tri prvenstvena tekmovanja, eno pa prijateljsko. Startaii bodo prvič lahkcatleti, svoje prvenstvo pa bodo nadaljevali negometaši. Prireditve £e bodo vrstile takole: Ob 10: prijateljska nogometna tekma Mars—Korotan na Marsovem igrišču za Rolinsko tovarno. Ob 11: pokrajinsko prvemstvo v teku č**z drn in strn v priredbi ljubljanske lahkem t-letske zveze in s sodelovanjem tekačev ljubljanskih klubov. Start bo na stadionu Hermesa v Šiški in bo 3.5 km dolga proga izpeljana kar na stadionu samem. Ob 14: drugorazredna prvenstvena nogometna tekma Mladika—zabjak na Hernv*-sovem stadionu v Šiški. Ob 16: prvorazredna prvenstvena teknn Hermes—Dopola vero Tobačne tovarne na Hermesovem stadionu v š'ški. Jutrišnje tekme italijanskega nogometnega prvenstva Morda se bo v diviziji A jutri že odloc4Io kdo bo letošnji prvak. Tehtnica sreče 3e lahko nagne v korist Tcrinat tako da za Li-vorno ne bo več dosegljiv. V nasprctncu primeru bo odločilo šele zadnje kolo. V diviziji B bodo jutrišnje tekme verjetno p: kazale, katero moštvo je poleg vodilne Medene najresnejši kandidat za prestep v divizijo A. Tekmovali bodo naslednji pari: Divizija a (XIV. povratno cziroma XXIX. kolo od začetka): Bergamo: Atalanta—Tnestina, Genova: Liguria—Lazi o, Torino: Torino—Bologna, Benetke: Venezia—Bari, Milan: Milano—Ambros;ana, Vicenza: Vicenza—Live rno, Firenze: Fiorentina—Juventus, Rim: Roma—Genova Divizija B (XII. povratno oziroma XXIX. kolo od začetka): Napoli: Napoli—Savona, Pescara: Pesca ra—Cremonese, Pisa: Pisai—Udinese. BuatD Ars: Pro Patria—Siena, Palermo: Palermo —Novara* Lodi: Fanfulla—Alessandria, Mode na: Modena—Mater, Brescia: Bres^ a —Padova, Ancona: Anconitana—Spezia. Divizija C: Pro Gorizia igra kvalifikac j-sko tekmo v Veronl. Sklepi domačih športnih zvez Lahkoatletska zveza je cbjav*la podrobnejši spored svojih letošnjih prireditev. Iz njega povzemamo, da bo 2. maja pokrajinsko izbirno tekmovanje za >Veliko nagrado za srednjo progoc na progi dolgi 1 km. Punina, Ilirija in Herme* bodo priredili 23. maja za atlete, ki nTa> bili Se vpisani v zvezo propagandno tekmovanje. Skupno z Do^lavorom Toimčoe tovarne priredijo isti klubi 6. junija Žensko m m> feko klubsko prvenstvo, nakar bo v organizaciji CONI-ja 12. junija tekmovanje povabljenih. Dne 20. junija bo nato pokrajinsko juniorsko prvenstvo 4. julija pa tekmovanje v viSeboju (za. mentorje pet^boj, za juniorje in ženske troboj). Klubska prvenstvena tekmovanja se bodo začela 18. julija, ko bo na sporedu prva pov iovica disciplin; naslednjo nedeljo, 25. julija bo žensko prvenstveno tekmovanje, 8. avgusta pa nadaljevanje klub3kega prvenstvenega tekmovanja, ko bo na wporedu druga polovica tekmovalnih disciplin. Konec avgusta, in s4cer 22., do drugo žensk-» prvenstveno tekmovanje. 29. pa ponovitev druge skupine disciplin v tekmovanju za klubsko prvenstvo, ki bo združeno a prvenstvom posameznikov. V septembru bo 12. zaključno žensko tekmovanje, 19. pa klubska prvenstva in b> na sporedu prv* skupina disciplin. Zaključno klubsko prvenstveno tekmovanje bo 3. oktobra, na kar M bedo 31. oktobra začela tekmovanja čez dm in strn. Večina prireditev bo na igriSču Hermesa s sodelovanjem vseh štirih klubov. Raz^n tega je verjetno, da bo kateri izmed klubov priredil že posebno tekmovanje, tako da ho lahkoatletska sezona prinesla letos obilo zanimivih, dogodkov. Nogometna zveza je na sv^;i i^idnji s<\1i verificirala kvalifikacijsko tekmo Tobačna Tovarna—Mladika in prvenstveni tekmi Ljubljana—Mars In Korotan—Vič, vse z rezultati, ki so bili doseženi na zelmem polju. Kaznovani so bili štirje igralo' Tobačne tovarne: Dr?go Nagrde in Slavko Nagodo a prepovedjo igranja za 8 dni ika/.^n jima poteče 19. t. m.) in Mirko Oblak ter Franci Rc-th z ukorom. m a— Hermes (lahkoatletska sekciji*). Naprošajo se vsi lahkoatletJ. ki so v ponedeljek prejeli izkaznice v izpolnitev, da jih vrnejo v ne.leljo ob 10. v pisarni na khi-bovem športnem igrišču; drugi, ki jih v ponedeljek še niso prejeli, naj jih sedaj dvignejo tamkaj. Tudi lahkoatleti. ki se v ponedeljek sestanka Se niso udeležili, naj m javijo v pisarni zaradi prijave. Obeneri bodo razdeljeni tudi časi za trening. KOLEDAR Danes: Sobota, 17. aprila: Rudolf, Jutri: Nedelja, IS. aprila: Cvetni, Apoloni j. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljudje iz varijete ja ln ttvl mrtvec. Kino SK'ga: Pastor Angellcus (Angeljski pastir). Kino Union: Povratek zapeljane. K>no Moste: Pojoča ljubezen in Hči zelenega gusarja. VEL javna produkcija Glasbene Matic* »Koncert v družini« ob 18. v nuaW filhar-monični dvorani. Razstava ekad. slikarja Rika nebenjak» v Obersnelovi galeriji, oiprta od 9 do 19. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Otvoritev spominske razstave Ivana Var_ potica ob 11 v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek, Rertjeva cesta 1: Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada* Komotar, Vič, Tržaška cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško slnžbo bo opravi j: 3 od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstevni pvetnilc dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15. Novi rmtan DK: „Prišlo je deževje" V začetku prihodnjega tedna izide v zbirki »Dobri knjigi« znameniti Bromfieldov roman iz sodobne Indije »PliHo je de/evje«. Knjiga, ki eboega mul 600 strani, ho izšla v dveh delih hitro zapovrstjo. Monumentalno delo uživa svetoven sloves ne samo zaradi svoje literarne vrednosti, ampak tudi zaradi izredno aktualne snovi, ki jo obravnava. V romanu nas pisatelj seznani z indijsko državo Rančipurjem, ki se duin ▼ vročini strašnega indijskega poletja. Tam je le mal<> Evropcev, nekaj m sijonarjev, nekaj ljudi, ki se udejstvujejo v bolnišnici in v šolah, in nekaj uradnikov in častnikov, vsi ti pa se kar izgube med množico Indijcev, ki se 6ilno razlikujejo drug od drugega po verovanju in kulturi. In kmalu se uživimo v vsa stremljenja sodobne Indije, v neskončno razno-ličnost indijskega življenja, ki je bohotno in okrutno kaker narava v Indiji. Iz tega veličastnega okvirja pa izstopajo glavne osebe romana v čudoviti igri pisateljeve domišljije: modemi Indijec k rurg Safka, okrutna in lepa mahara-n: stari m:, ha rad/a s svojo globoko vero v indijsko bodočnost. Tem Kansomc, človek, ki se ne znajde v svojem brezdelju, lord Hcston, industrijec. ki si je pridobi plemstvo, m njegova žena. lepa in razuzdana lady Hcstomova. nova. Lmi's Bromficld nam pokaže odnose teh ljudi v easu, ko doleti Rančipur strašna naravna katastrofa, ko sc poruši veliki jez nad električno centralo in sc na t:soče ljudi utopi v povodnji. Grozljivost dogodka se nas dojmi tem silne je zaradi načina, kako odigra sleherna izmed oseb svojo vlogo v tej čudoviti drami. «Prišlo je deževje« nam ne pokaže čarobne Indije, kakršna živi v nejasni ljudski domišljiji, temveč nam osvetli sodobno Indijo in skupino modemih ljudi z neizprosno, žarko svetlobo resničnosti, ki je prav tako nenavadna, a dotij vznemiri ji vej ;a kakor izmišljotine o Indiji. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 17. aprila, ob 18.30: V času ohi-tkanja. Izven. Cene od 20 L navzdol. Nedelja, 18. aprila, ob 15.: V časa obisfta-njo. Izven. Cene od 20 L navzdol. Ob 18.30: Jesen. Izven. Cene od 15 1* navzdol. Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. OPERA Sobota, 17. aprila, ob 18.: Madame Botte.r-fly. Izven. Gostovanje tenorista Tiborja Egressvja. Cene od 35 L navzdol. Nedelja, 18. aprila, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven, Cene od 28 L navzdol Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. Stcv. 87 Mran 2 Izpred okrožnega socfiica Po 6 Stilih vanja na 7 Ljubljana, 17. aprila. Lani 13. novembra jc policija aretirala kletnega Milana Resmana, ker ga je Jože M. ova* dš, da ga je hotel izsiljevati Po kratki policijski preiskavi je bil Milan Resman Izročen sodnim oblastem, kjer se je nadaljevala preiskava pred preiskovalnim sodnikom. Ko se je zdelo, da je že vse pojasnjeno, je bila preiskava zaključena, državni tožilec je vložil ob« tožnico :n razpisana je bila prva razprava Kakor pa je pokazal poznejši razvoj, zadeva .Milana Resmana še dolgo ni bila tako razčiščena, da bi mogel sodnik bodisi obsoditi ga. bodisi oprostiti. Potrebnih je bilo še osem rjzprav, vmes je šla stvar še enkrat nazaj k preiskovalnemu sodniku m šele v četrtek je dozorela tako daleč, da je smatral aodnik po-edinec okrožnega sodišča dr. Rant, da ima zbrano in pojasnjeno vse gradivo, ki je odločilno za sodba Milana Resmana ie državni tožilec dolžil, da je neugotovljenega dne v novembru poslal po nekem fantu Jožetu M pismo, v katerem ie zahteval od njega pod pretnjo. da ga bo sicer spravil v zapor, en trenčkot :n eno obleko, če* sar mu pa M. ni dal S tem je zagrešil prestopek poskusa izsiljevanja po § 320. kaz. zak. Državni tožilec je predlagal, da izreče sodišče tudi preklic pogojnega odpusta dveh kazni, ki so bife Resmanu odpuščene na podlagi lanske .r t--: ?e. Gre za 16 mesecev zapora. Obtožence je ves čas krivdr zan kal Odklenil je, da bi bil napisal inkriminirano pismo in dokazoval, da je dotičnega dne ko ga je ovaditelj baje videl v bližini njegove hiše s fantom, ki je pnneeel izsiljcvalno pismo, delal v nekem skladišču v Ulici Soške divizije. To sta potrdili tudi dve priči, in sicer skladiščnik m neki profesor, ki je bil tistega dne tam zaposlen. Ta it z vso gotovostjo potrdil, da je bil obtoženec Resman dotičnega dne zaposlen v skladišču. Začeli so delati ob 9. dopoldne. Ta ovaditeljevem pa naj bi bil Resman prinesel izvije valno pismo okoli 10. ure. Tej razbremenjeval™ izjavi pa sta stali na« sproti d\e drugi, ki sta zelo obremenjevali ob- te loo toženca. Tako jc predvsem ovaditelj sam ponovno potrdil, ka se ne moti in je na zadnji razpravi celo prisegel na trditve da je prišel k njemu neznan fant z tailjevalnim pismom, rekoč, da je od Milana Resmana Prisegel jc tudi na to, da ju je spotoma, ko jc šel na kvesturo prijavit izsiljevanje, videl oba skupaj, da sta tudi onadva njejja opazila in bila v veliki zadregi. Prav tako je obtoženca obremenjevala nje« gova nekdanja zaročenka, ki je jasno m z gotovostjo izjavila, da je pisava v izsiljcvalnem pismu obtožencev*. To je izhajalo tudi iz primerjanja psav v ljubavnih pismih, ki jih je obtoženec pisal svoji zaročenki, in v izsiljeval nem pismu. Ko je na četrtkovi razpravi ovaditelj prisegel, se je tehtnica nagnila v škodo Resmana. čeprav je ta še nadalje vztrajal da je ne« dolžen. Branilec dr. Leskovic jc sicer še predlaga! zaslišanje izvedencev glede pisave, državni tožilec Sever pa se je izvedbi tega dokaza protivil. Sodnik se je odločil da bo izrekel sodbo. Policija je o obtožencu izrekla slabo mnenje. Milan Resman jc bil spoznan za krivega prestopka po obtožnici in obsojen na 7 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni ter na zgubo častnih pravic za dobo enega leta. Ob* enem se je tudi razveljavil izpregled kazni v lanski amnestiji. Obtoženec si je pridržal zakoniti rok za premislek, ali se bc pritožil, ali pa kazen sprejel. Nadaljevala se je včeraj tudi razprava proti šivilji P. B. ki jo je obtožnica dolžila nemoralnega življenja. Zaslišane so bile ševilne priče, ki so vse potrdile navedbe obtožnice. Ko je obteženka videla, da ne bo ušla zasluženi kazni, je opustila svoje izvijanje in razbremenie* vanje ter skesano priznala, da je res tako ka« kot so povedale priče. Izjavila ie. da se bo poboljšala, ker ima izglede, da bo dobila, čim pride iz zaporov, zaposlitev. Prosila jc z? milo kazen. Obsojena je bila na 5 mesev strogega zapora S sodbo se je zadovoljila, dasi se ji zdela kazen malce previsoka. L3UBL3ANSkl KINEMATOGRAFI KINO MATICA Telefon 22-41 Ob delavnikih ob 15 in v nedeljo samo ob 10.30 najboljši film La Jane ljudje is varijeteja Flea, humor moderna glasba. V ostalih vlog.: Hana Mosert Atila Horbiger Ob delavnikih ob 17, in 19.15 ln v nedeljo ob 15, 17, 19.15 uri pretresljiv«, drama Živi glavnih vlogah: Carto r>ina Sassoli. Nonchi, KINO SLOGA Samo 4 dni! Samo 4 dni! Življenje in neumorno delo sv. Očeta Pija XII. nazorno podano v edinstvenem filmu DNEVNE VESTI — Junaška smrt polkovnika Atilija Bin- de. ]\'a ruskem bojišču je našel junaško smr polkovnik Atilij Binda, Pokojnik je bil rojen v Domodossoli dne 9. februarja 1894. Udeležil se je kot mlad častnik prve svetovne vojne. Ob pričetku sedanjih vojnih sovražnosti je bil letalski izvidnik na zapadnem bojišč.u Bil je izvrsten poznavalec alpskega bojišča, kar je dokazal ob svojih neštetih poletih nad Malim Sv. Bernardom. V februarju 1941 je bil imenovan za podpolkovnika, v juliju 1942 pa pa za polkovnika. Odrinil je s svojimi četami na rusko bojLšče, kjer je v hrabrih bojih junaško umrL — Na polju slave sta padla podvodja Kr. mornarice Ercole Fagnani ter pešec Tilh Arosio. Fagnani se je boril v raznih pomorskih bitkah ter je izšel iz fašijskih vrst. Arosio pa je žrtvoval svoje življenje na ruskem bojišču. Po rodu je bil iz Lis-sona pri Milanu. — Smrt znamenitega arheologa Spi-nazrole. V Rimu je umrl gr. uff. prof. Viktor Spanazzola, ki je slovel kot znamenit arheolog. Njegovo ime je postalo znano po vsem znanstvenem svetu v zvezi z njegovimi izkopavanji v Pompejih, ki jih je vodil od 1910 do 1923. Od slavne ceste Abondanza je odkril ter izkopal 500 metrov dolgo progo pomembnih starinskih izkopanin, ki jih je potem obnovil. Napisal je celo vrsto pomembnih arheoloških razprav, ki so vzbudile veliko pozornost med arheologi vsega sveta . — Spomenik majorju Lazzazzeri v Trenta. S prisrčnim vojaškim slavjem je bil odkrit v trentski vojašnici skupine Kr. karabinjerjev marmorni spomenik nosilcu zlate svetinje majorju Roku Lazzazzeri, ki je padel 14. sprila 1941 na grškem bojišču. Major Lazzazzera je bil do rodu iz Sicilije V štirih vojnah si je pridobil zlato svetinjo, pet srebrnih svetinj, dve brončni in štiri vojne križce, razen tega tri nemška in španska odlikovanja. — Smrt MarconUevega sodelavca. Prebivalstvo Foligna je sprejelo z veliko žalostjo vest o smrt inž, Hentonja Bell nija, ki je umrl v Franciji. Pokojnik je bil po rodu iz Foligna, bil je Marconijev učenec in pozneje njegov sodelavec pri radiote-legrafskih preizkusih. Inž, Bellini je izumil radiogoniometer, ki omogoča vodjem zašlih ladij in letal, da določijo navzlic oblakom ter meglam, ki jih obdajajo, svojo pozicijo. Njegovi otroci so ohranili svoje italijansko državljanstvo, četudi so bili rojeni v Dieppu. — Doživljaji hrabrega alpinca. Iz Bolo-gne poročajo: 28-letni Alojzij Costanini je pripadal bataljonu divizije »Iuliac, ki se je bojeval na ruskem bojišču. Iz zasede so napravili partizani napad in so zajeli tudi Costantinija. ki naj b: bil ustreljen. Pri eksekuciji je bilo ustreljenih 11 Costa-ninijevih tovarišev, med njim: 6 Ogrov in 2 Nemca. Costanini je ob strelih padel na zemljo. Boljševiki so mislili, da je mrtev, pa so ga pustili na kraju eksekucije. Toda bil je samo ranjen, kmalu zatem si je opomogel in se je vrnil v smeri svojega taborišča. Prispel je do neke ogrske skupine, kjer se je nekoliko okrepil. Vrnil se je za del j časa na dopust v Este. kjer je sedaj vneto pripovedoval o svojih doživljajih. — Trije porodi, Sest sinov. Kmetica Marija Sabaini iz kraja Mezzane di Sotto pri Veroni je rodila te dni zdrava dvojčka. Mati ima 32 let ter je zanimivo, da je rodila svojih šest sinov v treh porodih; imela je doslej tri pare dvojčkov. — Pivo do 30. aprila. Rimski Službeni list poroča, da je prepovedana prodaja piva domače ali inozemske proizvodnje. Prodaja piva civilnemu prebivalstvu s strani trgovcev na drobno in debelo je dovoljena do 30. aprila 1943-XXI. Omenjena ministrska odredba z dne 10. aprila se nanaša na obseg stare Italije. — Smrtna nesreča znanega kirurga, Pri vzpetini Roudissone na avtomobilski cesti Settimo-Torino se je pripetila usodna nesreča, ki je terjala življenje znanega kirurga prof. Ottorina Uffreduzzija. Na ostrem ovinku je trčil s svojim avtomobilom, ki ga je sam vodil, v obcestni steber. Posledice so bile smrtonosne. Prof. Uffreduzz: je dobil poškodbe, za katerimi je podlegel. Pokojnik je bil rojen 4. oktobra 1881 v Agrigentu. Promovira! je v Tu-rinu za doktorja zdravilstva. Zaslovel je kot izvrsten kirurg. Velike zasluge si ie pridobil v vojnem zdravstvu v prejšnji svetovni vojni. V sedanji vojni je bil dirigent enega najvažnejših kirurških sre d šč vojnega zdravstva v Rusiji, od koder se je vrnil pred nedavnim časom. — Umetnostna delavnost v Cremoni. V prostorih palače Affaitatti so zbrane umetnine cremonskih likovnih umetnikov, ki so prispevali svoja dela k tej prisrčni manifestaciji živahne umetnostne delavnosti v Cremoni. Vseh razstavljenih umetnin je 130. Poleg cremonskih umetnikov sodelujejo na razstavi še F. Arata, D. Fri-saa, O. Bogliardi, P. A. Basorini, G. Gu-indani, V. Nodari Pesenti, M. Montini. M. Pedrali, M. Lomini. D. De Bernardi, A. Righetti, T. Bortolotti in A. Dal Prato. Razstavljena dela so na primerni umetniški višini. — Združenje rum unski h prijateljev. Da se kulturne in prijateljske vezi, ki spajajo Italijo in Rumunijo, čim bolj poglobijo in čim bolj razširiio, je bilo ustanovljeno v Rimu Združenje prrjateljev Rumunije, ki bo sledilo istim smotrom kakor Združenje prijateljev Italije s sedežem v Bukarešti. Predsedstvo Združenja prijateljev Rumunije je prevzel senator prof. Emil Bodrero. ■— Svetel vzgled odličnega smučarja polkovnika P. S-gnorinija. v Seebeninu na ruskem bojišču je žrtvoval svoje življenje polkovnik Pavel Signorini, poveljnik šestega alpinskega polka divizije Tridentina. Pokojnik je bil rojen 14. maja 1896 v Ca-salu Monferrato. Prve svetovne vojne se je udeležil kot alpinski podporočnik in pozneje poročnik ter kapitan. Leta 1934 je prevzel poveljstvo bataljona »L'Aqu:la«. L. 1939 je postal podpolkovnik, leta 1941 pa polkovnik. Zaslovel je kot izvrsten športnik, predvsem odličen smučar in planinec. Udeležil se je bojev na grškem bojišču. Po pričetku vojnih sovražnosti je odrinil s svojim polkom na rusko bojišče, kjer je sedaj junaško umrl v hrabri borbi proti sovražniku. — Novoimenovani podžupan v Triestu. Fašist Hektor Coppola, ki je bil nad eno leto prefektovni komisar triestinske občine, je imenovan za podžupana. Za časa njegovega komisarstva so bile uresničene številne za razvoj Trsta koristne pobude. — Lepa gesta. Ob drugi obletnici smrti centurija Antona Giarmolea. ki je padel 14. aprila v bitki pri Himani, je hotel pokojnikov oče počastiti njegov spomin z znatno vsoto, ki jo je namenil potrebnim družinam onih bojevnikov, ki so se žrtvovali v omenjeni bitki. Drugo znatno vsoto pa je določil Girmoleojev oče za kolegij v Cividalu, kjer se vzgajajo sinovi v vojni padlih legionarjev. — Nove glasbene publikacUe. Odlični italijanski glasbenik Robert Lupi je pripravil za tisk pri založbi Puccinelli v Rimu »12 študij za klavir«. Razen tega bo objavila ista založba »Koncert v a-duru« za violončelo ter Boccherinijevo še neizdano skladbo »Simfonija v d-molu«. Obe skladbi je priredil Lupi. Razen tega je dokončal R, Lupi neko razpravo, v kateri utemeljuje novo teorijo o uporabi harmonije. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Milan Cankar, 8-letni sin krojača iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levo nogo. — Ivan Pucelj, 12-letni sin posestnika iz Rudnika, si je pri padcu s kolesa zlomil desnico. — Štefanija Ceh, 58-1 etna upokojena učiteljica iz Ljubljane, si je pri padcu s stola zlomila levico. — Nevenka Rihtar, 4-letna hči zidarja iz Ljubljane, se je pri padcu ranila na glavi. — Janez Poznjak, 82-letni zasebnik iz D. M. v Polju, si je pri padcu zlomil desno nogo. IZ LJUBLJANE Predavanje o reji malih živali V nedeljo dne 18. t. m bo ob H10. uri ▼ prostorih »Malega gospodarja« na Gallusovem nabrežju 33. važno strokovno predavanje za rejce koz. Predaval bo g. Zupančič. Po preda« vanju bo razgovor rejcev o uspehih m neuspehih kozjereje. Naslednjega dne, v ponedeljek 19. aprila, pa bo ob H19. uri v istih prostorih predavanje o reji prašičev, ki ga bo vodil g. inž. Ivan Oblak. Obe predavanji bosta za rejce prav zdo Izdelan od C. C. C. ob priliki 25 letnice Skofovanja sv. Očeta Predstave ob 14., 15.50, 17.40 ln 19.30 V nedeljo pa še ob 10.30 KINO UNION Telefon 23-31 Odličen film lz življenja kmečkega dekleta Povratek zapeljane V glavnih vlogah: Glno Cervi ln Adrtana Benettl Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 url; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 15.30, 17.30 ln 19.30 url KINO MOSTE Najmodernejša plesna glasba v ljubki komediji Pajoča ljubezen Ljubezen, sovraštvo in borba med morskimi pirati Hči zelenega gusarja Nedelja: cb %2., *45, %& uri; delavnik: ob 1-:6. uri Za predstave ob 12 8. uri prosimo, cenjene goste, da si nabavijo vstopnice v predprodaji! Predprodaja za vse predstav v nedeljo od 10.30 uri dalje V nedejo zvečer ob VzS. uri Pojoča ljubezen va2ni in vsakdo bo imel tudi priliko, da lahko povpraša in dob: nasvetov za svojo rejo. Začetniki kakor naprednejši rejci potrebujejo strokovnega pcuka, da bodo lahko pri reji malih živali čimbolj uspešni. Tudi pcrutninarsKi krožek pri »Malem gospodarju« bc v kratkem pr.rcd.l strokovno predavanje o negi perutnine. —Ij Toplota narašča. Končno se je ogrelo kakor smo si že nekaj časa želeli. Burje smo se naveličali in jutranji mraz se nam je zdel vedno baij neprijeten. Včeraj je bil najlepši pomladni dan, kakršnih pri nas navadno ni mnogo. Ves dan je bilo nebo jasno in sonce je prijetno greio, popoldne je pa v zavetjih celo pripekalo, saj je pa tudi najvišja temperatura dosegla 24.4°. Tako toplih dni ni pri nas mnogo vselej niti maja. Zdaj jutra niso več tako zelo hladna in menda se nam ne bo treba več bati slane. V pretekli noći je bilo tudi jasno, vendar je bila davi minimalna temperatura sorazmerno visoka; znašala je 4.6° ter je bila za dobro stopinjo višja kakor včeraj zjutraj. Zopet se obeta krasno vreme, čeprav je zračni tlak malo popustil. —lj Na koncertu ljubljanskega kvarteta. ki bo v ponedeljek, dne 19. t. m., se bo prvič javno izvajala Fuga v a-molu, ki jo je napsal skladatelj Petrič, ki je naši javnosti sicer še malo znan, njegova dela pa kažejo veliko glasbeno nadarjenost. Skladatelj Petrič je bil vojaški kapelnik, sedaj pa je gojenec naše Glasbene akademije. Fuga je kratka, močna skladba za godalni orkester. Na tem koncertu bomo še slišal: znamenito delo italijanskega komponista O. Respighija, ki je eden najpomembnejših, pa tudi naj plodovi tej ših italjanskih skladateljev. Respighi je bil rojen v Bologni, kjer je dovršil kot violinist svoje glasbene študije, kompozicijo je študiral v Petrogradu pri slavnem Rimskem Korsakovem in v Berlinu pri Maksu Bruchu. Posvetil se je dirigentstvu in pedagoškemu poklicu. Od leta 1913. je deloval kot profesor na akademiji Sv. Cecilije v Rimu in bil od leta 1923. njen ravnatelj. Umrl je pred par leti in zapustil bogato glasbeno dedščino, katero zelo pogostokrat srečavamo na sporedih velikih koncertov. Quartetto dorico, ki ga bo izvajal Ljubljanski kvartet v ponedeljek, je kvartet v enem stavku, originalen in izredno krepak. Člani kvarteta, ki uživajo zaslužen sloves v naši koncertni javnosti so: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Sušteršič in Cenda Sedlbauer. Na koncert opozarjamo in vabimo. Začetek koncerta bo točno ob pol 8. uri v veliki filharmo-nični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Dva najodliinejša slovenska koncertna pevca, altistka Franja Golobova in basist Julij Betetto, bodeta sodelovala pri prvi izvedbi Tomčeve kantate za soli, zbor in orkester: Križev pot. Oba solista imata prekrasen glasovni materijal in izredno glasbeno kulturo, ki ju stavlja v prvo vrsto koncertnih pevcev, Dredvsem tudi oratorijskih in z njima se iahko ponašamo tudi v tujini. Poleg obeh solistov bo nastopil celotni pevski zbor Glasbene Matice (nad 90 članov) in popolni simfonični orkester. Orgelski part bo igral na harmoniju, ker orgel žal nimamo v koncertni dvorani, g. Ciril Cvetko. Ves ta umetniški aparat, kateremu je poverjena prva izvedba enega največjih domačih glasbenih umetnin, bo vodil ravnatelj Mirko Polič, ki ima velike zasluge, da smo v poslednjih letih v LjvMjani slišali toliko in najrazličnejših del domače in tudi svetovne literature te vrste. Koncert bo na veliki četrtek zvečer ob 7. uri v veliki unionski dvorani V Knjigarni Glasbene Matice se dobi besedilo Križevega pota in na razpolago so še sedeži vseh vrst in cen, Na koncert opozarjamo in vabimo. —lj Nakaznice n» dolenjski semenski krompir. Mestni gospodarski urad vabi vse one, ki so naročili dolenjski semenski krompir 17., 18. in 20. marca, naj pridejo po nakaznice v Beethovnovo ulico št. 7, II. nadstropje, soba št. 35, po naslednjem razporedu: Naročniki z začetnimi črkami A. K, M in Z naj pridejo v ponedeljek 19. L m dopoldne od 9. do 12. ure; stranke z začetnicami B, J. O in Z v ponedeljek popoldne od 15.30 do 18. ure; naročniki z začetnicami C. I, S, V in U V torek dopoldne od 9. do 12.; z začetnicami C, G, N in T v torek popoldne od 15.30 do 18. ure; z začetnicami D, E, H, L in S y sredo dopoldne od 9. do 12. in naročniki z začetnicami F. R in P v sredo popoldne od 15.30 do 13. ure. Stranke naj se vsekakor ravnajo po tem redu, saj pozneje nikdo ne bo dobil nakaznice, ker bo urad računal, da stranka ne reflektira na naročeni krompir, če o pravem času ne pride po nakaznico. Vsakdo naj prinese s seboj posestni list ali najemno pogodbo ter legitimacijo. Brez teh dokazil nikdo ne bo mogel dobiti nakaznice. Zaradi hitrejšega poslovanja se morajo stranke same tudi v poslopju ravnati po tem razporedu. Kdor je dobil nakaznico, lahko takoj dobi nakazano množino krompirju pri eni izmed sledečih tvrdk: Kmetijska družba na Novem trgu it 3, A. Sarabon na Zalogi cesti 1., Gregorc L na Bleivveisovi cesti 15., Jelačin I. na Aškerčevi cesti 6 in N--kelsbacher v Pražakovi ulici 4. —lj Na no vem ot ruskem Igr 6ču v Tivoliju sedaj mestna vitnarija zik'julujj obsežna vrtnarska dela. Potoček m brodišče bosta docela uiejena in osnažena, vis veliki krog bo pn posejan s travo. Vsa zaključna dela Vodo najbrž končana V enem mesecu. EK> tedaj pa prosimo sprehajalce naj hodijo samo po poti, a posebna prošnja velja mamicam in spremljevalkam otrok, naj zaenkrat svojim ljubljenčkom še ne dovolijo brocLti po potoku in hroii-Sču ter jim ne puste hoditi po bregovih ribnika, ki so jih piavkar zasadili z Zivu mejo in vrtnicami. —lj Nove katastrske mape za kata-stralno občino Zgornjo ftrsko. Pri vabilu naj so pose<5tiiiki zemljišč ogledajo nove mape, je »Jutro* pristavilo opozorilo nekega zemljiškega lastnika, da večini posestnikom ni mogoče iz mape ugotoviti, če so posestne meje in mejniki pr.»v11no zarisani ali ne, zato so pa zanje odločilne le one meje, ki so jih gospodarji v mravi sporazumno ugotovili in zamejičili ter pri tej priliki nove izmere pokazali geometrom. Avtor te pripombe pa najbrž ni lz vrst zemljiških gospodarjev, saj ne ve, da posestniki pri vpogledu v neve mape podpišejo samo, da soglašajo z mejam'', kakršne so v naravi nesporno in pravilno za-mejičene. ne prevzamejo pa nobenih oovez da so te meje tudi pravilno izmerjene in površine parcel pravilno izračunane. Za pravilno izmero parcel in za pravilni račun površine so strogi tehnični predpisi ter so napake skoraj izključene. Ce so torej gospodarji svoje meje pravilno zamejičili z mejniki, kakor je to občina zahtevala, in sedaj stoje «aamo ti mejniki v naravi, so seveda tudi samo ti mejniki v mani narisani. Odpcclinec katastra, ki je pri razgrnjenih načrtih neprestano navzoč, vsakemu posestniku tolmači potek njegove meje. E>osedaj ce še ni zgodilo, da kak gospodar pri ogledu map ne bi iz načrtov jasno razbral poteka meje svojih parcel in ne bi vedel za vsak mejnik ali v naravi res stoji ali ne, kar se lahko pri razgrnitvi prepriča vuak geepodar. Po 15. aprilu zaključeni lazgmitvi posestniki ne bodo mogli več zahtevati brezplačnega popravila načrtov, če se ne bi strinjali z mejami, kakršne co v naravi označene z mejniki, ter bodo te meje veljale za pravilne. č"e bi re pa s pznejšimi merjenji dokazalo, da pocestne meje niso bile pravilno merjena di zarisane ter površina parcel napačno izračunana po krivdi geo-metrov, bodo te napake vedno brezplačno popravljene po p"sebn:h predpisih za vzdrževanje in dopolnjevanje katastrskih načrtov. —lj Najnovjli akvareli prof. I. Rosa, ki so razstavljeni v izložbah Kosovega salona v preho:lu nebotičnika, vzbujajo živo pozornost tudi med pasanti. Uspele slike poživljajoče učinkujejo na gledalca ln bi bile primeren okras vsakemu stanovanju, kakor tudi trgovskemu prostoru. Opremljene so z lepimi in okusno izbranimi okvirji. —lj Sedma javna produkcija gojencev fto-lo Glasbene ".Vfafce. Opozarjamo na nocojšnjo sedmo javno produkcijo gojencev Glasbene Matice, ki bo ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Produkcija ima naslov »Koncert v družini« in tako je sestavljen tudi nien spored, ki nam prinaša troje družinskih koncertov, katere izvajajo izključno le gojenci glasbene Sole. Podrobni spor3d je na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na točni začetek cb 18. url. —lj Pravoslavna cerkvena občina javlja, da bo v soboto, dne 17. aprila t. 1. Vrbica ln večernje ob 18. uri. lj Dva otroška jopiča in dve čepici so bili najdeni na travniku v Rožni dolini. Lastnik jih dobi v Levčevi ulici 11. Radio Ljubljana NEDELJA. 18. APRILA 1943-XXI 800: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Marcella S'natra. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v FifCnzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. G. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. K. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljni* štva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasično glasbo vodi dirigent Manno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. Slovenska glasba: Sattner: Oljki, kantata za soliste, zbor in orkester. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Hribar Žita: Setve Delovanje Dopolavora 5. aprila: Kinematografa predstava na sedežu za Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in blagovnici Oboro/cmh si« razdelitve blaga oh plačilu štev. 1213. 6. aprila: Kinematografska predstava na se-ih/u /a Ohoro/ene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču in v blagovnici Oboroženih sil ra/de!'tve blaga vb plačilu štev. 9°2, 7. aprila: knematograf>ka predstava na sedežu za Oborožene sile. — Kinematografska predstasa v Kočevju za Ob*.rožene »le. — Vojaki so bili deležni v ckrtvali^vu in ▼ bla* or.vnici Oboroženih s:! razdelitve blaga ob plačilu štev. 936. 8. aprila: Kncmltografska predstava na sedežu Oborožene sile. — Vojaki so bili deležni v okrevališču m t blagovnici Ohoro* ženih sil razdclit\e blaga *b plačilu štev. 1090, 9. aprila: Družba »Napolj>k;h komikov« je pr redila predstavo na setkvu • kor.st Oboroženih mL — Kinematografska predstava na letališču. — Vojak: so bili deležni v okrevališču n v b'agovnici Oboroženih sil razdelitve blaga c b pbčlu štev. 1112. /9. aprila: KncmJtcgrafška predstava na dežu ia Oborožene sle. — Vojak! §o bili deležni v okrcval>ču :n v b'agnvn'ci Oboroženih si! razdelitve bljga ob plačilu šicv. 10/>4. 7/. aprila: Kncmatogratska predstava na BS> dežu za slovenske dopolavuriste. — Kinematografska predstava na scJ.lv u za Oborožene sile. — Vojaki so trli deležni v okrevah^u in r blagovnici Oboroženih si razdelitve blaga ob plačilu štev. IiKjg _ Kinematografska predstava v Ribnici za Oborožene sile. Za bodočnost se bodo dajale kinematografske predstave n3 sedežu :n pri razmeščenih Četah Družba »NapoljslH komiki« b(. dajala predstave na sedežu mi v pokrarnv Iluzionist »Saffcri« bo nastupal na tem sedežu. v spom!adncm vrtu, kmetijsko predavanje ▼ slovcnŠČ ni. 17.35: K< ncert k\intcta harmonik. l9J(h Poročila v slovenščini. 19.4Š: Politični komentar v rioarensčlnt 2i>.(M): Napoved časa. poročila v italij.m^ ni. Ji>2<>' 1 :!msko glasbo izvaja orkester pesmi, vodi d rigent Angclin;. 21.20: Orkester, vedi dirigent Ki//a. 21.40: Simfonični koncert, vodi dirigent Gedda. 22.45: Poročila v slovenj :i . PONEDELJEK, 19. Ar RILA 194S XXI- 7.H0: Pesmi in nape-vi. 8.00: Napoved časa, — Poročila v ikilij rnščini. 12.00: )7kv šce. 12.30: PoročiU v slove:^ 12.45: Lvihka glasba. 13.0<»: Nap mml časa. — Poročila v italijanščini. 13*10: Por*-* il ^ Vrhovnega Poveljstva Ol>oroZemh Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična plosba. 13.25: Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralm 14.40: naainji jlaatisr ls.oo: i »oročila v aio-cert Radijskega orkestra vodi dirigent T>. M. Sijanec. — Oloisba za podaJni orkester, 14.00: Pisana grlasba. 15.00: Poročita v slovenščini. 17.00: Napoved časa. —- Poročila v italijanščini. 17.15: Duet harmonik Golob-Adamič. 17.35: Hm harfo igro Irena Gemes. 19.00: ?Govorimo italijansko«. — Poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v s'ovenSčini. 19 45: Politični komentar v slovenščini. 20 00: Nnpovod časa. — Poročila v italijanščini. 20.40: Koncert Ljublj-rtskegra Komornega dua i K. TroM — klavir, J. Slaja — violina). 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.35: Trio Emosvv 22.00: B "cherinijeva glasba -- irvajajo: violinista ViltoMo Emanuole in WaClar l»-nardi, Renzo Sa batini — viola, čcJista Mas-simo Amfithcatrof in Giuseppe Martorana ter pianist Oiorprio Kav-rretto. 22.45; Poskočila v italijanščini. « Dva »crva vlaka na pragi Ljubljana—M etlika Od ponedeljka 19. aprila dalje ho vozil na progi Ljubljana—Metlika potniški vlak št. 9217. k: bo odhajal iz Ljubljane ob 12.53. prihajal v Ncvo mesto ob 15.20, odhajal dalje ob 15.25, v Metliko pa bo prihajal ob 16.47. Od torka 20 aprilu dalje bo na progi Metlika—Ljubljana vozil potniški vlak st. 9218, ki bo odhajal iz Metlike ob 12.44, prihajal ▼ Novo mesto ob 12.03. odhaja] iz Novega me^ sta ob 14.13 ter prihajal v Ljubljano ob 16.38. Dnevni obrok kruha za delavce in mladino Prehranjevalni znvod Visokega komisa-riata za ljubljansko pokrajino sporoča; »Počenfti s 1. majem t. 1. bo vzpostavljen za mladino ol 9 do 38 let ter za dala vce dnevni obrok kruha, kakor je bil v veljavi do 15. novembra 1942. FILOZOFIJA NEUSPEHA — Vi ste padli pri izpitu? — vpraša profesor kandidata. — Kako je pa to mogoče? — Prav lahko, ker je vpraševati lažje kakor odgovarjati. MALI OGLASI KLOBUČARNA »PAJK« vam strokovno osnaž: preo b lika in prebarva vaš klobuk, da izgled-kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobu kov. — Se priporoča Rudolf Pajk, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 Miklošičeva cesta 12 (nasproti hotela Union). OSAMLJENA DAMA sprejme na stanovanje za stalno kakorkoli Fltuiranega starejšega gospoda. Naslov v oglasnem oddelku : Slov. Naroda«. 2AGAKJA-|ratcrlsta. strojnika - kurjača ter brusača žag sprejme: Šuštar, parna žaga, Ljubljana. INSERIRAJ .Slo« Naroda* BANCO di ROMA BUNCA 01 DMTntESSE NAZlONALf - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO 01 FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE roi«uŽNiaDv' LUBIANA ' Marijin trg S. telet 4316-4317 1UII1 U 0POA230NI Dl SAMCA • VSI AANČK1 POSLI I Stran »SLOVENSKI NAROLV, »oboa* 27. aprila i*«-xxi. Star. 87 V Ljubljani je bilo prepovedano zvonjenje, - rrr ko so L 1836 ljudje umirali za kolero, da bi se meščani preveč s* Obolelo je okrog 700 Ijncfi Ljubljana. 17. aprila V prejšnjem stoletju .so se ljudje bali m3i>iićesa. 5es&a se nam dandanes ni treba več. Najbolj 550 bali seveda nalezljivih bolezni, menda, skoraj bolj kakor lak.te vojne in elementarnih neareč. človek se pač na'bolj boji za življenje in se mu trpljenje samo na sebi ne zdi tako hudo; zato so se ljudje v starih čas h manj bali lakot*? pove dnji. po tresov in drugih bcžj'h srb kakor epidemij nalezljivih bolezni. 3d uima-mi so bili sicer tud' brez moči. a niso jim grozile tako neposredno s smrtjo k :kor nalezljive bolezni ki za nje niso poznah učin-kavitega zdravila in ne zaščitnega sred- Kolera leta 1831 L. 1831 se jo kelera zelo razširila ▼ avstrijskih dežel-1.h. predvsem na severovzhodu, v Galiciji in na Ogrskem. Kranjski je bilo tedaj prizanešono. Vendar so se pripravljali tudi na Kranjskem, da bi zajezili nevarno epidemijo, kolikor je pač bilo mo-irr>ee v tedanjih razmerah. Da so bil; zdravstveni ukrepi zelo neučinkoviti v tistih ča sih. smo povedali v prejšnjih člankih o zdravstvenih razmerah v prejšnjem stoletju. Predvsem niso dobro poznali bistva bolezni, zato pa tudi ne primernih načinov zdravljen-'a in zaščite pred boleznijo Razen tega so bile splošne zdravstvene razmere zelo pomanjkljive in jih ni bilo mgoče Izboljšat i čez noč. Sicer pa tudi niso čutili tako živo potreoe po izbo'j.^aniu zdravstvenih razmer, dokler ni^o dc bi-o sp-znali vzroka n^lozliiv;h bolezni Na epidemije nevarnih bolezni niso bili nikjer dobro pripravljeni, ker jim je priman i kovalo zdravstvenega osebja, bolni.-nic :n zdravilnih pripomočkov. Poročali srno da so med kolero 1. 1831 zasebniki predvsem ?ami skrbeli za zasune bolnišnice; darovali so za n;e ne le denar, temveč tudi živež, posteljnino in sploh vse. kar je bilo potrebno. Oblasti so prirejale nabiralno akeiie za vzdrževanje bolnišnic. Pcsehno občutn i \p bilo nomari- kanje zdravnikov, zlasti dobrih. Mnoge zdravniške podle so pred dobrimi ?to leti opravljali Ao ranocolnik. ki so jih splošno imenovali ^padarje^. Ranocehuld so bili obrtniki — o čemer bomo še pisali ob drugi priliki — in so bili hkrati brivci. Z rano-eeln^tvi-m so se pečali prav tako obrtno kakor z izor>*anjem zob. britjem in s puščanjem krvi. Večk"at niso bili šolani niti dovolj za obrtno delo, tako da niso mogli mnogo pomagati zdravnikom, ko ie bila potreba. Prav tako je zelo primanjkovalo zdravniških strežnikov, zlasti primemo usposobljenih. Da so se ljudje te službe otepali je razumljivo, saj se je p»č vsak bal nalezljive bolezni, ko nis- poznali učinkovitih razkužil. Lahko rečemo, da bolniških strežnikov na deželi sploh ni bilo, saj jih je še zelo primanjkovalo v mesrt/h. Razumljivo je* da so tudi v Ljubljani čutili potreb'« po bolniških strežnikih, zlasti 1. 1821. ko je kolera tako vznemirjala prebivalstvo. V Ljubljani so izvežbali na posebnih predavanjih nekaj bolniških strežnikov. Predavaj je dr- Naproth po dvakrat na teden v starem licejskem pcslopju na Vodnikovem trsu. Po enkrat na teden so bila predavanja ?lovenska, Obiskovalci tečaja so prejeli po končanem tečaju strežniška spričevala. Tako so se popravili, kolikor so se pač mogli, tudi pri nas- da bi se zoperstavili nevarni b*-4eOTrL Toda tistega lefca jim je prizanesla. Navodila ljubljanskemu zdravstvenemu iu iz številnih greznic je ckuževala mestni zrak. Raze tega so tedaj tudi me»*rji klali na domovih in odplako so 5*0 raztekale do oVoriscUi osebji L. 1831 so v Ljubljani tudi izdali zdravstvenomu osebju posebna navodi 1», če bi se razširila epidemija v mestu. Toda mesto je bilo obvarovano in pismena navodila so romala v arhiv. Na nje so se spomn-li let^ 1S36. ko se je kolera začela širiti še bolj nngto. Dotlej oblasti zdravstvenih navodil *ploh se niso potrdila a 1. 1836 se je izkazalo, da bo treba nekaj ukreniti. Mestna, magistratna zdravstvena naved la so predpis: vala podrobno zdravstvone posle dveh mestnih fizikov. Ljubljana je imela tedaj riva mestna zdravrrka ki sta oba imela naslov mestnega fizika Imela Btfe razmo;: \ delokrog Ljubljana je bila tedaj pi'bližn , petkrat manjša kakor zdaj; štela je okroiT •J0.000 prebivalcev. Na enega mestnega zdravnika je torej odpadlo okrog 10.000 prebivalcev. Fizik se je nicral zanimati za vse zdravstvene zadeve v mestu, zato ni imel lahke naloge. Skrbeti je moral kakor dandanes, za pospeševanje zdravstva v splošnem, za izboljševanje zdravstven h naprav da bi bili preprečeni r^zni zdravja prebivalstva škodljivi vplivi ter predvsem, da bi vladala povsod snaga. Ta služba je pa bila v tedanj-h razmerah težja že zaradi tega. ker mesto še ni imelo dobre pitne vode ne primerne kanalizacije in nesnaga Leta 1836 velika umrljivost v Ljubljani L. 1836 so kolero zanesli na Kranjsko avstr skl vojaki, ki so se vračali z jugi. Ttedaj 90 domnevali, da je vreme mnogo 1 . kroglo, da se je bolezen tako zelo raz-Sriia in zahtevala toHlco žrtev. Ilirski gu-bernij je 2. iulija tistega leta izd^l letak: v njem je bdo obrazloženo, kako zelo vplivajo neugodni vremenski vpHvi na zdravstvo. Maj je bil tistega leta hladen in deževen, v drugi polovici je pa nenadno pri-tisn'la huda vročina, k»r se pri nas večkrat zgodi. Bilo je soparno in zrak je bil prepojen z vlago ker je bil po tedanji sodbi eden gflavnih vzrokov, da se je začela poleti širiti kolera. Najprej se je kelera razpasla v Ljubljani Zbolel je celo eden mestnih zdravnikov dr. Soklič. tako da je moral dr- Vesel, drugi mestni zdravnik, prevzeti oba ljubljanska zdravstvena okoliša. Dela bi pa imel preveč že sicer, ker so za kolero obolevali številni motani Umrljivost je bila zelo veKka in na dan je umrlo povprečno d0 " ljudi za kolero. Obolevalo je čedalje več ljudi Prebivalstvo je bilo zelo prestrašeno Zvonov: lnibijanskih cerkva so se neprestano oglašali. Včasih je zvonilo ves dan in ljudje so bil j zaraoM teg^a Se bol vznemirjeni. Širile 30 se čudne govorico kajti stnh ima vel ke oči in dolsr jezik Nihče ni vedel, kaj je res in kaj ne, 9ai 90 oblasti skrivale številke o umrljivosti" r>^ bi «»e ljudie preveč ne vznemirjali so oblasti tudi prepovedalo zvonenjr za rajne. D? je bil ta ukrep umesten, sprevidimo že iz tega, da je na Starem trgu v isti hifii v eni noči um.v» devet Trudi Kolera je začela moriti ▼ LJubljani v prvi polovici junija m za njo ao obolevali do konca avgusta. Točne Številke niso na-ne, ker ao se jih v uradnem listu iaogibnfi. Vsekakor je p* kolera povzročila ▼ Ljubljani upravičeno mnogo strahu in vrgla na bolniško posteljo števime meščane, a precej jih je tudi umrlo. Umrljivost je fcUet velika. Iz poročila ▼ uradnem ttstu ki io izšel 16. julija l. 1836, je razvidno, da ie kolera zahtev*la »ogromno število artevV. Tedaj se jim je zdelo, da se je epidemija že polegla. Obolenj je bik> Čedalje manj- pe tudi smrtnih primerov ni bilo več toliko. Posledice so bile hude, zlasti so se pokazale v družinah, ki so izgubile svoje družin^k1' rednike. — Koliko ljudi je prav za prav umrlo, je težko reči, ker uradni list ni točno objavljal primerov umrljivosti za kole ro. Večkrat je bila navedena kot vzrok smrti drska, pač z namenom, da bi se prebivalstvo preveč ne vznemirjalo. Poročila o epidemiji so bila pomirljiva, kolikor jo pač bilo mogoče. ^Laibacher Zeitung« kot uradni list tudi ni objavljala podatkov o umrljivosti na deželi. Koliko ljudi je umr-Id in zbolelo za kolero v Ljubl-ani lahko le ocenjujemo. Raziskovalci zdravstvenih razmer pri nas v prejšnjem stoletju sc ugotovili, da je 1. 1836 zbolelo za kolero okro^ 600 do 700 mestnih prebivalcev, a umrlo jih je okrog 300. Umrljivost je bila tore: zel? velika, a obolelo je tudi mnogo prebivalcev, če upoštevamo, da je imela Ljubljana 20 000 prebivalstva. To je b/la ena najhujših nalezljivih epidemij v Ljubliani ter ena zadnaijh večjih Sicer so se še od časa do časa pojavljale epidemije nalezljivih bolezni, a poslej je bil bej proti boleznim lahko uspešnejši, ker niso več poznali težav in pomanjkljivosti kakor pred dobrimi sto leti. Godbeni diktator Amerike je ameriške javnosti Ta Jamesa Cezarja V Ameriki se zadnje čase mnogo govor., in piše o Jamesu Cezarju Petrillu. Skoraj ne mine dan, da ne bi pisalo o njem več listov ali revij. Celo v kongresu in senatu se je o njem že opetovano debatiralo. Zanj se zanima iavnor^fe vmes Petrillo sam. da je za- služil se nekaj tisočakov. To je torej Jrirnes Cezar Petrillo. godbeni dik+ntor Zed in jenih držav, predmet za-n'manja ameriške javnosti. Pod njegovim vpIi\-om so vsi ameriški bari ter druga za-ba\:še i. Tako ie tudi razumljivo, da 90 njesovi oVihodki temu primerno mastni Javna cl-brcrtelnast ▼ Bolgariji Vrhovni svet za javno dobrodelnost v Sofiji it,- na svoji prvi letošnji seji objavil in sprejel proračun za tekoče leto. Proračun znaša okrog 152 milijonov levov. 29 milijonov je namenjenih za samostojne dečje domove in sirotišnice. 66 milijonov za dopolnilne otrožke ustanove, kakor so brezplačni obedi, dnevna otroška zavetišča itd. 3.5 milijonov za ljudske kuhinje, 4.5 milijonov za dnevna otroška zavetišča v priključenih pokrajinah. V novem proračunu so rud' zneski za klimatiČno otroško zavetišče v Berkovici in za dekliško v'zgaja-lišce v Rusi. V nekem krapi srednje Italije: Načelnik glavnega stana Milice med Črnimi srnjramC ki so ie vrnile z ruskega bojiSf-a Madžarska prati verižen ju z avtomobili Na Madžarskem bo v kratkem s posebnim zakonom urejena trgovina z rabljenimi avtomobili Povpraševanje no avtomobilih posebno po tovornih je na Madžarskem vedno večje. To je napotilo mnoge trgovce, da so začeli ver i žiti z avtomobili. Uvoz avtomobilov na Madžarsko je zaradi vojne zelo omejen. Veriznikj prodajajo že rabljene tovorne avtomobile po zelo visokih cenah, v mnogih primerih zahtevajo dvakrat toliko, kakor je velial nov avto Zato je vlada sklenila prepovedati vse verižni-ške kupčije z avtomobili. Praktično pomeni to, da v bodoče rabljenih tovornih avtomobilov nihče ne bo smel dve leti prodajati. Letos bo pa Madžarska uvozila 500 tovornih avtomobilov, ki bodo oproščeni carine. Kenef — i?3va industrijska rastlina Kenef je industrijska rastlina, ki so nje. na vlakna podobna juti. Ta raiUina mp» va v Ircinu, Indiji ter v zapadni in južrt. Afriki. Lani so jo ;r.asadili tudi v Bolg-ri: pri Pasaržiku in Karnobatu. Letos bodo novo industrijsko rastlino razširili. V Pa~ sardžiku je zrasia 3.25 m visoko in na enem dekaru so pridelali 1164 kg suhih stebel ali okrog 150 kg čistih vlaken. T:i rn<4! n.i r» samo zelo odporna proti suši. temveč 10 v njenih cvetovih tudi mnoso medu. Za bolgarsko gospodarstvo pomen: to veliko pridobitev, ker lnhko kenef v polni meri nadomesti juto. Iz vlaken te Industr tki l line izdelane vreče so celo boljše od platnenih, ker so proti vlagi odpor Križanka št* bo V smrt za zlato Zlato Inkov se zdaj ne le spati marsikateremu isfcalcu. Vlada republike Peru je iskalce zlata celo podpirala. Zdaj pa poročajo iz Buenos Airesa, da je bilo vse to delo zamsn. Na enem krerju v Andih v višini 5.000 m, na severu republike Peru so na^h posebno bogata ležišča zlata. Tam so zgradili taborišča za 3.000 detevcev in pripravili vsa sredstva moderne tehnike. Toda že rez nekaj tednov je v ta-boiisču umrlo 45 delavcev. Izkazalo sc je, da delavci nc morejo prenašati podnebja tako visoko v gorah. Vsi so podlegli oslabelosti srca. Kljub temu se je pa delo nada4jevaio v upanju, 6a se bodo delavci sčasoma privadili podnebju. Toda slej ko prej je večini delavcev že čez nekaj dni ud« ril a kri iz nosu in ušes. posle iica tega je pa bila oslabelost srca. Najodpomejši so vzdržali ti i mesece, potem so pa sledili svojim tovarišem v smrt. Končno jo bili vlada prisiljena opustiti iskanje zlata. Besede pomenijo Vodoravno: 1. mesto v severni Franciji. 5. moško ime (množ.), 13. zgodi te k, 16. računska osnova, 18. del noge, 19. prometna naprava, 21. grška črka, 23. večji i:bor telovadcev združen z javTumi nastopi, 25. pritok Labe, 26. iridij, 28. aparat za gledanje na daljavo. 31. zanos, pogon, 33. del dn?va, 35. reka v Bosni. 36. kratek, včasih ne tvori niti cele besede. 39. država v Afriki. 42. osnova, temelj (narobe). 43. turški gospodar. 44. poljski delavec; slovenski mesečnik, 45. napoved smeri, 47. zaliv v južni Angliji ob otoku Wight, 49. osebni zaimek, 50. nelahek, težaven, združen z zaprekami, 52. zglajen, površinsko urejen, 55. začetek kače. 56. letopis. 58. praktični indijski fiiozoi, 59. neotesani, surov:, 61. grška črka, 63. reka na Finskem. 66- svetopisemska oseba, 67. glavno mesto ene baltskih držav, 68. glej 66. vodoravno, 69. moško ime. 70. enota mehanične sile. enota dela. Navpično: 1. neobdelan svet, 2. veznik, 3. gaj. gozd, 4. državni proračun (tujka), 6. veznik, 7 samovoljen, slabo vzgojen. 8. planinske ptice. 9. ozka pota, 10. pol apna. 11 vi (italj.). 12. mesto v Porenju, 13. shramba za avtomobile, 14. medmet, 15. zavestno izgovorjena neresnica, 17. prebivalci velike celine, 20. predmet treh di- menzij, nasprotje duha, 22. pripadnik sar*-matskega plemena. 24. utežna enota, 27. živeti v suinosti. 29. arabski poglavar. 3d. žensko ime (ljubkovalno), 32. temveč, 34. skale, 37. lepi, krasni, 38. kitajsko mestom 40. židovsko žensko ime. 41. letalo, 46. ovitek, zagrinjalo, zavoj, 48. žensko ime, 50 pritok reke Aller iz Braunschweiga, 51. mesto v južni Siriji. 53. nemško m«^k<> ime, 54. neumne, bedaste. 57. Liški bog, 60. drevo; rudnik v Srbu:. 62. srebro, 64. italijanski spoinlk, 65. rimska številka 9$). + REŠIT K V KRIŽANKE «iT .1» Vodoravno : 1. krotitelj, 9 roso-tfcfc 10. ia, 11. apel, 12. kost, 13. vabilo. :& ta, 16. Aoi. 17. vi. 18. ar. 20. An -na, ZS Don. 25. zidar. 38, od:r. 28. ne, 29. kr^ec, 31. Nab, 33. [da, '34. eu, 36. si 37. rede! ja, 39. anatom, tO. ka. 41. tvalA, ura, 45. ara, 47. robec, -*9. val, 50. Oimc 51. mana, 52. Izol, 54. vo, 56. Jan 5*. da, 58. Astaloš, 6?. jao, 62. Emona. Navpično.- 1. Kravja dofcn*.. 2. 3. oseba, 4. teli«;-, 5. Id, 6. tako, 8. jat*, 14. Linz, 17. vo . 1'». rododeniron Zlem. 22. Arabija. 24. Nevada, 27. ra. Ceiovec. 32. ae, 35. ujma, 38. et.t. 40. karan, 42. Laval, 43, Urugvaj, 44. Abel, -i*. Alabama. 48. Bclja, 51, moojm 53, zaJ«, 55. osa, 59. to. 60 *o. GEORGE* OHNET: 57 PRODAJALEC O STRUPOV ROMAN Po nasvetu doktorja Augagnea je ustanovil na hribih med Mo-retom in Fontainebleau, v bivši opatiji Saint-Remy bolnico za jetične, ki je bila po organizaciji naravno« t vzorna. 2e nekaj mesecev je vodil to bolnico mladi doktor Jean Augagne. Nadaljeval je svoje težavne poskuse z lečenjem ne samo jetike. temveč tudi raka. V Saint-Remy je bil opremljen krasen laboratorij in mladi znanstvenik je porabljal ves svoj čas ne samo za nego bolnikov, temveč tudi za temeljito proučevanje novih metod zatiranja nalezljivih bolezni, metod, ki jih je bil odkril njegov genijalni učitelj. Kristijan in Genevieva sta pogosto prihajala v Saint-Remy, da bi se prepričala, ali je kaj potrebno. Samo ob takih prilikah sta se sestajala z mladim zdravnikom, ki je v svoji vnemi za delo in svoji osamljenosti trdovratno odklanjal njuno vabilo, naj ju po-seti v Gournevflleu. Oba sta ga imela rada, toda njuna želja, da bi ga navezala nase, je naletela na odločen odpor. Mladi zdravnik se je izgovarjal na svoje stanovske dolžnosti in poskuse, o katerih je trdil, da jih ne sme prekiniti, pa tudi na svoje navade, ki je govori! o njih, da so ga za vedno ločile od zunanjega svet t. Zaman je Kristijan ugovarjal, da si mora nav:dic vsemu privoščiti nekaj časa za jed in da bi torej lahko obedoval ali večerjal z njima v Goumevilleu ali pa sam v Saint-Remv. Zaman ga je opozarjal na to. da se je pred poroko sestajal z njim v Deau\Tlle na prijateljskih večerih pri svojem očetu, kjer mu je menda zelo ugajalo, ker ni nič kazalo na to, da bi se bil počutil tam slabo. Genevieva je pridno podpirala svojega moža v prizadevanju, da bi doktor Augagne vsaj včasih, recimo izjemoma enkrat prekinil svoje puščavništvo. Morala je pa priznati, da ga spravlja njeno prizadevanje nekam v zadrego, da pa ni prav nič uspešnejše od Kristijanovega, Ker torej nista mogla privabiti mladega zdravnika k sebi, sta sklenila sama včasih pose ti ti ga. In njun poset je prinesel njegovim bolnikom novo olajšanje ali pa novo podporo njegovemu delu. Toda Kristijan je večkrat izjavil, da se mu noče vsiljevati in pozneje nd več spremljal Gencvieve na obiskih pri njem; ostajal je raje pri inženjer ju v očetovih delavnicah. Po posetih v bolnici je prihajala mlada žena po svojega moža in skupaj sta se zvečer vračala skozi gozd v Gcurneville. Tako je jima teklo življenje nepričakovano srečno in mirno. Kristijan se je začel zanimati za kmetijstvo na očetovem posestvu, ki se ie po Vernierovem naročilu obdelovalo po najnovejših metodah. To je bilo zelo dia^o kmetovanje, zato pa zanimivo m obetalo je. da se bo sčasoma še z boljšalo ter donasalo lepe dobičke. Vemier-Mareuil je bil lotil novega problema industrijskega izkoriščanja alkohola. Njegova žga-njarna v Gournoviiku je že proizvajala pravo reko alkohola, ki ga je Vernier uporabljal za proizvodnjo svojih likerjev. Toda njegov ravnatelj je začel destilirati krompir v n?di, da bo mogel proizvajati alkohol mnogo ceneje m da bo ta alkohol dobro pogonsko sredstvo za motorje. Kristijan sam se je zelo zanimal za tc poskuse in tako je kazal svoji ženi najboljše znake moralnega ozdravljenja. Toda njegovo ženo je še vedno skrbelo, kako je v resnici z njegovim ozdravljenjem. Tega ni nikomur povedala in celo sama pred seboj je skrivala to bojazen. Toda v njenem duhu je bil zarodek nemira in ni se ga mogla odkrizati. čujmo. kako je nastal: Nekega dne, ko je obiskala bolnico v spremstvu doktorja Augagnea, ji je mladi zdravnik pokazal mladega moža krepke postave, ki je na bolnišničnem vrtu okopaval gredice. — Poglejte tega mladeniča, ki je prišel pred se-Ftirai meseci k nam povsem izčrpan, malone mrtev. Id glejte, madame. kako zdrav je zdaj. V vsej tu-kaišnji okolici nimamo pridnejšega in bol jšepa dela — Torej je izlečen? — Izlečen — vsaj začasno. — Kako to — zakaj ta omejitev? — To je neobhodno potrebna omejitev. Jamčim zanj, dokler bo tu pri nas. Stroga in jasna pravila naše bolnice ga varujejo xrsake vrtoglavosti in povratka v pregrešno življenje. Ćim bi pa odšel od nas, bi lahko zopet zabredel v grehe . .. — Torej je izlečen samo za čas, ko bo pod vašo zaščito ? — Žali bog. Moji bolniki sami imajo svojo usodo v rokah. Če je njihova moralna moč dovolj velika, da kljubuje vsem izkušnjavam, so za vedno rešeni. Kdo bi pa mogel upati, da bodo imeli sami nad seboj toliko moči? In tako se tudi ta naš marljivi delavec, ki smo ga videli, kako vneto dela na vrtu, nekega dne vrne v življenje; srečal bo žensko in vsa blagodejnost našega lečenja bo za vedno pokopana . . Obsojen je bodisi na treznost ali p* na smrt. .. Morah bi ga vse življenje pustiti tu. Ker je pa to bolnica in ne zavetišče izlečenih, bo moral svoje mesto odstopiti drugim, ki jim preti večja nevarnost. Genevieva m odgovorila, bila je kakor skrušena po udarcu, ki ji ga je bil zadal mladi zdravnik & svojimi besedami o verjetnem povratku bolezni tudS v primerih, ko je ozdravjenje navidez najpopolnejše. Seveda, zdravnik ni govoril o tistih nesrečnežih, ki so se udali brezmejnemu pijančevanju. Govoril je samo o primerih tuberkuloze, povzročenih po brezglavem spolnem življenju. Ali se pa ni dalo iz tega osami i enega primera sklepati o takih primerih ▼ splošnem in ali se vsa ozdravljenja niso d»la primerjati s osamljenim primerom tega nesrečneža? ttoeMe Joatp Zupančič — & Narodno tiskano irma Mnm ~ la dal tfetju LjBboaaar VolMe — Val v IJahlfrl