Novo mesto, 20. avgusta 1914 Stev. 33 Leto V, Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnine 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Dolenjcih Tednik okrajev Črnomelj mesto OD TEDNA DO TEDNA Odkar je na čelu francoske Vlade Mendes-France, vzbuja Pariz s svojimi političnimi odločitvami vsesplošno zanimanje. Pogumni in realni francoski politik Je dosegel že pomembne uspehe: zlasti po njegovi zaslugi so prenehale sovražnosti v Indokini, pogumno se je lotil ureditve tuniškega vprašanja in zastavil je vse sile, da bi rešil zmajano gospodarstvo države. Trenutno pa je v središču ene izmed najbolj kočljivih nalog, ki jo kot predstavnik Francije hkrati z zastopniki še drugih petih držav načenja v Bruslju. To je problem evropske obrambne skupnosti. V zahodnoevropskih državah Si že nekaj let prizadevajo post« v ti čvrste temelje obrambni organizaciji, ki naj bi združila in razvila skupno vojsko, krepila skupne gospodarske sile in usmerjala razvoj teh držav. V teh prizadevanjih pa se pojavljajo različne tendence z manj in bolj podobnimi načrti. V glavnem kresajo svoja načela zagovorniki združitve evropskih držav v eno samo pravno enoto—z zagovorniki združitve političnih stremljenj, pri čemer pa naj bi države ostale samostojne. Ideja evropske združitve je našla že različne oblike sodelovanja. Ena izmed teh oblik naj bi bila evropska obrambna skupnost, za katero so se s posebno pogodbo odločile maja 1952 Ho-landska, Belgija, Luksemburg, Francija, Zahodna Nemčija in Italija. Po pogodbi nai bi se omenjene države odpovedale svojim nacionalnim pristojnostim glede narodne obrambe in oborožitve ter to podredile skupni nadnacionalni oblasti. Toda pogodbo, preden bi dobila končno veljavo, bi morali ratificirati parlamenti v vseh šestih državah. V štirih Je šlo bolj ali manj gladko, zaustavilo pa se je v Italiji in Franc in. V Rimu je zdaj po dolgih debatah ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti v glavnem že zagotovljena, ker si je parlament za jesensko zasedanje — vsaj kakor trenutno kaže, kajti presenečenja so še vedno možna — že dobil dovojj glasov. Vse drugače pa Je s Francijo, kjer so približno enako močni pristaši in nasprotniki evropske skupnosti, zato pa tudi v zadnjih treh letih ni prišlo v številnih razpravah ne do take ne do drugačne odločitve. Pri vsakem združevanju — |n tudi pri evropski obrambni skupnosti — gre za zbližan je manjših držav, ki bi v neki obliki prišle pod nadobtast večjih. Pri tem pa odpira največji problem Nemčija, brez katere je obramba Evrope nemogoča. Francija Je v zadnjem zgodovinskem obdobju že dvakrat podlegla nemškemu nasilju In zato Je razumljiv odpor, ki ga v debatah o evropski skupnosti kaže precejšen del francoske javnosti. Mendes-France mora ugrizniti v to kislo Jabolko. Zato se je javno postavil na stališče, da ni ne odločen pristaš niti nasprotnik evropske skupnosti, rad pa bi — kakor poudarja — našel praktični izhod iz sedanjega položaja. Zato se je odločil, čeprav ga Je to stalo odstop treh ministrov, nasprotnikov EOS, za nekatere spremembe, ki jih je predlagal ostalim članicam evropske skupnosti in zagotovil, da W pod temi pogoji Francija sprejela EOS. Med francoskimi predlogi o spremembi pogodbe o EOS so naleteli na odpor predvsem tisti, ki zahtevajo, naj bi države določile le del svoje vojske v skupno evropsko vojsko, po-gciba o EOS pa naj bi veljala pravic brez dolžnosti O raznih primerih neupravičenega izkoriščanja sredstev socialnega zavarovanja smo že večkrat pisali. Revizija okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu je odkrila celo vrsto takih primerov ter ugotovila tudi to, da med kršilci zakonitih predpisov o socialnem zavarovanju niso samo privatniki, pač pa tudi nekatera državna podjetja. Vse take primere in druge probleme Zavoda za socialno zavarovanje na območju okraja Novo mesto, so obravnavali na V. redni skupščini Število zavarovancev v državnem in zadružnem sektorju raste, v zasebnem pa pada. V letošnjem prvem polletju je bilo v okraju zavarovani li 8>0 oseb več kot lani v istem času. O o/.iroin na večji razmah gradbene dejavnosti v drugi polovici leta se bo število zavarovancev še dvignilo. Malo je zavarovancev iz delovnega razmerja s privatnimi kmeti, kar kaže, da je na kmetih še vedno veliko oseb v delovnem razmerju brez socialnih pravic. Dokaj čudno je tudi, da je število zavarovancev pri zasebnih obrtnikih padlo od januarja do junija za 17 oseb, ko je vendar sedaj glavna delovna sezona. Bržkone tudi to ni brez spekulativnih trikov na račun delovnega človeka in družbe. GOLJUFIJE OBČINSKIH PODJETIJ Poleg že znanega primera neupravičenega izkoriščanja sredstev socialnega zavarovanja v škocjanskem čevljarskem podjetju, je revizija odkrila podobne primere še v podjetju Remont na Mirni, v čevljarskem podjetju Kru-pon v Žužemberku in nekaterih drugih občinskih podjetjih. V Remontu na Mirni so za prve tri mesece k-ro.š- j njega leta kar lepo sestavili namišljene plačilne liste dn jih nesli potrdit na okrajni Zavod, da so lahko dvignili otroške dodatke. V resnici pa te tri mesece delavci niso delali. V Kruponu že od decembra dalje niso prejeli plač po Narodni banki, pač pa so jih izplačevali kar iz izkupička, samo da so se izognili plačilu prispevka za socialno zavarovanje. Zavod bo seveda terjal povrnitev neupravičeno prejetih dodatkov. Revizija je že dosedaj odkrila tudi sedemnajst primerov neupravičenega prejemanja pokojnin. Ti neupra-vičenci so prejemali mesečno skupno 108.000 din pokojnine. Še vedno se dogaja nepravilnost tudi pri izdajanju bolniških listov in izplačevanju otroških dodatkov. Tako je Tehnična sekcija za ceste v Novem mestu izdala bolniški list delavcu J. G. 4 mesece po prenehanju delovnega razmerja. Na osnovi tega bolniškega lista se je zdravil v bolnici na račun Zavoda in ga tako oškodoval za 44.4-60 din. Ta znesek bo moralo podjetje zavodu vrniti. Velike težave so z vračanjem neupravičeno prejetih otroških dodatkov. Ker je vprašanje upravičenosti do otroškega dodatka še vedno zelo zamotano in večkrat krivično za najbolj upravičene, je skupščina osvojila predlog, naj se davčna osnova iz leta 1951 odpravi kot merilo za upravičenost otroškega dodatka m se upošteva sedanje premoženjsko stanje. OSKRBNI DAN V BOLNIŠNICI JE VEDNO DRAŽJI Navzlic večjemu številu zavarovancev v letošnjem prvem polletju, je bilo 600 zdravniških pregledov manj kot lani v istem času. Povprečna cena pregleda je bila lani 111,70 din, v letošnjem prvem polletju pa 132,70 din Zdravljenj v bolnišnicah in na klinikah je bilo v tem času za 149 dni več kot lani v prvem polletju. Povprečna cena oskrbnega dne je bila lani 726 din, letos pa 791.50 din. Cena oskrbnega dne je s 1. julijem zvišana (poročilo na 2. str.). Število izdanih receptov se je v letošnjem prvem polletju zvišalo za 11%, cena za posamezni recept pa je dražja za en dinar in pol. Skupno število upravičencev do otroških dodatkov se je dvignilo od lani od 2.506 na 2.398, število otrok pa od 4.702 na 4.714. Velika ugodnost za varovance je redno 14 dnevno ordiniranje specialista za očesne bolezni v Novem mestu. S tem se je število izdanih naočnikov povečalo nasproti istemu času lani za 7096 Ugodno je tudi to, da naočnike izdeluje optik v Novem mestu. Sklep skupščine je bil, da bo Zavod še naprej posvečal vso pažnjo zaščiti delovnih ljudi in njihovemu zdravju, da bo hkrati preganjal vse primere neupravičenega izkoriščanja sredstev socialnega zavarovanja. Pogled na del tabora novomeških tabornikov, ki so preživeli letošnje poletje ob Kolpi onstran Vinice. — Več o tabornikih berite v podlistku na 2. in 3. strani današnje številke Lep spomenik 54 žrtvam KOB v Podhosti Od samega začetka 1941 so prebivalci vasi pod Rogom, Podhoste, Meniške vasi, Obrha, Podturna in drugih naselij sodelovali v narodno - osvobodilnem gibanju. Poleg materialnih so prebivalci teh malih vasi dali tudi veliko človeških žrtev na oltar svobode. 54 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz teh vasi, med njimi 16 mož in fantov, ki so jih fašisti polovili ob začetku roške ofenzive v Meniški vasi in jih 15. avgusta 1942 zverinsko pobili v Svojo pot je d umen in velik... V nedeljo 15. avgusta so odkrili v Blatu pri Grosupljem spominsko ploščo Louisu Adamiču, slavnemu ameriškemu pisatelju slovenske krvi. Slovesnost je bila vključena v Izseljeniški teden in se je je udeležilo precej rojakov iz ZDA, Holandije in Francije. Pri jutranjem vlaku so jih siprejeli Grosupeljčani v narodnih nošah na konjih in pod pisanimi »marelami«. Prišlo je tudi precej okoličanov in drugih gostov, med njimi tudi zastopnik hrvatske Izseljenske matice, zastopniki raznih u&ta-nov in časopisov. Sprevod je nato krenil proti Blatu, rojstni vasi velikega pisatelja. Ob cesti so bili postavljeni slavoloki, okrašeni s cvetjem, zelenjem in napisi, ki so izražali veselje domačinov, da so jih obiskali rojaki iz tujine. Ob 10. uri dopoldne s« je začela skromna prireditev. Roja- ke in vse navzoče je pozdravil zastopnik Izseljenske matice Grosuplje fn nofrabil fa govor- niški oder knjižeča.k a Tonet? Seliškarja, ki je v govoru pri- Kli G§i ta 20 osli i* to. lil je M Baza 20 na Rogu, kjer je bil j Samo približno podoben pri ed vojno sedež političnega in mer bi težko še našli kje i me vojaškega vodstva narodno osvobodilne borbe Slovenije, je prav gotovo izrednega zgodovinskega pomena. Sredi številnih okupatorjevih postojank, pod zavetjem stoletnih dreves in skrbne partizanske konspiracije in Iznajdljivosti, je tu nastala pravcata naselbina le-lesenih stavb, v njih pa so naši najvišji politični in vojaški voditelji snovali načrte za izgon okupatorja in za osvoboditev. G0P za poplavljence Člani delav. kolektiva Gradbenega in obnovitvenega pod-teja »GOP« so s« v Juniju odpovedali enodnevnemu zaslužku v korist poplavljencem na Štajerskem. Tako je podružnica »GOP« Novo mesto poslala 26.627 dinarjev sindikatu delavcev gradbenoindustrljskega in stavbnega podjetja v Ljubljani za pomoč poplavljencem. Tudi s Kočevske bodo Sli no Ostrožno Tudi na Kočevskem se prebivalstvo pripravlja na udeležbo velikega partizanskega 6lavja na U 20 let in ne, kot Je zdaj do- Ostrožnem pri Celju. Tja bodo ločeno, 50 let To pomeni, da Francija zahteva v raznih točkah revizijo pogodbe, i čemer pa s* v ostalih državah ne strinjajo. Sedanja bruseljska konferenca (o njenem poteku še ne moremo poročati) naj bi zgladila nastala nesoglasja in zagotovila enotnost Evrope. 21 vahna diplomatska zadnjih dni pred konferenco V j Bruslju dokazuje, da Je evrop- j ska obrambna skupnost doselila kritično točko, hkrati z njo pa tudi predsednik francoske vlade Mendes-France. Na katero stran se bo nagnila tehtnica, bomo videli P™v kmalu. Zahodne sile pa so prav gotovo zainteresirane, da bi šli v prvi vrsti številni borci junaške Štirinajste divizije, v kateri je bilo mnogo mož in fantov iz Kočevske. Številni borci Iz Kočevske so se borili v slavnih brigadah: Tomšičevi, šercerjevi in v drugih odredih, ki so vodili borbe na Štajerskem. Na Ostrožno pa ne bodo šli samo bivši borci, temveč tudi aktivnost 1 mnogi drugI prebivalci Kočevske, da bodo v množični manifestaciji izpričali svojo vdanost stvari, za katero so se borili. O. K. svetu. To, da okupatorju navzlic poizkusom ni uspelo odkriti te postojanke, ji daje še večjo zgodovinsko vrednost- Po vojni so bile barake obnovljene ln zaščitene pred razpadanjem. Mnogo ljudi pride sem, da si ogleda to pomembno zgodovinsko posebnost našega boja. Še veliko več jih bi prišlo, če bi točno vedeli, kaj pomeni za našo osvoboditev ta sedež političnega ln vojaškega vodstva NOB in če bi bila Baza 20 res to, kar bi morala biti: ena najbolj privlačnih izletniških točk na Dolenjskem. To Baza 20 tudi lahko postane, potrebno ji je samo dati to, kar Imajo druge podobne, prav gotovo manj pomembne postojanke. Pot do Baze 20 in do partizanske bolnišnice v bližnjem Jelendolu je dobro zaznamovana in obe postojanki sta lahko dostopni. Toda če nisi slučajno kje ujel človeka, ki je kdaj živel ali delal na Bazi 20, boš sicer lahko videl skupino barak, lepo urejenih in čistih, lahko se boš odpočil v senci visokih jelk in občudoval partizansko gradbeno iznajdljivost, ampak to je tudi vse. Nikjer nobenega napisa, kdo je tu delal, od kdaj in kako. Nikjer nobene razglednice, po katerih zlasti tujci tako sprašujejo, saj ima vsak rad kakšen spomin. Baza 20 zasluži, da bi bil nekdo stalno na razpolago za pojasnila obiskovalcem. Ta bi moral imeti tudi razglednice in žig, podobno kot imajo pri znani partizanski bolnišnici Fran j a na Notranjskem. Dajmo Bazi 20 čimprej še vse tisto, kar jI manjka, da bo po stala res najbolj privlačna zgo dovinska točka Dolenjske. Ko bo tako urejena, bo samo po sebi zadostna propaganda za množični obisk tujcev in domačinov. trem«1 za čas od 21. do 2». VIII. Zadnje dni tega tedna nestalno vreme « pogostim deževjem, uspešno j Prihodnji teden večinoma Jasno, •pravile pod streho problem ev-1 toplo poletno vreme. Deževalo jpptk« obramtoe. >b° le *• « 27» aviuita. Rezervni oficirji iz Ribnice so bili no Travni gori Clanl društva rezervnih oficirjev Iz Ribnice so šli v nedeljo 8. avgusta na celodnevni izlet v gozdove Travne gore. Izletniki so prijetno združili s koristnim. Na poti po pobočjih in globa-čah vedno zelene Travne gore so obiskali tudi kraje, znane iz težkih dni osvobodilne vojne. 2eleti je, da bi odbor društva UROJ Ribnica še večkrat organiziral podobne izlete. kazal Adamiča kot človeka 'n pisatelja. Poudaril je, da je bil Louis Adamič dosleden borec za pravice ponižanega in razžaljenega človeka po vstin svetu. Bil je trdno prepričan, da so bogastvo Amerike nakopičile žuljave roke priseljencev irfvseh vetrov sveta. Vse to je izrazil v svojih delih in tako predstavi! svetu malega človek % ki je žrtev kapitalistične tirami*. Po govoru je tov. Seliškar odkril spominsko ploščo, na kateri je v slovenskem in angleškem jeziku zapisano: Iz tega doma je odšel v svet naš nepozabni Louis Adamič (1899—1951). Svojo pot je dopolnil pogumen in velik kot žrtev za pravice ljudstva. Slovenska izseljeniška matica avgusta 1954. Potem je spregovoril zastopnik ameriških Slovencev Frank Aleš, ki se je zahvalil za pozornost, ki jo izkazujejo doma velikemu pisatelju in vsem rojakom. Obljubil je, da bodo v Ameriki izvedli nabiralno akcijo za Adamičev spomenik, ki ga bodo postavali naslednje leto v Grosupljem. Sledila je recitacija Seliškarjeve pesmi »Grm rožmarina«, pevski zbor Glasbe ne matice pa je zapel šest pes mi. Nato so položili vence SZDL Slovenije, Republiški svet sindikatov, Občinski ljudski od bor Grosuplje, Svoboda Grosuplje, Gasilska zveza, rojaki iz Kalifornije, Slovenska izseljeniška matica, rojak Trlep z ženo in drugi. Za zaključek je godba na p: hala iz Ljubljane zaigrala dr žavno himno. D. Z. Vavti vasi — to je najdragocenejši doprinos teh vdsi in dokaz njihove neomajne vere v zmago pravice. Prav obletnico krute smrti 16 talcev iz Meniške vasi je izbrala organizacija ZB za lepo spominsko svečanost. V nedeljo 15. avgusta dopoldne o v Podhosti vsem žrtvam NOB teh vasi odkrili lep spomenik. — Spominske svečanosti pri odkritju so se udeležili svojci padlih, med njimi stara Gcrše-tova mama iz Podhoste, ki je od 6 zgubila v vojni kar 5 sinov. Navzoči so bili tudi predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij ter okoii 400 prebivalcev domačih vari. V zelo lepem številu *o se odkritja udeležili člani inva'Jdsk? organizacije iz Trebnjega, ki so se pripeljali v Podhosto s posebnim avtobusom. Tudi otroci, eno in dvo stranske partizanske sirote iz okraja Kranj, ki so v koloniji v DoUmjskih Toplicah, so skupno z vodstvom kolonije prisostvovali slavnosti. Spomenik je odkril domačin France Bradač, eden prvih organizatorjev narodno - osvobodilne borbe v tem okraju in nusiiec partizanske Spomenice iz leta 1941. O velikem doprinosu in žrtvah teh vasi za na-ško skupno stvar je govoril tov. Strniša iz Dol. Top'ic. Za njim sta govorila Še zvezni ljudski poslanec Avgust Jazbin-šek in predsednik OLO ter ljudski poslanec Viktor Zupančič. Pionirke iz Kranja so recitirate n-.>kaj Kajuhovii partizanskih pesmi. Moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega rn«*3ta ;e ubrano zapel več pes-nv, pri svečanosti pa je prav tako ves čas sodelova.a tudi g>dba J L A iz Novega mesta. Svoje, padlih in za>topn;kI množičr.ih organizacij so pred spomen:!? položili šte/lne vence io šopke rdečih rož v spomin "um tistim ki so dali z« v/r>budo največ, kar rn-jre dati .': i v,- k za svoj nav A. Slavna preteklost naj se ohrani v pisani Pri okrajnem odboru ZB Ko- j partizanske vojske in nastanka vaških in terenskih oficirjev — to je ljudske oblasti. CO ZB bo vso to pisano kroniko odposlal GO ZB Slovenije, ki bo na podlagi dokumentacij iz vse Slovenije izdal posebno »Spominsko knjigo«. Prav je, da ostane tako težka in slavna polpretekla doba našega naroda zapisana kot trajni dokument zanamcem, kako se je treba boriti in tudi umreti za svobodo.. čevje je posebna okrajna komisija, ki je odgovorna za zbiranje pisanih dokumentov ter vseh življenjepisov padlih borcev v NOB. Posebno pa je naloga komisije, da s pomočjo občinskih odborov ZB in sodelovanju vseh starih borcev popišejo najznačilnejše dogodke, ki so se dogodili v času osvobodilne vojne v raznih predelih Kočevske. Posebno bodo zanimivi opisi iz prvega obdobja Dodeljevanje stanovanj in plačevanje v stanovanjski skiad v Novem mestu V zvezi z novo Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ St. 29-344/54) obveščamo vse prebivalstvo Novega mesta, da glede dodeljevanja praznih stanovanj upošteva sledeča navodila: 1. Hišni sveti ln privatni lastniki smejo sklepati stanovanjske pogodbe samo na osnovi vselitve-nih odločb, ki jih Izdaja stanovanjska komisija Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. To pojasnilo izhaja Iz določbe 96. člena zgoraj citirane uredbe, po kateri bo še dalje v veljavi Novo zadružno podjetje v Ribnic V Ribnici Je začelo obratovati novo zadružno podjetje: »Les — Naši izdelki«. Podjetje, kot pove že ime, se bo ukvarjalo z lesom, zlasti z dokončnimi lesnimi izdelki hišne domače obrti. Končno smo na Kočevskem le dobili podjetje, ki bo služilo koristi malega človeka — proizvajalcu hišne do- pralni prašek za oranje finih tkanin nima tekmeca na tržišču I mače obrti in razvijajočim se obratom lesne predelovalne industrije pri zadrugah. Novo podjetje si je že postavilo delavski svet in upravni odbor. Ker so bili izvoljeni najboljši, upamo, da bo podjetje res uspešno delovalo. Ribnica je tradicionalno središče suho-robarjev; v tesni povezavi z zadrugami, oziroma tamkajšnjimi odseki za domačo obrt in v sklopu lesne predelovalne industrije na Kočevskem, ima novo zadružno podjetje vse pogoje za razvoj. S pomočjo okrajne zadružne zveze si podjetje urejuje veliko poslopje, bivši silos, v Velikih Laščah, kjer bo nekakšno osred- nje skladišče za lesne finalne izdelke. Manjša skladišča bo imelo podjetje še v drugih krajih. Izdelke bodo izvažali tudi v inozemstvo. Znano je, da se, svetovni trg, zlasti Amerika, Anglija itd. zelo zanima za lesne finalne izdelke. Dolžnost podjetja je, da zajame vso proizvodnjo lesnih finalnih izdelkov na Kočevskem,, ji pomaga in jo usmerja, da bodo izdelki čim lepši in po okusu kupca. Verjamemo, da bo podjetju, če bo šlo po začrtani poti, pomagala tudi ljudska oblVit. Res bodo skraja še razne težave, toda mladi kolektiv jih bo pogumno premagal. O. K. dosedanji predpisi o razdeljevanju stanovanj. z. Po novi uredbi se bo od 1. avgusta 1954 dalje plačevala tudi nova najemnina za vsa stanovanja ne glede na to, čigava Je stavba, v kateri se nahajajo stanovanja. Pri tem opozarjamo vse lastnike privatnih zgradb, ki niso vključene v družbeno upravljanje, da najemnino od strank pobirajo, po predpisani stanovanjski tarifi, ki jo predpiše Uprava stanovanjske skupnosti Novo mesto. Najemnino, katero dobi lastnik privatne zgradbe, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, obdrži sam, uporabiti pa jo mora za popravilo svoje hiše in stanovanjskih prostorov najemnikov. Ta navodila veljajo tudi za vse hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost. Uprava stanovanjske skupnosti Novo mesto V nedeljo zonlriv odbojkarski spored V nedeljo se nam obeta na Loki v Novem mestu velika odbojkarska prireditev. Na sporedu bo pokalno prvenstvo Slovenije i udelelbo vseh najboljših slovenskih odbojkarskih moštev raien Branika iz Maribora, ki Je odšel na 20 dnevno gostovanje po Tui-čtjl. Poleg tega bo igrana rudi zaostala prvenstvena tekma slo-vensko-hrvaške odbojkarske lige it šestega kola spomladanskega dela tekmovanja med Seoskima ekipama AOK iz Ljubljane ln domačega Partizana. Pred začetkom tekmovanja bodo na slovesen način izročena svojemu namenu nova odbojkarska Igrišča na spodnjem delu Loke, kjer se bodo nato vsa tekmovanja odvijala na, turni ratei a&ftim V Poljanski dolini bodo imeli vodovod če v Poljanski dolini ob Kolpi en mesec ni dežja, se vodnjaki posuše. Zato je že stara želja prebivalcev, da bi bili stalno preskrbljeni z vodo. Na proslavi v Starem trgu smo z zanimanjem sledili govoru tovariša Zuglja, ki je povedal, da je za vodovod v Poljanski dolini določenih 20 milijonov dinarjev in da bodo z delom kmalu začeli. Prebivalci Poljanske doline ob Kolpi toplo pozdravljamo ta načrt in želimo, da bi se čimprej uresničil. J. S. Priznali so krivdo Albanska vlada je pismeno odgovorila jugoslovanskemu odpravniku poslov v Tirani na noto državnega sekretariata za zunanje zadeve zaradi uboja graničarja Momčila Malčiča. Albanska vlada priznava, da so ubili Malčiča albanski vojaki, obžaluje uboj in izjavlja, da bo krivec izročen sodišču. Albanska vlada je izrazila sožalje družini ubitega, pripravljena je, da ji izplača odškodnino in želi, da naša država nadaljuje delo pri obnavljanju obmejnih oznak. V soboto zvečer bo akademija v Novem mestu Ob zaključka Izseljenskega tedna bo v soboto 21. avgusta zvečer v dvorani doma Ljudske prosvete v Novem mestu akademija, združena s koncertom moškega pevskega zbora Dušan Jereb. Vstop proet, vabljeni vsi, zlasti rojaki, ki so doma na obisku in njihovi svojci ter sorodniki. Okrajni odbor SZDL ln pododbor SIM Novo me«t« 0 a0SEDHH3iM DELU IN RPZJ1031I KOMUN Zadnjic smo ponovili, kaj je o komunah govoril na III. kongresu Zveze komunistov Slovenije tovariš Miha Marinko. Spoznali smo, da je prav komuna tisto neposredno področje ustvarjalnih pobud vsakega posameznega državljana, na katerem socialistična ureditev v resnici sprošča človekovo osebnost. Vsakdo bo imel priliko in dolžnost, da sodeluje v urejevanju svoje občine, bodisi na tak ali drugačen način. Uresničevanje komunalnih skupnosti postaja v celot; eno osrednjih družbeno-političnih področij sedanjosti. V zadnjih letih je naša socialistična družba z velikimi napori in z vztrajnim delom zavzela s komunalnimi skupnostmi nove, vsestransko močne socialistične položaje. Na njih gradimo zdaj novo in razbijamo staro. Tovariš Miha Marinko je na III. kongresu ZKS opozoril na slabosti in napačna pojmovanja, ki so se in se še kažejo pri komunistih, pa tudi pri ostalih družbenih in .političnih delavcih, v dosedanjem delu in razvoju komun. Dejal je: »Te slabcsti so: 1. Nekateri tovariši mislijo, da so komune samo stvar bodočnosti. Menijo, da naše objektivne prilike ne dopuščajo konkretnih in jasnih obrisov komunalnih skupnosti Ln njihovega razvoja. Sodijo, da je treba še čakati in dočakati boljše oziroma »bogatejše« čase. Zato menijo, da je vsaka konkretna akcija nepotrebna ali obsojena na neuspeh, češ da še ni pogojev za komune. Zato se vse njihovo delo v zvezi s komunami izraža v več ail manj abstraktnih razpravljanjih, kakšne bodo, kje bodo njihove meje, koliko jih bo, kdaj bodo in podobno. Ti tovariši ne vidijo in ne čutijo žive stvarnosti, ali pa so v njo tako prakucistieno zakopani, da ne morejo gledati kompleksno in s perspektivo. Zato često hodita vsakodnevni prakti-cizem in splošne deklarativno propagandistične izjave o komunah kot o cilju bodočnosti z roko v roki, kot živ dokaz za nesposobnost, napraviti pravilne družbene analize, in za pomanjkljivo zavest subjektivnega faktorja in borca. Točno je, da polagamo šele prve temelje komunam. Pri tem pa komunisti, kot zavestni borci za nov družbeni red, za novo stavbo, ne bi smeli pozabljati, da dobre hiše ni mogoče zgraditi na slabih temeljih. In končno, subjektivne sile naše revolucije niso nikoli čakale, da bi objektivni pogpji sami od sebe popolnoma dozoreli, ampak so vedno, upoštevajoč konkretne pogoje, zasnovale akcijo, brž ko so bili zanjo dani prvi elementi objektivnih pogojev; vplivale so na rast in razvoj objektivnih okoliščin. Zato nima smisla pre-križanih rok ugibati, kdaj in kako bomo dočakali boljših časov, ko bi se »rodile« komune čez noč in jim bosta ob rojstvu botrovala med in mleko. Treba je spoznavati dejanske razmere in v takih razmerah, ki so če-stokrat, zlasti v materialnem pogledu, dokaj hude, zavihati rokave in se boriti za skupnost ljudi v bodočem sožitju brez razredne družbe. 2. Nekateri menijo, da je komuna zgolj upravno-operativno vodstvo tekočih praktičnih, bolje rečeno — prakticisticnih zadev. Zaradi takšnega praktici-stičnega pojmovanja vloge in pomena komune v socialistični družbi zanemarjajo ln zanikajo kakršnokoli družbeno in idejno-vzgojno vlogo komunalnih skupnosti. Prakticisti čestokrat gledajo vse skozi prizmo materal-nih sredstev, s katerimi razpolaga komuna, ali kot pravijo, ki so ji bila prepuščena. Takšna zaslepljenost vodi tudi v precej primitiven, enostranski in vul- garen zaključek: Če Lmamo več sredstev, potem se naša komunalna skupnost utrjuje, v nasprotnem primeru pa slabi. Razumljivo je, da je razpolaganje z določenim viškom dela eden osnovnih pogojev za komunalne skupnosti. Ce upoštevamo še druge elemente, ima ta moment določen pozitiven ali pa tudi negativen vpliv. Toda zanikati vse družbene faktorje in videti samo viške dela, — to je teza, ki ne vzdrži marksistične kritike. Za takimi trditvami, ki vulgarizirajo Marksove misli o kcmunah, se često skrivajo birokratske lokalistične teorije, ali. pa vsaj globoko nerazumevanje prave vsebine socialističnih odnosov, socialistične demokracije in skupnih interesov socialistične družbe, v katerih ima posebno važno vlogo volja, zavest in prizadevanje ljudi. Ne samo teoretično, ampak tudi praktično je možno, da se v kcmuni, ki razpolaga z manjšimi materialnimi sredstvi od druge, bolj ćuti neposredni vpliv proizvajalca in vsega prebivalstva na gospodarsko ln na ostalo življenje. Organi družbenega upravljanja so lahko aktivnejši, splošna zavest večja, sovražni vplivi manjši itd- kakor v drugi, kjer je maloštevilnemu vrhu uspelo pridobiti, ali mu zaradi splošnih pogojev (močnejša industrija) pripada več material- nih sredstev, ki jih potem razdeljuje precej birokratiČno. Skratka, bistvo aktivnega borca in graditelja temeljev komunalne skupnosti nI, da se vselej in vsepovsod prepira zato, da bi komunalni skupnosti, kot pravi, »čim manj vzeli«; bistveno zanj je prizadevanje, da bi delovni ljudje, z ljudskim odborom na čelu, neposredno, samostojno in demokratično obravnavali čim več vprašanj svojega dela, življenja, mišljenja, zavesti in blaginje. Bistvo aktivnega borca in graditelja komunalne skupnosti tudi ni, da gleda k sosedu, koliko je tam ostalo materialnih sredstev, ln da dlakocepsko pri- Imerja, računa ln razpravlja o I tem, kdo je zapostavljen in kdo privilegiran; bistveno zanj je, da budno spremlja vsa dogajanja v mestu aH okraju, da razmišlja in predlaga, kako utrditi socialistične pozicije, kako razbiti sovražne dejavnosti in oslabiti sovražni vpliv, kako spremeniti tuje, provincialno meščanske in druge slabe navade in običaje. Zaradi takšnega dela za povezovanje medsebojnih političnih, gospodarskih in drugih interesov bi bilo prav, če bi gledali čez plot k sosedom in razpravljali o medsebojnem sodelovanju in premagovanju težav, (Nadaljevanje) Za napredek kmetijstva Naš sedanji družbeni red daje možnosti, da se mladina lahko izobražuje v pogojih, kakršnih v zgodovini jugoslovanskih narodov nismo poznali. Razveseljivo je, da se mladina teh možnosti v polni meri poslužuje, ker se ljudstvo zaveda, da vodi pot k napredku le preko Izobrazbe. Napredek gospodarskih panog, posebno industrije, je po drugi svetovni vojni napravil ogromen skok. Le kmetijstvo ni napredovala v istem razmerju kakor druge gospodarske panoge. Ako pa hočemo, da bo napredek vse naše dejavnosti popoln in res uspešen, je nujno, da se tudi kmetijstvo razvija Zobno ambu anto imajo,zobozdravnika pa nt Prebivalci Loškega potoka že dolgo želijo, da bi jih vsaj vsak teden obiskal zobozdravnik. V ta namen je Sindikat delavcev že leta 1950 kupil potrebno opremo za zobno ambulanto, nekaj najpotrebnejšega orodja pa je dal svet za zdravstvo in socialno politiko OLO Kočevje. Toda vse do letos tega orodja in opreme ni nihče uporabljal. Zobozdravnik v Ribnici se je izgovarjal, da ne more priti, ker nima prevoznega sredstva. Ta izgovor ne drži, saj bi se lahko domenil s splošnim zdravnikom, ki pri- j haj a redno, in prišel z njim. j Tako smo Potočani navzlic | zobni ambulanti romali v Ribnico in druge večje kraje zaradi bolnih zob in pri tem zapravljali čas in denar, saj stane samo vožnja z avtobusom v Ribnico in nazaj 260 din. Glavni vzrok, da zobozdravnik iz Ribnice ni prihajal v Loški potok, je bil najbrž ta, ker ima v Ribnici več kot dovolj dela, saj je posameznike naročal za popravilo zob na dolgo dobo, tudi do enega leta za en zob ti Jan » koloniji Imn temm iz Novega mss!a V stavbi dijaškega doma na Zlatem polju je še vse tiho in mirno. Ce stopiš po hodniku, slišiš le spokojno dihanje otrok, ki brezskrbno spe. To so pionirji iz novomeškega okraja, hčerke in sinovi padlih borcev. Poskrbeli so zanje m jih poslali v Kranj na počitnice, da se bodo naužili svežega zraka, ogledali lepote Gorenjske in se še marsikaj naučili. Vsak dan jim prmese nova doživetja in presenečenja. Kaj neki jih čaka danes? Veselo bo: kopanje v bazenu in sprehod na Šmarjetno goro. Obeta se lep dan. V domu se prebuja življenje. Zaspane oči pogledujejo skozi okna, ušesa poslušajo: bo že zvonilo? Takrat pa cin, cin, cin, cin!!! Vrata se odpirajo, kuštrave glave se prikazujejo na oknih, oči pa že bistro gledajo. Dežurni kliče k telovadbi. Le urno, da zgine še zadnji zaspanček! Sedaj pa v umivalnice. Mrzla je voda, seveda. Marsikdo bi si rad omočil le nosek, kar pa je seveda premalo. Komaj so pozajtrkovali. Nestrpnost in želja po kopanju jih kar dvigujeta s stolov. No, nazadnje le pride ura, ko vzamejo kopalke in se zberejo v skupine. Se na olje ne smejo pozabiti, kajti opekline niso nič kaj prijetne. Pridemo na kopališče. Voda ima barvo Soče, rahlo valovi in vabi, vabi. Ali — mrzla je precej. Le malo jih je, ki kar korajžno skočijo vanjo in zaplavajo. Drugi pa počasi: najprej pod prho, nato pa do kolena, še malo, še malo in kmalu je ves pod vodo. Posebno jim ugaja velika skakalnica. Zanjo pa je treba še nekaj več znanja in tudi poguma. Malica je že zdavnaj zginila v želodčke, saj čaka že kosilo. Kuharice znajo poskrbeti, da se napolnijo trebuščki kot balončki. Po kosilu je seveda spanje. Nekateri ga niso navajeni, zato prosijo za kniige in berejo. Kar hitro je ura pol štirih, takrat se spet oglasi zvonec, ki naznani malico in odhod na Šmarjetno goro. Sonce radodarno deli svoje žarke, zato smo malo nemarni ali ko zastavimo korak proti mostu preko Save, se že razgibljemo. Cesta zavija po senčnati strani v đatpred sedi v v isca NEPOBOLJŠLJIVA I2PRI-JENKA Ana Kotar iz Zdinje vasi pri Novem mestu je bila na sodišču v Ljubljani že dvakrat kaznovana zaradi goljufij. To je pa ni iz pametovalo. Ko je prišla v Novo mesto, je zavila še v Brš-Ijin v gostilno Drenik, kjer se je predstavila za kontrolnega organa iz Zagreba, ki ima nalogo kontrolirati vino. Res je dobila dva deci vina brezlačno za »vzorec«. Ob tej priliki je tudi tri osebe v okolici Novega mesta »navmla« za manjše zneske, češ da rabi za plačilo plašča. Okrajno sodišče v Novem mestu ji je za njeno nepošteno podjetnost prisodilo tri in pol mesece zapora in povrnitev prigoljufanih ztte$k.QV. Po končanem zaporu v Novem mestu jo čaka še sodba v Zagrebu za podobno zadevo. OROŽJE STA UKRADLA Martin Zapore in Jože Brat-kovič, oba iz Mihovega pri Šentjerneju, sta v jeseni 1952 ukradla sosedu J. M. iz skednja brzostrelko, tri šaržerje in 90 nabojev ter lovsko puško. Tako oborožena sta šla na, lov, seveda brez lovnih pravic. Martin Zagore je že pred tem imel 3 mesece pogojne kazni, zato je sedaj prejel za oboje 6 mesecev in 15 dni zapora, plačilo stroškov postopka in 300 din povprečnine. Bratkoviča čaka njegov delež kazni, ko bo odslužil vojaški rok. V DRŽAVNEM GOZDU JE POSEKAL TRI SMREKE Jože Jankovič iz Osrečja pri Škocjanu je na sodišču odkritosrčno priznal, da je res posekal v gozdu splošnega ljudskega premoženja tri smreke, ki so dale skupno 4.72 kub. m hlodovine. Zatrjeval je, da je les nujno potreboval, doma pa nima nobenega lesa. Obsojen je bil na en mesec zapora, pogojno za dobo treh let, plačulo stroškov in 300 dinarjev povprečnine. KAMEN V GLAVO Anton Mesojedec, rojen v kočevskem okraju, sedaj zaposlen ! pri Pionirju, je lani novembra v j nočnih urah v Vavti vasi vrgel kamen v glavo Leopoldu Kmetu in ga laže poškodoval. Obsojen je bil na en mesec zapora, pogojno za dobo treh let, plačilo stroškov in 300 din povprečnine. DENARNICO JE SUNILA Ciganka Rafaela Branič j* v poslovalnici kmetijske zadruge W Šentjerneju izmaknila Mari>i Jordan denarnico z denarjem. Čeprav je Rafaela trdovratno zanikala, da bi ona pobrala ali vzela denarnico, so miličniki oboje na-Šli pri nji. Ker ima štiri nepreskrbljene otroke, je »potegnila« kaj milo kazen: 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. serpentinah proti vrhu. Sava se kot srebrn pas vije skozi mesto. Na levem in desnem bregu pa hiše, tovarne, vrtovi in spet tovarne. Opazujemo drvarje, ki rušijo smreke. Kar malo nervozni smo, ko tako hladnokrvno hodijo pod nagnjeno smreko. Najbolj nestrpni otroci bi bili radi že na vrhu, zato jo uberejo kar povprek po najhujši strmini in nas zgoraj pozdravijo z veselimi klici. Tudi nam se je kmalu odprl razgled po Sorskem polju. Vidimo tja do Škofje Loke, za Šmarno goro se sveti Ljubljana. Lepa je naša domovina, vredna je žrtev in borbe. Odpočijemo se, nato pa s pesmijo odhitimo navzdol. »Dobra volja je najbolja...« pojejo pionirji. Pogovarjamo se, kaj smo videli. Ugotovimo, da Je bilo lepo. Pisali bomo domov. To bodo mame vesele! Saj atkov tako ni, da bi se veselili z nami. Brez žrtev ne bi bilo svobode. Po večerji otroel še malo po-skačejo, saj za igre niso nikoli utrujeni. Pred spanjem se kot filmski trak razgrnejo slike današnjega dne, nato pa se zapro trudne oči in zasanjajo v tiho noč. Minil je dan. "Bil je le eden izmed mnogih, k.* nam je prinesel venček lepih doživetij, ki jih ne bomo pozabili, hvaležno se spominjamo vseh, ki so nam omogočili vesele počitnice, njih, ki počivajo v zemlji in tudi onih, ki neutrudno bdijo nad življenjem otrok padlih borcev. Marija Brudar Dopisujte v »Dolenjski list« Občinski ljudski odbor bi rad ustregel želji občanov in je zaprosil za pomoč svet za zdravstvo in socialno politiko v Kočevju. Prizadeval si je, da bi dobili zobozdravnika vsaj enkrat tedensko, toda naletel je na gluha ušesa tako v Kočevju kot pri zobozdravniku v Ribnici. Zato se je občinski ljudski odbor dogovoril z nekim zobozdravnikom v Ljubljani, ki je bil pripravljen, da pride vsako nedeljo v Loški potok. S tem je bilo vsem občanom zelo ustreženo. Toda na naše največje začudenje, to ni všeč zobozdravniku v Ribnici, pa tudi OLO Kočevje se ne strinja, da bi prihajal v Loški potok zobozdravnik iz Ljubljane. Potočani želimo, da nam svet za zdravstvo in socialno politiko OLO Kočevje pomaga v tej zadevi, ne pa da nasprotuje začasni rešitvi občinskega ljudskega odbora. Ali je to varčevanje, če morajo ljudje k zobozdravniku v Ljubljano, Lož, Cerknico in celo v Cabar. Želimo, da pride k nam vsaj enkrat tedensko zobozdravnik, pa naj bo od koder koli. AH Zveza pozna ta Matija Kočevar iz Malin pri Semiču št. 22 je padel kot partizanski borec spomladi leta 1945 pri Žužemberku. Zapustil je ženo Nežo in dve hčerki, od katerih je Marija danes stara 14, Francka pa 1,1 let. Neža Kočevar se je pred nedavnim v drugič poročila z Antonom Judničem iz Gradnika. Z njegovim prihodom v družino je nastal za obe partizanski siroti pravi pekel. Očim Anton Judnič jih zaničuje, pretepa, odreka jima hrano in nalaga pretežka dela. Tudi z ženo ne ravna veliko bolje, pretepa jo na najbolj sramoten način, celo vpričo otrok in drugih ljudi. Tako jo je 9. julija pretepal na njivi, in napreduje vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva, ker kmetijstvo je in bo vedno osnova za dvig življenjske ravni delovnega človeka in bo ustvarjalo pogoje za še boljši napredek vsega gospodarstva. Kako je pri nas? Posebno Dolenjska je v kmetijstvu najbolj zaostala. Tudi v sedanjih pogojih se dolenjsko kmetijstvo ni znatno dvignilo. Prvi in glavni vzrok za tako stanje je pomanjkljiva strokovna kmetijska izobrazba, kateri kmečko prebivalstvo ne posveča skoro nikake pažnje. Ce pa pomislimo, da se mora vsak učiti katere koli obrti vsaj tri leta, da postane pomočnik, in mora med tem redno obiskovati obrtno šolo ter na koncu opraviti pomočniški izpit, bi se moral vsak kmetijski gospodar vsaj toliko učiti, da bi bil kos svojim nalogam in da bi res dobro ter uspešno gospodaril na posetvu v svojo in skupno korist. Splošno pa prevladuje mnenje kmečkega prebivalstva, da za kmeta ni potrebna kaka posebna izobrazba. Zelo pogosto celo otroka odtegujejo osnovni šoli in ga izkoriščajo za delo na posestvu, misleč, da se otrok dovolj nauči doma in od sosedov, da bo lahko potem samostojno gospodaril. Kmečke družine, ki imajo več sinov, se zavedajo, da vsi sinovi ne bodo mogli ostati na posestvu, zato jih razen enega, pošljejo v gimnazijo ali jih dajo učiti obrti, le duševno in telesno^ manj razvite namenijo za svoje naslednike, češ: »Ta ni sposoben za učenje, bo pa doma«. Dokler ne bomo temeljito obračunali s tako miselnostjo, bo . borba za dvig kmetijstva skrajno težavna. Šele tista mladina, ki vstopi v kmetijsko šolo, začne spoznavati, koliko temeljitega znanja je potrebno za uspešno gospodarjenje. V življenju so absolventi kmetijskih šol dobri, napredni gospodarji, ki koristno vplivajo tudi na svojo okolico. v Črnomlju 9 ker je spregovorila besedo z nekim starejšim možakarjem. Dve ženski sta jo komaj iztrgali iz rok grobega moža. Našo javnost ne zanima toliko odnos med njim in ženo, saj ima možnost razveze zakona, če ji je življenje z možem nevzdržno, zanima pa nas vse odnos do otrok padlega borca. Kaj pravijo na to množične organizacije v Malinah in občinski odbor ZB v Semiču? Ali morda ne vedo za ta primer? Morda res ne vedo, ker se domačini v Malinah boje nasilnega Judniča. Zato bi bilo prav, da se okrajni odbor ZB v Črnomlju pozanima za ta primer in zaščiti otroke padlega borca. loSeislske Toplice - zdravilišče ali zabavale? 2e it Valvazorjevih časov slove Dolenjske Toplice kot zdravilišče in še cel6 kot ene najboljših toplic v Sloveniji, kamor so se od vsega početka zatekali iskat zdravja revmatični bolniki. Tako slove Toplice že stoletja kot zdravilišče. Vendar jih hočejo nekatere pijanske skupine tega slovesa gladko oropati- Danes je zdravilišče zelo lepo urejeno in je za bolnike kolikor toliko udobno poskrbljeno —■ razen prehrane, ki je vsekakor predraga. V Toplice kot zdravilišče se zateka vedno več bolnikov, kjer se zdravijo na svoj račun, ali pa jih tja pošlje Zavod za socialno zavarovanje. Poleg zdravilišča je še invalidski dom, kjer je vsako leto na oddihu veliko invalidov iz vseh krajev Slovenije, ki uporabljajo blagodati zdravilne topllške vode. S tega vidika so Toplice na vsak način zdravilišče. Ker pa so Toplice prav zaradi zdra- vilne vode zaslovele tudi kot letovišče, česar ni mogoče oporekati, saj je vsa okolica Toplic res čudovita, prihaja sem vedno več tujcev, zlasti s Hrvaške. Vendar ti tujci niso vedno obzirni do bolnikov. Le prevečkrat se zgodi, da se napijejo in pijani divjajo celo noč po Toplicah, kriče in razgrajajo in s tem motijo in bude iz spanja počitka potrebne bolnike. Nikakor ne nasprotujemo, da bi v Toplice ne prihajali prehodni gostje, tudi nismo proti, če njihovi avtomobili park-irajo pred stavbo zdravilišča in postajo Ljudske milice, smo pa odločno proti razgrajanju in kaljenju nočnega miru. Ali zanje ne veljajo odredbe občinskega ljudskega odbora o redu in miru? Čudimo se javnim organom, da tako razgrajanje tujcev puste, saj vendar lahko vidijo kaj se godi na topllškem »placu«, kjer je tudi postaja LM. Mislim, da bi se s pravim prijemom dalo urediti tudi to pereče topliško vprašanje. . -r- 0 b robu Kmetje radi tožijo, da nimajo denarja. Da pa to povsem ne drži, se je pokazalo pred nedavnim, ko so pričeli govoriti, da se bo moka podražila. V trgovinah z živili si videl razgrete kmečke obraze, ki so silili v prodajalce: »Se meni 50 kil«. In vreča za vrečo je romala v kmečke kašče. V ribniški dolini je nakupil precej moke kmet, ki ima še skoraj vso lansko pšenico v kašči. To pa ni osamljen primer. Trditve, da na kmetih ni denarja, so neumestne, ker se skoraj vsi kmetje zalagajo z moko za več mesecev naprej. Ce bi se pojavile govorice, da se bodo podražila vsa živila, tedaj bi se šele pokazala prava kupna moč našega kmeta, čeprav nima denarja za davke. Le majhen odstotek absolventov se izneveri svojemu poklicu, predvsem tisti, ki že ob vstopu v šolo niso imeli posebnega veselja do kmetijstva. Kmetijska šola Grm pri Novem mestu bo letos sprejela 50 učencev — 30 v letno šolo, ki traja 11 mesecev, 20 pa zimsko, ki traja dve zimi po S.5 mesecev. Obe šoli se začneta letos 15. septembra. Grmska kmetijska šola, ki je najstarejša v Sloveniji, saj bo čez dve leti praznovala 70-letnico obstoja, ima lepo tradicijo in je poznana daleč preko naših meja. Sola stoji sredi Dolenjske, toda če pogledamo v arhiv, od kod so bili vsi dosedanji gojenci, bomo z žalostjo ugotovili, da je bilo med njimi Dolenjcev najmanj. Zato ni čudno, da je kmetijstvo na Dolenjskem ta^o zaostalo. Tistim, ki se tako radi izgovarjajo, da ne morejo poslati sinov v kmetijsko šolo, ker je predrago, povemo, da je kapital, ki ga izdajo za šolanje sinov, najkoristnejše naložen in je tudi najbogatejša dota, ki jo more oče dati svojemu sinu. Kmetijske zadruge, posebno dolenjske, pozivamo, da store svojo dolžnost s tem, da propagirajo med mladino in med starši čimvečji vpis na kmetijske šole ln pomagajo revnejšim pri vzdrževalnini, saj bodo absolventi, ko se vrnejo, tudi važen činitelj kmetijskega zadružništva-na vasd in bodo storili vse za dvig dolenjskega kmetijstva. K. A. »♦■»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t♦♦ pralni prašek za pranje NYLONA SVILE VOLNE in TKANINE Zvišanje cen oskrbnega dne v novomeški bolnišnici Zaradi zvišanih osebnih ln materialnih izdatkov v vseh oddelkih novomeške bolnišnice, je upravni odbor na temelju polletne bilance predložil svetu za zdravstvo in socialno politiko OLO Novo mesto predlog za zvišanje cene oskrbnega dne. Svet za zdravstvo in socialno politiko je na svoji seji SO. julija po proučitvi vseh okolnosti, ki narekujejo dvig cene, predlog osvojil, potrditi pa ga mora še okrajni ljudski odbor. Nova cena oskrbnega dne, ki velja od 1. julija dalje, je povprečno za 60 din višja kot prej žnj a. Na tej seji je svet sprejel sklep, da se ordiniranje uradnega zdravnika v zdravstvenem domu poveča na polno celodnevno zaposlitev, to je 6 ur dnevno. To je bilo potrebno, ker je bolnikov vsak dan več in se bo zdravnik laže posvetil posamezniku. Za letošnjo jesen je bilo predvideno cepljenje prebivalstva proti jetiki z znanim cepivom BE-SE-ZE. Zdravniki se bodo še pogovorili, kdaj bo za to potrebno zdravstveno akcijo najbolj primeren-čas. Za upravnika Okrožnega higienskega zavoda je bil imenovan dr. Božo Oblak. M A I m B O II SJ Jože Zamljen pri Rodu gnrjunskih tabornihor Bodite kar odkriti in priznaj- žvcplenko ti prižge indijanski te da se vam čudno zdi, da pi- ogenj, pa piramidni in križni, Šem o tabornikih, to je o mladih pravzaprav vse ogrne, kolikor m ljudeh, kj nad vse ljubijo nara- na kakršen koli načm so Jih vo, ki ne kade in ne pijejo alko- ljudje v svop dolgi zgodovini holnih pijač, ki se dostojno ob- znali in hoteli prižigati. To je našajo in so sploh dobri in lepo tudi nekaj, drage mamice, kai, z vzgojni ljudje. Se bolj pa se vam eno samo zveplcnko. Vem, da bo Čudno zdelo, da sem jih boste dejale, tO so pa novi racio- oHiskal v njihovem taborišču tam nalizatorji. Eh pa to se ni nič. doli za prelepo Kolpo, ki ob- Povem vam, da so to ljudje, ki kroža na spodnjem koncu junaško znajo še malo vec, kot »samo Belo krajino. hruške peč«. Kaj bi vam našteval, kaj vse Sina imam in ta sin je z dušo i * LT—JJr. nP Ki rekel znajo, cole knjige bi napisali, m telesom tabornik, ne ni reitei » , . ' y. ■ j i t rn nr»]i>nn lisrnn*r toliko znajo in vedo nasi tabor- uvakrat, da je to prelepo lastnost .... '. * r • podedoval po meni. Kaj hočete, j«ki.m poleg tega so e • e„t« prost hoče biti, svoboden, po h dekleta m dobri ljudje kovbojsko hoče prekrižariti našo « W H »lavno, lepo domovino po gozdovih, li- Ko vam naštevam, kaksm so vadah, rekah in cestah, po pla- ti mladi fantje in dekleta, pa b) ninah in gorah in pri vsem tem skoraj pozabil povedati, da me je noče uporabljati modernih kaži- pripravil do tega, da sem še i na potov in prevo-znih sredstev, am- obisk, moj sin. pak išče svojih poti, sledov in »Veš kaj, očka, pusti ti za dva kaj vem kaj vse. Z busolo m dni oŠtarijo in me spremi v naše kompasom, z oslinjenim Drttom taborišče tam doli pri Vinici na in drevesno skorjo si najde »daljo Kolpi!« in nebeško stran«. Kaj, to ie pa Pogledal me je s sokoljimi ta- že neka jI Pa to še ni vse! Z eno borniškimi očrni in skušal ugo- toviti, kakšen bo efekt njegovih besed. »Hm, sine, ta pa ne bi bila slaba, ampak za nekaj kvartinč-kov bo pa le kakšna prilika«, sem mu dejal z gotovostjo očetovske izjemnosti. No, nisem še dobro izgovoril, ko se je vlila ploha beseiii o silni škodljivosti alkohola, podprta, z zgodovinskimi dokazi o predivnih Indijancih, ki so jih, uboge sirote, zastrupili z alkoholom in jih tako degenerirali. Nekako sva se pobotala, kot diplomati, pol na po1: on sladoled in kokto, jaz pa kvartinček. Tega nočem nikomur pripovedovati, kako strahovito je bil drag vsak kvartinček. No in zmenila sva se. V sredo pelje avtobus preko Gorjancev in ure'epe Bele krajine na Vnico. V dobri veri, da je sedaj vse opravljeno, sem se že predajal omamljivim vabilom belokranjskih vinogradnikov, ko pade prvo opozorilo: »Očka, v taborišču ne gre brez taborniškega noža!« No, prav sem si mislil, fant tako in tako potrebuje nožiček. Svinčnike in barvice bo s"pičil, peresa čistil, mamici bo napravil trske za pod-kuriti in še mnogo koristnih reči bo napravil z njim. Sla sva po Novem mestu in se že pogajala za pripraven noiiček, pa bi fant zine: »Nikar ;?a no, očka, ne pihni! Tak nož ni za tabornike. Take nože zna delati samo mojster Knaflič!« Pa sva jo mahnila v Kand.ijo§k mojstru Knarličn. Že na vratih se mi je nasmehnil, kakor da bi vedel, kako me je sine, kakor po domače pravimo, okoli prinesel. V Knafličevih rokah s? je zabliskal nož, sinove oči so za-ža rele: »Očka, ta je pravi, tak mora biti!« »Ampak, ljuba duša, saj za tak nož moraš imeti orožni list, saj to je rezilo kot ga je imel Vinem!« Skoraj bi rekel, da se je na obrazu pokazal /.asmeh-1 ji v, skoraj prezirljiv nasmeh: »Kaj pa ti veš. Jaz imam ?e drugi izpit. Evo!« Iz moje stare zavržene listnice je za^el vleči potrdilo o dovršenem drugem izpitu: »To je orožni list, Če pa slučajno kak miličnik ne bo vedel o tem nič, potem x-em pa h Gošniku in on mi ga bo dobil nazaj. Tako je!« Široko se mi je zasm'ial: »Da. ravno pravi je. Sedem prstov dolg in konica gleda čez.« Pripovedoval mi je že, da je potreben tak nož za pripravo aub-ljadi, za splašenega konja, ko mu je treba v hitrici prerezati vajeti, za rezanje vrvi, odseka-vanje debelih vej in kaj še vem za kakšna prepotrebna roJilna dejanja in vsakdodnevna taborniška opravila. Kupil sem, kaj pa sem hotel drugega, in šla sva. Celo »Srečno taborjenje« mojstr.i Knafliča sva preslišala, tako se mu je mudilo pripovedovati, da so zdaj potrebni še odpadki usnja in nožnica, taka kakršno imajo Indijanci, s »franžami«, in da se vse to dobi pri mojstru Moško-nu, ki že vse zna in mu ni treba dosti dopovedovati!. Med potjo mi je pripovedoval o lepotah šo-torovanja, o k olosal nositi dežurstva in stražarstva in prav tedaj, ko sva bila pred izložbo »Slove-nijašport« mi pravi: »Vidiš, takale svetilka je pa za stražarja kot da bi jo imel Že Old Satterhant. VeŠ, to mora biti taka, pri kateri se da uravnavati fokus«. »Da bi te morski konj oplazil z repom, fokus, ki se da urav navati, ste slišali! Anvpak, sine. tega pa Indijanci nima~jo.« »Kdo pravi, da ne? Amerika je najbolj civilizirana dežela, ona najbolj mehanizirana, ona je naj* bolj elektrificirana in Indijanci dobijo to za djabe.« Pika. Svetilka jc kupljena. »Se žveplcnke.« »Prav, eno Škatlico.« »Ne skopari pri takih malenkostih kot so žveplenkc, kupiva jih cel zavoj.« Se žeblje, kar celo kilo, od najmanjšega do tesarskega, vse je potrebno. i • • i • zastave na jambor sredi tabora je vsak dan tiha slovesnost vseh taborečlh. Prišla je sreda in najin odhod. Pri Badovincu se je razprostrla pod nama Bela krajina. Čudovita je ta dežela. Vsa je v zelenju, med tem zelenjem pa se prepreka jo polja v zlato rumeni barvi in čakajo pridnih rok, da pospravijo skromen pridelek letošnjega leta. Cesta pelje mimo su-horskih in metliških vinogradov skozi starodavno Metliko in dalje proti Črnomlju, tja na najjužnejši konec Bele krajine — Vinico, kjer jc v prelepi pokrajini naš ljudski pesnik Zupančič dobival prve vtise in koval prvt pesmice. Prav na nasprotni strani preko Kolpe, že na hrvaški zemlji, pod vasico Bosanci, se belijo šotori novomeških tabornikov. Se po klancu navzdol in že sva na mostu.^ Kolpa se nama predstavi v vsej svoji lepoti. Naklonjen na ograjo mostu je sine vet navdušen: »Kolosalno, kolosalno, tu pa je voda za kopanje!« Kolosalno je namreč nek»j, kar .se ne da popisati. To sem opazil ori vseh nadebudnih gttmazijaih n tabornikih. »Poglej, očka, za '.iboriščem je hosta in pred t»-''oriščem travnik. Ej, to bo kolosalno, naravnost fino za orientacijske vaje, za hojo, za i^re, za kuho, sploh za vse.« Prišla sva do taborišča. V polkrogu so razpeti šotori la sredi To in ono Iz Kočevja Marsikdo bo težko verjel, da je Kočevje eno najdražjih mest glede prehrane. Če zasleduj err.o v časopisju cene živil po raznih krajih, se omenja skoraj dosledno Kočevje kot kraj, v katerem so cene povrtnini, krompirju itd. najdražje. To so artikli, ki jih skoraj dnevno izvažamo iz Kočevja in — čudo! — drugje so cenejši kot v kraju proizvodnje. Poleg tega je domači trg zelo slabo založen in ima malo izbire. Sadje dobimo zelo redko in po večini nezrelo in slabe kakovosti. Lahko trdimo, da so naše gospodinje povečini navezane na nakup pri kmetih, kar daje pač slabo oceno zadrugam in državnem sektorju našega okraja. * • » Nočno razgrajanje se je krepko utrdilo v našem mestu, posebno ob sobotah in nedeljah. Ob miren potiček so predvsem stanoiv-alci v bližini gostišč, od koder se kar vali hrup raznih godb, harmonik, vpitja pri balinanju, petja, kričanja in pretepanja. Po Mokronogu Mokronog, nekako gospodarsko in kulturno središče miren-ske doline, je še danes po tolikih letih vojne dokaj razdejan kraj. Človeka presenečajo razbitine in uničene hišne fasade na vsakem koraku. Obnovljena in popravljena stavbišča imajo predvsem občinska podjetja, med zasebniki pa menda le gostilničarji. Predsednik občine meni, da bi kraj sam in tudi vso mirensko dolino okrepila razvita usnjarska industrija, saj ima bogate tradicije že iz predvojnih let. Tovarna naj bi zrastla na temelju stare, kar bi gradnjo znatno pocenilo. Tovarna bi pritegnila večino delovne sile z obrobja miren-ske doline in dala zaslužek vsem, ki so že pred vojno delali v usnjarski industriji. BI. Predgrad ob Kolpi Letos je bogato obrodil češ-min. Ob potih in po mejah je polno bodečega grmičevja. Škoda je, da ga ljudje rmščajo tako vnemar, saj daje dober čaj in odličen kis. Napravi se takole: sadež zmečkamo, nalijemo poljubno količino vode, zmes zavre in v nekaj dneh imamo najboljši kis. * Dosedaj so v Poljanski dolini ob Kolpi elektrificirane tele vasi: Jelenja vas, Predgrad, Paka, Deskova vas, Kovača vas, Stari trg, Močile, Dol, Prelesje, Kot in Sodevci. J. Š. Kaj res ni nikogar, da bi poskrbel za izvajanje določil OLO o zapiranju gostinskih obratov? Ali je nujno, da imajo skoraj vsa gostišča permanentno dovoljenje za nočno obratovanje? Žensko zastopnico, ki je na zadnjem sestanku protialkoholnega boja predlagala, naj se nekaterim očetom pijancem odvzame otroška doklada in da materam, pa povabimo, da pogleda, kaj delajo po teh gostiščih nekatere matere, posebno mlade mamice, da bo slika popolna, ker se na takih sestankih govori vedno le o pijanih očetih. V mastnem kinu se zopet skoraj dva meseca bijemo, streljamo in koljemo da je veselje! Res pravi pasji dnevi na programu K večjemu hrupu pripomorejo še nadebudni malčki v naročjih mamic, ki kričijo in se derejo med predstavo, in pa zvočnik, da prideš iz kina s takim šumenjem v glavi kot bi bil v zračni bitki. Mislimo, da je vendar že treba narediti red ter upoštevat: želje obiskovalcev ako želimo, da bo film res kulturno vzgojnega pomena, ne pa samo komercialna osnova podjetja. -o- živžav v žužemberškl šoli Tri tedne je bilo okrog žu-žemberške nižje gimnazije vrvenje, danes pa je spet vse tiho. Le Krka šumi in se peni čez slap pod prodom. Kakor vsako leto, je tudi letos sprejela žužemberška gimnazija počitniško kolonijo. Socialno skrbstvo iz Novega mesta je omogočilo eno- in dvostranskim partizanskim sirotam ter otrokom revnih staršev tri tedenski brezplačni oddih v Žužemberku. Kolonijo je vodil Cernič Roman, učitelj v Smihelu pri Žužemberku. Otroci so imeli pester dan in dobro hrano- Na se igrali z žogo in si z drugimi igrami kratili čas. Povprečno so se zredili do dva kilograma, so pa tudi junaki s tremi kilogrami prirastka. Počitniška kolonija je uspela, saj je dala doraščajoči mladini tri tedne sonca, vode, zraka in dobre hrane. Se bolje pa bi bilo, če bi podeželsko mladino, kakršna je bila letos v Žužemberku, peljali drugo leto na mo pozabiti, saj so tudi oni precej prispevali našim lepim počitnicam. K. D. Belokranjski otroci v Splitu Uprava za počitniška letovanja pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS je organizirala počitniško kolonijo v Splitu. Sedaj letujejo tam koroški, belokranjski in ljubljanski pionirji. Otroci se bodo okrepili in tudi obogateli svoje znanje. Zlasti skrbe za koroške pionirje, da se bodo v družbi z belokranjskimi in ljubljanski- ! renu ter s pomanjkljivo tehnično mi pionirji privadili slovenski j pomočjo (brez lastnega vrtalnega besedi in spoznali lepote Jugo- ! kompresorja) do prvega maja_, slavije, ki je tudi njihova domovina. Ob našem morju veselo doni »Mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost...« T. M. O kritičnem stanju našega vodovoda in nujni obnovi smo že veliko razpravljali na vseh mogočih mestih in javnih sestankih, ter tudi pisali v dnevnih časopisih že pred pričetkom glavne obnove, ki se je začela v zgodnji pomladi preteklega leta. Vse delo je trajalo do močne zime v januarju 1954, ko se je moralo delo n«, rerenu začasno ustaviti, ni se pa ustavilo delo v vodilni pisarni za obnovo vodovoda, kakor ne v Režijskem odboru za gradnjo vodovoda LO-MO Novo mesto. V marcu smo nadaljevali z novim zagonom. • Tako smo vkljub letošnjemu deževnemu vremenu, težkemu skalnatemu in močvirnatemu te- Abonenti v Ribnici niso zadovoljni s postrežbo praznika dela, dovršili prvi del obnove vodovoda, to je od Črpal-nice v Stopičah preko rezervam na Težki vodi do vasi Ćrmoš-njic. Novi vodovod v dolžini 2 km se je priključil na star cevovod, se vstavil v obrat in še danes brez napak deluje. S tem smo izločili 1600 m starega vodovoda, ki smo ga takoj V občinskem gostinskem pod- : :.■ jetju v Ribnici je na hrani °%Pah> demontiraj in ^cisti okrog 20 abonentov. Cenam niti ne ugovarjajo, drugače pa je s postrežbo. Abonent jim pomeni oddih k morju ali v tuje okolje, da bi že otroku v rani mladosti dobil čim več vtisov o domovini, mestno in delavsko mladino pa na deželo, kjer naj se seznanja z naravo, od katere vrtu za šolo so spuščali zmaje,jo trgajo ulice in šole. V. B. Iz Črnomlja Gostovanje Obrtnega gledališča V nedeljo 8. avgusta je v Črnomlju gostovalo Obrtno gledališče iz Ljubljane. Uprizorili so Petrovičevo komedijo Vozel. Gledalci so bili zelo zadovoljni, posebno jim je ugajala Verica Rebernakova v vlogi Bojke. Zakaj ne upoštevajo prepovedi? 5. avgusta je bila v Črnomlju mladini prepovedana filmska predstava. Uprava kina te prepovedi ni upoštevala in v dvorani je bilo precej otrok, ki zanje film ni bil primeren. Tako uprava ni ravnala sjtto v tem primeru. Tudi v večernih urah, ko je mladoletnikom prepovedan obisk javnih lokalov, opazimo v kino dvorani nedorasle otroke, uprava pa se za to ne zmeni. —t Utonil je v Rinži Proti večeru 6. avgusta je šla Ponovili so »Kovarstvo in ljubezen« Igralska družina v Dolenji vasi pri Ribnici se vedno bolj uveljavlja. Vključuje predvsem mlade ljudi, ki dosegajo lepe uspehe. Dramo Kovarstvo in ljubezen so uspešno odigrali na domačem odru zvečer pred občinskim praznikom. Z uspehom so jo ponovil preteklo nedeljo. Mladim igralcem in igralkam čestitamo k uspehu! Vračamo se domov Pionirji in pionirke iz kočevskega okraja se vračamo s tritedenskih počitnic, ki smo jih preživeli v Ljubljani. Ogledali smo si zanimivosti mesta in okolice. Obiskali smo tovarno Litostroj, Zoološki vrt, muzeje, spomenike, grobove pesnikov in pisateljev. Najbolj smo Di"i presenečeni v tovarni bonbonov na Gradišču, kjer so nas obdariii z vrečicami bonbonov in drugin slaščic. Bili smo na dalj Sem izir- odvečno zlo in mora čakati in čakati, da se ga usmili natakarica z juho in po primernem presledku še s prikuho. Prehodni gostje pa so v Ribnici bolj zaželeni. »Kšeft je kšeft« in tega od abonenta ne moreš pričakovati. Vprašamo se, ali gre le za zaslužek ali za ljudi. Abonenti menijo, da bi se tudi za njihove denarje lahko včasih kaj boljšega skuhalo in da bi ne imeli vedno tako enolično hrano. K. O. s čimer smo pridobili nekaj več vode v rezervar na Grmu, predvsem pa vodovodne cevi za na-daljno montažo vodovoda preko mesta na rezervat na Kapiteljski marof, kjer so cevi po Tavčarjevi cesti do vrha pri rezervarju že položene. Tako se do danes z nezmanjšanim zagonom delo uspešno nadaljuje. Smo že v drugem delu obnove vodovoda, to je od Č,r-mošnjic do rezervarja na Grmu, kljub velikim tehničnim in terenskim težavam, kot so izkopi in montaže cevi v močvirnatem terenu, kjer je delo v vodi ter v samem dolomitu v valovitem terenu, kjer so izkopi do 3 m globoko v živi skali. Poleg tega so delali tudi že na tretjem delu obnove vodovoda, to je rezervar Grm — preko mosta — na rezervar na Kapiteljski marof. Na Kapiteljskem marofu dokončujejo vodne rezervarje ter je od križišča pri Ferliču po Tavčarjevi cesti do rezervarja že položen zvezni cevovod. Od starega rezervarja proti Bršljinu je zaradi tlakovanja ceste izkopan stari cevovod, ki bo služil za stranske priključke za naselja. S tem, kar je bilo do sedaj narejenega, lahko vsakdo vidi in mora priznati, da se je navzlic velikim težavam in skromnim tehničnim pripomočkom (en kompresor in vrtalni stro j J veliko naredilo. Zato zasluži vodstvo tega dela z režijskim odborom vse priznanje in moralno oporo vsega ljudstva Novega mesta V zvezi z obnovo pa nastajajo tudi motnje v rednem delovanju vodovoda, v kolikor bi se seda sploh moglo govoriti o rednem delovanju, ker se pri priključevanju mora tudi za več ur prekiniti vse delo, vsled česar nastane pomanjkanje vode v mestu. Taki primeri se bodo v bodoče še ponavljali, zato opozarjamo potrošnike, da si ob času redne dobave vode preskrbe tudi rezervo za primer, če bi zaradi nepredvidenih zaprek izostala voda tudi preko določenega časa. Vseh potrošnikov hkrati pa ni mogoče obvestiti, da bo zmanjkalo vode, ker je rezervar navadno prej prazen. Ugotavljamo, da se je vodno stanje v mestu nekoliko izboljšalo, saj doteka voda tudi v tiste kraje mesta, kamor je prej dolgo ni bilo. Tudi časovna poraba vode je daljša. Vse to smo dosegli z izmenjavo stare cevi ter z odstranitvijo nekaterih večjih napak v mestu samem. Vendar je vse to proti sedanji potrošnji v mestu (povprečno 140 kub. m na uro) malenkostno spričo dejstva, da smo letos dobili tri večje odjemalce in sicer: pljučni oddelek splošne bolnišnice, stanovanjski blok na Štemburjevi cesti ter upravno in stanovanjsko poslopje Gozdnega gospodarstva. Poleg tega so v gradnji še štirje velik: objekti, kot je upravno poslopje DOZ, NB, Mlekarna in Agro-servis, k-i porabijo veliko količino vode, tako da se je poraba vode v letošnjem letu dvignila na 20 kub. m na uro, pri tem, ko je črpalka in črpalna količina povprečno 72 kub. m še vedno ista kot je bila pred leti Preskrba mesta z vodo je čedalje težavnejša in bo trajala, dokler ne bo začel delovati nov cevovod z dvema črpalkama. Nekaj pa nekateri potrošniki nočejo razumeti! Da je voda za vse ljudstvo nujno potrebna, ter da se zaradi velikih pomanjkljivosti starega vodovoda, ki so nepremostljive, radi nov vodovod z velikimi napori in z dobro voljo posameznikov v korist celokupnosti. Brez žrtev in naporov pa tudi pri tem delu ne gre! M. L. MIMOGREDE PO DOL. TOPLICAH Prav bi bih, ko bi se sanitarnu inspekcija malo pozanimala, kje se v Dol. Toplicah peče kruh. Krajevno podjetje ima svojo pekarno poleg hleva in gnojišča, kjer se pasejo muhe in drug mrčes, pa race, gosi in pure. Kruh nosijo h pekarije mimo gnojišča v prodajalno in v zdravilišče v odprtih košarah. Vsekakor bi ne škodoval higieni dober sanitarni ogled pekarije in vsega prostora tam okoli. r~~ Prve študentske športne igre v Novem mestu Ze maja meseca so se v Ljub-1 bo kvaliteta na ..dostojni višini, ijanl sestali predstavniki klubov | Tekmovanja v odbojki,_ košarki^in skupina petih fantov, sezonskih ;tu na Gorenjskem, videli smo delavcev iz Prekmurja, na čol nar jen je po Rinži v Kočevju, j Prešernov rojstni kraj, grobove talcev v Begunjah, hidrocen- Ker niso znali veslati, se je čoln i tral° Žirovnica, sotesko Vintgar prevrnil in od petorice je eden, I ln Bled- Tudi hribe> ^ so 19-letni fant, utonil. Nihče iz- i snemali Kekca, smo obiskali, med njih ni znal plavati, ven- Hvaležni smo Podjetju za raz-dar bi ostali štirje, ki so se po ' deljevanje filmov, ki nam je srečnem naključju rešili, morali klicati na pomoč. V Kočevju je dovolj plavalcev, ki bi mogoče le rešili mlado življenje. predvajalo nekaj filmov zsstonj. Mnogi izmed nas so prv*č gledali film. Tudi kuharice in drugega strežnega osebja ne sme- Objava Vajenske šole pralni prašek odlične kakovosti poceni omogoča usodno oranje »♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦»♦»4 Upraviteljstvo Vajenske šole v Novem mestu javlja vsem vajencem, ki spadajo v ta šolski okoliš sledeče: t. Sprejemni Izpiti za vse one, ki imajo manj kot 6 razredov osnovne šole oziroma 2 razreda gimnazije, bodo 27. (petek) ln 28. (soboto) avpusta letos ob 7. uri zjutraj v poslopju osnovne šole v Novem mestu. S seboj naj prineso zadnje Šolsko spričevalo, rojstni list ln pisalne potrebščine. 2. Vpisovanje v prvi razred Vajenske šole bo 30. (ponedeljek) in 31. (torek) avgusta od 7. do 14. ure v pisarni upraviteljstva Vajenske šole v Novem mestu. S seboj naj prineso zadnje Šolsko spričevalo, če nimajo G razredov osnovne Sole oziroma dva razreda gimnazije potrdilo o uspešno dovršenem sprejemnem izpitu, rojstni list ln podpisano učno pogodbo ter zdravniško spričevalo. 3. Ponavljalnl Izpiti bodo 1., 2., 3. in 4. septembra ob 7. uri zjutraj v prostorih Vajenske Kole v Novem mestu. S seboj naj prineso zadnje šolsko spričevalo, kamor bo upraviteljstvo vpisalo uspeh ponavljal-nega izpita, in pisalne potrebščine. 1. in 2. septembra bodo ponavljalnl izpiti iz slovenskega jezika in strokovnega računstva, ostale dni pa Iz ostalih predmetov. 4. Zaključni izpiti in privatni izpiti bodo od 6. do 9. septembra, in sicer: 6. septembra slovenski jezik, 7. septembra strokovno računstvo, 8. in 9. septembra ostali predmeti. Izpiti se prlčno vsak dan ob 7. uri zjutraj v razredih Vajenske šole v Novem mestu. S seboj naj prineso pisalne ln risalne potrebščine. * 5. Vpisovanje v II. ln III. razred Vnjenske šole v Novem mestu bo 6. in 7. septembra l»54. S seboj naj prineso zadnje šolsko spričevalo. Upraviteljstvo Vajenske šole njiH taborniški ogenj, tam pod stano pisal v beležnico. Prav nič večerje. Vsak tabornik po večerji drevesi pa najbolj čislan prostor ni govoril in že na obrazu se temeljito očisti jedilni pribor in — kuhinja. Tovariš dežurni naju mu je poznalo, s kakšno voljo skledo, očisti sebe in čevlje, kajti I pozdravi in z veseljem sprejme, izpolnjuje zapoved. In veste za- prihodnje jutro je pregled. Ne bil Ta da» ie bnl dežurni Miško, kaj? Delal ja izpit za kurirja ali, bi rad v koži tistega, ki prihod-Saj ga poznate Miška, tistega, ki kakor pravijo taborniki, delal je nje jutro ni očiščen, le poslušajte se ukvarja z elektriko, z radio- »veščino«. Celih 12 ur mora mol- me drage mamice, ki mislite, da oddajno in ražglaševalno pos.ajo, č'ati in če je šc tako hudo. To je na logorovanju kar tako. s filmom, z lutkami in kaj vem je premagovanje! Občudovati mo- Zdaj pa pride najlepše —■ ta-j kakim spakom še. Prva po: )e ramo tako mladega človeka, pol- bo mišk i ogenj. Tu se pogovore o bila v kuhinjo: ne,?a življenja, ki s silnim pre- vsem, kar se je čez dan zgodilo, »Popotniki so vedno žejni in magovanjem izvršuje svojo dolž- kaj se bo drugi dan naredilo, tudi vidva sta, zato najprej na nost. Da, to je šola premagova- Zato sonce počasi tone za staro-kavo,« tako je odločil dežurni, nja in šola izvrševanja dolžnosti, trškimi gorami in taborni ogenj V prijetnem hladu s« Robarjeva Poleg molčanja pa mora narediti vse lepše osvetljuje mlade ljudi, mama ukvarja z najbolj delikatno še IDO km poti v določenem času. Profesor Marjan izvablja iz frule zadevo, s kuho. Kaj mislite, da je V mladih letih se mora utrditi melodije, ki se čudovito prilegajo lahko zadostiti tem mladim Iju- za kasnejše naloge. v prelemo večerno pokrajino on dem? Biti mora fino in kolosal- sonce se je po^; spuščalo Kolpi. Tudi veselih in smešnih ne no, tako mi je »rokovnjaško po- p,rcko belokranjskih hribov na za- manjka. Dan se' je že umaknil jasni! sine. padno stran. Nebo se jc rdečilo noči in taborniki zapojo ono ču- Toda nt kava, niti kaj drugega in polja zlatila. Iz vseh strani dovito pesem: nc bi u*ravilo sina. Iz šororov so se taborniki vračali v tabori- ^ • ^ ,ore to sc vsuli — bilo je konec n§vabsko predhodnico je treba uničiti, kolone za njimi pa zadržati in onesposobiti za borbo vsaj tako dolgo, da se vsa divizija ne premakne preko ceste na nasprotno pobočje,« je naročil komandant vsem oficirjem. Situacija je bila videti po- {►olnoma preprosta, pa ni bi-a. Predhodnica v soteski se ni mogla rešiti, zapisana je bila poginu. Toda za njo so is« pomikale močne enote z mi-nometalci in težkimi mitraljezi, katerim bi zaseda ne mogla biti kos, če bi se borba zavlekla. švabska premoč je bila več kakor desetkratna. Ni še utihnil odmev piska fladovinčeve piščalke, že so sarezgetali mitraljezi v dolgih rafalih po soteski. Zapi-Tači mitraljezov so klokotali t ležajih, njihov zvnk se je mešal s pokom strelov in z udarci ročnih granat, ki so jih borci metali iz zaklonov v dno soteske. Iz odprtih mitraljezov so se ob straneh gomilile stročnice praznih patron. Sneg se je topil pod njimi. Pomočniki mitraljezeev so naravnali redenike, ki so s« rili iz milnici jskih škatel z veliko naglico. Mitraljezci so ležali za mitraljezi. Njihova kopita sn bila trdo naslonjena na ramena, roke pa so krčevito dr žale ročaje. Obrazi so jim bjli od silne napetosti spačeni. čela nagubana, le oči so sr jim lesketale v čudnem, globokem lesku. Na mitraljezcih ie vedno vsa teža borbe, oni so v večini primerov odločilni. To morajo biti ljudje mirnih, močnih živcev, preudarni, kos vsaki situaciji. Lahko je biti tlobrr borec, toda težko je biti dober mitraljezec! Prvi trenutki v borbi so na vadno odločilni. Prvi streli morajo biti najtočnejši, mo rajo zadeti. Ozka soteska se je v hipu spremenila v pravi pravcati pekel. Na cesti so zamolklo padala telesa. Mrtvi so negibno ležali, ranjenci so se zvijali v mukah in ječali, topla kri je brizgala po snegu. Plazeče postave Svabov so iskale kritja v obcestnem jarku, za skalami, v potoku Odmetavali so orožje, ki jim ni moglo koristiti v tem trenutku, življenje je bilo dragocenejše. Toda pravega kritja ni bilo na cesti, ker sta bili četi razporejeni po obeh po-ibočjih soteske. Streljali so v I križnem ognju v prostor pod Isebof. Fiki to Bi iakah savet- ja v mrzlem potoku, le njihove butice so molele iz njega. Tu pa tam se je voda pordečila od krvi ranjenega zavojevalca štajerske. Po potoku so brizgali curki spenjene vode, ki so jo dvigale naše svinčenke. Švabi niso odgovarjali, niti en strel ni počil >roti našim položajem. šolska deca, ki je stopala na čelu kolone in ob straneh, je v smrtnem strahu dosegla mostiček. Bila je rešena. Dva otroka sla bila 1ežjc ranjena in sta umrla. Naše bolničarke so ranjenima malčkoma nudi le prvo pomoč. Prvi del borbe je končan. Trajal je pet do šest m inu i. Zaseda je prerezala pot Švabom. Prvi del povelju je bil izvržen. Vsa njihova predhodnica, kar ji je ostalo živih, teh pa je btio malo, se je kopala v ledeni Gračnici. Na cesti pa so se motno lesketale švabske brzostrelke in puške, ki so jih odmetali Frici. Švabi, ki so rimili za predhodnico, so se hitro znašli. Kolona, ki je nastopala za predhodnico, je zasedala položaje nasproti naši zasedi v višji legi. Ni minilo pet minut in že so tolkli švabski »šarci« v bok zaaede. Naša četa se je znaSla v močenem ognju lahkih in težkih mitraljezov. Okoli nas se je prašila, zmrzla zemlja in drobci odkrušeuib stol. Vil trije mi- traljezi so začeli sejati smrt na zasneženo jaso nad drugo či-to- Nemrike mitral jezne trojke so zavzemale položaje na tej jasi, ki je bila strma kakor streha. Tu pa tam se je prekopicniil zelenec in se valil] po strmem bregu do ceste, kjer je negiben obležal. š\,il>i sto imeli velikansko premoč v težkem orožju. Z vsakim tren n I kom so nas močneje napadali. Divizijska komo. ra se je že prebila preko ee-ste in potoka in se odmikala v nasprotni hrib po ozki stezi. Šercerjeva brigada se ie v največji naglici razvijala za borbo na vrhu, da zaščiti prihajajočo komoro, če bo potrebno. Gašper, namestnik komandanta Šereerjeve brigade, eden najhrabrejŠih oficirjev v diviziji, je dal bataljonu znak za umik. Zadnji borec v koloni je bil na varnem- Pobočje nad prvo četo je bilo tako strmo, da je bilo izključeno prebiti se po strmini na vrh hiriba. Borec je obveščal borca, naj se potegne h glavnini batailjona. Prvi so začeli zapuščati položaje najbolj oddaljeni. Švabi so opazili naš premik in so pritisnili za nami z vso silo. Za našim hrbtom se je razvijala za borbo kolona, ki je Štela nad tisoč mož. Vzdolž ceste so sipali švabski mitraljezi dolge rafale. Njihovi fosforni svetleči se 9 izstrelki so risali v zraku dolge žareče črte. Te črte so nam kazale smer njihovega obst i( Ijevunja- Prva četa se je pomikala po majhnem kolovozu vzporedno s cesto, (lo/dič, pO katerem smo se prebijali, je bil le delno porasel z grmičevjem in redkim smrekovim koše v jem. V dol-gih skokih smo se poganjali skozi gozd. Mimo ušes so nam žvižgale švabske krogle. Pobesneli švabi so nam pošiljali smrtonosne po/drave, da bi se maščevali zn svoje >ka-merade«, ki so ležali mrtvi in ranjeni v soteski. Na cesti, nekaj korakov od nas, pa so V motno lesketale brzostrelki1' in puške Zapeljivo so nas vabile. Bile so zn nas velika skušnjava- Toda kdor bi stopil le korak proti cesti, bi se lahko pobratil s smrtjo. Od vsega bataljona, kl ie bil v zasedi, te ostal pri njih samo komandant Ilija Bado-vinac. Vsi partizani so ga poznali no njegovih drznih dejanjih. Boril se jc na Dolenjskem, Notranjskem irt Hrvaškem, kjer so slovenske in hrvaške brigade obkolile nad štiri tisoč Italijanov, je bil na Čelu svojih fantov, ki so vdrli v sovražni obrambni sistem, širokopleči. vedno nasmejani Belokranjec, pravi velikan med nami. ni poznal strahu. Bil je človek železjiih živcev in mišic. Rešiti ga nismo mogli- Ostal je v soteski. Komando bataljona je prevzel politkomisar Mart in. Nad mostičkom na desni strani Oračanice sta se čeli združili. Partizan Ivan je pri-sooihul zadnji. Polglasno je zaklel. Za njim se je vsul rafal iz brzostrelke. »Hudiči, komaj sem se jim i/\il. Še minuto Mi dve in bilo bi po prepozno,« je za-godrnjal. Stisnil se je zn ska. to in spustil dolg rafal na š\,ihsko predhodnico, ki seje oprezno pojavila izza ovinka. Bes, pravi čas se je izmuznil. Patrulja je sklenila obroč. Po cikcakasto i/pel ja ni poti smo se v velikem ra/malia pcnmika}! v breg. Toda nasprotno pobočje so v višini košenic na naši strani zasedli švabi in tolkli na vsakega posameznega borca, ki se je pokazal Lz gozdička. Morali smo prekoračiti to zadnjo Čistino, ki je bila najbolj nevarno-Politkomisar Martin je držal / /aščitnieo ta položaj. Trrrr-rrrrrr se je oglašal njegov m it ral tez v sotesko in gozdove na nasprotno pobočje. »Fantje, ta položaj je treba držati, dokler se ne prebije zadnji borec iz soteske do nas!« nam ie zaklical. Nihče ni odgovoril. Vsak je Še tesneje stisnil puško, vsak je bil prirasel na svojem položaju. Od vseh strani se je vsipala na nas toča krogci. Od časa do časa So padle v našo bližino mine z ostrim, Oglušujočim pokom- Njihovi drobci so se odbijali od skal in jih drobili, grizli smrekov-jc in bukovje. Debele veje bo padale po tleh. Borci se niso umaknili niti za korak. Kurir Jože je zadnji prekoračil nevarno mesto ln javil, da so se vsi tovariši srečno izvili i? soteske. Martin je zapovedal umik. Drug za drugim smo v razdalji deset do petnajst metrov prečkali čistino. Z velikimi dolgimi skoki, smo se v visokem snegu, vsi potni in hropeči, zaganjali preko nje, da čimprej dosežemo previs, ki je nudil varno zavetje. Šlo je za življenji'! Med poslednjimi se je zagnali iz kritja v gozdičku Martin. V snegu mu je spodrsnilo Padel je. Hipoma se je pobral, napravil še nekaj skokov, zakrilil z rokami po zraku, spustil brzostrelko in padel zvitka v mrzli sneg. Spogledali smo se. Poznali smo lake padce, Bolničarka Olga, ki ie bila v zadnji skupini, je zaklicala: »Fantje, pomagajte! Martina moramo rešiti iz pekla in če pademo vsi!« Zagnali smo «o nazaj na čistino. Plazili smo se po trebuhu, počasi, kakor bi bili pr i lepljen i na sneg- (Se nadaljuje) 32