UV
ODNIK 

Aktivna jesen, spokojnejša 
zima … 
… bi si vsaj osebno žele-la, ce sem iskrena. V dneh, ko smo zaklju-cevali pricujoco številko Rokovnjaca, sem bila istocasno aktivno vpeta tudi v pripravo poslov­nega dogodka z Meikom 

Wikingom, direktorjem danskega Inštituta za 

VSEBINA 
Povzetek revizijskega porocila Srecanja s predstavniki društev Prvo podjetniško srecanje Godbeniki osvojili najvišje možno priznanje MePZ Šentviški zvon: Naših 30 let Slamne kite iz Krašnje Zakonski jubilanti Ko Koroš'c na rajžo gre … 
4 Dvajset let združenja Zdravo življenje 17 7 Podjetje Srcek: Od lukoviške žemlje do super 8 peciva 20 9 Na kavi z Božidarjem Stupico 22 10 Olga Vrankar: Brez sodelovanja težko delamo! 24 12 Jesen v otroških oceh 27 13 Otroci kopacke zamenjali za dvoransko obutev 33 14 Nagradna križanka 38 
raziskovanje srece, avtorjem knjižnih uspešnic Hygge in Lykke o iskanju srece ter svetovno zaželenim govorcem (o sreci, kakopak!), ki nas je prav na dan zakljucka pricujoce številke Ro­kovnjaca obiskal tudi v Lukovici (vec o tem v prihodnji številki). In ker so me delovne aktiv­nosti, povezane z 'našim gurujem srece', gnale v seznanjanje s podrocjem srece še v nekoliko vecji meri, kot me že sicer vodi osebni inte-res, se mi je seveda avtomatsko porodilo tudi vprašanje, zakaj vendarle takšno bezljanje. Bezljamo z delom – na delo, na delu in z dela (namenoma že dolgo ne uporabljam vec besede 'služba') –, bezljamo v aktivnostih, ki niso povezane z zaslužkom (ne vem za vas, ampak sama vcasih tudi v povsem volunter­skih aktivnostih nehote hitim), bezljamo celo v domacih zadevah (želimo hitreje od tocke A do tocke B, želimo cim prej odpraviti, kar je pac treba odpraviti). Je lahko še kaj bolj para­doksalnega, kot da se clovek zave, da bezlja v raziskovanju srece? Upam, da vseeno nekoliko upocasnimo tem­po oz. da postane naša percepcija dogajanja 
–
 naj bo to še tako aktivno – spokojnejša. Ho­cemo, nocemo: veseli december žal prinaša tudi materialno komercializacijo, komercialno pa avtomatsko prinaša tudi nemirnost in zo-pet hitenje. A skušajmo se vendarle opomniti, da najbolj iskrivi trenutki našega življenja vse­eno po vsej verjetnosti niso povezani z mate-rialnimi stvarmi, pac pa z globljim obcutjem veselja ali srece, o cemer sicer piše tudi Meik v svoji zadnji knjigi o ustvarjanju veselih spomi­nov (v angl. The Art of Making Memories: How to Create and Remember Happy Moments; knjiga (še) ni prevedena v slovenšcino). Dragi bralci, kot boste videli v pricujoci številki Rokovnjaca, je pred Obcino Lukovica tudi pre­cej izzivov, a glede tega prepušcam besedo županji, s katero sem opravila tudi intervju, ki se nanaša predvsem na cisto sveže revizijsko porocilo (povzetek slednjega pa zato objavlja-mo namesto županjinega uvodnika). Koliko aktivnosti in koliko spokojnosti caka Obcino, boste sami presodili. O sreci pa še kaj vec kdaj drugic. December bo 

–
 se nadejam – primernejši cas za to. 


AlenkA lenA klopcic, 
odgovornA urednicA 
Naslednja številka Rokovnjaca bo iz­šla 19. decembra 2019; rok za oddajo clankov je 10. december 2019 do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktu­alni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Vec infor­macij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. 

MePZ ŠENTVIŠKI ZVON vabi na L
E
T 

3
0


PONOVITEV JUBILEJNEGA KONCERTA 
Sobota, 7. december 2019, ob 19.00 
Lovro Frelih (klaviature) Žiga Svetlin 
(klavirska harmonika) ZBOROVODJI 
Špela in Matevž Kink 
POVEZOVALKA 

Helena Urbanija 

ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; odgovorna urednica: Alenka Lena Klopcic, uredniški odbor: Andreja Cokl, Lea Smrkolj, Drago Juteršek in Avrea Šuntar Erjavšek; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Godbeniki osvojili najvišje možno priznanje. Foto: Leon Andrejka 
Objavljamo povzetek porocila o opravljeni notranji reviziji poslovanja Obcine Lukovica za leto 2018, ki ga je v avgustu in septembru 2019 izdelala družba D.N.R., družba za notranjo revizijo.  Celotno porocilo o opravljeni reviziji je na vpogled na sedežu obcine Lukovica in na spletni strani www. lukovica.si/objava/227856. 

POVZETEK POROCILA O OPRAVLJENI REVIZIJI POSLOVANJA OBCINE LUKOVICA S POUDARKOM NA LETU 2018 
1. UVODNA POJASNILA 

Družba D.N.R. d.o.o. je v avgustu in septembru 2019 opravila redno notranjo revizijo poslovanja Obcine Lukovica, katere poudarek je bil na financnem stanju obcine na dan 31.12.2018 v povezavi s polletnim porocilom ter o svojih ugotovitvah izdala revizijsko porocilo. Z vsebino revizijskega porocila sta se seznanila tudi bivši župan ter Obcinski svet Obcine Lukovica. 
V tem dokumentu so navedene vse bistvene ugotovitve o poslovanju Obcine Lukovica, pri cemer je bil predmet revizije v dogovoru z narocnikom osredotocen predvsem na financno stanje obcine, dodatno pa so se preverile tudi place javnih uslužbencev. 

2. UGOTOVITVE 
Uvodoma smo ugotovili, da 

-primopredaja poslov med bivšim županom in (novo) županjo formalno ni bila izvedena oziroma o njej ne obstaja zapisnik, kar ni ustrezno in kar ni skladno z usmeritvami Ministrstva za javno upravo, Službe za lokalno samoupravo. 
-ker primopredaje ni bilo, bivši župan županji ni razkril podatkov o financnem stanju obcine, med drugim niso bile razkrite obveznosti, ki jih je bivši župan že prevzel v breme proracuna za leto 2019 in 2020, podatki o višini še neporabljenih namenskih prihodkih ter nekatere druge podatke, ki so bistvenega pomena za poslovanje obcine v letu 2019. 
-obcina na dan 31.12.2018 ni imela vseh potrebnih (obveznih) internih aktov, nekateri od njih pa so potrebni prenove. 
Z revizijo je bilo v zvezi s poslovanjem obcine v letu 2018 ugotovljeno naslednje: -Obcina v letu 2018 ni imela vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje obsega prevzetih obveznosti v breme proracunov prihodnjih let niti ni zagotovila vseh ukrepov, ki bi 
zagotavljali, da se namenski prihodki dejansko porabljajo za namene, za katere se bili pridobljeni. 
-Obcina v letu 2018 ni imela vzpostavljenega niti sistema kvotnega in likvidnostnega nacrtovanja, kar ni skladno z dolocili 36. in 37. clena Zakona o javnih financah, je pa obcina v letu 2019 to že vzpostavila. 
-Obcinska uprava je na dan 31.12.2018 opravila popis sredstev in virov sredstev (inventuro), ki je bil v vseh pomembnih pogledih ustrezno izveden, bi bilo pa potrebno še pred iztekom mandata bivšega župana popisati tudi fotografije, arhivsko gradivo, likovne umetnine in druge 
1 


predmete, katerih popis je sicer urejen v 38. clenuZakona o racunovodstvu. Ta popis je zato potrebno opraviti v okviru inventure za leto 2019. 
-Obcina je na dan 31.12.2018 izkazovala za 847.216 EUR neplacanih odhodkov, od tega so kratkorocne obveznosti do dobaviteljev znašale 663.117 EUR. 
-Znesek neplacanih odhodkov se je na racun obveznosti, prevzetih v letu 2018, ki terjajo placilo v letu 2019, do 30.06.2019 povišal kar na 2.782.310 EUR, od tega znašajo kratkorocne obveznosti do dobaviteljev 2.700.195 EUR oziroma za 2,037 mio EUR vec kot ob zacetku leta 2019, pri cemer gre pretežno za obveznosti, ki jih je v letu 2018 prevzel bivši župan in so v placilo zapadla šele v letu 2019. 
-Vsi tekoci prihodki obcine v letu 2018 so znašali 5.393.466 EUR, tako da znesek 2.782.310 EUR obveznosti predstavlja vec kot polovico vseh tekocih prihodkov, posledicno pa je obcina celotno prvo polovico leta 2019 imela obcutne likvidnostne težave, ki se bodo nadaljevale tudi v drugi polovici leta 2019. 
-Vsi tekoci odhodki obcine v letu 2018 so znašali kar 9.181.477 EUR; bivši župan se je namrec v letu 2018 odlocil za dolocene investicije, za katere ni imel zagotovljenih lastnih sredstev, pri cemer izstopa investicija prizidka k OŠ JKB na Brdu (za 3,4 mio EUR). 
-Za potrebe investicije prizidka k OŠ JKB je bivši župan najel 3.500.000 EUR kredita, ki pa je bil le deloma namensko porabljen, tako da se bo morala obcina ponovno zadolžiti, da bo lahko poplacala obveznosti iz naslova te investicije. 
-uradno objavljen dolg obcine na dan 31.12.2018 je znašal 3.500.000 EUR, kar predstavlja približno 620 EUR na prebivalca, obcino Lukovico pa to uvršca med bolj zadolžene slovenske obcine, ob tem pa izpostavljamo, da je dolgorocnih obveznosti še vec. Obcina namrec ni izkazala (in ni ustrezno porocala) o dolgorocni obveznosti iz naslova podeljene stavbne pravice pri OŠ Janko Kersnik Brdo iz leta 2010, na racun katere ima obcina še približno 132.000 EUR obveznosti. 
-Poleg vseh predhodno navedenih obveznosti mora županja zagotoviti tudi sredstva za placilo obresti za kredit, ki znašajo okvirno 24.000 EUR letno. 
Glede na navedeno je bilo z revizijo ugotovljeno, da so poslovne odlocitve bivšega župana iz leta 2018 v letu 2019 izrazito ogrozile financno in likvidnostno stanje obcine, posledicno pa je nova županja prevzela obcino v izredno slabem financnem stanju. Financno stanje obcine je tako slabo, da mora obcina vzeti nov kredit za poplacilo vseh v letu 2018 prevzetih obveznosti. Financno stanje je hkrati tudi tako zaskrbljujoce, da obcina novih investicij v letu 2019 ne sme nacrtovati, v letu 2020 pa le skrajno previdno in restriktivno. 
2 


Z revizijo je bilo v zvezi s placani ugotovljeno naslednje: -Na dan 31. 5. 2019 je bilo na obcini zaposlenih 23 javnih uslužbencev ter 1 funkcionar (županja), od tega 14 na strokovno tehnicnih delovnih mestih, 9 pa na uradniških. 
-Akt o sistemizaciji je na posameznih mestih pomanjkljiv, a v vseh pomembnih pogledih ustrezen; 
-Kar 7 javnih uslužbencev je na dan 31.05.2019 zasedalo delovno mesto, za zasedbo katerega nimajo stopnje izobrazbe glede na tarifni razred, v katerega je uvršceno delovno mesto, ki ga 
zasedajo na dan 31. 5. 2019, kar z vidika ZDR-1 v povezavi z ZJU ni dopustno; 
-štirje (4) javni uslužbenci so imeli na dan 31.12.2019 po našem mnenju prenizko placo, devet (9) javnih uslužbencev pa previsoko placo glede na veljavne javno financne predpise. Nepravilnosti so odraz pomanjkljivosti in napak tako v fazi dolocanja višine osnovnih bruto plac, napak pri postopkih napredovanj v višje placne razrede in napak pri postopkih napredovanja v uradniške 
nazive. Obcina je v casu med izdajo predloga porocila in koncnim porocilom prejela obvestilo Inšpektorata za javni sektor o uvedbi nadzora nad placami v Obcini Lukovica, zato je bilo dogovorjeno, da obcina z ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti na podrocju plac pocaka do ugotovitev inšpekcijskega nadzora. 
Glede na navedeno je bilo z revizijo ugotovljeno, da bivši župan niti pri zaposlovanju novih sodelavcev niti pri dolocanju plac javnih uslužbencev ni ravnal skladno s predpisi, ki urejajo delovno pravna in uslužbenska razmerja ter sistem plac v javnem sektorju. Nova županja bo zato morala poskrbeti za zakonito stanje na tem podrocju. 
3. POVZETEK 

Obcini smo glede na ugotovitve podali 12 priporocil, z realizacijo katerih se bodo tveganja za napake pri poslovanju v letu 2019 in v bodoce zmanjšala. 
Izpostavljamo, da se v okviru revizije niso preverjali potni nalogi in druga povracila stroškov zaposlenim, ravno tako se niso preverjali transferi fizicnim in pravnih osebam, izvajanje gospodarskih javnih služb, izvajanje javnih služb ter nekatera druga pomembna podrocja. Le-ta naj se preverijo v okviru naslednjih notranjih revizij. 
V Ljubljani, dne 14.11.2019 
Dr. Metka Cerar, vodja revizije 
Preizkušena državna revizorka Preizkušena državna notranja revizorka 


Oktobrska srecanja s predsedniki in predstavniki društev 
Županja je v drugi polovici oktobra 2019 gostila predsednike in predstavnike društev, ki delujejo na obmocju obcine Lukovica, in sicer na podrocju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, turizma, kulture, športa, humanitarnih dejavnosti, in ki se sofinancirajo preko javnih 
razpisov iz proracuna. 
Namen teh srecanj je bila predstavitev aktivnosti, ki jih društva tekom leta izvajajo, podaja predlogov s strani društev za izboljšanje sodelovanja z Ob­cino in meddruštvenega sodelovanja. Zakoniti zastopniki so na teh sreca­njih podpisali pogodbe o sofinanciranju dejavnosti društev iz proracuna Obcine Lukovica za leto 2019. V tem delu je županja prisotne seznanila, da bo Obcina Lukovica pristopila k poenotenju javnih razpisov, ki jih bo izvedla na podlagi predlogov s strani društev. Županja se je tekom srecanj dotaknila tudi zbiranja podatkov za koledar prireditev in dogodkov za leto 2020, v katerem bi bili dogodki medseboj-no usklajeni. Prednost pri dolocanju datumov dogodkov bodo imeli tradi­cionalni dogodki, vse ostale dogodke pa bo treba terminsko medsebojno uskladiti. Z usklajenim koledarjem dogodkov bodo tako imeli poleg obca­nov tudi predstavniki društev možnost obiska dogodkov, ki jih organizirajo druga društva. Nadalje je bilo društvom predlagano, da za razpoznavnost svojih dogodkov uporabljajo obcinsko spletno stran, kjer lahko društva ob predhodni registraciji umešcajo svoje dogodke v »Koledar dogodkov« ter objavljajo vabila in novice o izvedenih dogodkih v rubriki »Lokalni utrip«. V tem sklopu je županja društva povabila tudi k soustvarjanju skupnih do-godkov, kot npr. sodelovanje na prireditvi ob obcinskem in drugih prazni­
Pocastitev spomina na mrtve 
V dneh pred praznikom dneva mrtvih se je županja obcine Lu-
kovica mag. Olga Vrankar skupaj s sodelavci obcinske uprave 
poklonila žrtvam 1. in 2. svetovne vojne. 

S simbolnim dejanjem polaganja vencev in prižigom svec pri spo­meniku NOB V Lukovici, pri Marijinem znamenju na trgu v Lukovi­ci, pri spomeniku Mrtva straža na Prevojah, na pokopališcu v Šent­vidu, kjer so pokopani domacini, sodelujoci v 1. svetovni vojni, in pri obeležju Žalostne Matere Božje na Brdu smo se spomnili sinov in hcera naroda, ki so darovali življenja za boljši jutri. 
obcinskA uprAvA 
kih, predstavitvi obcine v Domžalah in podobno. Predstavniki društev so se zahvalili županji za udeležbo na njihovih prire­ditvah v letu 2019. Na srecanjih društev so že bili podani predlogi za oživitev in izvedbo pri­reditev v Rokovnjaškem gozdicku, za izvedbo decembrskih prireditev (miklavževanje, prižig luci, bazar ipd.), za novo športno infrastrukturo in za prenovo obstojece. Županja je ob koncu prisotne seznanila o možnostih uporabe Soncne dvo­rane na Brdu pri Lukovici. Sklepna ugotovitev društev, poleg že izkazanega interesa za medsebojno sodelovanje, je bila podpora društev za tovrstna srecanja tudi v prihodno­sti, saj povezovanje, druženje in mreženje obrodi rezultate. 
obcinskA uprAvA 



Podjetništvo poganja lokalni razvoj! 
Prvo podjetniško srecanje lokalnih podjetnikov obcine Lukovica, ki se je v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici odvilo v torek, 22. oktobra, pod sloganom 'Skupaj zmoremo vec!', je podalo kar nekaj mocnih sporocil s strani lokalnih podjetnikov. Ti se že uspešno povezujejo, a da bi bilo njihovo sodelovanje še intenzivnejše, bi pripomoglo tudi ustrezno okolje oz. konkreten prostor, kot je denimo poslovna cona. Županja mag. Olga Vrankar je pri tem skoraj 60 zbranim podjetnikom zagotovila, da bo Obcina Lukovica doma-cim podjetnikom prisluhnila, za obmocje poslovne cone v Lukovici pa nadaljevala s postopki do njihove realizacije ter tako podjetnikom pomagala pri njihovi nadaljnji rasti in razvoju, to prvo podjetniško srecanje pa bo po njenih besedah dobilo tudi nadaljevanja. 

»Glede na to, da imamo v obcini kar 431 registriranih podjetnikov, in glede na to, da so 'tam zunaj' tudi obetavne možnosti financiranja, ver­jamemo, da je potencial za morebitne skupne podjeme, projekte in so-delovanja izjemen,« je na prvem podjetniškem srecanju obcine Lukovi-ca, katerega namen je spodbuditi deljenje dobrih podjetniških praks in izmenjava poslovnih izkušenj ter navsezadnje tudi spodbuditev novih povezav oz. krepitev obstojecih poslovnih vezi, uvodoma dejala župa­nja Olga Vrankar. 
Nad zavzetostjo Obcine Lukovica, da zacne prve korake v smeri tesnej­šega podjetniškega in nasploh lokalnega povezovanja in sodelovanja, je izrazila zadovoljstvo tudi Mojca Štepic, vršilka dolžnosti direktorja Razvojnega centra Srca Slovenije, ki je sicer tudi v celoti financno pod-prl prvo podjetniško srecanje v Lukovici. Program dogodka je postregel z aktualnimi informacijami s podrocja pridobivanja namenskih financnih sredstev tako iz evropskih skladov kot s strani Eko sklada in tudi Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije, prikazal dva primera uspešnih domacih podjetij ter odprl podjetniško razpravo, ki je podala konkretna sporocila lokalnih podje­tnikov o pogojih za nadaljnjo rast in razvoj. 
Od legendarnih krofov do energetske samozadostnosti Direktor Gostinskega podjetja Trojane d.o.o. Bojan Gasior, ki se 42 let vsak dan vozi od zacetka do konca obcine Lukovica – ta je z avtocesto doživela velike spremembe –, je povedal, da v podjetju stalno vlagajo v razvoj. V podjetju, ki danes letno ustvari že 10 milijonov evrov prihod­ka, so tako samo letos posodobili zunanjo teraso in notranje prostore v zgornjem nadstropju novejše zgradbe ter v celoti prenovili krofarno 
– na to financno investicijo, vredno milijon evrov, so se, denimo, pripra­vljali dobri dve leti. Pred šestimi leti so namestili elektricno polnilnico, že pred 14 leti so šli tudi v energetsko sanacijo stavb z LED razsvetljavo, pri ogrevanju so prešli s kurilnega olja na utekocinjen naftni plin (UNP), ki jim poleg toplote zagotavlja še elektricno energijo, od leta 2009 proizvajajo ele­ktriko tudi z lastno soncno elektrarno oz. danes že z dvema, nacrtujejo pa še dve novi soncni elektrarni, tako da bodo skupaj prešli na 260 kilo-vatov moci. »S tem bomo pa res povsem energetsko samozadostni,« je povedal Bojan Gasior in dodal, da bodo s povecanjem restavracijskega dela predvidoma v zacetku prihodnjega leta prešli že na skupno 850 do 900 sedežev. V istem casu nacrtujejo lastno cistilno napravo, najkasneje v letu 2022 pa tudi garažno hišo, ki jim bo omogocala sprejem vec kot 50 avtobusov, kot jih trenutno sprejmejo na najbolj obiskane sobote in nedelje ter praznicne dni. 
'Zakladi Crnega grabna' in lukoviška žemlja 
Pri tem je Bojan Gasior izpostavil tudi zadovoljstvo z ekipo. »Trenutno nas je redno zaposlenih 130, imamo pa tudi 30 študentov in res veliko energije vlagamo v to, da kadri ostajajo pri nas,« je povedal in dodal, da sicer njihovi zaposleni prihajajo iz treh obcin – Lukovice, Zagorja in Vranskega, zato je tudi njihovo podjetje mocno vpeto v utrip prav vseh treh. Pri tem velja omeniti, da je prav Bojan Gasior že v zacetku tega sto­letja spodbudil prvo podobno srecanje podjetnikov v lukoviški obcini, obenem pa je bilo GP Trojane tudi med pobudniki nastanka blagovne znamke 'Zakladi Crnega grabna', ki bi jo, kot je Gasior menil na tokra­tnem podjetniškem srecanju, lahko nekoliko oživili.  Da tudi podjetniki sami skrbijo za promocijo obcine, je v podjetniški razpravi, ki je sledila, ponazoril Sebastijan Cemažar iz pekarne Cema­žar – Srcek d.o.o., ki prav letos praznuje castitljivo obletnico – 60 let. Pe­karna, ki danes zaposluje skoraj 30 ljudi, je namrec najbolj poznana po lukoviški žemlji. Sicer pa, tako pravi Cemažar, jim uspeva pozicijo na vse konkurencnejšem pekarskem trgu, ko že skorajda vsak trgovec pece svoj kruh, ohranjati tako, da poslušajo stranke in jim vselej ob pravem casu ponudijo, kar želijo – v zadnjem casu je to predvsem bolj zdrav kruh iz cim kakovostnejših sestavin. 
Iz Krašnje v svet … 
Sredi obcine, konkretno v Krašnji, pa deluje še eno pomembno podje­tje – to je podjetje za orodjarstvo, obdelavo kovin in predelavo plastike M & P Burja d.o.o., katerega temelje je Anastazij Živko Burja z rocno izdelavo hidravlicnih cilindrov položil že pred pol stoletja in je, kot je v podjetniškem pogovoru prikazal Boštjan Burja, od takrat podjetje na poti nenehne rasti. Iz obrtne delavnice z enim zaposlenim se je namrec ekipa razširila na približno 80 kvalificiranih delavcev, pri cemer podjetje stalno vlaga v sodobne tehnologije na podrocju strojne obdelave ko­vin in predelave plastike, tako da je danes zanesljiv dobavitelj strojnih delov za avtomobilsko industrijo, strojegradnjo, papirno industrijo in druga podrocja. M & P Burja d.o.o. tako sodeluje ne le z uspešnimi domacimi družbami, kot so Emrax, Kolektor in Aquafil, ampak tudi z japonsko Yaskawa – ta ima sicer tovarno tudi v Kocevju –, pa nemškimi družbami, kot sta Ma-hle in Rheinmetall, ter nenazadnje s povsem globalnimi podjetji, kot so Duff-Norton, Belimed in Emco group. Boštjan Burja je pri tem izpo­stavil, da »podjetnik ne sme nikdar zaspati; tudi ce ti gre danes dobro, moraš gledati na to, kako ti bo šlo jutri«. »Obenem se ne gre zanašati na zunanje dejavnike, denimo na državo, da nam bo ta pri cem pomagala. Nasprotno, sam raje vidim, da se dr­žava ne vtika v naše delo, naj nas le pusti delati, kot znamo,« poudar­ja Burja, ki sicer vidi potencial v vecji povezanosti podjetnikov. Veseli ga, ko vidi, da je nek domac podjetnik uspešen, saj to pomeni, da bo uspešnejše tudi okolje, v katerem to podjetje deluje. Zato, meni Boštjan Burja, se moramo medsebojno spodbujati – prav tako kot se spodbu­jajo sami znotraj podjetja, kjer so ponosni na to, da nimajo težav s fluk­tuacijo. 
Izziv št. 1: Kadri 
Tako Burja kot tudi ostali podjetniki, ki so sodelovali v podjetniškem omizju, so kot enega vecjih problemov izpostavili pomanjkanje kadrov 
– ne le dobrih, ampak nasploh ljudi, ki bi se bili pripravljeni zaposliti. Kot je povedal Simon Avbelj, ki je z ženo Barbaro pred petimi leti ob regionalni cesti v Lukovici odprl Fast Food Šime, se sam srecuje s stal­nim izzivom dobiti kadre, pri cemer placilo sploh ni problem – problem jih je pritegniti v Lukovico. Podobne izkušnje so delili tudi podjetniki v omizju – poleg Sebastija­na Cemažarja iz Pekarne Cemažar – Srcek d.o.o. še Marjan Kveder iz podjetja Avto Kveder d.o.o., Janez Vajde iz podjetja Jerebtrans d.o.o. in Boštjan Tekavc iz Gradbeništva Tekavc –, ki so povedali, da je tudi skrb za obstojece kadre stalno delo. Marjan Kveder je izpostavil tudi pomen medpodjetniškega sodelovanja in vzajemnega zaupanja: »Prav to mi je osebno pomagalo zares dokoncati lastno investicijo v obcini Lukovi-ca, kjer pa sem želel dokoncati prvi (in zaenkrat še edini; op.p.) objekt na Obrtniški ulici. Brez podpore družine in prijateljev seveda tudi ne bi šlo,« je dodal in se navezal na manjko obcinskega prostorskega nacrta (OPN). 
Izziv št. 2: OPN 
»Imeli smo že številne sestanke s pristojnimi ministrstvi in sedaj je žo­gica pri njih, bom pa vse naredila za to, da bomo OPN sprejeli v prvi polovici prihodnjega leta,« se je odzvala županja Olga Vrankar, ki ob-žaluje, da se pristojni na državni ravni ne držijo predpisanih rokov, se pa sama zaveda, da »je prav podjetništvo gonilna sila razvoja«. Kot je dejala v razpravi, bodo na Obcini naredili vse, da bodo »zadeve spravili v življenje«. Janez Vajde iz podjetja Jerebtrans d.o.o., ki je, mimogrede, eden prvih 'tovornjakarjev' pri nas, ki je investiral v samovozeci tovornjak, nadalj­nje investicije pa nacrtuje v tovornjake na plin, je pri tem dejal, da se je prav zaradi medpodjetniških spodbud v domacem okolju pred leti odlocil, da se s podjetjem še ne preseli iz obcine Lukovica. »Manjka pa nam mladih, kar se pozna na podrocju kadrovanja,« se je tudi Vajde navezal na kadrovske izzive. »Glede na to, da v Lukovici beležimo velik porast gradnje stanovanjskih stavb, se bomo v bližnji prihodnosti nekoliko umaknili iz obmocja naše obcine,« pa je o nacrtih svojega gradbenega podjetja povedal Boštjan Tekavc in kot problem izpostavil, da danes tudi avtocesta ne požira vec dobro zamaškov. Kljub temu pa pricakuje, da bo v prihodnosti obmo-cje obcine Lukovica – sploh po sprejemu OPN – zopet zanimivo tudi za nepremicninska vlaganja. »Ce je naša prva prioriteta ureditev OPN, pa je druga prioriteta ureditev poslovnega okolja oz. manjših obmocij, namenjenih poslovni dejavno­sti,« se je na dane pobude odzvala županja Olga Vrankar, ki je sklenila, da je Obcina zelo odprta za vsakršne pobude in potrebe obcanov ter seveda podjetnikov. »Tu smo navsezadnje zaradi in za vas.« Zato, kot je še dejala, bo obcina nadaljevala z organizacijo tovrstnih podjetniških srecanj, udeleženci tokratnega srecanja pa so izrazili željo, da bi imeli tovrstne dogodke tako jeseni kot spomladi. 
AlenkA lenA klopcic foto: drAgo Juteršek 


Godbeniki osvojili najvišje možno priznanje v korakanju 
Lukoviški godbeniki in godbenice so se po lanskem praznovanju jubileja v letošnjem letu lotili novega izziva. Prvic v zgodovini društva so se udeležili tekmovanja na državnem nivoju in presenetili vse. Na tekmovanju slovenskih godb in mažoretnih skupin v korakanju v Radecah so osvojili zlato plaketo s posebno pohvalo, kar je najvišje možno priznanje. Za izvedbo koreografije so prejeli kar 91,3 % tocke. 
Zveza slovenskih godb in Mažoretna zveza Slovenije sta v soboto, 19. oktobra, v Radecah organizirali tekmovanje v korakanju. Udeležilo se ga je kar 250 godbenikov in mažoret iz 7-ih društev širom Slovenije. Tek­movanje je bilo razdeljeno v tri tekmovalne kategorije. Godba Lukovica je nastopila v kategoriji Protokol. V 10 minutah, ki so jih imeli na voljo, so zaigrali dve skladbi in ob tem prikazali zahtevane prvine godbeni­štva v gibanju. Vse to pod budnim ocesom ocenjevalcev Mihe Dergana (sodnik za prvine korakanja godb), Mitje Dragolica (sodnik za glasbo) in Aleša Breznikarja (sodnik za splošni vtis), ki so nastop spremljali gle­de na Pravilnik Zveze slovenskih godb. Ocenjevali so tako splošni vtis kot izgled tekmovalne skupine, urejenost, postavitev formacije, nastop predvodnika ter izvedbo njegovih povelj preko godbenic in godbeni­kov, sestavo in izvedbo koreografije, izvedbo nadstandardnih in show elementov ter seveda glasbeno izvedbo, pri cemer je bil poudarek na kakovosti zvoka, intonaciji, glasbenem stilu in dinamiki. Godba Lukovi-ca je vse predpisane elemente opravila odlicno in tako so ji sodniki za skladu z zahtevami in pravilnikom Zveze slovenskih godb. Potrebno je bilo nastop prisodili 91,3 % tocke, kar je pomenilo, da so prejeli zlato prizna-izbrati primerni skladbi in temu prilagoditi figurativne elemente. Konec nje s posebno pohvalo in v absolutni konkurenci zasedli 3. mesto. Pred poletja pa smo zaceli z vajami. Vse skupaj je trajalo skoraj tri mesece. Ob njimi sta bila le orkestra, ki v Sloveniji spadata v sam vrh: Laška pihalna tem bi se zahvalil vsem godbenikom in godbenicam za prizadevnost in godba, ki je nastopila skupaj z laškimi mažoretami, in Godba Sloven-dobro udeležbo na vajah. Veliko truda in dela je bilo vloženega. Delovati je skih železnic v sodelovanju z radeškimi mažoretami. bilo potrebno usklajeno, kot eden. To nam je po številnih vajah tudi uspelo. 
Na tekmovanje smo šli le pokazat, kaj smo se v vsem tem casu naucili, brez »Nismo pricakovali takšnega uspeha,« je po nastopu in prejetju prizna-velikih ambicij in pricakovanj. Že na generalki pa smo pustili zelo dober nja dejal Vili Gošte, predvodnik Godbe Lukovica, ki je godbo vodil na vtis. Opazovalci so bili zadovoljni, cudili so se. To smo potem nadgradili tem tekmovanju in tudi bdel nad celotnim projektom. »Že pred pole-še v tekmovalnem programu. Na voljo smo imeli 10 minut in takrat je bilo tnimi pocitnicami sem zacel pripravljati koreografijo, ki je morala biti v potrebno pokazati najboljše. Uspelo nam je. Neverjetno, zelo sem vesel. 


Prikazali smo se kot zelo resna, disciplinirana godba z dobrim igranjem in veliko znanja v elementih korakanja.« 
Leta 2009 se je na pobudo in ob podpori takratnega vodstva godbe in dirigenta Luke Einfalta lukoviški orkester odlocil, da se bo poleg tra­dicionalnega izvajanja skladb posvetil tudi zelo zanimivi in atraktivni dejavnosti godbeništva, godbi v gibanju oz. korakanju s figurativnimi elementi. Delegacija lukoviških godbenikov se je tako pred 10-imi leti odpravila k pobrateni avstrijski godbi v St. Lambrecht. Vili Gošte, ki je predvodnik godbe Lukovica že deset let, se takole spomni takratnega obiska Avstrije: »Karl Rappold, dirigent in predvodnik godbe St. Lambre­cht, nam je predstavil dejavnost korakanja. Pokazal nam je nekaj detajlov, od postavitve, prihoda na prizorišce, kakšna so povelja in kako se izvaja­jo … Dal nam je tudi poseben prirocnik, ki smo ga prevedli v slovenšcino in zaceli delati. Takrat sem se odlocil, da bom prevzel vlogo predvodnika Godbe Lukovica. Ob otvoritvi novih godbenih prostorov v Šentvidu so nam predstavniki iz St. Lambrechta podarili še predvodniško palico, ki jo vihtim še danes.« Vse od takrat se lukoviški godbeniki posvecajo korakanju in znanje izpopolnjujejo. Vili Gošte se je tako leta 2011 na Ptuju udeležil vecdnevnega seminarja za predvodnike v organizaciji Zveze slovenskih godb. Mentor je bil Ivan Medved iz Laškega, s katerim Gošte sodeluje že vse od takrat. »Še zdaj sva v stikih, ce potrebujem kakšno pomoc ali na­svet, se obrnem nanj. Vedno je pripravljen pomagati. Tudi zato, ker dobro delamo in želimo delati na tem podrocju. Številne godbe se te zahtevne dejavnosti sploh ne lotijo, kar nekaj godb pa je že tudi obupalo. Ne ukvar­ja se veliko godb s tem, mi pa smo bili med prvimi. Lotili smo se tega in vztrajamo, ceprav so se nam morda nekateri na zacetku celo posmehovali. Ampak mi smo se naucili in nekatere elemente korakanja prvic pokazali na enem izmed tradicionalnih prvomajskih nastopov. Godbeniki so videli, da se lahko poleg igranja skladb pokaže še kaj vec in všec jim je bilo. Tako je sedaj vsako leto ob prvomajskih nastopih. Posebno show tocko smo pripra­vili tudi za uvod slavnostnega koncerta ob 20-letnici našega delovanja. Kro­na in potrditev dobrega dela pa je bil uspeh na tekmovanju in seveda tudi vzpodbuda za nadaljnje delo na tem podrocju,« je zakljucil Vili Gošte, ki je na tekmovanju v Radecah navdušil. Dobil je številne pohvale kolegov in tudi sodnikov, saj je med vsemi predvodniki naredil najboljši vtis. 
besedilo in foto: leon AndreJkA 


MePZ Šentviški zvon: Naših 30 let 
Nevihtno nedeljo 17. novembra je mogocna jubilejna pesem Šent­viškega zvona prežarcila zgodnji mrak in ogrela srca in roke do zadnjega sedeža napolnjene Soncne športne dvorane na Brdu pri OŠ Janka Kersnika. Bil je nepozaben vecer mocnih spominov in za­vedanja bliskovitega minevanja vsega, kar živi in se kot kapljica v casu zliva v zgodovino. Tri desetletja od drzne odlocitve prvega predsednika mladega mešanega zbora Darka Stupice, da obogati-mo bogato tradicijo Crnega grabna z novim kulturnim prispevkom in združimo talentirane ljubitelje petja v Zvon, ki se bo mehko raz-legal tja v deveto vas. Navdihovala nas je prebujena zavest sloven-ske Pomladi v prelomnem duhu casa. Tako smo kmalu s ponosom, z Zdravljico in slovensko zastavo nazdravili svoji državi. 

Tiskana brošura v besedi in sliki beleži kroniko delovanja in vztrajnega umešcanja v ožji in širši kulturni prostor, z zborovodji, ki so vsak po svoje prepoznavno zaznamovali naš programski melos: Metka Novak, Karel Le-skovec, Primož Leskovec in zdajšnja zborovodja, zakonca Špela in Matevž Kink. Pesem druži vesele in notranje bogate ljudi. Ob organizacijski iznaj­dljivosti prvega predsednika smo postajali gostje in organizatorji pevskih zborov iz slovenskih Šentvidov in Zvonariade ter seveda živo prisotni v do-macem kulturnem utripu nove obcine Lukovica. S posebno ljubeznijo smo oplemenitili praznicni duh slovenskega božica s koncerti, ki so postali tra­dicionalni in smo z njimi gostovali po številnih božjih hramih naše domovi­ne. Najlepše božicne pesmi smo shranili v dveh zgošcenkah, prav tako tudi slovenske narodne, obogatene z instrumentalno spremljavo. Tako smo se pevsko razvijali in zoreli za težje preizkuse naših grl. Ob vkljucitvi lepega števila mladih in glasbeno izobraženih talentov z drugim predsednikom zbora Matejem Avbljem, ki prerašcajo v profesionalizem (Slovenska filhar­monija, Opera, razlicne orkestrske zasedbe), smo se preizkusili v vecni kla­siki: z izvedbo oratorija, velicastne vecstavcne sakralne skladbe Camilla Sa­int-Saensa, skupaj z zborom Collegium Vokale iz Celja, najprej v domacem Šentvidu, nato na Ponikvi, v Celju, Domžalah in pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. To je bil do zdaj naš vrh. Preizkusili smo se v globokem zvocnem in ritmicnem izrazu crnske duhovne pesmi in v sakralni glasbi, a ostajamo zvesti slovenski, najlepši pesmi na svetu. V življenju pevcev, ki izberejo za svojo (vse bolj redko) prostocasno sprostitev prepevanje, je petje duhovna in telesna rekreacija: pojemo, se zabavamo, gostujemo, potujemo, spleta-mo vezi. Ohrid in Dunaj – nepozabni pevski doživetji, prav tako gostovanja po Sloveniji. Naša jubilejna kronika zapisuje preko 200 nastopov. Skozi vr­ste Šentviškega zvona je v treh desetletjih stopalo že 116 pevk in pevcev. Danes jih v zboru prepeva 35. Svecano akademijo je z izbranimi besedami in cestitkami nagovorila žu­panja obcine Lukovica, mag. Olga Vrankar. Poudarila je današnjo zmago­valno moc slovenske zborovske pesmi kot prepoznavne ambasadorke v Evropi narodov. Pesem ohranja našo identiteto in nas kot žlahtna blagovna znamka predstavlja v globaliziranem svetu. Zaželela je, da pesem v obcini nikoli ne presahne, saj prinaša dragocene trenutke sprostitve in umetniški užitek ter vzgaja mlade generacije. Kulturni dogodek je pozdravila evrop-ska poslanka in donatorka preko Evropske ljudske stranke Ljudmila Novak, ki ta zbor že dolgo spremlja in mu priznava visoko kvaliteto ter povezoval-no sodelovanje v nekdanji skupni obcini. Koncert je uvedla tista žalostinka o izgubljeni mladosti s solo izvedbo teno­rista Mateja Avblja: Oj, mladost ti moja. Z njo smo hoteli poudariti medge­neracijsko povezanost  z nostalgijo spominov starejših pevcev. Koncertni program s poudarkom: samo slovenske pesmi – ljudske, umetne, zabavne in narodnozabavne – je bil skrbno izbran. Povezovalno besedo je v svojem sprošceno humornem stilu z iskrivimi pri­merami prevzel Jure Sešek. Prvi sklop je pripadal ljudskim pesmim iz zamejstva v narecni obliki: iz Istre Pesmi od ljubezni in kafeta, iz Rezije Jnjen ceua jti gna, v priredbi etnogra-fa Pavla Merkuja, nato koroška Nmau criez jizaro, pa še tisto o cigajnarjih v šaljivi izvedbi in solistko Dorotejo Kink. Sledile so slovenske umetne: Oj, poglejte pticke, Debeli kum in Po poljube. V krajšem odmoru smo si pevci oplaknili grla in zajeli sapo, ob pogledu na slavnostno dvojno torto, s katero nas je presenetila županja, pa se je utrnila tista zdravica "Zadoni nam, zadoni" in ena prvih pesmi, ki smo jo v zboru prepevali, Sem pevec. Medtem pa se je na stenski projekciji odvijala zgodo­vina zbora, od prvih korakov do današnjega jubileja. Tretji del koncerta je napovedal gost vecera, jazz trio DSmiles, z izvajanjem popularne glasbe, zabavno klasiko slovenske popevke iz 60-ih let: Vrtiljak, Brez besed, Moje orglice – to je bila kokta povojne generacije. Prav baladno custveno je legla na srca poslušalcev Plestenjakova En poljub, prvic izvaja­na v zborovski spremljavi in v žametni solo izvedbi basista Matevža Kinka, zborovodje. Pa Ljubezni se razdaj in Ritem srca – vse z vodilnim motivom ljubezni. Tudi narodnozabavna glasba, posebno Avsenikova, dobiva svoje zasluže-no mesto v slovenski žanrski glasbi v vse pogostejših priredbah. Tako se oddolžujemo temu slovenskemu fenomenu, ki nam ga je morala odkriti tujina. V zaprtem zgodovinskem obdobju so bili Avseniki najmocnejši predstavniki našega naroda in dežele na južni strani Alp. Šentviški zvon jih ni predstavil prvic. Tokrat so ob nepogrešljivi harmoniki Žiga Svetlina zavriskale v svoji širini in vedrini Lepo je biti muzikant, V gozdni samoti in himnicna Slovenija, od kod lepote tvoje, ob pritrkavanju in sodelovanju polne dvorane. Kot se za takšne slavnosti spodobi, so se podeljevale tudi bronaste, srebrne, zlate in castne Gallusove znacke. Zaslužne so presenetile Darka in Zdenko Stupica ter Mojco Stoschizky. Sledile so še cestitke pevskih zborov, besede predsednice zbora Andreje Volf, dehteli so nageljni in zahvala Jani Strehar za dolgoletno vzorno vodeno kroniko zbora, ki je bila tudi vir celotnega pregleda. Pevci smo iz srca hvaležni naši predsednici Andreji, ki je vajeti zbora prevzela pred dvema letoma in vsak prosti trenutek živi za to, da zbor ne le prepeva, ampak tudi gradi na povezovanju in druženju. Je odlicna organizatorka, ki nas je uspela prepricati, da jubilejni koncert pripravimo v Soncni dvorani; z neverjetno voljo in optimizmom je znala motivirati prav vsakega izmed nas, da smo "prijeli za delo" in verjeli, da bomo jubilej okro­nali tako, kot se spodobi. Zborovodji Špela in Matevž Kink pa sta postala kar sinonim za kulturno ži­vljenje v naši obcini. Predana glasbi in kulturni dejavnosti svoje glasbeno poslanstvo širita na vse pevce. Spremljata naš glasbeni korak in skrbita, da petje v naših krajih dobiva nova krila. Iz srca hvala obema. Odhod z odra smo pevci pospremili s svojo himno: Pa se sliš od svet'ga Vida zvon … S tem smo najavili svoje zvonjenje in zvenenje v 4. desetletje. Celoten vecer je okronal še aktiv podeželskih žena iz Lukovice in pivovar Vinko Pirnat s pogostitvijo za vse poslušalce, po dobri slovenski navadi, pa še za martinovo. Jubilejni vecer je bil resnicno navdihujoc. 

besedilo: MoJcA stoschitzky foto: urbAn rus 


Slamne kite iz Krašnje 
Pletenje kit je skoraj vse stoletje zaznamovalo kraje med Prevojami in Trojanami ter na bregovih in pobocjih levo in desno od Radomlje. Slamo, ki je ostala od žita, so spretne pletice preoblikovale v dolge verige kit, iz katerih je domžalska industrija izdelovala slamnike in druge izdelke. S prodajo kit se ni veliko zaslužilo, kljub temu pa so pridne ženske roke s tem prinesle pomemben delež v družinsko de­narnico. Ker se je pred drugo svetovno vojno pletlo zvecer ob petrolejkah, ki so bile draga razsvetljava, so se pletice zbirale v eni hiši ob eni svetilki. Zato je bilo zbiranje pletic tudi družabno srecanje, med katerim so se ohranjale in prenašale iz roda v rod zgodbe, legende in pripovedke ter krajevna zgodovina in ljudski obicaji. Vcasih so se ob zakljucku pletenja ženskam pridružili moški in godec, da se je za »likof« zaplesalo. 

Kite so pletli tudi v Krašnji – množicno in raznovrstno. Zato so že pred dvajsetimi leti Krašnjani zbrali vašcane, ki so še znali in vedeli, kako se žanje žito in odstrani slama, da bi bila cim bolj kakovostna in nepoško­dovana;  kako se slamo obdela, da se kite cim bolje pletejo in kako je treba stikati posamezna stebla, da kita cim hitreje raste pod spretnimi prsti. Želeli so ohraniti živahno krajevno dejavnost, ki je združevala in povezovala sosede, in jo prenesti na mlajše generacije. Delo in besede so zabeležili v zapisih in fotografijah; Foto-kino-video klub Mavrica iz Radomelj je posnel tudi film in obilo fotografskih podob. Letos pa je Kulturno umetniško društvo Fran Maselj Podlimbarski natisnilo bogato ilustrirano in informativno knjigo Pletemo kite. Gradivo zanjo je zbra-la, izbrala in uredila Vera Beguš. V spremni besedi je Dušica Kunaver zapisala, da je dragocenost knjige v tihem sporocilu današnji mladini, da je tudi v skromnosti in trdem delu veliko veselja; tako kot vcasih ob druženju, smehu in pesmi ob petrolejki in pletenju kit. 
Uradna predstavitev knjige je bila 25. oktobra v Krašnji. Na zacetku pri­jetnega srecanja je urednica predstavila zamisel za nastanek knjige, ki jo je sofinancirala Evropska unija. Na skoraj sto straneh domoznansko delo predstavlja pricevanja žanjic, koscev in pletic kit; opisuje kmec­ka dela in opravila, ki jih je bilo treba opraviti, da je iz slame nastala kita; dodaja tudi pricevanje moža, ki je kite zbiral in oddajal industriji. Osrednji del opisuje in na fotografijah prikazuje, kako so Krašnjanke in Krašnjani obudili staro obrt in jo predstavljali doma in v tujini ter zanjo motivirali šolsko mladino. V zadnjem delu knjige je strokovno besedilo Matjaža Brojana o pletenju kit. Vsebina knjige je bila predstavljena na zanimiv nacin, ko so se na za­slonu vrstile podobe pricevalcev, njihove besede pa so doživeto pov­zele bralke in bralec. Med drugim so obiskovalci izvedeli, da gospodarji niso bili najbolj zadovoljni, ce je godec prekmalu potegnil harmoniko in prekinil pletenje – premalo se je naredilo. Avtorica je za zakljucek razložila, da bo pletenje kit zaživelo tudi v likovnem ustvarjanju slikark. Ob koncu so se Veri Beguš zahvalili in ji cestitali za izjemen prispevek k ohranjanju narodnega spomina. Županja Olga Vrankar je izpostavi-la pomen prenašanja obicajev  na mlado generacijo v krašenjski šoli. Poudarila je, da obcina poleg komunalne urejenosti potrebuje tudi družbene dejavnosti, ki krajem dajejo dušo, obcanom prijetne nacine srecevanja in sodelovanja, mladim pa možnost, da spoznavajo in srkajo vase dedišcino svojih babic in dedov. Vodja domžalske izpostave Jav­nega sklada za kulturne dejavnosti Matej Primožic, ki je v knjigi našel tudi svojo teto, je društvu predlagal, da v knjižno obliko prenesejo še kakšne krajevne obicaje. Matjaž Brojan, nekdanji novinar, danes pa plo­dovit pisec in kronist, je povedal nekaj anekdot o tem, kako se je ucil ustvarjati kite pri pleticah v Krašnji. Za pristen zapis v knjigi je tehniko in postopke pletenja želel cim bolje razumeti, da bi jih cim bolj verodo­stojno prenesel v knjigo. 
besedilo in foto: igor lipovšek 

Klapa Sidro navdušila v Kamniku 
Novembrski prazniki, ko se mošt spremeni v vino, so bili na Grajski terasi na Starem gradu nad Kamnikom v znamenju glasbe. Tam so namrec v sklopu jesenskih grajskih vecerov v goste povabili tudi naše obcane, natancneje Klapo Sidro, ki je v soboto, 9. novembra, nav­dušila zbrane poslušalce in okuševalce žlahtne kapljice v sosednji obcini. 
Letos mineva osmo leto, odkar so se Blaž, Gregor, Rok, Matej, Janez in Blaž podali na skupno pevsko pot kot vokalna Klapa Sidro. V tem casu so imeli številne nastope na razlicnih praznovanjih, porokah, obletni­cah in doživeli marsikaj, kar jim bo še dolgo ostalo v spominu. Dober glas o njihovem petju se širi iz ust do ust in tako so drugo novembrsko soboto na svoj racun prišli tisti, ki so jih že dlje casa spraševali o njiho­vem naslednjem nastopu. »Na odru se nam zdi najpomembnejše, da dobro zvenimo, zacutimo komad in drug drugega. Predvsem pa je kljucnega pomena, da uživa-mo v petju. Iz vidika harmonije, melodije in tipa glasbe nam zelo od­govarja dalmatinski melos, primarno pa izhajamo iz slovenske ljudske pesmi,« pojasnjujejo vokalisti. 
Glasba in žlahtna kapljica z roko v roki 
Ideja za nastop je prišla na pobudo Grajske terase na Starem gradu, saj so tam v zacetku septembra fantje nastopili kot presenecenja na praznovanju. »Povabilo nam je bilo v veliko veselje in cast, saj tam ni veliko nastopov in skrbno izbirajo nastopajoce za svoje dogodke. Na-stop smo vzeli skrajno resno, kajti že dolgo nismo imeli celovecernega dogodka,« pravijo fantje iz Klape Sidro. Da jim publika rada prisluhne, potrjuje razprodan koncert že nekaj casa pred napovedanim dogod­kom. »Nismo imeli obcutka, kakšno bo zanimanje za dogodek, saj gre za manjši prostor, kjer se lahko zbere približno 80 ljudi. Nastop je bil obarvan pretežno z dalmatinskimi pesmimi. Vmes so bile tudi sloven-ske, v repertoar smo vkljucili tudi pesmi, vezane na tematiko praznika sv. Martina,« še dodajajo. 
besedilo: leA sMrkolJ foto: Arhiv klApe sidro 


Otvoritev razstave rocnih in likovnih del clanov Društva upokojencev Lukovica 
Otvoritev je bila 18. 10. 2019 ob 18. uri v avli Pungartnikove hiše. Po grobem štetju se jo je udeležilo vec kot 70 odraslih in kopica otrok. Zacela se je z glasbeno tocko, ki jo je na harmoniko izvedel ucenec Tomaža Jemca iz Glasbene šole Polton Žan Novak. Po kratkem pozdravu prisotnim smo se z minuto molka poklonili spominu pred kratkim preminulega slikarja in enega ustanovnih clanov likovne sekcije Društva upokojencev Lukovica, Draga Jermana. Nanj bodo spominjale številne krasne slike, ki visijo po lokalih in domovih v naši okolici in tudi marsikje po Sloveniji. 

Po pozdravnem nagovoru predsednice Društva Marijane Grošelj nam je dve pesmi zapel odlicen pevski zborcek Kresnicke iz Osnovne šole Janka Kersnika, pod vodstvom zborovodkinje Simone Burkeljca. Vodja likovne sekcije Silvester Zdovc je na kratko predstavil, kaj razsta­vljajo likovniki, rocnodelske aktivnosti pa je predstavila vodja Stanisla­va Stopar.  Še eno veselo je na harmoniko zaigral devetletni ucenec Tomaža Jemca Jure Cerar, Kresnicke pa so zapele še eno pesem. Na koncu je prisotne pozdravila še županja mag. Olga Vrankar. 
Zakonski jubilanti na Cešnjicah nad Blagovico 2019 
Spomini so tisto najlepše, kar lahko deliš z nekom. Še posebno to velja za zakonske jubilante. Tako smo se tudi letos na za­hvalno nedeljo, 3. novembra, zbrali v cerkvi na Cešnjicah nad Blagovico. 
Bogu se je zahvalilo osem zakonskih parov, dva zlata jubilanta pa sta bila žal zaradi zdravstvenih razlogov odsotna. Obnovili smo za­konski blagoslov in se priporocili Bogu. Po koncani slovesnosti smo skupaj s farani v vecnamenskem pro-storu nazdravili ob prigrizku in zakljucili ob petju. 
besedilo in foto: MArinkA škrlJ 

Ogledu razstave je sledila pogostitev nastopajocih in ostalih prisotnih. Otroci so bili seveda najbolj veseli velike družinske pice, ki jo je donirala gostilna in picerija Furman in jo je v trenutku zmanjkalo, pa tudi ostale dobrote so kmalu pošle. Ustvarjalci smo seveda veseli številnega obiska, za katerega gre zasluga tudi nastopajocim otrokom. Prav lepo je bilo slišati veseli živžav otrok, ki so se po otvoritvi razstave zapodili po »galeriji« in živahno komenti­rali razstavljena dela. 
besedilo: silvester zdovc; foto: s. zdovc, MArcelA kopitAr, silvo MAselJ 
Skupaj za vedno! 

V nedeljo, 3. novembra, je bilo v farni cerkvi sv. Petra v Blago­vici še posebej slovesno, saj smo poleg zahvalne nedelje obha­jali tudi nedeljo zakonskih jubilantov. Vabilu se nas je odzvalo pet parov, ki smo zabeležili 50, 40, 30, 25 in 20 zakonskih let. 
Ob mogocni spremljavi domacih orgel nas je domaci župnik Dra-go Markuš skupaj z ministranti pospremil do oltarja. Nadaljevali smo s sv. mašo, med katero smo se zakonci zahvaljevali za svojega življenjskega sopotnika, za dar zvestobe in medsebojne ljubezni. Hkrati pa je bila v naših srcih goreca prošnja, da bi nas zdravje, spo­štovanje in Božji blagoslov spremljali do novega jubileja. Med mašo je župnik poudaril, da je jubilej pricevanje, da je mogo-ce kljub raznim težavam in tegobam, ki jih prinese življenje, živeti sveti zakon. Po nagovoru je jubilante povabil pred oltar in vsak par posebej blagoslovil, verniki v cerkvi pa so magicnost trenutka nad­gradili s ploskanjem. Slovesnost je polepšalo tudi petje domacega mešanega zbora pod vodstvom Matjaža Pestotnika. Po koncanem bogoslužju smo se vsi prisotni pri sv. maši zbrali pred cerkvijo, kjer smo ob pijaci, jedaci in prijetnem druženju obu­jali spomine ter sprejemali cestitke. 
besedilo: MAlci levec, foto: teJA krAMAr 

Ko Koroš'c na rajžo gre … 
… in za svoj cilj izbere Lukovico. Tudi tako bi lahko poimenovali dogajanje v soboto sredi novembra, ko je minibus z dravograjsko regi­strsko tablico že ob pol devetih zjutraj zapeljal na lukoviški Stari trg. Iz njega je izstopilo dvanajst Korošcev, clanov Turisticnega društva Muta. In njihovo spoznavanje Crnega grabna se je zacelo. 



Eno od obiskovalk sta ugrabila rokovnjaca. Po kosilu in pred odhodom z Dvorca Rus. Za glasbeno popestritev je poskrbel zborcek društva Skrinjca. 
Seveda Lukovice niso izbrali nakljucno, ampak so v naše konce prišli na povabilo lukoviškega Društva za ohranjanje in oživljanje kulturne de­dišcine Skrinjca, ki domuje na Dvorcu Rus v Šentvidu. Ustanovna clana tega društva sta tudi Tanja Šubelj in Florjan Sušnik, ki ju v zadnjih letih širom Slovenije poznajo kot Grofa in Grofico Štantenberško. Kot taka sta s clani svoje razširjene »grofovske družine« in ostalimi clani Skrinjce v septembru obiskala Muto in sodelovala na prireditvi tamkajšnjega turisticnega društva. Spletle so se prijateljske vezi in ponovno srecanje, tokrat pri nas, je bilo samoumevno. Obiskovalce sva tako v sobotnem jutru v središcu Lukovice sprejeli Marija Komatar, clanica Skrinjce, in Andreja Cokl, lokalna turisticna vo­dnica. Med potjo proti brdskemu gradu smo se ustavili na Maklenov-cu in gostom pokazali stari gasilski dom nekdanjega PGD Brdo, ki je edinstven v Sloveniji, ter t. i. Rahnetovo ali notarjevo vilo. Brez omem-be Ivana Groharja in prve zdravstvene postaje na obmocju današnje Slovenije seveda ni šlo in ko smo se po Mackovi cesti peljali skozi sa­dovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije, so bili Korošci že navdušeni. Ne le nad slišanim na Maklenovcu in številom sadnih sort, ki uspevajo v brdskem sadovnjaku, ampak tudi nad cudovito kuliso, ki jo ponuja obzidje nekdaj mogocne grašcine. Kersnikov grad kljub svoji votlosti vsakega obiskovalca ocara že samo z »lupino«, ko pa ji vodniki dodamo še castitljivo zgodovino in številne zanimive zgodbe, je marsikomu žal, da ni Brda pri Lukovici odkril že prej. Tu je nastala tudi prva skupinska fotografija, ki se ji je do konca izleta pridružilo še veliko drugih. Sledil je obvezen sprehod z razlago mimo župnijske cerkve, osnovne šole in rojstne hiše etnomuzikologa Franceta Marolta do Cebelarskega centra Slovenije. Ta je obiskovalcem vedno zanimiv in prepricana sem, da se marsikateri »turist« še kdaj vrne in ob lepem razgledu preizkusi dobrote Gostišca Pri cebelici. Spust proti Staremu trgu smo opravili skozi Rokovnjaški gozdicek, saj so prav zgodbe o rokovnjacih in nekdanjih prikazih rokovnjaškega napada ena glavnih sestavin vodenja po naši obcini. Gosti s Koroške so bili navdušeni nad prizorišcem z odrom, plesišcem in klopmi sredi gozda, ki pa žal žalostno propada. Glede na to, da so tudi sami clani turisticnega društva, so kar deževale zamisli, kako bi oni uporabili to »areno«. Ena bolj zanimivih je omenjala letni kino na prostem – morda ideja za naša turisticna društva? 
Na trgu v središcu Lukovice sem obiskovalce seznanila z zgodovino furmanstva, znamenja Marije Brezmadežne in mogocnih hiš okoli trga. Fasade slednjih kar klicejo k prenovi, so se strinjali Korošci. Žal nismo imeli dovolj casa, da bi preizkusili jedi nekdanjih furmanskih gostiln v Lukovici, saj se nam je že mudilo na Gradiško jezero. Najbolj obiskana in priljubljena tocka v naši obcini (ce odmislimo Trojane in njihove krofe, seveda) tudi tokrat ni samevala. Za sprehod okoli jezera se zaradi natrpanega urnika in razmocene ceste nismo odlocili, je pa nastalo nekaj cudovitih fotografij, pri cemer nam je prav prišel tudi lesen panoramski okvir, ki ga je lani postavila Obcina Lukovica. In že smo hiteli naprej, proti Dvorcu Rus, kjer so nas cakali clani društva Skrinjca z Grofom in Grofico na celu. Vendar brez zapletov ni šlo: niti dobro še nismo v Šentvidu izstopili iz minibusa, ko sta eno od obisko­valk ugrabila rokovnjaca in jo odvlekla neznano kam. Za bogato od­kupnino sta jo k sreci kmalu vrnila, sicer bi tvegali diplomatski zaplet med obcinama Lukovica in Muta. Na Dvorcu Rus je bilo vse pripravljeno za naš obisk. Grofica Tanja je goste popeljala skozi bogato zgodovino družine Rus in skozi prosto-re nekdanje gostilne, ki danes izžareva bolj gosposki pridih. Po ogledu Florjanove sobe, porocne sobe, galerije, knjižnice, stare kuhinje in dvo­rišca z ribnikom smo prisluhnili ljudskim pesmim v izvedbi »hišnega zborcka« Skrinjca, predstavniki obeh društev pa so si izmenjali simbo­licna darila. Tako je predsednica Turisticnega društva Muta domov od­nesla cudovite rdece nageljne, ki so videti kot pravi, ceprav so narejeni iz krep papirja, na Dvorcu Rus pa je ostal mali kovan svecnik, saj je Muta znana tudi po umetnostnem kovaštvu. Ker so bili pri Rusu vedno znani po dobri hrani, te seveda tudi tokrat ni manjkalo. Za odlicne koline z žganci, zeljem in repo je sicer poskrbela Gostilna Bevc, torto, potico in pecivo pa so pripravile kar clanice Skrinjce same. Korošci si bodo naše kraje tako zapomnili tudi po dobri hrani. A prav gotovo ne le po njej, saj jih je navdušilo vse videno in slišano, tako da že razmišljajo, kdaj bo spet priložnost, da pridejo k nam po­gledat še tiste stvari, o katerih so tokrat zaradi casovnih omejitev le poslušali. In seveda, tudi clani Skrinjce smo dobili povabilo, da se še v vecjem številu kot septembra prav kmalu spet oglasimo na Muti. Prva priložnost bo že v decembru, ko na Muti pripravljajo razstavo jaslic. 
besedilo in foto: AndreJA cokl 

Izlet k hudomušnim holcarjem na Kope! 
Na koledarju se je izpisala sobota, 19. oktober, kazalci na uri pa so kazali 7:30, ko smo se zbrali na parkirišcu v Blagovici. Odpravljali smo se na izlet, na humoristicni šov in druženje na Kope, ki ga je organiziral KORK Blagovica. Polni pricakovanj in željni novih vtisov smo se 
vkrcali na avtobus in se odpeljali proti Koroški. 
Megla, ki nas je spremljala od zacetka poti, se je kmalu razkropila in od Vranskega naprej so nas v svoj objem sprejeli topli soncni žarki. Avtocesto smo zapustili na izvozu za Velenje ter pot nadaljevali skozi Veliko Pirešico in Velenje ter skozi kilometer dolgo slikovito sotesko Hude luknje do Mislinje, kjer smo v gostišcu Vagon naredili prvi postanek. Leta 1899 je bila na tem mestu železniška postaja, zato je v lokalu tudi replika pravega vagona, ki je vcasih vozil po teh krajih. V prijetnem ambientu smo se posladkali s trojan­skimi krofi in si privošcili še kavo ali caj. Ob tej priložnosti bi se radi iskreno zahvalili GP Trojane za podarjene krofe. Nekaj smo jih podarili tudi lastniku lokala in tako prinesli pozdrave in do-brodošlico iz naših krajev na Koroško. Pot smo nadaljevali proti Slovenj Gradcu in v Šmartnem zavili proti Kopam. Po vijugasti cesti smo se vzpenjali proti vrhu in vmes obcudovali cisto in neokrnjeno naravo, ki se je pred nami kitila v cudovitih jesenskih barvah. Žal pa se je z višino spreminjalo tudi vreme; iz soncnega in toplega v me-gleno in vetrovno. Ko smo premagali 1542 m n. v. in parkirali na velikem parkirišcu ob Grmovškem domu, nas je s širokim nasmehom na obrazu ter z znacilno koroško govorico sprejel holcer in humorist Tomi Vrlic. Spoznali smo tudi najstarejšega še živecega holcerja Franca, ki šteje kar 105 let. Sku­paj s Tomijem sta s pripovedovanjem svojih anekdot ustvarila nepozabno in smeha polno vzdušje. Po ogledu dokumentarnega filma o Pohorju smo si na poligonu ogledali žaganje drv z znamenitim motorjem »sekularjem«. Leta 2018 je prejel zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za ino­vacijo. Sledil je še prikaz in preizkus starih holcarskih opravil (žaganje hloda z žago amerikanko, zabijanje žebljev, zlaganje okroglice v stolp). Najboljši so dobili spominske medalje ter pravi holcarski krst. V toplem domu so nam postregli z okusnim kosilom in bili smo deležni pristne prijaznosti ter gostoljubnosti domacinov.  Po kosilu so se najbolj pogumni – zaradi mocnega vetra –  povzpeli na Veliko Kopo do energet­skih tock.  Na vrhu se nahaja 13 tock, ki blagodejno in pozitivno vplivajo na 
Komemoracije v letu 2019 
Kot vsako leto je bila tudi letos komemoracija na Golcaju dne 
26. 10. 2019 ob 11. uri.  Ob zelo lepem vremenu so se je ude­ležili pohodniki iz Radomelj in Moravc, na Golcaju je namrec dne 28. 10. 1941 padlo 16 radomeljskih in jarških borcev. Ko­memoracije sta se udeležila tudi župan obcine Moravce Dr. Mi­lan Balažic in varuh pravic obcanov Moravce Stane Ravnikar. Slavnostni govor je imel predsednik ZZB obcine Lukovica to-variš Marjan Križman. V programu nastopajocih so bili: inštru­mentalni trio, otroci Podružnicne šole Blagovica z uciteljico Niko Leskovšek, pevka Silva Kosec in praporšcaki. 
Na obeh komemoracijah dne 1. 11. 2019 je bila gospa županja Olga 
Vrankar glavna govornica, in sicer pri spomeniku padlih borcev v Lu-
kovici in pri spomeniku Mrtva straža na Prevojah. Nastopajoci so bili še 
pevski zbor Janko Kersnik Lukovica, recitator Janez Gubanc, inštrumen­
talni trio in praporšcaki. 
Radi bi se zahvalili vsem nastopajocim in vsem, ki so sodelovali pri ko­
memoracijah, še posebej Podružnicni šoli Blagovica, gospe županji in 
praporšcakom. 
besedilo in foto: MoJcA oMAhen 


naše pocutje ter na cišcenje telesnih energijskih centrov – caker. Na vsa­ki tocki stoji tabla z napisom, na katere cakre deluje izmerjena pozitivna energija. Po vrnitvi v Grmovškov dom smo naredili še skupinsko fotografijo vseh udeležencev izleta ter tako dodali kamencek vec v zbirko spominov. Nasmejani in polni pozitivne energije smo se odpeljali v dolino, v narocje soncnih žarkov. V Leganu smo naredili kratek postanek ter pozdravili in presenetili našega rojaka Vilija Pustotnika. Našega obiska je bil zelo vesel in ob slovesu izrocil lepe pozdrave za vse Blagovcane. Domov smo se vrnili v vecernih urah, nasmejani in dobre volje. Ob slove­su smo si obljubili, da bomo take izlete še ponovili ter se našemu vozniku Francu za varno in prijetno vožnjo zahvalili! 
besedilo: MAlci levec foto: gregor levec 
Ministranti iz Krašnje tokrat tik pod vrhom 

V soboto, 29. septembra 2019, so se med seboj pomerili mini-stranti dekanije Domžale, in sicer v župniji Ihan. 
Tokratno druženje je potekalo v dveh delih. Najprej so svoje znanje, pri­dobljeno pri verouku in ministriranju, uporabili v kvizu, nato so se po­merili še na športnem igrišcu v nogometu. Rdeca nit kviza je bilo življe­nje in je od lažjih vprašanj na zacetku na koncu prišel do zelo težkih, a je ekipa iz Krašnje predvsem po zaslugi timskega dela uspešno premaga-la tudi to oviro. Po koncanem kvizu je sledil krajši odmor, nato pa so se pomerili še na igrišcu, kjer je Krašnjanom šlo dobro od rok oz. bolje od nog. Tako v kvizu kot na nogometnem igrišcu so osvojili odlicno drugo mesto, ponovno po zaslugi skupnega sodelovanja v igri, in le za nekaj tock zaostali za prvim mestom. Barve ministrantov iz župnije sv. Tomaža v Krašnji so zastopali Patrik, Bor, Jan, Gašper, Max, Žan, Andrej iz župnije Cešnjice nad Blagovico in Uroš. Mogoce se prihodnje leto povzpnejo še višje, a si tudi za ta uspeh zaslužijo iskrene cestitke. 
besedilo in foto: drAgo Juteršek 

Tudi mi smo poklicani: misijonska nedelja v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji 
Nedelja 20. oktobra je bila tokrat v Cerkvi na Slovenskem posvecena misijonom, saj smo obhajali misijonsko nedeljo. Nedeljo, ko se spo­
mnimo naših misijonarjev in misijonark, tako živih kot pokojnih. 
Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da je iz naših krajev izšel misijo­nar Franci Pavlic, ki je žal mnogo prekmalu preminil na misijonu San Miguel de Italaque v Boliviji. In ce smo tokrat pri sveti maši v župnijski cerkvi svetega Tomaža v Krašnji pri nagovoru prisluhnili poslanici pa-peža Franciška za misijonsko nedeljo, nas je v uvodu domaci župnik Anton Potokar spomnil, da misijonska nedelja predstavlja vrhunec iz­rednega misijonskega meseca oktobra: "Ta mesec je papež razglasil z namenom, da se Cerkev obnovi v misijonskem duhu. Ob tem nam misli uhajajo k našemu najbolj poznanemu misijonarju na Madagaskarju Pe­dru Opeki, ki ga je prejšnji mesec v okviru afriške turneje obiskal papež Francišek. Pedro je na smetišcu glavnega mesta Madagaskarja zgradil provinco, mesto za 10.000 ljudi, kjer so živeli in ponekod še živijo naj­bolj ubogi med ubogimi. Ob tem nikakor ne smemo pozabiti, da Pedro ni edini slovenski misijonar na Madagaskarju. Trenutno deluje preko 50 naših misijonarjev in misijonark, ki se prav tako, a precej manj opazno, nesebicno darujejo za tiste ljudi, ki res potrebujejo pomoci. Naši misijo­narji in misijonarke pomagajo na vseh celinah sveta in tudi mi smo po­klicani, da smo misijonarji, in sicer vsak v svojem vsakdanjem življenju, doma, v službi, med prostim casom in še bi lahko naštevali. Jasno in pogumno izpricujmo svojo poklicanost oznanjevati življenje za Jezusa. K temu nas v okviru izrednega meseca želi spodbuditi tudi  sam papež in ob tem navaja Jezusove besede: "On je rekel: kdor pa bo  mene za­tajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojim ocetom, ki je v nebesih in pred nebeškimi angeli". Na misijonsko nedeljo, a ne samo na to nedeljo, tudi drugace, odprimo svoja srca in roke, da bomo  po svo­jih moceh pomagali misijonarjem in misijonarkam na razlicnih koncih sveta. Poleg materialne podpore jih lahko podpremo tudi z molitvijo. Naj bo misijonska nedelja veckrat v letu, vsaj kar se tice našega razu­mevanja za težave naših misijonarjev in misijonark in pomoci le-tem.  
drAgo Juteršek 


Zahvalna nedelja 
Prva nedelja v novembru je bila zahvalna nedelja in tako smo se pri sveti maši v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji kakor drugje po cerkvah na Slovenskem zahvalili Bogu za 
prejete darove preko leta. 
Domaci župnik Anton Potokar je že v uvodu dejal, da ni težko izreci besede hvala, ven­dar mnogi tega žal ne zmorejo. V casu, ko pobiramo sadove svojega dela –  saj sloven-ski pregovor pravi: Kar kdo seje, to bo tudi žel – premnogokrat slišimo, da se to in ono ne splaca; ne splaca se obdelati vrta, seja-ti, saditi, nic se ne splaca, kajti zakaj bi se trudil, grem v trgovino in vse to kupim. Ob tem pozabljamo, koliko vsega je podarjeno 
– podarjeno nam je vsako leto, vsak mesec, vsak dan, celo vsak trenutek, a ne gre samo za materialne darove, za katere si clovek kar naprej prizadeva, da bi jih dobil, gre tudi za mnoge druge darove, gre za talente, ki smo jih prejeli. Narava se pocasi umirja in tudi mi si lahko vzamemo cas, da se umiri-mo, razmislimo o sebi, o svojem življenju, 
o dogodkih, ki so se nam zgodili, in se ob tem iz preteklega naucimo za sedanjost. Kaj pomaga cloveku, ce je bogat v materialnih dobrinah, ni pa bogat v Bogu, kajti kdor se sreca z Bogom, ne more biti enak, kakor je bil prej, je naglasil v nagovoru.  Skupaj z mešanim pevskim zborom pod vodstvom Marka Juteršek in organista Lojzeta Pezdir-ca smo vsi zbrani v cerkvi zapeli še zahvalno pesem. Na koncu se je župnik zahvalil še vsem sodelavcem, pevcem in pevkam, mi-nistrantom, tistim, ki skrbijo za lepoto cer­kve in okolice  ter clanom in clanicam ŽPS za sodelovanje.      
besedilo in foto: drAgo Juteršek 


Dvajset let združenja Zdravo življenje 
V dvajsetih letih se lahko zgodi veliko, ali pa le malo. Lahko pride do razvoja in napredka, ali do mirovanja in propada. 
Zakaj se kmetijske površine ponekod nezadržno zarašcajo, drugod pa so vzorno obdelane in nudijo ocesu prijetno podobo urejene in nego-vane krajine? Zakaj dva gospodarja enako velikih kmetij, celo na istem obmocju, razlicno gledata na prihodnost domacije? Prvi vidi samo še konec kmetovanja, drugi kmetijo razvija in odpira vedno nove možno­sti razvoja. Lahko za našteto poišcemo razlog v na pol praznem oziro-ma na pol polnem kozarcu? V optimizmu in veselju do dela in življenja in v njegovem nasprotju – pesimisticnem cakanju, da bo konec? Verje­tno ni tako enoznacno in je še vrsta drugih, objektivnih dejavnikov, a v osnovi gre ravno za to: ali gospodar in njegova družina vidijo smisel v svojem delu ali ne; ali z veseljem pricakujejo nov dan, novo pomlad in poletje, ali se z muko prebijajo od jutra do vecera, od dneva do dneva. V vasi Koreno nad Lukovico smo 24. oktobra lahko spoznali tiste kmeti­je, ki se nahajajo na »soncni strani«. Tiste, ki so se odlocile za drugacen nacin kmetovanja, ki v tem vidijo možnost razvoja. Na posestvu eko­loške kmetije Plahutnik, poimenovanem Razgledi z vrha, je potekalo praznovanje ob dvajseti obletnici Združenja ekoloških kmetij Zdravo življenje. Praznovanje je bilo obogateno s kulturnim programom, pred­stavitvijo izjemnega jubilejnega zbornika, ekološko pogostitvijo in malo ekološko tržnico, ki pa je pokazala obsežno in pestro ponudbo nekaterih clanov združenja. 
Ekološko kmetovanje je nacin življenja 
Pred dvajsetimi leti je kmetijski svetovalec inž. Anton Demojzes po­dal pobudo za ustanovitev Združenja ekoloških kmetov. Kmetje in strokovnjaki, ki so videli dlje kot drugi, so res stopili skupaj in zdru­ženje ustanovili. Danes se o ekološki hrani veliko govori in piše, ve­dno vec je povpraševanja in rednih kupcev, leta 1999 pa so ekološko kmetijstvo številni oznacili kot muho enodnevnico. Pogosto so kup­ce od nakupa odvrnile cene, ki so bile višje od cen konvencionalno pridelanih živil. Poznavanje strogih pravil ekološkega kmetovanja je bilo, ne le v široki javnosti, pac pa tudi med strokovnjaki, klavrno. »Danes vidimo, da gre za pravo smer,« je povedal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana Jože Benec. Poudaril je tudi, da je prodaja po primerni ceni še vedno šibka tocka. Ekološki pridelki in izdelki so na prodaj predvsem na domacih dvorišcih ter na lokal­nih tržnicah in prireditvah. Vedno vec ekoloških kmetij se odloca za predelavo primarnega pridelka, s cimer mu pomembno dvignejo vrednost oz. ceno. Še vedno pa imajo kmetje najvec težav s prodajo ekološkega mesa govedi in drobnice, saj se slednje pogosto prodaja skupaj z mesom živali iz konvencionalne reje, torej pod ceno ekolo­škega mesa. 








Vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje KGZ Ljubljana Tomaž Moc­nik je poudaril, da kmetijski svetovalci intenzivno delajo na razvoju in uvajanju novih tehnologij v ekološko kmetovanje. Najvecji strošek je do nedavnega predstavljala preusmeritev iz konvencionalnega v eko­loško kmetovanje. Zdaj lahko kmetje pridobijo nepovratna sredstva za preusmeritev in je tako odlocitev za ekološko kmetovanje lažja. O zgodovini združenja Zdravo življenje, ki danes šteje 65 clanov, je na kratko povedal Janez Ocepek, ustanovni clan in predsednik združe­nja vseh dvajset let. Predstavil je tudi jubilejni zbornik, v katerem je zapisano še vec o razvoju združenja, izobraževanju clanov in njihovih razmišljanjih o ekološkem kmetijstvu. 
»Pomembno je poudariti, da je zbornik plod dobrega medsebojnega so-delovanja, saj je bil odziv clanov na povabilo k predstavitvi kmetije izje-men. Odzvala se je dobra tretjina rednih clanov. Brez njihovega prispev­ka zbornik ne bi bil tako pester, kot je. Ne bi bil tako naš,« je povedala Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka in strokovna tajnica združenja od leta 2008. 


Jesensko pisana ponudba stojnic je še dodatno pobarvala res lep jesenski dan, ki smo ga preživeli na robu vasi Koreno nad Lukovico. 
Praznik ekološkega kmetijstva 
Prireditev je potekala pred Plahutnikovim stanom. To je vecja lesena stavba s skupnimi prostori, v kateri gostje, ki prenocujejo v lesenih hiši­cah, kuhajo in jedo ter se družijo. Plahutnikov stan pa oddajajo tudi za poroke, družinska praznovanja, seminarje ipd. Seveda ni dobrega praznika brez dobre hrane. Tokrat so bile jedi do-bre in zdrave, saj so jih pripravili iz lokalnih ekoloških živil. Udeleženci praznovanja so lahko izbirali med ekološkim golažem, ki ga je skuhal Primož Homar, in ekološkimi testeninami Dežman Urške in Primoža, s prav tako ekološko zelenjavo in ekološkim sirom kmetije Sešlar. Kruh sta spekli Breda Pestotnik in Marija Gales, pecivo pa so pripravile Ivanka Menegalija, Branka Medved in Ana Vrtacnik. Da grla niso bila suha, sta poskrbela Stane Homar in Janez Ocepek. Za postrežbo pa so poskrbele Lucija Sušnik, Olga Novak in Ana Cirar. 
Lahko povzamem, da je praznik ekološkega kmetijstva osrednje Slovenije ob izjemno lepem in toplem vremenu potekal v znamenju dobre volje, odlicne glasbe in izvrstne ponudbe clanov združenja. 
besedilo in foto: tAtJAnA cop 



Kmetije, ki so se predstavile na mali ekološki tržnici na Razgledih z vrha: 
Ime in priimek  Kraj kmetije  Usmeritev kmetije  
Stanko Homar  Dupeljne, Lukovica  Vzreja žrebet pasme haflinger, kompost, znamka 100 CVETOV  
Janez Ocepek  Žvarulje, Izlake  Sadike sadnega drevja, EKODREVESNICA OCEPEK  
Ivanka Menegalija  Štangarske poljane, Šmartno pri Litiji  Sezonsko sadje in zelenjava, krompir, jabolcni sok in kis  
Pavlina Šinkovec  Cešnjice, Blagovica  Korenje, repa, pesa, krompir, cebula, fižol v zrnju  
Veronika Švigelj  Blatna Brezovica, Vrhnika  Cebula, cesen, buce hokaido, kislo zelje, kisla repa  
Ana Vrtacnik  Šemnik, Izlake  Sezonska zelenjava, meso  
Branka in Anton Medved  Kal, Zagorje ob Savi  Sezonska zelenjava in sadje, goveje, svinjsko in pišcancje meso, jajca  
Marija in Tadej Dolenc  Pod Goricami, Brezovica  Sezonska zelenjava, jajca, med  
Peter Kos  Videm pri Lukovici, Lukovica  Sezonska zelenjava sadje, zelišca, poljšcine, žita, krompir, jajca  
Marija Gales  Krašnja, Lukovica  Sezonska zelenjava, kruh, pekovsko pecivo, testenine, jagode, šparglji, jajca  
Primož Dežman  Gabrje pod Špilkom, Blagovica  Ekološke testenine – znamka DOBROTE IZPOD ŠPILKA, omake, nefiltriran jabolcni sok  
France Sešlar  Podlipovica, Izlake  Sir, maslo, skuta in sirotka  
Jure Mocnik  Koreno, Lukovica  Turizem in izobraževanje na kmetiji, znamka Razgledi z Vrha  

Dober sad ob dobri skrbi 

Pred 20 leti je nastalo Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje«. Bogastvo dvajsetih let se je na pobudo Upravnega odbora dru­štva zacelo zbirati v zbornik že konec junija. Uredniški odbor v sestavi: urednica: Francka Toman, clani: Janez Ocepek, Pavla Pirnat, Lu-cija Sušnik in Bernarda Mal, je od osnovne za­misli, da v zborniku zberejo in objavijo clanke 
o strokovnih ekskurzijah, ki jih društvo vsako leto organizira za svoje clane, prerasla v izde­
lek posebne vrednosti. Pri ustvarjanju nas je vodila misel, kaj bi bralce zani­malo o ekoloških kmetijah in ekološkem kmetovanju. Vcasih še sami nismo verjeli, da se bo kdo poleg dela na kmetiji hotel ukvarjati še s predstavitvijo v zborniku. Pa je uspelo. In še mnogo zamisli je našlo pot v zbornik. Bralec se lahko sprehodi skozi nagovore predsednika društva, predstavnikov KGZS in županov obcin, od koder so clani. Prispevali so tudi del financnih sredstev za izdajo zbornika. Sledi kratka zgodovina društva in pregledi odgovornih v društvu, najpomembnejših dejavnostih, trenutno stanje clanstva in dana­šnje vodstvo. S shemo je prikazano, kaj pravzaprav ekološko kmetovanje je. Bralec bo izvedel, kateri so najbolj pereci problemi, pa tudi, zakaj je dobro biti clan društva. Svoje mesto so našle prisrcne otroške izjave o kmetijah. V sredici zbornika so predstavljene ekološke kmetije in njihovi produkti. Brez vseh ekskurzij, ki so plemenitile znanje in spodbujale k razvoju, ni šlo. Ker pa je društvo v polnem zamahu, je na koncu v nekaj besedah predstavilo svojo vizijo, v kateri omenja pobudo za dan ekoloških kmetij. Za posebno presenecenje je poskrbela ekološka kmetica Metoda Tori, ki je uredništvu posredovala svoje pesmi. Z njimi se zacenja vsako novo poglavje v zborniku. Brez dvoma pa pohvale sodobnemu pristopu oblikovanja besedil in fotogra­fij – ta pripada tudi Roku Štuparju, ki je naredil izjemno graficno pripravo za tisk. In kot pri zbornikih mora biti, je tudi ta lepotec ugledal luc sveta na dan predstavitve, 24. oktobra. S ponosom gledamo »dete« in veseli smo spoznanja, kaj lahko ustvari tako pisana skupina ljudi po starosti, spolu, življenjskih in poklicnih izkušnjah, izobrazbi. Vse smo znali združiti, opiliti in se predvsem spoštljivo dopol­njevati. Bravo. 
besedilo: bernArdA MAl 

Z oktobrom sklenili kolesarsko sezono in razstavljali v Pungartnikovi hiši 
Oktobra se je koncala letošnja kolesarska sezona, ki je bila uspešna, saj smo odpeljali kar nekaj lepih kolesarskih poti. Imeli smo se lepo in iz meseca v mesec smo bili hitrejši. Sezono smo zakljucili v gostilni Pri Gašperju, kjer smo ob dobri hrani in pijaci analizirali vse naše poti. Predsednica Marijana se je v imenu vseh zahvalila Janiju za uspešno vodenje v upanju, da drugo leto nadaljujemo s to dejavnostjo. Radi bi, da bi se za kolesarjenje odlocilo še vec naših clanov. 
Zelo aktivne so bile clanice rokodelske dejavnosti. Na tržnici v Domžalah se je predstavila obcina Lukovica in naše rokodelke so tam pripravile stojnico s svojimi zares lepimi izdelki. Še posebej pa so se potrudile pri pripravi razstave v Pungartnikovi hiši. Tam so skupaj z našimi likovniki razstavljale dva dni. Obe razstavi sta bili zelo lepi in tudi dobro obiskani. Zadnji torek v oktobru pa so izde­lovale vošcilnice – šivanke pod vodstvom Stane Stopar. Tudi pri teh dejavnostih bi si tisti, ki sodelujemo, želeli, da bi se nam pridružilo še vec  upokojencev. Veliko novega se naucimo, še bolj pomembno pa je prijetno druženje. 
besedilo in foto: dAnicA osolnik 


Društvo podeželskih žena Blagovica – Trojane na Primorskem 
Drugo soboto v oktobru smo se zbrale clanice Društva podeželskih žena Blagovica – Trojane in se ob 7. uri zjutraj z avtobusom odpravile proti cudoviti Primorski. Naša druga letošnja strokovna ekskurzija je bila v znamenju soncnega vremena, zanimivih spoznanj v Luki Ko-per, koprskega mestnega vzdušja, obcudovanja kaktusov in sukulent, ogleda stare in nove oljarne ter Turisticne kmetije Tonin. 
Trideset se nas je odpravilo na strokovno ekskurzijo, katere namen je, poleg medsebojnega druženja, poglabljanje našega znanja in spozna­vanje kmeckih obicajev iz razlicnih delov Slovenije. Najprej smo odšle v Luko Koper, kjer smo si celoten kompleks ogledale z avtobusom. Cel dan je bila z nami vodicka, v Luki Koper pa se nam je pridružil še nekda­nji zaposleni, ki je vodenje popestril tudi s šalami in anekdotami. Imele smo postanek v Kopru, kjer smo se sprehodile po mestni tržnici in se nato odpeljale v Seco v vrt kaktusov. Lastnica Magda Grašic nas je po­peljala med 1.500 kaktusi in sukulentami, nam podala številne nasvete glede vzdrževanja, saj so z nami domov odšli tudi novi kaktusi. Pot nas je vodila do vasi Sveti Peter v obcini Piran, kjer se nahaja etnološki spomenik Tonina hiša. V njej je stara oljarna, izvedele pa smo kar nekaj za­nimivosti o tem, kako je tukaj potekalo življenje v starih casih. Naša konc­na destinacija je bila v Šmarjah, natancneje istrska vas Puce, kjer smo se ustavile na Turisticni kmetiji Tonin. Takšna druženja nam veliko pomenijo, saj se rade srecamo, spoznavamo nove kraje in stare obicaje. 
Veselimo se decembra, ko bomo imele kuharsko delavnico z Robertom Merzelom in se odpravile do praznicno okrašene Ljubljane. 
besedilo in foto: Ani cerin 




Lokalni podjetniški zgled 
Podjetje Srcek: Od lukoviške žemlje do super peciva 
Podjetje Srcek – prej Pekarna Cemažar – letos praznuje castitljivih 60 let in le malokdo ve, da je gospod Srecko Cemažar, ki je v pekarni, ki je v Lukovici delovala že veliko dlje, zacel kot mojster, odkupil pa jo je v sedemdesetih, v tistih casih po tem, ko je napekel domaci kruhek, tega tudi sam razvozil po bližnji okolici, od Domžal do Krašnje – s triciklom! Priden pek pa nato naprej na svojega sina ni prenesel le svo­jega prvega imena, ampak tudi dragoceno znanje rocne priprave kruha in pekovskih izdelkov, oba Srecka pa sta potem v pridnega peka 'vzgojila' tudi Sebastijana Cemažarja, ki se je med tremi vnuki odlocil nadaljevati tradicijo rocne priprave in peke kruha ter tudi sladkega programa – peciva in piškotov –, za katerim pa razvojno stoji njegova mama Darja. Gospa Darja je v družinski posel vstopila po poroki s Sreckom mlajšim, kot izucena trgovka pa je hitro prispevala svoje k širitvi Srckove ponudbe cez okrajne meje – zacenši z odprtjem stojnice na osrednji ljubljanski tržnici. 
S pricujocim prispevkom, v katerem nam je današnji direktor Srcka – podjetje je tudi eden od lokalnih ponudnikov, ki se ponašajo z blagovno znamko Zakladi Crnega grabna – Sebastijan Cemažar predstavil Srckovo poslovno filozofijo, zacenjamo serijo prispevkov o lokalnih zgledih, zato vas, dragi bralci, pozivamo k vsebinskim predlogom za predstavitev zanimivih domacinov. Obenem vam skupaj s Sebastijanom 'nalagamo' izziv, da si pogledate v pri­spevku objavljene fotografije iz arhiva starih fotografij Cemažarjevih in nam sporocite, ali prepoznate koga (tudi sebe) na fotografiji, ki prikazuje nogo­metaše, oblecene v dimnikarje in peke, pa tudi, ce morda veste, kje so takrat igrali 'dimnikarsko-pekovski nogomet'. Oglasite se nam lahko na rokovnjac@ lukovica.si ali na 051 365 992. Ne spreglejte niti tokratne nagradne križanke! 


V casu Srecka starejšega so se takole podružili dimnikarji in peki iz Lukovice in sosednjih obcin, povezovala pa jih je nogometna žoga. Se kdo od bralcev prepozna na danih fotografijah ali pa veste za koga, ki je na njih? FOTO: arhiv Pekarne Srcek 
Buticnost ohranjajo z rocnim delom in kakovostnimi sestavinami 
Danes je Srcek s svojim kruhom in pekovskimi izdelki – v prvi vrsti z legendarno lukoviško žemljo – prisoten v osrednji Sloveniji, zacenši z Ljubljano – prodajalno imajo še vedno na osrednji ljubljanski tržnici kot tudi na tržnici v Kosezah – pa v Domžalah, Mengšu, Kamniku, Mo­ravcah in seveda v domaci Lukovici. Ceprav so jim prihodki v zadnjem desetletju strmo narašcali (z dobrega pol milijona v letu 2009 na 841 tisocakov v lanskem letu), pa Sebastijan Cemažar prisega na ohranja­nje rocnega dela in kakovostnih sestavin. »To se pozna pri vsaki žemlji, ki poleg sestavin vsebuje tudi cloveško energijo, da ne govorim o tem, da s tem niti ena žemlja ni enaka dru­gi. Poleg tega bi se prilagoditev testa za strojno obdelavo poznala na socnosti, saj se testo v strojni obdelavi ne sme lepiti – ce bi želeli to doseci, pa bi morali iz njega odvzeti nekaj vode. Vse to pa bi seve­da vplivalo na koncni okus,« pojasnjuje sogovornik, ki sicer po nekaj drezanja le prizna, da so redni kupci njihovih izdelkov na ljubljanskih lokacijah tudi nekateri znani Slovenci (imena mi je zaupal, a ni želel, da jih objavimo; op.p.). Malokdo verjetno tudi ve, da v Srcku vsako leto razvijejo eno do dve vrsti novega kruha, s cimer želijo odgovoriti na aktualno povpraševa­nje. Tako, denimo, Sebastijanu zelo prav pride znanje priprave kruha z drožmi, kar pomeni brez kvasa. »Moj ded je pripravljal kruh na tak nacin zato, ker je bil takrat kvas zelo drag in ga je bilo po vojni zelo težko dobiti. No, danes pa si želimo takšnega kruha, ker je bolj zdrav,« se zasmeji sogovornik, ki je sicer pred casom razvil tudi t. i. beljako­vinski kruhek, a je bil pri tem nekoliko pred casom, saj je bila takrat ciljna skupina za dano ponudbo bolj omejena. Imajo pa zato danes res zgledno ponudbo bio izdelkov, med njimi kruh brez laktoze, jajc, kvasa in celo brez soli. 
Pivska žemlja za svetovno nogometno prvenstvo 
Ce se jim, denimo, beljakovinski kruhek ni obdržal, se je pa zato ne­pricakovano in vse do danes obdržala lukoviška žemlja z olivami. Pri tem sogovornik smeje pove, da je recept za to žemljo razvil »za hec, v casu svetovnega nogometnega prvenstva,« ko je želel ponuditi 'pravo pivsko žemljo' za moške, pri tem pa seveda ne pozabiti tudi na dame – z žemljo z olivami torej. Za nastanek pivske žemlje, v katero so, kot naka­zuje že njeno ime, dodali hmelj, se je povezal z lokalnim pivovarjem, kar je tudi povsem skladno s Srckovim nacinom delovanja, ki temelji na lokalnem povezovanju. »Ce je seveda to mogoce, kajti ne moremo vseh surovin pridobiti iz lo-kalnega okolja,« pojasni Sebastijan in doda, da sicer vecino moke od­kupijo od prekmurskih mlinarjev, pa tudi od biomlina Stražar na Krtini. »Res si prizadevamo v prvi vrsti za kakovost in ne za kolicinsko rast,« iskreno pove in šele cez cas tekom pogovora doda, da je takšnih pekarn s krušno parno pecjo v Sloveniji sicer le kakšnih pet do šest. Kot zanimivost velja omeniti, da Srcek dnevno napece okoli petsto že­melj – paradni konj je seveda lukoviška žemlja, ki je tudi tista, ki uspe­šno raznaša ime obcine izven njenih meja –, v casu miklavževanja pa tudi do tristo Miklavžev in parkeljnov – slednje pecejo po receptu Se-bastijanove babice – ter v casu novoletnih praznikov okoli sto kilogra­mov potice, pri cemer kupci še vedno najvec povprašujejo po klasicni orehovi, v zadnjih letih tudi po potratni, na voljo pa imajo še mandlje­vo, kokosovo, pehtranovo in makovo potico. Za prihodnje leto pripravljajo bio in bolj zdravo slano pecivo, bodo pa, kot že nekaj casa doslej, tudi vnaprej ponujali približno petnajst vrst kruha. Ce je nekoc Sebastijanov dedek pekel le beli in crni kruh, danes Srcek med vsemi vrstami kruha proda belega le še za slabo polovico, »pa še to pretežno v domaci Lukovici«, ugotavlja sogovornik.  


Na vprašanje, kaj pa je morda najbolj eksoticna sestavina, ki jo dodajajo v kruh ali pekovski izdelek, Sebastijan odvrne, da je to najbrž kvinoja, pa tudi chia semena, kar dodajajo v t. i. super pecivo, za katerega recept je sam pripravil, vanj pa je vkljucil tudi bio pirino moko in mleta bucna se­mena, ki naj bi dobro vplivala predvsem na moške, smeje doda. Trenutno ponujajo 'rafaelove rogljicke', po katerih najraje posegajo otroci, poleti so, denimo, ponujali višnjeve žepke bolj osvežujocega okusa. (Avtorica da­nega prispevka sem z obiska pri Sebastijanu odnesla, na primer, slasten malinov in jagodni žepek ter zdrav ajdov kruh oz. 'ajdek'. Slednji je tudi edini kruh, ki se pece pri 240 °C, medtem ko se ostali izdelki pecejo pri 220 oz. 230 °C.) 
Ponosen na temelje prednikov in pripravljen tudi na metlo! 
S poslušanjem strank in sledenjem filozofiji, ki torej temelji predvsem na zagotavljanju kakovosti – prav zato so v preteklosti tudi že zamenjali ka­kšnega dobavitelja, ki je ubral povsem pot industrializacije –, se torej v Srcku odzivajo na razmere na kruhovskem trgu, kjer vlada res huda kon­kurenca. Pri tem jih veseli, da se kupci vendarle vse bolj odlocajo za izbiro, ki temelji na kakovosti, ne pa na kolicini oz. nizkih cenah. Tako v Srcku še vedno prodajo tudi precej jušnih rezancev, kjer se pozna bogata vsebnost jajc. »Tako za rezanci in testeninami nasploh kot za piškoti stoji moja mama, ki je še vedno aktivna v pekarni,« pove Sebastijan Cemažar, pri tem pa pou-

Takole je Srecko mlajši pekel kruh v krušni peci (3a) še na stari lokaciji v Lukovici (3b). Danes ima Srcek krušno pec na proizvodni lokaciji v Radomljah. FOTO: arhiv Pekarne Srcek 

dari, da se zaveda, da vodi pekarno, za katero so glavne temelje postavili njegovi stari starši, pot rasti pa tlakovali že njegovi starši. Cetudi so casi danes zelo drugacni in zahtevajo drugacna znanja in vešcine kot nekoc, pa brez njihovega dela danes ne bi praznovali ponosnih 60 let, prizna in doda, da mora biti sam pripravljen tako na razvoj izdelkov, samo peko, kot seveda na prodajo le-teh – »lahko imamo zlato žemljo, pa je ne bomo uspeli prodati, ce ne bomo imeli tudi ustreznih prodajnih znanj« – kot po­prijeti za metlo ali sesti v kombi in opraviti dostavo. »Ne glede na vse pa bomo v Srcku ohranjali buticnost, kar pomeni, da bomo vztrajali pri rocnem delu ter naravnem oz. domacem nacinom iz­delave in peke iz krušno parne peci iz najboljših možnih surovin,« oblju­blja mladi podjetnik, ki dodaja, da prav zato niti ne sodelujejo na kakšnih razpisih šol in vrtcev, kjer s svojo ponudbo niso konkurencni, kar sam ob-žaluje, »saj bi morali prav pri otrocih paziti, da jim nudimo hrano najvišje kakovosti«. 

ZAPOSLITVENI OGLAS 
V prijeten kolektiv redno zaposlimo samostojno slašcicarko. 
Delo poteka v pekarni Srcek d.o.o. Lukovica. 
Zaposlitveno prošnjo pošljite na pekarna.srcek@siol.net 

Na kavi z Božidarjem Stupico 
Božidarja (ali Boža, kot mu pravijo domaci in prijatelji) sem spoznala, ko sem prvic kot povezovalka sodelovala na koncertu Godbe Luko­vica. Kmalu zatem sem kot predsednica Turisticne zveze obcine Lukovica potrebovala njegovo oblikovalsko znanje, kar nekaj tednov sva skupaj oblikovala logotip zveze. In takrat mi je hitro postalo jasno, da Božo tega ne pocne prvic. Kar potrjuje tudi stavek v obrazložitvi letošnje obcinske nagrade: »Prepoznavni logotipi, kar prek 200 jih je, predstavljajo naša društva širom po Sloveniji.« 
A 68-letnik, ki že od rojstva živi v isti hiši v Šentvidu pri Lukovici, se ni le zaradi tega uvrstil med obcinske nagrajence. Nezanemarljiv je tudi njegov prispevek k delu Godbe Lukovica, v kateri kot ustanovni clan so-deluje že od samega zacetka, zato ne cudi, da ga je prav ta predlagala za nagrado. V godbi ni le klarinetist, ampak je zadolžen tudi za graficno podobo godbenih prireditev (scena, vabila, plakati, programski list …), oblikoval je zdaj že dobro znane godbene uniforme, pomaga pri orga­nizaciji prireditev. Do letos je bil v godbi prvi klarinet, zdaj je to mesto prepustil mlajšim. Velja tudi za enega najbolj vestnih godbenikov, ki ni izpustil nobene vaje in nikoli zamudil. Le en novoletni koncert je moral spremljati kot gledalec, saj si je zlomil prst, brez katerega pri klarinetu ne gre. Svoj prvi klarinet je Božo dobil v sedmem razredu osnovne šole. »Mama je zanj morala prodati prašica,« se rad spominja. Že dve leti prej se je za-cel uciti igranja na starih klarinetih glasbene šole, saj so na Brdu ustano­vili oddelek Glasbene šole Domžale. Zdaj tece že 21 let od zacetka igra­nja pri naši godbi, pred ustanovitvijo Godbe Lukovica pa je 11 let igral v moravški godbi. Najraje igra dixieland, swing, tudi posluša predvsem tako glasbo in med dogodki, ob katerih je kot gledalec oz. poslušalec najbolj užival, izpostavi nastop originalnega Glenn Miller Orchestra v Avditoriju Portorož. Božidar sicer izvira iz družine, v kateri se že 140 let ukvarjajo z mizar­stvom, a sam je že v prvem razredu osnovne šole vedel, da to ni zanj in kaj zares želi poceti, ko bo odrasel – ustvarjati! Že kot otrok je rad risal in slikal, zato je tudi izbral srednjo aranžersko šolo, saj je vedel, da kot slikar ali kipar težko preživiš. No, mizarska obrt je vseeno ostala v družini, prevzel jo je njegov brat, zdaj je v rokah necaka, Božo pa je ob­casno zanj risal kuhinje in ostalo pohištvo. Po srednji šoli se je zaposlil v Kokri Kranj, nato je postal vodja aranžerjev v Supermarketu Ljublja­na (del nekdanje Emone). Njegovo delo je obsegalo aranžiranje izložb, oblikovanje reklamnih medijev, sejemske postavitve, skrb za graficno podobo podjetja in še kaj se je našlo. Tudi kot poznejši vodja »propa­gande« (marketinga) v Toko Domžale je pocel marsikaj, predvsem pa nabiral že sicer bogate oblikovalske izkušnje. Tem je ob delu dodal še znanje, pridobljeno med študijem vizualnih komunikacij in industrij­skega oblikovanja.  Leta 1991 se je odlocil, da se bo preizkusil kot »sam svoj šef« in šel na svoje. Najprej je imel status samostojnega kulturnega delavca, nato je postal samostojni podjetnik. V skoraj dveh desetletjih do odhoda v pokoj leta 2010 je oblikoval celostno graficno podobo za mnoga pod-jetja nekdanje domžalske obcine. Najvec je Božo namrec delal prav za Obrtno zbornico Domžale in njene clane. Njegove zamisli so tako na vizitkah in prospektih po vsem svetu nosili številni obrtniki in podjetni­ki, njegovi oblikovalski izdelki so jim služili za polepitev službenih vozil, ulice so polnili njegovi plakati. Kljub temu, da je že vrsto let upokojen, ga sploh domaca društva še vedno prosijo za pomoc, podpisan je pod prakticno vsemi logotipi in graficno podobo društev in podjetij v ob­cini Lukovica. Seveda pa je njegovo delo seglo tudi dalec izven meja naše nekdanje obcine. Tako s ponosom omeni graficno podobo, ki jo je izdelal za trboveljsko Sloko (Slovenska kartonaža) in celotno obliko­vanje za športno prireditev Balkansko atletsko veteransko prvenstvo 2011. Slednje je bilo njegovo najvecje delo, ki mu je posvetil kar tri me-sece. Mimogrede, pred dvajsetimi leti, ko je prvic izšlo naše obcinsko glasilo, ki ga berete, je bil 4 leta tudi njegov tehnicni urednik. Zanimiva je tudi pot, po kateri pride do novega logotipa, mi je Božo razložil ob kavi. Najprej naredi skico s svincnikom, jo kak dan pusti pri miru, naslednji dan pa poišce vse napake in elemente, ki ga motijo oz. mu niso všec. Sledi budna noc, ko razmišlja, kako napake popraviti in logotip izboljšati. Vcasih se ideja pojavi sredi noci. Takrat vstane in na­redi skico še na racunalnik, jo nekajkrat »prežveci« in spremeni. Koncna verzija logotipa je obicajno cisto drugacna od zacetne skice. Pripravi vec razlicnih verzij, narocnik izbira med njimi. »In po navadi izbere naj­slabšo možnost,« se zasmeji Božo. Zdaj, ko je delo le še priložnostno, za sprostitev rad kipari in iz lesa izde­luje uporabne izdelke, kot so svecniki. Izdeluje tudi maskote, ponosen je na primer na leseno maskoto Kekca, saj je po njej nastal tudi vecji lesen Kekcev kip, ki stoji na glavnem trgu v Kranjski gori. Božidarja pri­vlaci še fotografija,  poleg narave pa je njegov glavni fotomodel 14-le­tna vnukinja. Vsaj enega od štirih vnukov želi vpeljati v glasbene vode, hceri namrec v glasbi ali umetnosti nista našli izziva. Prav tako nihce od Božovih prednikov ni bil glasbenik ali umetnik, je bil pa brat vrsto let predsednik Šentviškega zvona in še vedno poje. Brez narave Božo ne more, ima svoj gozd, sadi smreke in zlaga drva, vsako nedeljo se povzpne na Limbarsko goro. Rad tudi kolesari, predvsem poleti, ko si privošci pocitnice v Izoli. V mladih letih je igral hokej na ledu, bil je tudi ustanovni clan Hokejskega kluba Prevoje in šest let njegov predsednik, tako da mu tudi šport ni tuj. Ko mu ob koncu pogovora ob kavi zastavim še vprašanje, kaj ga v do-macem kraju in naši obcini moti, dolgo razmišlja. A odgovora ne najde. Mocno je navezan na svoj kraj, za noben denar ne bi šel živet drugam, pravi. »Štiri leta sem po srednji šoli živel v Kranju, to je bilo dovolj, zdaj ne bi šel nikamor. Najbolj všec so mi gozdovi, narava in to, da lahko de-set metrov od domacega dvorišca naberem regrat.« S ponosom doda še, da se prav z vsemi v obcini dobro razume, z nikomer ni skregan. In rade volje mu verjamem. 


besedilo in foto: AndreJA cokl 

Grad Vurberk in martinovanje na Sladkem Vrhu 
Na deževno sredo smo se upokojenci DU Lukovica v lepem številu od­peljali na izlet oziroma na martinovanje. Za lep zacetek smo se ustavili v Preserjah pri Braslovcah in kljub slabemu vremenu uživali ob pogledu na ribnik – pravzaprav na štiri ribnike. Nastali so z zajetjem Struge, ki je stranski rokav reke Savinje. Poleg ribolova v ribnikih imajo tudi piknik prostor in veliko sprehajalnih poti, v restavraciji pa dobro hrano in pi­jaco. Kot je na naših izletih že obicajno, smo pred jutranjo kavo izvedli migi-migi pod vodstvom Jelke, ki našo telovadbo vsakokrat popestri s kakšnimi novostmi in zakljuci s pesmijo. Nato smo šli na zasluženo kavo v restavracijo, ki so jo odprli posebej za nas. Naša naslednja postaja je bil Vurberk. Pricakali so nas clani njihovega turisticnega društva s pi­jaco, ki nas je malo ogrela. Po kratki predstavitvi kraja smo odšli proti gradu. Najprej smo se ustavili pri Marijini cerkvi in si jo tudi ogledali. Vodnica nas je seznanila z bogato zgodovino cerkve, ki je bila tesno povezana z zgodovino vurberškega gradu. Prvic je bila omenjena leta 1336. V casu turških vpadov in protestantizma je bila veckrat mocno poškodovana. Cerkev, kakršna je danes, je bila zgrajena v 18. stoletju in je posvecena Devici Mariji Vnebovzeti. Od cerkve smo po stopnicah odšli do gradu, kjer smo si ogledali potomko stare trte. Grad je bil prvic saj so nas v Sladkem vrhu pri Kavranu že cakali z martinovo pojedino. omenjen 1238 leta in je velikokrat menjal lastnike. Konec 17. stoletja Tukaj smo martinovali že lansko leto. Bilo nam je všec, zato smo jih iz-so ga Herbersteini spremenili v lovski dvorec. Po prvi svetovni vojni je brali tudi letos. Prijazna postrežba, dobra hrana in lepa glasba nas niso ruski Rdeci križ v gradu imel sanatorij za pljucne bolezni. Med drugo razocarali. Pri degustaciji vin v njihovi kleti smo se spet pošteno nasme­svetovno vojno je bila v njem nacisticna politicna šola. Leta 1945 so ga jali. Veliko smo plesali, peli in se družili. Preživeli smo lepo popoldne pri zavezniki bombardirali in mocno poškodovali. Danes na gradu poteka-prijaznih gostiteljih. Vse lepo se enkrat konca in v vecernih urah smo se jo razlicne prireditve, najbolj znana je Festival narodnozabavne glasbe. zadovoljni in s pesmijo odpeljali proti domu. Po ogledu smo se vrnili  v prostore TD Vurberk, kjer nas je cakala zelo dAnicA osolnik dobra ocvirkovka in pijaca. Po prijetnem druženju smo morali naprej, foto: silvo MAselJ 

Kuharski tecaj 
V Društvu podeželskih žena Lukovica smo ob dnevu kmetic 
(15. oktober) tudi letos organizirale kuharski tecaj. Kuhinjo nam je v uporabo posodila naša Ivanka in tudi kuhar Igor je verjetno vsem poznan. 

Na dogodek, ki naj bi bil tokrat malce drugacen, smo se odlicno pripravile. Ker je Igor res pravi, dolgoleten kuhar s srcem in dušo, smo sklenile, da ga povprašamo vse mogoce. Poleg kuhanja, kjer nas je lepo in polno zaposlil, nam je razkril številne skrivnosti in podal mnogo koristnih receptov in navodil. Morda smo mu bile kar »nadležne«, a vprašanj ni in ni zmanjkalo. Poleg tega nam je pripravil še pecene torteline, široke rezance z zelenjavno omako in seveda za sladico še carski praženec. Ob zakljucku smo se torej še do sitega najedle in polne znanja odšle domov. Igor, res lepa hvala in želimo, da nas nauciš še kaj novega, uporabnega tudi za podeželsko kuhinjo. 
14. decembra pa vse clanice vabimo na novoletno zabavo in pre­davanje o industrijski konoplji. Brezplacno predavanje upokojene zdravnice dr. Šelba Jožice bo ob 15. uri v Cebelarskem domu na Brdu. 
Vsi, ki vam je mar za zdravje, se nam lahko pridružite. 
besedilo in foto: toMAž urbAniJA 
Ob Rovšcici, Radomlji, Raci in Kamniški Bistrici 
Mesec november pohodnikom DU Lukovica z vremenom prvi pone-deljek ni prizanesel, zato je pohod na Štefanjo goro odpadel. Drugi ponedeljek pa smo se kljub kislemu vremenu v manjšem številu od­locili za bolj ravninski pohod. Iz Doba smo se odpravili proti Rovšcici in prišli do njenega izliva v Radomljo,  nato pa cez lepo brv ob Rado­mlji do parka v Dobu, kjer je postavljen cebelnjak, fitnes na prostem, otroška igrala in spomenik. Majhen, ampak prijeten in lep park. Pri cebelnjaku se pricne nova cebelarska ucna pot, ki se konca v Dom-žalah ob Kamniški Bistrici. Dolga je pet kilometrov. Odlocili smo se, da jo prehodimo. Ob parku se Radomlja izliva v Raco. Ob Raci smo pot nadaljevali  proti  Domžalam do izliva Race v Kamniško Bistrico. Malo naprej smo obcudovali mogocno naravno plezalno steno. Pot nas je vodila cez lesen most proti Medgeneracijskemu centru in nogome­tnemu igrišcu. Kmalu smo prišli do parka Martina Krpana, ki je novost v Domžalah. Velike travnate površine imajo zaokrožene poti, veliko kurišce za sedenje v krogu, na novo zasajene hraste, otroška igrala in lepo oblikovane klopi. Poleg drugih obiskovalcev so redni gosti parka otroci iz vrtcev in društvo Šola zdravja z jutranjo telovadbo. Pri vago-nu, kjer se cebelarska pot zakljuci, smo se obrnili in po isti poti odšli na kavo v MGC, nato pa cez lesen most proti Šumberku, kjer je trim steza in na novo narejena Škratova pot. Mi smo šli po trim stezi do poti ob Raci in nato nazaj proti Dobu. Bil je lep pohod in smo kljub temu, da smo skoraj domacini, izvedeli in videli veliko novega. Ugotovili smo, da je tudi naša bližnja okolica zanimiva in vredna ogleda. 
besedilo in foto: dAnicA osolnik 


Mag. Olga Vrankar, županja obcine Lukovica: Brez sodelovanja težko delamo! 
Preteklo bo leto dni, odkar je Olga Vrankar sedla na županski stolcek. V tem casu je Obcina Lukovica opravila veliko nalog in še vec bi jih, ce ji nacrtov ne bi prekrižalo izjemno slabo financno stanje proracuna, je županja ugotovila kmalu po nastopu svoje funkcije 20. decem-bra lansko leto. Pa vendar pravi, da tega koraka ne obžaluje, ostaja optimist, da ji bo skupaj z obcinsko upravo uspelo uresniciti cilje, ki si jih je zastavila. Ostaja ji le grenak priokus, ker za prevzeto financno stanje ni odgovorna, dolžna pa ga je sanirati, zaradi cesar nekaterih predvolilnih obljub ne bo mogla uresniciti, dodaja. 

Stanje v obcini torej ni rožnato, vlagate velike napore v izpolnjevanje zakonskih obveznosti obcine in dokoncanje investicij, zacetih v letu 2018. Kaj vam je uspelo v tem letu županovanja narediti? 
Glavna naloga je bila financna konsolidacija obcine. Dejstvo je, da vse naloge, ki nam jih nalaga Zakon o lokalni samoupravi in drugi pred­pisi (opravljanje dejavnosti in storitev kot gospodarske javne službe), tekoce izvršujemo. Seveda na racun nacrtovanih investicij in razlicnih olajšav za obcane, kar sem obljubljala pred volitvami. Tudi nekaj pro-jektov iz prejšnjega mandata je zakljucenih in placanih – žal z novim kreditom, brez katerega ne bi dokoncali prav nobene investicije; npr. Soncna vecnamenska športna dvorana na Brdu je predana v uporabo, placana je celotna pogodbena vrednost (izvajalcem moramo placati le še pogodbene zamudne obresti v višini 66.570,03 € zaradi nepravoca­snega placila pogodbenega zneska). V zakljucni fazi je tudi Društveni dom v Krašnji in Gasilski dom v Blagovici. Dokoncana in placana je tudi mrliška vežica Blagovica-Šentožbolt in komunalna infrastruktura v Imovici in Prevaljah. Po objavi vseh razpisov za sofinanciranje dejavnosti razlicnih društev smo s prejemniki sklenili pogodbe in tudi razdelili sredstva, saj se za­vedam, da so to njihova edina sredstva, ki jim omogocajo delovanje. 
Zdi se, da uspešno zakljucujete dela, zaceta v prejšnjem mandatu. Gre za vecje projekte, za katere so bile le sklenjene pogodbe, iz porocila o opravljeni reviziji poslovanja Obcine Lukovica za leto 2018 pa je razvi­dno, da za njihovo realizacijo ni bilo zagotovljenih financnih sredstev. 
V svojih prvih uvodnikih v Rokovnjacu sem že povedala, da je dejan­sko stanje obcinskega proracuna bistveno drugacno, kot je bilo to pri­kazano pred volitvami, ko je bivši župan poudarjal, da naša obcina ni zadolžena in da je na lestvici uspešnosti obcin uvršcena na zavidljivo mesto tik pod vrhom. Ce bi bil kriterij uspešnosti le število zastavlje­nih projektov in sklenjenih pogodb, potem bi to vsekakor držalo. Naša obcina pa je, žal, le podpisovala pogodbe, ni pa zagotovila sredstev za njihovo izvedbo, kar je predpogoj, da neko investicijo lahko zacneš iz­vajati. Verjetno se je bivši župan pred iztekom mandata poslužil takšnih 'manevrov', da bi preprical volivce, vendar je tolikšno pretiravanje ne­sprejemljivo in neodgovorno tako do obcanov kot do nove županje, ki je v tem primeru dolžna prevzeti vsa bremena, za katera sploh ni vedela ali pa je dobila napacne informacije. Naša obcina je tako tik pred voli­tvami brez financnega kritja sklenila vec gradbenih pogodb: za Gasilski dom v Blagovici, mrliško vežico Blagovica-Šentožbolt, Društveni dom v Krašnji ter za vec rekonstrukcij lokalnih cest in drugih infrastrukturnih projektov. 
Ali so nekdanji svetniki – tudi vi ste bila clanica obcinskega sveta – te investicije predhodno potrdili oziroma so vedeli, da zanje v proracunu ni denarja? 
Za vse omenjene projekte so bile pogodbe sklenjene in dela tudi za-ceta v drugi polovici preteklega leta, za Društveni dom v Krašnji 15. novembra, za GD Blagovica 20. avgusta in za mrliško vežico v Blagovici 
1. avgusta. Dokaz, da je šlo v veliki vecini navedenih projektov za indi­vidualne odlocitve bivšega župana, je tudi intenziteta dela v zadnjem obdobju županovanja. V celotnem letu 2018 so bile namrec sklicane le tri seje in ena dopisna seja, bivši župan pa je bil prisoten le na dveh. Obcinski svetniki s prevzetimi obveznostmi iz teh sklenjenih pogodb nismo bili seznanjeni – izjema  je bila investicija razširitve OŠ Brdo 1. faza, ko je bilo potrebno sprejeti sklep o dolgorocni zadolžitvi obcine. Šola je dodatne ucilnice nujno potrebovala, zato smo na obcinskem svetu seveda vsi podprli to investicijo v prepricanju, da bo denarja do-volj. Kasneje se je izkazalo, da je prevzetih obveznosti veliko vec kot je zagotovljenih sredstev. Nekateri svetniki smo ob sprejemanju proracuna za leto 2018  opo­zarjali, da je ta umetno ‘napihnjen’, da ne bo prenesel bremena vseh nacrtovanih faz širitve OŠ (vecnamenska športna dvorana, osem novih ucilnic ter preureditev kuhinje in jedilnice). Ce je za dolocen namen v proracunu navedena postavka z navedbo višine sredstev, to še zdalec ne pomeni, da je denar tudi dejansko zagotovljen. Dober gospodar ne dela tako. Sama sem pac vzgojena tako, da se zavedam, da clovek ne more pojesti vec, kot ustvari. Ne moreš se zadolževati za prihodnje ro-dove, ne kot posameznik doma in še manj kot odgovorna oseba na položaju župana. 
Pa poglejva porocilo o opravljeni reviziji poslovanja Obcine za leto 2018, s katerim ste seznanili svetnike na oktobrski seji. Le nekaj ugo­tovitev: Obcina Lukovica je na zadnji dan starega leta izkazovala za 
847.216 € neplacanih odhodkov, od tega so kratkorocne obveznosti do dobaviteljev znašale 663.117 €. Znesek neplacanih odhodkov na racun obveznosti, prevzetih v letu 2018, ki terjajo placilo še v letošnjem letu, se je do konca letošnjega junija povišal kar na 2,78 milijona €, od tega so kratkorocne obveznosti do dobaviteljev za 2,037 milijona € višje kot ob zacetku leta 2019, pri cemer gre, kot navaja revizijsko po­rocilo, ‘pretežno za obveznosti, ki jih je v letu 2018 prevzel bivši župan in so v placilo zapadla šele v letu 2019’. (Povzetek revizijskega porocila je objavljen v tem glasilu.) 
Obcina je imela že sredi leta 2018 likvidnostne težave, to je razvidno iz porocila. Najvecje breme seveda predstavlja izgradnja športne dvo­rane, zaradi katere se je obcina s soglasjem obcinskega sveta marca 2018 dolgorocno zadolžila za 3,5 mio €, 2 mio € naj bi prispevala ob­cina sama. Teh sredstev ni imela (od EKO sklada dobimo po pridobi­tvi uporabnega dovoljenja in placilu celotne investicije povrnjenih 915.862,00 €). Poleg tega se je koncna vrednost investicije še povecala z 5.206.285,58 € z DDV na 5.342.925,58 € z DDV, in sicer zaradi kasneje sklenjenega aneksa, s katerim je obcina spreminjala vsebino gradbene pogodbe (dodan prostor pod fiksnimi tribunami in zamenjava poda višjega cenovnega razreda). Tega svetniki nismo vedeli, ker je bil aneks sklenjen  28. novembra 2018, torej po izvedenih lokalnih volitvah. 
Rekli ste, da je danes dvorana v celoti placana in dana v uporabo svo­jemu namenu. Kako ste izpolnili to obveznost? Ste upoštevali pripo-rocilo revizorjev, ki med drugim ugotavljajo: ‘Glede na zelo velik ob-seg obveznosti, ki jih je v letu 2018 prevzel bivši župan, a so v placilo zapadle šele v prvi polovici leta 2019, naj obcina v letih 2019 in 2020 ne prevzema novih vecjih obveznosti. Zaradi velikega porasta nepla-canih odhodkov, ki znašajo kar 2,7 mio €, se bo morala obcina v letu 2019 še dodatno zadolžiti.’? 
Ja, placali smo pogodbeni znesek, še vedno pa dolgujemo izvajalcu po­godbene zamudne obresti v višini 66.570,03 €, ki jih je zahteval zaradi zamujanja placil in s tem podaljševanja roka, torej krivde obcine. Celotni znesek za placilo te dvorane je tako še narasel. Glede na to, da nismo ime­li lastnih sredstev za dokoncanje zacetih in prevzemanje novih investicij, druge možnosti kot dodatno zadolževanje ni bilo. Za poplacilo dolgov smo dolgo iskali kreditodajalca, ki bi bil sploh pripravljen dati kredit že tako zadolženi obcini. Poleg tega Zakon o financiranju obcin omejuje zgornjo mejo zadolževanja obcin, banke pa so obcino oznacevale kot visoko tvegano stranko, a vendar smo pri Slovenskem regionalnem ra­zvojnem skladu uspeli pridobiti 1,9 mio € kredita. Kredit za izgradnjo športne dvorane bomo odplacevali 15 let – odpla-cevati ga zacnemo leta 2021, do takrat pa placujemo visoke obresti –, nov kredit za dokoncno poplacilo vseh 'dolgov’ za izvedena dela pa 20 let – odplacevati ga zacnemo naslednje leto. Iz ene najbolj uspešnih obcin, kot je navajal župan pred volitvami – pri tem pa izpustil naved­bo o zadolžitvi julija 2018 za razširitev OŠ Brdo, na podlagi katere je že takrat bila obcina med bolj zadolženimi slovenskimi obcinami, takrat je dolg na prebivalca obcine znašal vec kot 600 € –, smo se prelevili v eno najbolj zadolženih. Toliko o dobrem gospodarjenju. 
Kaj pa pomeni ugotovitev revizije, da obcina ni imela vzpostavljenega sistema za spremljanje prevzemanja obveznosti v breme proracunov prihodnjih let? 
Ce bi to imeli, bi takoj vedeli, za koliko smo zadolženi za prihodnja leta. Zakon o javnih financah namrec doloca to obveznost obcin z namenom, da mesecno spremljajo stanje proracuna, prilive in odlive. V skladu s pri­porocilom revizije smo zdaj takšen sistem že vzpostavili. To je garant za gospodarno ravnanje. Tudi evidence sklenjenih pogodb obcina ni imela, zato sem vsakic znova presenecena, ko v roke dobim kakšno pogodbo, za katero nisem vedela in pomeni za obcino dodatne obveznosti. Samo primer: najemna pogodba s Kmetijsko zadrugo Cerklje, sklenjena 5. sep­tembra 2018, s katero je bila kmetijska zadruga ob sklepanju pogodbe zavedena, saj ni bila seznanjena z dejstvom, da obcina ne razpolaga z gradbenim in uporabnim dovoljenjem, saj je šlo le za zacasni objekt. Za te obljube bivšega župana nisem vedela, pomenijo pa dodatne stroške in zahtevne postopke za izpolnitev obveznosti, za katere se je obcina ta­krat zavezala. Vedela nisem niti za dogovor z Lovsko zvezo Slovenije, ki je od lastnikov odkupila zemljišca ob Gradiškem jezeru in bo zgradila po­slovno zgradbo. Za ta namen zdaj vodimo postopek sprejema OPPN-ja. Omenjeni dogovor je razkril, da se je obcina zavezala, da bo na svoje stro­ške zgradila in asfaltirala dostopno cesto iz naselja Gradišce pri Lukovici do lokacije nameravane gradnje centra Lovske zveze Slovenije, zgradila vodovodno omrežje, omrežje javne razsvetljave, meteorno kanalizacijo in kanalizacijo za izvedbo opticnega omrežja. Sredstev za izgradnjo na­vedene infrastrukture obcina ni planirala v proracunu.  Še bi lahko našte­vala primere oz. pogodbene obveznosti, ki so v škodo obcine. Res obžalujem, da bivši župan ni želel opraviti primopredaje tekocih zadev. Te obveznosti mu sicer ne nalaga noben zakon, je pa to obicajna praksa v obcinah, kjer pride do menjave županov. Takšno je tudi pripo-rocilo Ministrstva za javno  upravo. Kljub moji prošnji, da to narediva, primopredaje ni bilo, od zaposlenih sem dobila le spisek zadev, ki so v teku. Brez celotnega financnega orisa posamezne investicije. Mnogo truda sem vložila, da sem ugotovila, v kakšni kondiciji je obcina. No, da­nes mi je popolnoma jasno, zakaj se ni želel osebno srecati z menoj in mi predati zadev, tako kot bi to storil funkcionar, ki nima kaj prikrivati. 
Porocilo omenja tudi nenamensko porabljen kredit za športno dvorano. 
Kredit v višini 3,5 milijona € je bil v skladu s kreditno pogodbo prido­bljen za projekt razširitve OŠ Brdo  – 1. faza, torej za izgradnjo vecna­menske športne dvorane. Dejstvo je, da je bil del kredita porabljen za druge namene, ne pa za tiste, za katere je bil v osnovi odobren. Zavedam se, da šola resnicno potrebuje dodatne ucilnice, saj dobe­sedno poka po šivih. K reševanju prostorske stiske smo že pristopili v letošnjem letu. S preureditvijo smo pridobili eno ucilnico in tri dodatne prostore za ucne skupine. Poleg tega smo izvedli preureditev in pove-canje jedilnice. Z reševanjem prostorske problematike na šoli bomo nadaljevali v naslednjem letu v skladu s financnimi zmožnostmi.  
Pa vendar se vsi strinjamo, da je dvorana danes v bistvu dobrodošla pridobitev, ki bi je bila vesela vsaka obcina. Kakšne imate nacrte? 
Res je, Soncna dvorana je lepa, funkcionalna in tudi potrebna. Ravno v teh dneh smo z razlicnimi domacimi društvi sklenili pogodbe o upo­rabi dvorane. Za nadzor nad uporabo dvorane bo zadolžen podžupan Vinko Dragar. Preden nismo dobili uporabnega dovoljenja in niso bile v celoti odpravljene vse pomanjkljivosti ter vzpostavljena pravila obra­tovanja, nismo mogli zaceti z njenim oddajanjem. Vložili bomo vse na-pore, da bo dvorana dnevno dihala s športniki in drugimi uporabniki, za kar je tudi namenjena.  
Kako pa na ugotovitve revizije gledajo zaposleni na Obcini? Kot je razvidno iz porocila, je kar nekaj zaposlenih javnih uslužbencev pre­jemalo previsoke place, nekateri pa tudi prenizke. Nekateri naj ne bi izpolnjevali pogojev za  zasedbo delovnega mesta. 
Tudi to drži. Zdaj je zaradi anonimne prijave to podrocje pod drobnogled vzel Inšpektorat za javno upravo, zato podrobnosti v tem trenutku ne morem komentirati. Vsekakor bom ugotovitve inšpektorata spoštovala. 
Nekateri so tudi že sami podali odpoved, drži? 
Nekdanji direktor obcinske uprave je moral oditi, saj nisva našla sku­pnih tock sodelovanja in zaupanja, kar je na tem mestu bistvenega po­mena. Sporazumno smo se razšli z nekdanjim sodelavcem na podrocju investicij. Njegove naloge smo prerazporedili med ostale zaposlene. Zaradi racionalizacije nadomestne zaposlitve ne nameravamo izvesti. 
Poglejva še izza okvirja revizijskega porocila – obcani že 14 let zaman cakajo na sprejem obcinskega prostorskega nacrta. OPN bo odprl mo-žnost za gradnjo tako stanovanjskih kot poslovnih objektov. V vašem volilnem programu ste obljubljali sprejem v letu 2019. Kako dalec ste s postopkom? 
Sprejem obcinskega prostorskega nacrta in izboljšanje pogojev za delo naših podjetnikov in obrtnikov sta podrocji, ki sta za razvoj naših kra­jev najpomembnejši. Za toliko zamujenih let pri sprejemanju OPN ne morem prevzemati odgovornosti; moja naloga je, da postopke pospe­šimo in z njegovim sprejemom omogocimo gradnjo obcanom, hkrati pa ohranimo najboljša kmetijska zemljišca. Potekajo usklajevanja prvih mnenj kljucnih nosilcev urejanja prostora, in sicer z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in z Zavodom RS za varstvo narave. Pridobitvi mnenj bo sledil dopolnjen osnutek OPN, ki bo javno razgr­njen, predmet obravnave bosta prostorski ureditvi na obmocju Prevoj­skih gmajn in Trojan. Sledila bodo usklajevanja in pridobitev pozitivnih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, potem bo usklajen predlog pre­dložen v sprejem obcinskemu svetu. Glede na predviden casovni potek resnicno upam, da bomo to nalogo opravili v naslednjem letu. 



Tudi o razvoju podjetništva v naši obcini, o vzpostavitvi obrtne cone v Lukovici in boljših pogojih za njihovo delovanje naši obrtniki in podje­tniki že zelo dolgo poslušajo. Razen zarašcenega obmocja nacrtovane poslovne cone v Lukovici skoraj ni nicesar, kar bi kazalo na pred leti nacrtovano poslovno stanovanjsko cono. Na sestanku s predstavniki Stanovanjskega sklada RS, ki je lastnik teh zemljišc, so nas seznanili, da nameravajo obseg stanovanjske gradnje na tem obmocju zmanjšati in da si prizadevajo najti ustreznega investitorja za poslovno gradnjo na preostalem delu. Tudi v južnem delu tega zazidalnega nacrta z oznako L6-jug, ki je že leta nepozidano in neizkorišceno, želimo spodbuditi gradnjo poslov­nih objektov, zato pospešeno vodimo komasacijo zemljišc, ki bo podla­ga za pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo oz. za realizacijo spre­menjene prostorske ureditve na tem obmocju.  
Konec oktobra smo imeli v Lukovici prvo podjetniško srecanje, ki ga je organizirala Obcina Lukovica, podprl pa Razvojni center Srca Sloveni­je.  Boste s temi srecanji nadaljevali? 
Prišlo je res veliko domacih obrtnikov, podjetnikov in lastnikov družb. Takšna srecanja so dobrodošla, marsikateri predlogi lahko oživijo, ce­prav niso strogo povezani s financnimi sredstvi. Primeri dobre prakse nam kažejo naše številne uspešne podjetnike, ki so kljub številnim ad-ministrativnim preprekam uspeli in ostali v domacem kraju. Zavedam se, da zdaj od obcine ne dobijo prakticno nicesar, kar bi olajšalo njihovo podjetniško dejavnost. Skoraj ni možnosti, da zgradijo poslovni  objekt in res si želim, da bi zarašceno obmocje med avtocesto in regionalno cesto v Lukovici dobilo novo podobo. Srecanja s podjetniki bodo po­stala tradicionalna. Organizirali smo tudi srecanja z vsemi društvi, ki delujejo na našem ob-mocju. Želijo se povezati z lokalnimi podjetniki in nosilci kmetijskih de­javnosti, ker v tem vidijo mnogo možnosti za medsebojno sodelovanje. Vesela sem takšnih pobud. 
Verjetno je še veliko stvari, ki jih nisva omenili. Vas lahko vprašam, kaj vam 'najbolj leži na duši'? 
Predvsem to, da v tem letu in verjetno tudi v naslednjem ne bom mo-gla uresniciti nobenega konkretnega cilja, ki sem si jih zadala. Dan za dnem vlagam velike napore, da sproti rešujemo financne zagate, za ka­tere nisem vedela in jih nisem povzrocila, sem jih pa kot nova županja morala prevzeti. Nekateri ljudje tega ne razumejo in zahtevajo tisto, kar jim je bilo obljubljeno oziroma tisto, kar je bilo pred mojim mandatom zaceto, vendar nedokoncano, ker ni denarja. Takšnega stanja obcinske­ga proracuna res nisem pricakovala. Ob dejstvu, da nekdanji župan ni želel narediti primopredaje, da je ob­cino z negospodarnim ravnanjem 'spravil na kolena’, ugotavljam, da še naprej zavaja z neresnicnimi informacijami. V casniku Demokracija trdi, da sem nesposobna in da bi, ce bi bil še naprej župan, že zdavnaj poplacal vse zapadle terjatve izvajalcev investicij. Tega ne morem in ne želim komentirati, predvidevam pa, da edino on ve, kako bi to naredil. Bralce pa vseeno prosim, da si vzamejo cas in preberejo Revizijsko po­rocilo oziroma vsaj povzetek le tega, objavljenega v nadaljevanju tega glasila, v katerem je jasno razvidno delovanje bivšega župana oziroma njegove insinuacije, zavajanja, celo laganja. Naj podam le nekaj skle­pov oziroma izvleckov iz porocila, ki nedvomno dokazujejo, da je v zadnjem letu županovanja bivši župan s svojo ‘iznajdljivostjo’, ki jo rad izpostavlja, veckrat škodil in prizadel Obcino Lukovica: -primopredaja žal ni bila izvedena – bivši župan je ni želel opraviti –, 
kljub nenapisanemu pravilu, da se le-ta opravi kakovostno in v dobro 

obcine in njenega nadaljnjega delovanja in razvoja; 
-znesek neplacanih odhodkov se je na racun obveznosti, prevzetih v letu 2018, ki terjajo placilo v letu 2019, nenormalno povecal, pri cemer gre pretežno za obveznosti, ki jih je v letu 2018 prevzel bivši župan; 
-izjemno so se povecali tudi tekoci odhodki obcine v letu 2018; bivši župan se je namrec v letu 2018 odlocil za dolocene investicije, za ka­tere ni imel zagotovljenih lastnih sredstev; 
-z revizijo je ugotovljeno, da so poslovne odlocitve bivšega župana iz leta 2018 v letu 2019 izrazito ogrozile financno in likvidnostno stanje obcine, financno stanje obcine pa je tako slabo, da mora obcina vzeti nov kredit za poplacilo vseh v letu 2018 prevzetih obveznosti. Posle-dicno  obcina novih investicij v letu 2019 ne sme nacrtovati, v letu 2020 pa le skrajno previdno in restriktivno; 
-z revizijo je bilo ugotovljeno tudi, da bivši župan niti pri zaposlovanju novih sodelavcev niti pri dolocanju plac javnih uslužbencev ni ravnal skladno s predpisi, ki urejajo delovno pravna in uslužbenska razmer­ja ter sistem plac v javnem sektorju; 
-in še bi lahko naštevala. 
Ali ste nekdanjega župana seznanili z revizijskim porocilom in ce ste ga, kako se je odzval? 
Ja, pred oktobrsko sejo obcinskega sveta je prejel porocilo z zaprosi­lom, da se opredeli do navedb. Rok je bil do seje res kratek – v kratkem pisnem odgovoru je povedal, da bo to storil v roku 15 dni. Do danes odgovora ni bilo in menim, da ga tudi ne bo. Dejstvo je, da ugotovi­tvam revizije ne more argumentirano ugovarjati. Porocilo je narejeno na podlagi javno dostopnega dokumentarnega gradiva, pripravila ga je neodvisna družba za notranjo revizijo, z vodjo revizije, ki je preizku­šena državna notranja revizorka. Ne gre za 'tendiciozna tolmacenja', kot navaja bivši župan, gre za dejstva, ki veliko povedo. 
In zdaj, ko so ocitno izkazane konkretne nepravilnosti – kako boste ukrepali? 
Na zadnji seji obcinskega sveta je bil sprejet sklep, da obcina uvede postopek ugotavljanja odgovornosti in da izvede priporocila notranje revizije. Tako bomo tudi ravnali. Naš pravni red pozna subjektivno in objektivno odgovornost, poznamo pa tudi moralno odgovornost in odgovornost dobrega gospodarja. Za katerokoli odgovornost tukaj gre, je potrebno ugotoviti in to jasno povedati. Žal je razumevanje tega instituta v Sloveniji na zelo nizki ravni in danes skoraj ni primera, ko bi nosilci funkcij sami prevzeli odgovornost. 
Kako naprej? Leto se pocasi izteka, kaj želite, da bi iz vašega volilnega programa prioritetno lahko uresnicili v letu 2020? 
Najprej želim, da obcani dobijo prave informacije in so seznanjeni s fi­nancnimi zmožnostmi obcinskega proracuna in z razlogi zanj. Vesela bom tudi še boljšega sodelovanja vseh svetnikov, tudi tistih, ki priha­jajo z liste bivšega župana ali so ga na volitvah podpirali. Vsi delamo za isto obcino, za iste ljudi in to je tisto, kar šteje. Sodelovanje in povezova­nje je kljucno, še posebno v položaju, v katerem je obcina danes. Prav tako si želim konstruktivnega sodelovanja z ministrstvi s podrocij, ki so kljucnega pomena za razvoj lokalne skupnosti. Upam, da bomo koncno sprejeli OPN ter naredili prepotrebne nove ucilnice na OŠ Janka Kersnika Brdo. To so prioritete. 
AlenkA lenA klopcic foto: sinišA kAnižAJ 

Strokovna ekskurzija TD Gradišce na Primorsko 
TD Gradišce je letos pot v okviru strokovne ekskurzije vodila na Primorsko. Izlet smo zaceli v Kopru, kjer smo bili deležni vodenega ogleda starega dela mesta. 
Na martinovo soboto brez vina ne gre in tako nas je pot v nadaljevanju vodila 10 kilometrov od Kopra in nas po vinski cesti pripeljala v Marezi­ge, kraljico dežele refoška, kjer so odprli prvo vinsko fontano v Sloveniji oz. Evropi. Tudi ce niste ljubitelji vina, se splaca obiskati vas, saj vas na vrhu pricaka cudovit razgled na slovensko Istro. Na fontani je mogoce okušati štiri vrste vin, tri iz Vinakoper, najvecje kleti na Primorskem, ter eno vino lokalnih vinarjev iz Marezig. Slednji je zmagovalni refošk Pra­znika Refoška, ki ga v Marezigah organizirajo vsako leto. V vasici Šmarje pri Kopru smo si nato ogledali še vinogradniško-oljkarsko kmetijo Lud­vika Nazarija Glavine, kjer so nam predstavili oljarno in pridelavo oljc­nega olja. Kot zadnjo na našem programu smo si ogledali cerkev svete Trojice v Hrastovljah, ki je najbolj znana po freski »mrtvaški ples«. Tu pa ne gre za ples, pac pa za sprevod enajstih parov, ki jih sestavljajo po en predstavnik cloveštva (od otroka, beraca, trgovca, do kralja in papeža) in po en okostnjak, ki se pomikajo proti odprtemu grobu. Motiv freske ponazarja, da bomo vsi umrli, ne glede na statusni položaj in starost. Martinovo soboto smo zakljucili z martinovo vecerjo v Hrastovljah. 
erikA cerAr 
Letni cas – jesen 
Ob koncu poletja pride v deželo jesen. To je letni cas, ko otroci po poletnih pocitnicah, 1. septembra, spet odidejo v šolo. To je tudi cas, ko v naravi dozori sadje – jabolka, hruške, grozdje, v gozdovih lahko nabiramo gobe in kostanj. Živali se pripravljajo na zimo, ki jo nekatere predremljejo, nekatere prespijo, še prej si naberejo zaloge hrane za zimo, nekatere otrpnejo, nekatere si išcejo hrano in zavetje. Kmetje poberejo pridelke s polja in jih pripravijo za zimski pocitek. Ponekod posejejo ozimna žita, dru­gje samo preorjejo. 
V jeseni se tudi ohladi, zato se nekatere ptice (selivke) preselijo v to-plejše kraje – odletijo na jug. Ljudje se odenemo v toplejša oblacila, pogosto uporabljamo tudi dežnik, voznike ovira megla, dan se ob­cutno skrajša in noc podaljša. Meteorološka jesen obsega tri mese­ce: september (kimavec), oktober (vinotok) in november (listopad). Astronomska jesen se pricne 23. septembra in traja do zacetka zime – 21. december. O jeseni govori tudi zelo veliko otroških pesmic. Zelo posrecena mi-sel o jeseni pa je naslednja: »Jeseni se zdi, kot da je svet prekrit z narastkom rjavega sladkorja in cimeta.«                     (Sarah Addison Allen) V 3. b razredu smo se o jeseni pogovarjali, nekateri ucenci so pripra­vili plakate o jesenskih znacilnostih in jih tudi predstavili. Ogledate si jih lahko na fotografijah in na spletni strani šole. 
zApis in foto: tinA pergAr


 Ucenci 3. b so razmišljali, kaj jim je jeseni najbolj všec: 
-Ker se obmetavam z listjem, ker se lahko igram s prijatelji. (Kaja) -Da jemo kostanj, da se obmetavamo z listjem. (Pika) -Najbolj mi je všec jeseni, ko gremo v šolo. Všec mi je, ko pada listje 
z dreves, ko se ucimo in se obmetavamo z listjem.  (Klara) 
- Najbolj mi je všec, ko se obmetavamo z listi. Všec mi je tudi, ko gre-mo v šolo in izrezujemo buce in ko sem pod drevesom in berem knjige.  (Julija) 
-Najboljše mi je, ko grem na sprehod in ko vadim košarko. (Blaž) -Všec mi je igra zunaj in notri in po listju. (Patricija) -Všec nama je, ko jeva kostanj, se igrava z listjem in greva na kosta­
njev piknik. Jesen je zelo lepa. (Ana K. in Eva) 
-Jeseni mi je všec, ko imam rojstni dan in ko se lahko vržem v listje in se obmetavam in ker je noc carovnic in delamo buce. Najbolj mi je všec, ker se lahko obmetavava z listjem in grabiva listje. Najbolj nama je všec noc carovnic. (Miša in Zarja) 
-Všec mi je, ko se pece kostanj. Igramo se v listju in se mecemo. (Ana P.) -Jeseni mi je všec, ko so listi razlicne barve in všec mi je noc carov­nic. (Zoja) -Všec mi je, ko plezam po drevesih. (Matic) 
- Všec mi je, ko odpada listje. (Valentin) -Všec mi je, ko listje šumi in ko so drevesni listi razlicne barve. (Neja) 


Lepo je biti varen! 
Na Osnovni šoli Roje v mesecu oktobru veliko pozornosti namenimo gasilcem in ostalim enotam zašcite in reševanja. Tako smo 16. ok­tobra že obiskali Center za zašcito in reševanje Domžale, 23. oktobra pa je sledil glavni dogodek meseca požarne varnosti na naši šoli 
– tehniški dan: Varnost pred naravnimi in drugimi nesrecami. 

V letošnjem letu smo se ponovno odlocili za izvedbo kviza, ki smo ga prvic organizirali pred tremi leti. Dan se je zacel s pridobivanjem prak­ticnega in teoreticnega znanja. V zbornici je potekalo predavanje s po­drocja preventive in osvešcanja o razlicnih naravnih in drugih nesrecah ter enotah zašcite in reševanja. Nekaj pozornosti smo namenili tudi skr-bi zase; za svoje zdravje in za lastno in tujo varnost v prometu. Nato sta nas v telovadnici pricakala gosta; Miha Žargi iz PGD Mengeš in Majda Mernik iz Obmocnega združenja Rdecega križa Domžale. Gospod Žargi nam je predstavil razlicno gasilsko zašcitno opremo ter orodje, ki ga pri svojem delu uporabljajo gasilci, gospa Mernik pa je pri ucencih osve­žila znanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja. Pri obeh gostih so vse prikazano lahko ucenci preizkusili tudi sami. Po malici se je v telovadnici odvil glavni del dneva dejavnosti, in si­cer kviz z naslovom Lepo je biti varen. V njem so sodelovali cisto vsi ucenci šole, ki so bili med seboj pomešani in razdeljeni v ekipe. Na ta nacin se je pokazala tista prava solidarnost, ko so sposobnejši ucen­ci lahko pomagali tistim, ki so za sodelovanje še premajhni. Vprašanja niso bila lahka in ucenci so se pri odgovorih resnicno izkazali. Nekdo pa je vendarle moral zmagati. Da pa žalost tistih manj uspešnih ne bi bila prevelika, smo poskrbeli, da so nagrade dobili prav vsi tekmovalci, le velikost le-teh se je malce razlikovala glede na uvrstitev. S pomocjo velikodušnih donatorjev smo ucencem pripravili lepe darilne pakete. Darilo za nas pa so bili široki nasmehi naših tekmovalcev. Poleg tega, da so domov odnesli darila, pa so odnesli tudi cel kup znanja. Vsakic znova nas presenecajo, saj ne moremo verjeti, koliko so se sposobni nauciti v enem samem dnevu, ce jih uspemo za sodelovanje dobro motivirati. Seveda pa dogodek ne bi tako dobro uspel najprej brez gospe Majde in gospoda Miha, pa seveda tudi brez naših donatorjev, ki so omogocili, da smo otroke bogato obdarili. Nagrade za kviz so prispevali: Uprava RS za zašcito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Agencija RS za okolje, Agencija RS za varnost prometa, Slovenska Karitas, Rdeci križ Slovenije – OZRK Domžale, Zavarovalnica Triglav, Center za zašcito in reševanje Domžale. Da smo lahko darila lic­no zapakirali, pa so nam vrecke darovali Obcina Domžale ter podjetji Tomat d.o.o. in POT d.o.o. Vsem, ki ste pripomogli k organizaciji tega lepega dogodka, se še en-krat iskreno zahvaljujemo. Veseli smo, da z vašo pomocjo vsakic znova dokazujemo, da naši ucenci nimajo le posebnih potreb, ampak tudi po­sebne in izjemne talente in sposobnosti. Hvala vam! Mesec požarne varnosti zakljucujemo z gasilskim pozdravom NA POMOC! 
AJdA lAlic, oš roJe 

Ste vedeli, da Želimo vam vesele in igrive praznicne 




Miklavž kupuje 
decembrske dni. 

pri nas? 

Srcek d.o.o., 
Stari trg 14, Lukovica 01 7235 018 ali 051 399 111 www.srcek.net 


Mesec požarne varnosti v VVE Medo 

V mesecu oktobru, ki je namenjen požarni varnosti, smo starejše skupine otrok iz VVE Medo bolj podrobno spoznale poklic GASILEC. 
Otroci iz skupin Veverice in Palcki so se z avtobusom odpeljali do Ko­licevega, kjer so pobližje spoznali Center požarne varnosti. Skupinam Miške, Ježki in Medvedki pa so delo gasilcev predstavili kar v lokalnem društvu PGD Prevoje, kjer so pokazali vse, kar jih je zanimalo. Najbolj zanimiv je bil prikaz gašenja s peno, v cemer so se lahko preizkusili tudi otroci. Ponovili so tudi številko za klic v sili in kako pomembno je, da ob morebitnem požaru hitro ukrepamo. 
Medeni zajtrk v VVE Medo 
V petek, 15. novembra, smo tudi v našem vrtcu obeležili tra­
dicionalni slovenski zajtrk, in sicer kruh z maslom in medom, 
jabolko ter mleko. 

Otroci iz vseh skupin so se ves teden pripravljali, da bo zajtrk minil v cim bolj prijetnem in carobnem vzdušju. Z razlicnimi pogrinjki smo okrasili mize, igralnice pa z razlicnimi izdelki. Na ta nacin smo pocastili obstoj slovenske avtohtone vrste cebele – kranjske sivke. Skozi razlicne dejavnosti, ki so potekale cez teden, smo izvedeli veliko novega o cebelah in cebelarstvu. Na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka so nas v casu zajtrka obiskali cebelarji iz Cebelarskega društva Lukovica in županja ga. Olga Vrankar.  Cebelarji so za nas pripravili razstavo izdelkov in za­nimivih pripomockov, ki jih uporabljajo pri rokovanju s cebelami. Mislimo, da se za cebelarstvo v našem kraju ni treba bati. Kar nekaj otrok je namrec povedalo, da bodo takrat, ko odrastejo, zagotovo cebelarji. 
MAJA lenArcic, veronikA hribAr 

Požarna vaja 
24. oktobra se je po prostorih VVE Medo zaslišala sirena. K sreci je šlo le za vajo, ki jo v sodelovanju s PGD Prevoje v vrtcu izvedemo vsako leto. Vsi otroci, strokovni delavci in tehnicni kader, ki uporabljamo stavbo vrtca, smo se uspešno evakuirali in na dogovorjenem mestu pocakali na prihod gasilcev. Ob prihodu so ti zaceli z gašenjem stavbe, po opra­vljeni vaji pa so si vsi otroci, od najmlajših do najstarejših, lahko še od blizu ogledali gasilski avto in gasilsko opremo. Kot vsako leto smo tudi letos združili prijetno s koristnim. 
besedilo in foto: MAJA lenArcic 
Jesensko druženje VVE MEDO ob Gradiškem jezeru 
Jesen je potrkala na vrata in barvito obarvala naravo, v kateri je veliko prostora za raziskovanje. 
Na prijeten jesenski dan v cetrtek, 24. 10. 2019, smo se zaposle­ni iz VVE Medo skupaj s starši in otroki odpravili okoli Gradiške­ga jezera. Izvedli smo prijeten popoldanski sprehod, se nadihali svežega zraka, se družili in obenem naužili jesenskih lepot, ki nam jih ponuja narava v tem letnem casu. Nekateri smo pot prehodili, drugi so jo pretekli, najmlajši pa se vozili v vozickih. Bilo je prijetno, družabno in gibalno obarvano. 
besedilo in foto: veronikA hribAr 


Jabolko že dolgo simbol zdravja 

Kljub temu da je jabolko že dolgo casa simbol zdravja, je v njem tudi nekaj pelina. Kajti nobeno jabolko ni tako sladko, kot se zdi, vendar to vedo povedati le pridelovalci, saj je pot do zrelega sadeža zelo dolga. Povezana je s številnimi skrbmi, opravili in stroški. Da je res tako, sem se lahko preprical na tokratnem prazniku jabolk v Vrbi pri Lukovici, kjer so na obiranje poznih sort jabolk prišli številni sorodniki, prijatelji in sosedje. Sorti Topaz in Opal sta zadnji, ki ju še obirajo v ekoloških sadovnjakih pri Kašnikovih v Vrbi. Gospodar Sašo Kašnik pravi, da je letina letos nekako povprecna. Jabolka pa so ravno prav velika, lepa ter okusna. To pa je odraz del, ki so bila opravljena v sadovnjaku. Kot smo že zapisali, pravi rez daje prave rezultate in tokrat je rez uspel. Narava je z vremenom malce ponagajala in tako je bilo tudi za cas tokratnega obiranja. Malce dežja, malce sonca, malce vetra … vsake­ga po malem. A ni le rez tisti, kar nekaj del je še potrebno opraviti, da pridejo sadovi do naših shramb.  Z dobro voljo in pridnim delom nas pridelek že caka. Na Prevojah znak v obliki velikega jabolka usmerja, kam morate zaviti, in ce še to ne gre, poklicite na gsm: 031/617-395 in vas bodo prav napotili. Do takrat pa ne pozabite, da jabolko na dan odžene zdravnika stran, le pojesti ga je treba, a ne zdravnika, jabolko lepo prosim. 
besedilo in foto: drAgo Juteršek 


Presna jabolcna pita 
SESTAVINE 
• 
200–300 dag mehkih dateljev (brez košcic, nesladkani) 

• 
150 dag narezanih ali grobo mletih orehov (lahko tudi lešniki ali mandlji) 

• 
5–10 dag indijskih orešckov 

• 
1 naribana limonina lupinica (bio) 

• 
cimet (po okusu in želji) 

• 
3 žlicke presne vanilije v prahu (lahko je tudi v tekocini) 

• 
2–3 jušne žlice kokosovega ali orehovega olja (hladno stisnjeno ali ekstra deviško) 

• 
150 dag kokosove moke (v kolikor vam ne odgovarja okus, jo lah­ko spustite) 



PRIPRAVA 
Datelje za nekaj ur, najbolje cez noc, nomocimo v mlacno vodo. Nato jih zmiksamo in dodamo še vse ostale sestavine. Naredimo gosto zmes, ki jo damo v okrogel pekac. Zmes enakomerno porazdelimo po pekacu, pokrijemo s folijo za živila in za nekaj ur postavimo v hladilnik. 
SESTAVINE ZA NADEV 
Jabolka naj bodo domaca, neškropljena, saj so zelo obremenjena s pesticidi. V kolikor niso domaca, jih raje olupite. 
• 
7–10 naribanih jabolk (odvisno od velikosti in koliko nadeva imate radi) 

• 
sok 1 limone (bio) 

• 
cimet 

• 
2 žlicki presne vanilije 

• 
lahko dodamo rozine, brusnice, borovnice (kolicina in sestavine glede na okus) 


PRIPRAVA 
Naribana jabolka zmešamo z vsemi drugimi sestavinami in enako­merno porazdelimo po osnovi. Pito za nekaj ur postavimo v hla­dilnik. Takšna pita lahko v hladilniku stoji tudi nekaj dni. Ce želite, lahko jabolka nad soparo malo zmehcate, da nastane bolj enako­merna in fina zmes. Vendar potem ostale sestavine dodamo, ko se le-ta ohladijo. Po vrhu lahko posipate z mletimi orehi, lešniki ali mandlji. Recept je narejen za klasicen okrogel model za pite. 
Dober tek! 
AvreA šuntAr erJAvšek 

Kristalizacija medu 
Med je zelo cenjeno živilo in sladilo. V najvecji meri ga sestavljata enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, v manjši meri pa tudi sa­haroza. Poleg sladkorjev med vsebuje še vodo, razlicne kisline, encime, aromaticne snovi in ostale spojine, ki so koristne za delovanje cloveškega organizma. Zaradi velike vsebnosti enostavnih sladkorjev, ki jih naše telo lažje izkoristi, in ostalih bioaktivnih snovi je med veliko bolj cenjeno sladilo v primerjavi z navadnim, belim, konzumnim sladkorjem, ki ga sestavlja le saharoza. Velikokrat se zgodi, da nam med, še preden ga porabimo, kristalizira v kozarcu. To pomeni, da se iz tekocega, viskoznega stanja spremeni v trdno v obliki drob­nih kristalckov. Žal še zmeraj veliko ljudi misli, da je kristaliziran med pokvarjen. Vendar temu ni tako. Kristalizacija medu je popolnoma naraven pojav, ki ne vpliva na kakovost medu in ne povzroca nobenih kemijskih sprememb v medu. V kolikor med kristalizira, ste lahko prepricani, da ste kupili naraven, kakovosten med, ki so ga pridelale cebele. Do pojava kristalizacije medu pride pri vseh vrstah medu. Hitrost pojava kristalizacije pa je odvisna od vrste medu in razmerja sladkorjev v njem. Tako med, ki ima vecjo vsebnost fruktoze, ki je v vodi dobro topna, kristalizira pocasneje (npr. akacijev, kostanjev med), medtem ko je kristalizacije hitrejša pri medu, ki vsebuje vec glukoze, ki v vodi ni dobro topna (npr. cvetlicni med). Kristaliziran med je v primerjavi s tekocim tudi za kakšen odtenek svetlejše barve. 
Znacilna lastnost medu je, da kristalizira. V preteklosti so ga ime­novali tudi STRD. 

Poleg vsebnosti in razmerja sladkorjev v medu na hitrost kristalizacije vplivajo tudi temperatura in cas skladišcenja medu, vsebnost vode v medu in prisotnost kristalizacijskih jeder. Kristalizacijo medu pospešuje shranjevanje medu na temperaturi med 10 in 18 °C, nižje temperature shranjevanja pa proces kristalizacije upocasnijo. Ravno tako med, ki vsebuje manjšo vsebnost vode, kristalizira hitreje v primerjavi z me-dom, ki vsebuje vec vode. Velikokrat se lahko zgodi tudi, da med krista­lizira nepravilno. Govorimo sicer o napakah kristalizacije, vendar le-te na samo kakovost medu v najvecjem številu primerov nimajo preveli­kega vpliva. Ce imate doma v kozarcu kristaliziran med in so se po ko­zarcu pojavile bele lise, nikar ne bodite zaskrbljeni. Takšna kristalizacija nastane v medu, ki ima zelo nizko vsebnost vode. Med kristalizacijska jedra se ujame zrak in površina postane bele barve (pojavu belih lis pra­vimo »cvet«). Pojav »cveta« velja za znamenje kakovostnega medu, saj gre za med z zelo nizko vsebnostjo vode. Vcasih se kristalizacija medu pojavi tudi v obliki razslojevanja. Nevarnost razslojevanja je predvsem pri medu, ki ima visoko vsebnost vode (vec kot 18 %), saj spodnji del medu kristalizira, zgornji pa ostane tekoc. V tekocem delu je tako pove-cana vsebnost vode, kar predstavlja idealno okolje za razvoj kvasovk, ki lahko povzrocijo fermentacijo medu. 
Za domaco uporabo medu se priporoca, da ga utekocinite v vodni ko­peli na najvec 40 °C. Ce je temperatura utekocinjanja previsoka, se v medu poškodujejo ali celo unicijo toplotno obcutljive sestavine, kot so encimi, hormoni in toplotno obcutljivi vitamini. Biološka vrednost medu je tako izgubljena in postane uporaben zgolj kot sladilo brez do-dane vrednosti. 
Da ohranite biološko vrednost medu, ga nikoli ne dajte v prevroc caj. 
Med pa ni uporaben le kot namaz na kruhu in sladilo v razlicnih napit­kih, ampak se lahko uporablja pri pripravi tako zelenjavnih kot mesnih jedi, za pripravo razlicnih marinad in pekarskih ter mlecnih izdelkov. Med je slajši od sladkorja, zato se ga v receptih dodaja manj kot nava­dnega sladkorja, jedem pa podari bogato aromo. Priporocljivo je, da ga jedem dodajamo tam, kjer je mogoce, po toplotni obdelavi oz. upora­bimo nižje temperature peke. 
Razlicne recepte za pripravo jedi iz medu najdete v elektronski knji­žici Jedi z medom od tu in tam, ki je dosegljiva na spletni povezavi http://www.czs.si. 
V kolikor je med ustrezno skladišcen, je njegov rok uporabe zelo dolg. Priporoca se uživanje medu iz lokalnega, domacega okolja, saj ima ta­kšen med za nas vecjo biološko vrednost. S kristaliziranim medom ni popolnoma nic narobe in naj vas kristalizacija medu ne odvrne pri po­kušanju in spoznavanju pestrosti okusov slovenskega medu. 
nAtAšA lilek, czs svetovAlkA zA zAgotAvlJAnJe vArne hrAne 


Clani HK Prevoje spet na samem vrhu! 

Oprema prejšnje sezo­ne se niti še ni dobro posušila, že je prišel september in s tem prve priprave na novo sezono 2019Ź/20. Naši clani so v novo »hokej­sko leto« krenili z nekaj okrepitvami z dolenj­skega konca Slovenije, do nadaljnjega pa so se poslovili od glavnega trenerja zadnjih štirih sezon, g. Zmaga Berle-ca, ki je v novi sezoni prevzel mlajše selekci­je HK Dolenjske Topli­ce. Ob tem se mu tudi javno zahvaljujemo za njegov trud in pristnost do kluba ter mu želimo uspešno športno pot še naprej! 
Drugi vikend v oktobru je bil na urniku zacetek inline hokej državnega 



Mladi clani ponos HK Prevoje! 
September je mesec, ko prav vse selekcije štartajo v novo sezono. Najbolj so se je seveda razveselili naši mladi clani selekcij do 7, 9, 11, 13 ter 15 let. Okrepljena trenerska zasedba (Gale-Sovec-Sodržnik--Pejanovic-Cerar-Vesel) je s štartom sezone vec kot zadovoljna. 
Nov visok vpis v mlajših selekcijah ter odlicni pogoji v Rekreacijskem centru Urbanija so nam dali dodatno motivacijo. Selekcijske ekipe so clansko letos rekordno številcne in po super zacrtanih treningih se nam že kažejo prvi rezultati. Vse selekcije poleg spomladanskega državnega prvenstva tekmujejo v sistemu RIDL (regionalna inline djecija liga), v katerem tekmujejo klubi iz Slovenije in Hrvaške.  Ekipe so svoj tekmo­valni krog poleg Samobora in Karlovca že odigrale v domaci dvorani, rezultatsko pa trenutno najbolje kaže selekciji do 11 in do 13 let. Se-lekcija najmlajših oziroma U-7 pa bo prvo tekmovalno sezono nabira-la izkušnje na Junior turnirjih mešanih ekip.  Bliža se nam tudi zimsko obdobje, v katerem pa upamo na dovolj temperaturnih dni pod niclo, da nam bodo omogoceni treningi tudi na ledeni ploskvi v Domžalah. Vsem našim selekcijam lahko sledite na Facebook strani: Hokejski klub Prevoje.  Še vedno pa lepo vabljeni vsi, stari med 5 in 12 let oziroma mladi nadobudneži najhitrejšega ekipnega športa na svetu, da se nam pridružijo na treningih in tekmah. Vpis je možen vsak torek ali cetrtek med 17.00–18.30 v športni dvorani RCU Lukovica, vse informacije pa na voljo na tel: 041/929-307. 
uprAvni odbor hk prevoJe 


prvenstva. Naša clanska ekipa v prvi ligi je pod takticnim vodstvom Klemna Sodržnika ter kapetanskim trakom Blaža Nakrsta prvenstvo zacela z visoko zmago in po šestih odigranih kolih zaseda prvo me-sto inline lestvice! Pristop clanske ekipe in trd boj na vsaki tekmi nam daje navdih in potrditev, da delamo prav. Sezona bo še dolga, fantom cestitamo za dosedanje opravljeno delo in jim želimo uspeha poln zacetek v novo koledarsko leto! Prijetno vas vabimo na ogled domacih tekem, vsak petek ob 19h v dvorani RCU Lukovica. Rezultatsko pa nas lahko spremljate tudi na naši Facebook strani: Hokejski klub Prevoje oziroma Inline zveza Slo­venije. #skupajDoPrvaka! 
uprAvni odbor hk prevoJe 



Otroci nogometne kopacke že zamenjali za dvoransko obutev 
Ko se sezona igranja nogometa zunaj konca, se tudi naši nogo­metaši in nogometašice s travnatega igrišca pri RCU preselijo v dvorani na Brdo in v Blagovico. 
Ta vikend naša ekipa U13 igra še zadnji krog lige pod okriljem MNZ Ljubljana, naši najmlajši ekipi U8 in U10 pa že nastopata v zimski ligi Športni center Triglav v Ljubljani. K vpisu v nogometni klub pa vabimo vse decke in deklice, letnik 2007 in mlajše, da se nam pridružijo na treningih, ki potekajo dvakrat te­densko. Spremljate pa nas lahko na naši Facebook strani: Nogometni klub Crni graben. 
besedilo in foto: tilen strMšek 





Staro se umika novemu 
Z leti clovek pridobi znanje, izkušnje, na splošno postane pame­tnejši, zrelejši, boljši. S tehniko je ravno obratno, vsako leto sta­rejša je, manj vredna in še zanesljiva ni vec. Tako so se gasilci in gasilke PGD Gozd Martuljek odlocili, da svoje vozilo zamenjajo z novejšim, sodobnejšim, mocnejšim – takšnim, ki bo zadostilo vse predpise in bo ravno pravšnje za njihovo garažo. 
Kar nekaj casa je trajalo, da so zbrali denar – nekaj malega ga še mo-rajo –, da so lahko dali v predelavo podvozje MAN, ki je prvenstveno namenjeno za gasilska vozila. Pocasi se je vrtel zob casa in prišel je dan, ko so gasilci in gasilke PGD Krašnja prejeli povabilo na prevzem novega vozila PGD Gozd Martuljek. V nedeljo, 17. novembra, so se tako odpravili k pobratenemu društvu, da se skupaj z njimi poveselijo ob prevzemu nove pridobitve, ki bo v veliko pomoc pri intervencijah. Ceprav pravijo, da ima dež v Bohinju ta mlade, mislim, da so to nede­ljo prišli malce na obisk v Gozd Martuljek. Obilno deževje z vetrom je ne samo krojilo tokratno prireditev, celo domacine je zadržalo doma za pecjo, a so vozilo vseeno predali svojemu namenu. Kot prvi je pot do nabave novega vozila orisal predsednik Robert Plavcak, nato je tehnicne podatke o vozilu in potek nadgradnje razložil še Grega Mihalic. Prisluhnili smo še nagovoru župana obcine Kranjska Gora Janezu Hrovatu, ki je bil tako kot predhodniki zelo kratek in je gasil­kam in gasilcem zaželel, naj jim vozilo dobro služi, v upanju, da ga ne bo potrebno uporabiti že popoldne za crpanje vode. Do besede sta prišla tudi predstavnica podjetja, ki je izdelalo nadgradnjo, in eden izmed botrov. Preden je vozilo zapeljalo castni krog, ga je blagoslovil župnik Janez Šimenc, ki je gasilcem zaželel cim manj intervencij ter uspešno rokovanje z novim vozilom. Je pa tokratno srecanje clanov in clanic pobratenih društev PGD Gozd Martuljek in PGD Krašnja po­tekalo tudi v znamenju izobraževanja, saj so Krašnjani vrle Gorenjce poucili, da je v Crnem grabnu kar nekaj dobrih stvari in da sta tako glasilo Rokovnjac kot pivo Rokovnjac med boljšimi. Tako glede piva kakor glasila Rokovnjac so se strinjali in dejali, da vsakega kar prehi­tro zmanjka, enega za branje, drugega za pitje. Skupno druženje pod streho, odlicen jelenji golaž in prevzem novega vozila se je zakljucilo v poznih popoldanskih urah. 
besedilo in foto: drAgo Juteršek 

Gasilci v Blagovici na dnevu požarne varnosti sokrajanom omogocili pogled z 32 metrov 
Gasilci PGD Blagovica so letošnji mesec požarne varnosti zakljucili z aktivnostmi, ki so bile namenjene vsem krajanom. Tako najmlajši kot tudi starejši obiskovalci so se jim v nedeljo, 27. oktobra, pridružili na športnem igrišcu v Blagovici. Pot jih je vodila tudi do novega Gasilskega centra PGD Blagovica, ki z vsakim dnem dobiva svojo koncno podobo. 
»Center sicer še ni popolnoma dokoncan, vendar so si obiskovalci pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Igorja Trdine ogledali že kar nekaj stvari, ki so v njem. Veseli smo podpore sokrajanov in tudi drugih obcanov, saj december zacenjamo z našim dobrodelnim kon­certom, na katerem bomo zbirali sredstva za uspešno dokoncanje nove pridobitve,« razlaga predsednik komisije za mladino Andraž Štrukelj. Poleg krajanov so se povabilu na dan požarne varnosti odzvali iz Zavo­da reševalni pas ter Centra za zašcito in reševanje Domžale. Vec kot 150 obiskovalcev je bilo navdušenih nad vozilom ALK-32, ki je krajanom in drugim obiskovalcem omogocilo dvig na 32 metrov. Poleg prikaza vozila ALK-32 iz CZR Domžale so se zbrani lahko bolj podrobno sezna­nili tudi z gasilsko opremo in z drugimi vozili PGD Blagovica. Gre za gasilsko vozilo z vodo GVC 16/25, gasilsko vozilo z vodo GVC 24/50 in gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1. Na dogodku so bili prisotni tudi prostovoljci iz Zavoda reševalni pas, ki so se dogodka udeležili s svojim vozilom in s posnetki pokazali, kakšne so izkušnje ter stanje na naših avtocestah, ko pride do nesrec v cestnem prometu. 
Pester in poucen program 
Na dnevu požarne varnosti je bil uprizorjen prakticen prikaz gašenja vrocega olja, ki je eden izmed pogostih vzrokov za nastanek požarov v stanovanjskih objektih. Potekala je tudi delavnica nudenja prve po­moci in gasilsko-športni program za najmlajše. Tekmovalo je 20 otrok v treh razlicnih kategorijah, ki so bili loceni po spolu. Kategorije so bile do 5 let, med 6 in 9 let ter nad 10 let. Starejši so se v tem casu okrepca­li s pecenim kostanjem in spremljali mlade gasilce. »Veseli in ponosni smo, da imamo v naših vrstah vec kot 65 clanov mladincev in pionirjev, ki dosegajo odlicne rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih ter nenazadnje tudi podmladek, ki raste skupaj z gasilstvom in bodo z ve­seljem uporabljali naš nov Gasilski center PGD Blagovica,« zakljucuje sogovornik. 
besedilo: leA sMrkolJ foto: pgd blAgovicA 

V prejšnji številki obcinskega casopisa Rokovnjac je bila v prispevku z naslovom Pomembno leto za slovensko gasilstvo in mesec požarne varnosti, namenjen tematiki požarne varnosti v vecstanovanjskih objektih navedena napacna letnica ustanovitve PGD Lukovica. Prosto­voljno društvo je bilo ustanovljeno leta 1888, in sicer kot Prostovoljno društvo Brdo, ki je obstajalo do leta 1948. Ustanovni obcni zbor Prosto­voljnega gasilskega društva Lukovica pa je bil 31. 12. 1948. Za navedbo napacne letnice se jim v uredništvu Rokovnjaca iskreno opravicujemo. 
ZDRAVSTVENA Pan˜ur d.o.o. NEGA STOPAL 031/353 347 



skrbimo za zdravje vaših stopal 
Na lovski koci v Lukovici potekal vzrejni pregled za gonice iz vse Slovenije 
Pes in clovek imata poseben odnos in se družita že od zacetkov civilizacije, saj naj bi bil pes prva žival, udomacena s strani cloveka. Psi so cloveku pomagali pri lovu, varovanju živine, prevozu tovora, varovanju doma in bili zvesti tovariši. Ta vez se je ohranila vse do da­nes, saj sta clovek in pes še vedno nerazdružljiva lovska tovariša. V lovstvu se s psi ukvarja lovska kinologija, Zakon o divjadi in lovstvu pa opredeljuje uporabo lovskih psov. Dolocila lovskega zakona in lovske etike namrec neposredno obvezujejo upravljalce lovišc, da je lov dovoljen le s preizkušenimi lovskimi psi. V ta namen je Državna vzrejna komisija za gonice na Kinološki zvezi Slovenije v soboto, 2. novembra, organizirala vzrejni pregled DVK za gonice v Lovski družini Lukovica. Gre za vzrejni pregled, na katerem se je letos zbralo 56 gonicev iz vse Slovenije. 
»DVK za gonice organiziramo v Lukovici že vec kot šest let. Pred tem smo imeli pregled na dveh lokacijah, vendar smo se zaradi premajhnega števila prijav odlocili le za eno. Letos je bilo dosti vec istrskih gonicev, in sicer kratko­dlakih in resastih. Na vzrejni pregled lahko pridejo tisti psi, ki imajo telesno oceno odlicno, prav dobro in pogojno dobro ter opravljen PNZ, to je preizkus naravnih zasnov,« pojasnjuje vodja vzrejne komisije Slavko Žlebnik. Po-leg njega so bili v komisiji še štirje mednarodni kinološki sodniki, Anton Raspet, Jure Rihtaršic, Darko Grošelj in Roman Rovanšek, obenem tudi predsednik LD Lukovica. »Ob tej priložnosti bi se želeli zahvaliti Lovski družini Lukovica za odlicno organizacijo in pripravo vzrejnega pregleda,« 
zakljucuje predsednik vzrejne komisije za gonice Slavko Žlebnik. 
Selekcija in izbor za lov primernih psov 
Zakon o divjadi in lovu doloca, da so za lov dovoljeni cistokrvni pasemski psi iz pasemskih skupin gonicev, jamarjev, barvarjev, šarivcev, pticarjev in prinašalcev. Gonici spadajo med starejše pasme lovskih psov. So psi, ki divjad poišcejo, jo dvignejo in dalj casa glasno zasledujejo (gonijo). Po-znamo 76 razlicnih pasem gonicev, in sicer so pri nas med bolj znanimi: posavski gonic, istrski gonic, srbski trobarvni gonic, mali modri gaskonski gonic, nemški gonic, slovaški gonic, nizkonogi gonic … Psi svojo lovsko uporabnost dokažejo s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi pri razlicnih vrstah lova, kot je bra-kada, iskanje ranjene divjadi, jamarjenje, šarjenje in prinašanje divjadi z vode. Zakon obenem doloca, da mora upravljalec lovišca imeti zado­stno število usposobljenih lovskih psov za izvajanje lova. 
besedilo: leA sMrkolJ foto: Arhiv ld lukovicA Na vzrejni pregled so lahko prišli tisti psi, ki imajo telesno oceno odlicno, prav dobro in pogojno dobro ter predhodno opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ). 

Cebelarska zveza Slovenije in Obcina Lukovica vas vabita na 
IV. festival cebelarske pesmi Lukovica 2019 
Kulturni dom Janka Kersnika Lukovica 
6.december 2019 ob 18.00 uri. 

Društvo Lipa-Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale bo organizirala skupino ljubiteljev 



ljudskih glasbil. 
V ta glasbila sodijo instrumenti, ki jih lahko z malo improvizacije sami izdelamo: razne pišcali, trstenke, igranje na glavnik, bršljanov list, preprosta tolkala, igranje na uglašene steklenice oz. kozarce, itd. Pri tem skoraj ni omejitve, saj se glasbila lahko izdelajo tudi iz raznih odpadnih materialov, plasticnih cevk itd. 
Nastopajoce pevske skupine: 
1.
 Dramsko pevska skupina Zarja 

2.
 Ljudske pevke Predice z godcem Jožetom 

3.
 Trio Odsev 

4.
 Mešana pevska skupina dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica 

5.
 Boris Jezeršek in ansambel »Bolj pocas« 

6.
 Moška pevska skupina »SOSEDJE« 

7.
 Mešani pevski zbor Lipnica 

8.
 Komorni moški  zbor Cebelarske zveze Slovenije 

9.
 Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica 

10.
 Skrinca Lukovica 


Muziciranje se seveda lahko nadgradi z nekaterimi glasbili, ki se jih, da kupiti v glasbenih trgovinah: ksilofoni, okarine, pišcali na poteg, kalimbe, lonceni bas, orglice, razna tolkala in podobno. V takšni skupini bi se tudi kaj zapelo in po potrebi vse skupaj podpr-lo s kakšnim uveljavljenim glasbilom, kitaro, citrami itd. 
Vse ljubitelje tovrstnih glasbil vabimo na predstavitev, ki bo v petek 6.12.2019 ob 10.00 uri v prostorih društva Lipa na Lju­bljanski 58, Domžale 
predsednik društvA lipA-univerzA zA tretJe živlJenJsko obdobJe doMžAle, MArJAn rAvnikAr 
Vabljeni, vstop je prost. 

VABILA, ZAHVALE 

ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO IN ZLATO POLJE V SODELOVANJU Z OBCINO LUKOVICA 


Vabi na Miklavžev vecer vse otroke 
od 1.leta starosti do vkljucno 2.razreda osnovne šole 
SVETI MIKLAVŽ VAS BO OBISKAL 5. DECEMBRA 2019, v Kul­turnem domu Janka Kersnika v Lukovici in sicer ob 16:30 uri za prevojsko-šentviško naselje in  ob 18:00 uri za lukovško naselje. 
Miklavžev vecer bo obogaten z dramskim prizorckom in skromnimi darili. 
lJubi otroci 
prisrcno vAs vAbi vAš sveti MiklAvž 



»Mladost iz korenin modrosti Vzgoja, ki pušca najgloblje sledi, je tista od doma. Pozabil sem veliko tega, kar sem bral v knjigah; še vedno pa se dobro spominjam tistega, kar sem se naucil od staršev in starejših.« (sv. Janez XXIII) 


VABILO KARITAS 

Spoštovane gospe in gospodje! Vse gospe in gospode, ki ste že dopolnili 70 let starosti v župniji Brdo in Zlato Polje, 
PRISRCNO VABIMO NA PRED-BOŽICNO SRECANJE, KI BO V SOBOTO 21. DECEMBRA 2019, V ŽUPNJIŠCU NA BRDU. OD 15:00-16:00 ZBIRANJE IN PRILOŽNOST ZA SVETO SPOVED OB 16:00 PA BO SVETA MAŠA. 
Po maši pa sledi prijateljsko srecanje, pogostitev in skromna obdaritev. 
Srecanje je namenjeno tako vernim kot nevernim. 

»V vsakem pomenu je starost prednostno obdobje tiste modrosti, ki je na splošno sad izkušnje, kajti cas je velik ucitelj.« (sv. Janez Pavel II) 
župniJskA kAritAs brdo in zlAto polJe 


V intervjuju, objavljenem v 6. številki obcinskega glasila Rokovnjac, letnik XX, pod naslovom  Brez mocnih institucionalnih sprememb ni razvoja, objavljenem 29. 9. 2019 (verjamem, da 29. 8. 2019), ki ga je s Cirilom Smrkoljem vodil Viktor Jemec, se je intervjuvancu zarekla neresnica. 
Na 18. strani citiranega glasila je v podnaslovu Kako ste sodelovali pri pripravah na osamosvojitev Slovenije? zapisano: “Kot clan predsed­stva Obcine Domžale smo na celu z županon dr. Ervinom Antonom Schwarzbartlom teritorialni obrambi preprecili predajo orožja jugo­slovanski armadi”. 
To je neresnica, ki se je Cirilu Smrkolju verjetno zarekla zaradi samo­promocije, mogoce pa tudi zaradi kakšnega drugega nagiba! 
Ukaz za prelociranje oborožitve Teritorialne obrambe Domžale smo na Štabu TO prejeli 17. maja 1990. 
S polno odgovornostjo lahko zatrdim, da sta mi bila v casu od spre­jema ukaza pa do trenutka, ko so pripadniki vojaške policije JA odpe­ljali orožje, edina opora pri nasprotovanju in preprecevanju  razoro­ževanja sodelavca obcinskega štaba Teritorialne obrambe Domžale stotnik 1.stopnje Martin Planko (pokojni) in porocnik Milan Narat, danes upokojeni major Slovenske vojske. 
Novo izvoljena obcinska struktura je dolžnost nastopila 21. maja 1990, torej po tem, ko je bilo orožje že odpeljano in je s tem trditev Cirila Smrkolja neresnicna. 
Zaradi zgodovinske korektnosti zahtevam, da se skladno s po­zitivno zakonodajo za podrocje javnih medijev izvede in objavi popravek in opravicilo bralcem za zavajanje. 
Za pojasnilo se moram vrniti v mesec april leta 1990, ko smo 8. apri-

Leto zamujenih priložnosti 
Mesec november gre pocasi h koncu, pred dur-mi je že december, mesec, katerega vselej še posebej nestrpno pricakujejo naši otroci. Kmalu jih bo namrec obiskal sveti Miklavž, prvi izmed treh dobrih mož, kateri nas obišcejo v zadnjem mesecu koledarskega leta. Tudi malce starejši, se ob sklepu leta, v krogu sorodnikov in prijateljev, tradicionalno radi poveselimo ter si vošcimo med seboj. In, hvala Bogu, da politika ni edini kriterij, po katerem ljudje merimo lastno zadovoljstvo, sleherne­ga iztekajocega se leta. Kajti, ce bi bilo temu tako, potem vsekakor ne bi imeli tehtnih razlogov, za veselje v letošnjem »veselem« decembru. Ker, tako na državni, kot na lokalni ravni, je leto 2019 - leto zamuje­nih priložnosti. Od lanskih lokalnih volitev je minilo leto dni in v OO SDS Lukovica ocenjujemo, da s stanjem v obcini Lukovica nikakor ne moremo biti zadovoljni. O obljubljenih spremembah ni ne duha ne sluha, nasprotno, na mnogih podrocjih so opazni obrati  v neželenih smereh, zato smo obcanke in obcani  lahko upraviceno zaskrbljeni nad trenutno situacijo. Na državni ravni se vladajoca koalicija že skozi cel mandat ukvarja bolj sama s seboj, kot da bi reševala vsakdanje probleme državljank in državljanov, kar je temeljno poslanstvo vlade. Predloge in pobude Slovenske demokratske stranke vladna koalicija v vecini primerov vehementno zavraca. Ce trenutno že ne moremo biti zadovoljni s politicno komponento aktualnega obcinskega doga­janja, pa smo lahko resnicno vsi skupaj ponosni na razlicna društva v naši obcini. Eden izmed njih je MePZ Šentviški Zvon, ki je nedavno praznoval tridesetletnico svojega delovanja. S svojim udejstvova­njem po Sloveniji in svetu so že vseskozi eden izmed najvidnejših kulturnih ambasadorjev lukoviške obcine. Vsem sedanjim in nekda­njim clanicam in clanom zbora, v OO SDS Lukovica izrekamo iskrene cestitke ob tem castitljivem jubileju ter zboru želimo vse dobro tudi v prihodnje. Žalosti pa nas, da se je njihovo plemenito poslanstvo, na jubilejnem koncertu, izrabilo za pritlehen politicni marketing stranke Nova Slovenija. 
oo sds lukovicA 

PREJELI SMO, POLITIKA 37 

la 1990 volivci izbirali 80 delegatov družbenopoliticnega zbora in 80 delegatov zbora obcin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združe­nega dela. Posledicno je bila 16. maja na podlagi rezultatov volitev imenovana prva slovenska demokraticno izvoljena vlada. 
Volitve v obcinsko skupšcino Obcine Domžale so bile izvedene 22.aprila 1990, obcinska oblast z županom dr. Ervinom Antonom Schwarzbartlom na celu pa je z delom pricela 21. maja, torej po tem, ko nam je bilo orožje odvzeto. 
Resnici na ljubo je treba povedati, da je po prevzemu dolžnosti 21. maja 1990 župan dr. Ervin Anton Schwarzbartl energicno pristopil k razrešitvi problema, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Njegovi, de­mokraticno izvoljeni organi, so ugotovili, da smo na Štabu TO v Dom-žalah naredili vse, da do razorožitve ne bi prišlo. Po spletu cudnih okolišcin direktiva predsednika Predsedstva RS, ki je prepovedala predajo orožja, do nas v Štabu TO Domžale ni prišla, ceprav smo bili tiste dni pripadniki Štaba TO ves cas prisotni zaradi izvajanja vojaških vaj. Tudi cez vikend. 
Moje trditve je mogoce preveriti z vpogledom v sklepe takratne Skupšcine obcine Domžale in Izvršnega sveta obcine Domžale. 
Zaradi opisanega dogodka in ponižanja, ki sem ga kot poveljnik doživel ob razorožitvi, sem se med prvimi vkljucil v strukturo MSNZ, s katero smo oborožili pripadnike enot Teritorialne obrambe obcine Domžale, 27. 6. 1991 pa sem kot poveljujoci castnik neposredno po­veljeval enotam TO v bitki v Trzinu. 
boJAn koncAn, upokoJeni polkovnik slovenske voJske, od 4. 1. 1988 do AprilA 1991 koMAndAnt teritoriAlne obrAMbe obcine doMžAle 



Prikrita prekoracitev proracuna? 
Ali z drugimi besedami, zapitek na racun naslednjih mandatov. Župan s primopredajo (ki je sploh ni bilo) ni razkril podatkov o financnem stanju obcine, razkrite niso bile niti obveznosti, ki jih je bivši župan že prevzel v breme proracuna za leti 2019 in 2020, niti drugi podatki, ki so za po­slovanje obcine pomembni. Obcina ob zakljucku leta 2018  na transak­cijskem racunu ni imela prakticno nobenih sredstev, z izjemo 281 EUR, medtem ko je bil obseg dejanskko prevzetih obveznosti bistveno višji. Poleg vseh prevzetih in še ne placanih obveznosti (ki jih je po oceni revizorjev za vec kot 2,5 mio EUR) bo morala nova županja zagotoviti tudi sredstva za odplacilo glavnice kredita v višini 3.500.000 EUR in za stroške obresti, ki okvirno znašajo 24.000 EUR letno. Ker bo obcina za placilo nastalih obveznosti za poplacilo narocil, oddanih v letu 2018, primorana v dodatno zadolževanje v letu 2019, in sicer v predvideni višini 2,5mio EUR, bo zadolženost obcine presegla zgornjo dopustno mejo zadolževanja, ki jo doloca Zakon o financiranju obcin. To je le nakaj ugotovitev porocila o opravljeni redni notranji reviziji po­slovanja Obcine Lukovica za leto 2018, s katerim smo se clani obcin­skega sveta Obcine Lukovica seznanili na oktobrski seji. So posledica investicijskih pogodb, sklenjenih tik pred lanskimi lokalnimi volitvami, ki pa niso imele zagotovljenih celotnih financnih sredstev in torej obre­menjujejo naslednje proracune za 20 let. V Novi Sloveniji smo v volilni kampanji obcanom obljubili kar nekaj projektov oziroma sprejem ukrepov, ki bi pomenili razbremenitev mladih družin pri placilu komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca, prav tako pomoc starejšim pri prevozih in dnevnih opravilih. Današnja financna slika proracuna je slaba popo­tnica vsem prizadevanjem za realizacijo zastavljenih ciljev. Terezija Meden in Marija Juteršek - dobitnici priznanja NSi na kongre­su NSi, 17. novembra v Mariboru, za velik prispevek k prepoznavnosti kršcanskih demokratov. Kot ženski, ženi in materi znata in zmoreta uspešno združevati svoje poslanstvo in delo za širšo skupnost. Obema cestitamo. 
MoJcA stoschitzky, preds. oo nsi lukovicA 

38 KRIŽANKA 
Uredništvo Rokovnjac 



ROKOVNJACEVA NAGRADNA KRIŽANKA 
Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica 

Nagrajuje SRCEK d.o.o. 
Nagrada za pravilno izpolnjeno križanko je najvecji paket praznicnih piškotov podjetja Srcek v vrednosti 30 €. Nagrado bo prejel le en preje­mnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi pravilno izpolnjenimi križankami, nagrada pa ni zamenljiva za gotovino. Izpolnjene križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 9. decembra 2019, na naslov uredništva Rokovnjac, Stari trg 1, 1225 Lukovica. 
Nagradna križanka #3 Geslo nagradne križanke: NA POMOC 
Nagrajenka prejme gasilni aparat podjetja STAMI. Nagrada ni zamenljiva za gotovino, nagrajenka pa se za prevzem dogovori s predstavnikom podje­tja, ki je dosegljiv na e-naslovu stami@siol.net ali na telefonsko številko: 01 561 75 30 oz. 01 561 11 13.    
Nagrado prejme: Irma Kovacic 
Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. 
V tebi dragem kraju dobil v vetru si svoj tihi dom, odšle s teboj so sanje, kjer si barve spletal vanje. 

V SPOMIN 
28. novembra bo minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oce in tast 
JANEZ LONCAR, 
po domace Sencarjev Janez iz Prevalj pri Lukovici. 
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svece. 
Vsi njegovi 

V 79. letu starosti je odložil slikarski copic in se iz tišine preselil v vecnost naš dragi brat, stric in svak 


DRAGO JERMAN 
slikar z Brda 
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Posebno zahvalo za pomoc in tolmacenje namenjamo ge. Tanji Giuliatti, 
g. Robertu iz Mestnega društva gluhih Ljubljana za poslovilne besede in ge. Stani Stopar, ki je tako obcuteno opisala Drago­vo življenjsko pot in slikarski opus. Hvala g. župniku Bernardu 
Rožmanu za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo ter pogrebni službi Vrbancic. 
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Drago je odšel, ostala pa so njegova dela, ki nas bodo spominjala nanj. 
Vsi njegovi 





že za 8.400 € 
ZIMSKIH 
+ PAKET PNEVMATIK 
5 LET 1 LETO 3 LETA 
JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* 

Dacia. Zanesljiv partner GRZS. 
www.dacia.si 
Podana cena (MPC = maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22 odstotni DDV in DMV.*Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter rednovzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. 
Poraba pri mešanem ciklu: 4,338 6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114 151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209 0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018 0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1 0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalnosegrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. 

Avtohi 
a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana,Tr
a 
ka 108, 1000 Ljubljana, Nova vozila Tel.  01 20 00 560, Rablje na vozila Tel.  01 20 00 560, Servis Tel.  01 20 00 570,  -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , 
www.avtohisamalgaj.si 






BOŽICKOV TEK IN POHOD 
KDAJ: 14
. 12
. o
b 17
.00 
KJE: a
t
let
s
ki s
t
a
dio
n Do
mža
le 
KAJ: poho
d n
a
 4 k
m in tek n
a
 9 k
m (p
e
š
po
t 
o
b k
amni
š
ki bi
s
t
r
ici), o
t
roš
ki tek n
a
 400 m 
ZAKAJ: gib
am
o za
 živ
ljenje - p
r
ija
v
nin
a
 za 

Ambasador dogodka je Andrej Hauptman, selektor clanske kolesarske reprezentance. 

ALEX PREDALIC je 15 let star fant. Ima svoje hobije, želje in cilje. Obiskuje 8. razred OŠ Cirius Kamnik. Rodil se je v 6. mesecu nosecnosti in imel 80 % napoved cere bralne paralize. Z veliko mero poguma in volje staršev danes normalno hodi in govori, predvsem pa je srcen fant. Njegova najvecja želja je, da bi se uspel vpisati na srednjo kmetijsko šolo. Zbrana sredstva bomo namenili za terapijo s konji, ki mu daje življenjsko energijo ter inštrukcije, da bo uspešno zakljucil šolo.