212. številka. Ljubljana, v soboto 16. septembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan areficr* izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstr o-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in np ravni Stv o je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravništvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Javni napisi. (Govor dra. IlraSovcana shodu „Slov. društva v Mariboru".) Sedaj, ko čitamo dao na dan o javnih napisih, treba je tudi nam spregovoriti o tem vprašanju, slovesno razodevati nade misli ter izreči naše želje in zahteve. — Marsikdo mi bode morebiti oporekal, češ, da je dovolj važnejših zadev, da se naj na pr. rajše potegujemo za znižanje davkov in vojakov, za dobre ceste in potrebne železn;ce. A stoj prijatelj, ki mi tako govoriš — ti Be motiš! Tudi vprašanje, kaki naj bi bili javni napisi, je važno in celo trditi se sme, da so uspehi v tem obziru lepo merilo, po katerem se lahko presoja duševno napredovanje naroda sploh. Zakaj bi različne stranke zagnale toliko brupa zaradi javnih napiBov, ako bi to bila tako malo-važna stvar? Po naših javnih napisih sodijo drugi nas, našo deželo in njene prebivalce. Nemec ali drug tujec, ki pride v slovenske kraje ter vidi samo nemške napise, misli nehotć, da je prišel mej svoje rojake, on še prilike in vzroka nima zavedati Be, da bodi po slovenski zemlji. Kaj »i mora tak človek misliti o nas, ako vidi na mnogih krajih naše domovine samonemške napise? D.i smo res mi tujci in da je Nemec gospud na našib tleh, da se mi le usiljujemo v staro posest nemškega roti i!, da mi kalimo mir in delamo zdražbo, da hočemo posloveniti Nemce. Ali bi bilo to mogoče, ko bi tujec tam, kjer prestopi jezikovno mejo, m dalje mej nami Slovenci v vsaki vasi, v trgih in mestih, čital na javnih napisih samo ali vsaj tudi naš jezik? Ali bi mu prišlo na miBel trditi, da bodi mej samimi Nemci, da Slovencev nikjer ni ? — Ne! Samonemški napisi v naših krajih naj pomenijo torej, da prebivajo v dotičnih krajih res sami Nemci ali pa, da smo mi brez pravice, da nismo jedoakopravni, da naš jezik ni vreden biti jednak nemškemu. To je namen naših nasprotnikov in samo zaradi tega se branijo povsod tam, kjer imajo večino in veljavno besedo, privoščiti našemu jeziku to mrvico pravice, da bi na kaki tabli po- leg nemščine zapisana bila tudi slovenska besedica. Oni hočejo dokazati, da so naši gospodarji, da jim smemo mi sicer služiti, pa Bog ne daj tudi pri tisti mizi sedeti, kakor oni — mi jim bodimo hlapci! Ako hočete dokaze za to, podati Vam jih hočem V Ljubljani sklenil je občinski zastop, da se naj napravijo povsod samo Blovenski napisi na ulicah — a vlada ustavila je ta Bklep in prepovedala njega izvršitev, češ, da prebivajo v Ljubljani tudi Nemci v precejšnjem številu in da bi se njih narodne pravice žalile, ko bi bili za naprej napisi po ulicah samo slovenski. Kot pravnik bi jaz sam to mnenje odobril, katero se mi zdi zakonito. Pa zakon ne velja samo za Nemce, marveč tudi za druge narode. Ko so pa Celjski Slovenci prosili, da bo naj napravijo v Celji dvojezični napisi, takrat ustavljali so se Nemci na vso moč, češ o tem določuje jedino le občinski svet, nikdo drugi. Potrebujemo še dokaza za to, da je našim nasprotnikom res tudi pri tem, glede* javnih napisov, samo za nemško gospodstvo, da zastonj iščemo le iskrice pravičnega čuta pri nj.h? Torej naša narodna čast zahteva, da je prav živo naše zanimanje za to vprašanie, ua več ne izgine z dnevnega reda našega političnega delovanja, dokler ne dosežemo, kar po zakonu lahko dosežemo. Kakor vsakega poštenega rodoljub* v srce boli, ako se mu njegovo pošteno slovensko ime pači, s tujimi pismenkami piše, tako ga mora žaliti, ko vidi po svoji domovini toliko in toliko nemških napisov, ki pačijo lepa, pomenljiva imena dotičnih krajev, starodavnih slovenskih imen pa niti ne poznajo. Žalostna resnica je, da imajo premnogi sicer pošteni Slovenci premalo narodnega ponosa. Koliko imamo narodnih trgovcev in obrtnikov, katerim je lep napis nad prodajalnico ali delavnico deveta briga — bodi-si da imajo samo nemške napise, bodi-si da je slovenščina kam v kot potisneoa in polna napak. Kje vidimo slovenske napise „krojač — čevljar — sedlar — mizar — trgovec"? Res malo- kje! Kako lepo bi bilo vender videti, ko bi imeli vsi ti naši narodni trgovci in obrtniki lepe napise samo v slovenskem ali vsaj tudi v slovenskem jeziku. Ravnati se je seveda po razmerah dotičnega kraja. V mestih in trgih nikdo rodoljubu ne bode zameril, ako ima poleg slovenskega tudi nemški napis — a zunaj na deželi, kjer prebivajo res sami Slovenci, tam naj bi bili tudi samo slovenski napisi. Koliko, koliko občinskih tablic nahajamo še po spodnjem Staja rskera, na katerih so napini samo nemški, koliko nemških pečatov imajo še naše spodnje-štajarske občine in krajni šolski sveti? Morda še več, kakor slovenskih ali dvojezičnih. — Ne-številno kažipotov na cestah nima nobene koristi za slovenskega potovalca, ki ne zna nemški, ker na domači zemlji mu povedo ti kažipoti kraj, kamor te popelje ta ali ona cesta, sumo v blaženi nemščini. Za Slovencu, ubogo paro, je pač vse dobro. — Ako najdemo tako malomarnost tam, kjer bi si Slovenci sami lahko pomagali, celo v občinah, v katerih ima narodna Btranka večino, česar se naj nadejamo pri naših oblastvih? Mnogi, premnogi župnijski uradi imajo samo nemške uradne pečate, žalibože velika večina. Morda so pa cesarske oblaBti več naklonjene našemu jeziku, ali so znabiti vsaj napisi cesarskih uradov dvojezični v slovenskih deželah? Nikakor ne I Naklonjenosti, ljubezni do nas in našega jezika bi pač zustonj iskali tudi pri cesarskih uradih. Oglejmo si sodne in politične urade. — Meni so le znana 3 okrajna sodišča, na Vranskem, v Gornjem gradu in v Brežicah, ki imajo dvojezičeu uradni pečat, vsa druga — in vseh je že čez 20 v področju Celjskega okrožnega sodišča — imajo le nemški uradni pečat. Napisi od zunaj in znotraj so malo da ne povsod samo nemški; morebiti se nahaja tu ali tam zraven nemškega napisa še slovenski napis „e kr. okrajna sodnijau, gotovo pa so to le redke izjeme. Ne vem, ali bi mogli le 5 takih okrajnih Bodišč na spodnjem Štajerju našteti. Okrajna glavarstva imajo menda večjidel vsuj od zunaj tudi slovenski napis; menda pa brez izjeme samo nemški uradni pečat. Nad poštnimi in brzojavnimi uradi bo nahajajo večinoma le nemški napisi, ravno tako jim LISTEK. Zanimivo, šolsko nadzorovanje. (Izvirna humoreska. Spisal: Rodoljub Uganikdo.) Oni žalostni čas, ko je učitelj „mežnaril", minil je- Učitelja je novi šolski zakon postavil na lastne noge, da se mu ni potreba tresti pred nobenim „gospodom", niti hoditi od hiše do hiše pobirat bvojo trdo zasluženo plačo. Le škoda, da bo plače, ki jih dobivajo novodobni učitelji tu pa tam res homeopatično-majhne! Drugače je z učiteljskimi stanovaoji! Majhne, prastare groblje rekše šolske hišice, umaknile bo se po večini že lepim šolskim poslopjem z velikimi okni in zračnimi sobami, v katerih se ukaželjna mladina poučuje po Bistemu moderne pedagogike. V jednem takih krasnih in novih šolskih poslopij je prebival učitelj Božidar Svetek s svojo ženo, z deklo iu z otrokom svojim. Bilo mu je komaj trideset let. A da-si je imel lepo, prostorno stanovanje s čistim planinskim zrakom, vender je bil bled in jako priprosto oblečen. Isto taka mu je bila gospa. A temu ni Čuda. S 400 forinti na leto se z družino ne more živeti tako dobro, da bi lica žarela, kakor žaie* nekaterim sosedom učiteljskim. Deželna blagajna pa bi baje* tudi ne prenesla zvišanja učiteljskih plač. Baje! Ob meseci gre naš učitelj v bližnji trg, kjer povleče onib 33 gld. in 33 kr., a zdaj živi „stanu primemo" ves meseci In še nova skrb je obsenčevala Svetkovo lice! Žena mu je imela v kratkem podariti „novega dediča". — C. kr. okr. šolski nadzornik je sicer z g. Svetkom zelo zadovoljen in obljubil mu je celo, da se sme nadejati nadučiteljske službe, kakor hitro bode kje kava prazna v njegovem okruju. To je bil jedini up Svetkove rodbine. Dolgo ni bilo treba čakati. Kmalu je bila razpisana nadučiteljska služba v bližnjem trgu. Dober stotak več plačila, to ui veliko, a vender učitelju dobro zaleže. Božidar Svetek se je požuril prošnjo vložiti. Iu ker so ga tržani poznali kot vestnega in pridnega učitelja ter ga je c. kr. okr. šolski nadzornik kar najtopleje priporočal, prišel je prvi v „temo"! Vesela ta novica je njegovo BOprogo tako iznenadila, da je morala od ognjišča kar hitro v — posteljo . . . To je pa zopet dobrega Božidara Svetka spravilo iz »duševnega ravnotežja", da je ob misli na otroka, ki mu je imel priti na svet, pozabil svojih sto in dvajset — šolskih otrok t To malobrižnost svojega učitelja znali so si mali paglavčki vrlo dobro izkoriščati! Posebno nekega dne so ob neoavzočnosti učiteljevi v šoli tako ropotali, da so kar golobje zletali s šolske Btrehe ! Ker so so dečki in deklice skupno poučevali v jedni šolski sobi, bil je „otroški dirindaj" še toliko hujši. Jednemu dečku pride na misel, da vrže kapo mej deklice. Te se vsled tega tako silno prestrašijo, da so vse na jeden kup bežale. Veseli tega uspeha, prično sedaj tudi drugi dečki BVoje „bombardovanje" na deklice: kape, klobuki, bukve, sviučniki, ročniki, in kar je še kaj tacega .premičnega kapitala" naših učencev, vse je zletalo nad glave ubogih preplašenih vaških srnic! In, ker so dečki morali kasneje pometane reči vender le zopet pobrati, prišli so deklicam tako blizu, do se je razvil pravi pravcati — „boj*. V tem, ko je bojevita gruča otrok bila v najboljšem delu, stopi gospod učitelj Božidar Svetek v svojo šolo, kjer je po navadi — bodi mu na čast povedano — vladal mir in red. Bil je bled kakor smrt in razdražen tudi, silno razdraženi In ni čudo! Ni li videl iz svojega stanovanja prihajajočega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v spremstvu še nekega gospoda 1 Kakor iz sebe plane mej otroke ter s bripavim glasom zavpije: „Mir! mir!" — Otroci so takoj ubogali svojega spoštovanega in ljubljenega rabijo večinoma le nemški uradni pečati. Še sla-bejše je pri fiaančnih uradih, ki naj bi imela tudi slovenski napis, in ravno tako je pri meroBodnih uradih. Še celo ljudske sole, katere obiskujejo samo in le slovenski otroci, imajo tu in tam nemški napis „ VolkBSchule". Srednjih šol pa Slovenci ne bi smeli niti poznati, sramota bi menda bila za državo in deželo, ko bi bil tudi slovenski napis poleg nemškega! Ravno v Mariborskem mestu imamo c kr. gimoazijo, c. kr. realko in c. kr. učiteljišče. Na učiteljišču naj se izomikajo in odgojujejo slovenski učitelji slovenske ljudske Šole; pa Bog ne daj, da bi bil tudi slovenski napis. Nikjer se ne nahaja pravo načelo. V marsikaterem kraju imamo na primer nemški napis „k. k. Bazirk8geriehta, poleg te table drugo z napisom „k. k. Steueramt — c. kr. davkarija", poleg spet tablo z napisom „k. k. Finanzwachab-teilung" ; v drugem trgu ali mestu pa lahko najdeš na sodnijskem poslopju dvojezični napis „k. k. Bezirksgericht — c. kr. okrajna Bodnija", poleg te table pa samo nemški napis ak. k. Steueramt*. — Ali ni to žalostno znamenje naše večne in srdite borbe z vlado in našimi oblast vi V Da bi vsi uradi v kakem mestu ali trgu imeli dvojezične napise, tega menda ne najdete nikjer; najdemo pa celo kraje, kjer so sami nemški napisi na pr. v Konjicah (sodišče, davkarija, poštni urad, finančna straža) in v Gornji Radgoni. Da tudi podjetja za zlajšavo prometa po naši deželi, torej v prvi vrsti južna železnica, se. ne ozirajo na nas, Vam je itak znano. Vsak, kdor se je vozil čez Trbovlje dalje proti jugu, videl je, da se dvojezični napisi začno še le v Zagorju, še le na Kranjskem. To naj bodi dokaz, da Slovenci prebivajo de le tam, da tukaj pri nas znanje slovenščine ni potrebno! Kdo bo pa tudi ne spominja s pravično jezo v srcu sramotnega postopanja, deželnega odbora, ki nam niti na Savinjski železnici dvojezičnih napisov ni dovolil ter je raznim občinam na njih prošnje ošabno odgovoril, ta tega ni treba, da bi to bilo na škodo prometa in uradovanja. Uzroki tem sramotnim in neznoBnim razmeram so: 1. Naša malomarnost. Zavedno ljudstvo bi lahko vsaj posameznike — odvetnike, notarje, trgovce, obrtnike — primoralo, da si priskrbijo Blovenske napise; ako mu je moči izbirati, naj podpira tiste može, ki se ne uramujejo svojega domačega jezika, katerim ni žal denarja, da bi svoje včasih že stare, obrabljene nemške napise spremenili z novimi slovenskimi ali dvojezičnimi. V tem obziru lahko bi nam bili za vzgled Cehi. Zaveden Čeh ne stopi za nič v pisarno odvetnika, kateremu se ni vredno zdelo, da bi imel tudi češki napis, — od ne gre v prodajalnico trgovca, ki nima češkega napisa, ne preBtopi praga obrtnikove delavnice ali g08tilnice, nad katero visi samo nemški napis. Pri nas je pa časih prav narobe. Nevedno ljudstvo še rajše nosi nemškutarju denar, kakor domačinu, ker ima še premalo narodnega ponosa in se v svoji zaslepljenosti čuti srečno, da sme občevati z nemšku-tarjem, ki sovraži vse to, kar bi moralo nam biti drago in sveto. — učitelja, le imjiroviziranih bomb dotični lastniki niso mogli tako brž dobiti v roko. „Hitro! hitro! Oegave so te bukve? čegava je ta kajia?" — povpraša učitelj. a„Kapa je Šjielinovega Jurčeta,"" potoži deklica, „„on je prvi vrgel hvojo kapo na nas!""1 Učitelj jezno vrže kapo „Špeliuovemu Jurčetu," ki je sedel v zadnji klopi pri vratih. Toda dobri Božidar Svetek ni imel Breće: nameBto „Špelino-vemu Jurčetu" v roko, priletela bi bila kapa kmalu v obraz g. c. kr. šolskemu nadzorniku, ki je v istem trenotku vrata odprl na stežaj ter vstopil z nekim drugim gospodom! — Zadrega nad zadrego! Učitelj Božidar Svetek se vender toliko strežne, da vstopivša gospoda spoštljivo pozdravi. Temnega obraza hladno odzdravi g. c. kr. šolski nadzornik ter predstavi svojega tovariša rekoč : „/. mano je dan.-s prišel g. c. kr. deželni šolski nadzornik, ki si hoče ogledati uzorno j e d n o r a z r ed n i c o." — GoBpodu učitelju Božidaru je prihajalo kar črno pred očmi. Lepa uzorna jednorazrednica! mislil si je. V glavi se mu je jelo vrteti, da bo je bal, da «e zgrudi. Vender zbere vbo svoje moči ter ponižno povpraša, kaj bi gospoda .inšpektorja" želela. „Nadaljujte, nadaljujte, gospod učitelj", povzame goBp. deželni šolski nadzornik. „Kaj imate 2. Nedostatna naša organizacija: Tu in tam bil bi še kak rodoljub, ki bi se brigal za našo narodno stvar; pa kam bi se obrnil? Kaj naj stori občina, ki bi to ali ono rada dosegla, kar se tiče slovenskega jezika, ali sploh političnih pravic našega naroda? Sami ne morejo sestavljati potrebnih prošenj in pritožeb, ker nimajo časa in zmožnosti za to. Treba bode torej oživiti naše društvo, imenovati zaupne može, ki bodo v imenu posameznikov ali občine poročali o različnih željah in zahtevah društvenemu vodstvu, katero mora potem dalje v vsakem slučaju ukreniti, kar je treba. 3. Največji del krivde seveda zadene naše uradništvo in posebno vlado. Naj taista vedno in še tolikokrat nam zatrjuje, da je njeno prvo načelo, pravico deliti vsem narodom — v resnici se to načelo ne izvršuje. Člen 19 drž. tem. zakona od 21. decembra 1867, št. 143 drž. zak., določuje, da se prizna jednakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. Ali se godi to v naši dobi? More li vlada z mirno vestjo zagovarjati se, da ona z jednako ljubeznijo, ono isto skrbjo in natančnostjo naše pravice brani, kakor pravice svojih državljanov nemškega rodu? Ali bi bilo mogoče, da bi bil naš dober narod že pretrpel toliko britkosti in toliko krivic — ko bi bilo vladi resno mar izvrševati jeJnakopravnost povsod in za vselej? Brez strahu lahko odgovorim, da ne, ker imamo za to obilne dokaze. Navedem naj le nekatere, ki se tičejo ravno predmeta, o katerem govorim. 1.) 5. junija 1891 so nekateri Slovenci, ki prebivajo v Celju, prosili c. kr. trgovinsko ministerstvo, naj ukrene, da si bode c. kr. poŠta v Celju priskrbela namesto nemških pečatov nemško-slovenske uradne pečate, in da bi se naj vsi napisi na poslopju zunaj in nad posameznimi uradnimi prostori od znotraj, tudi na poštnih vozovih zamenjali takoj z nemško-sioven-skimi napisi. Dne 16. septembra 1891 prosili so, da naj se vender reši njih prošnja, a zaman. 1) > današnjega dneva ni rešitve, na pošti je vse pri starem — in najbrž tudi novo poštno poslopje ne bode imelo dvojezičnega napisa, ako ne bodo naši poslanci takega napisa odločno zahtevali, kadar bode treba državnemu zboru dovoliti potrebni denar za novo poslopje. Sploh bodemo si morali mi Slo venci zapomniti, da naj bodi vselej in pri vsaki stavbi in vsakem podjetju, kadar nas prosi kdo za podporo, mej prvimi pogoji ta, da morajo vsi nad-pisi biti tudi slovenski. 2 slučaj. — Slovenski pravniki, odvetniki in notarji na Spodnjem Štajerju naprosili so predsedništvo c. kr. okrožoega sodišča v Celju že lani, da se naj uradna tabla nad poslopjem okrožnega sodišča, ki ima samo nemški napis, spremeni z dvojezičnim napisom, ker spada pod njegovo področje ogromna večina Slovencev. Še dandanes se ta pohlevna želja ni izpolnila! O tistem Času pa so se napravile nove table za razne uradne Bobe seveda jedino le z nemškim napisom, n. pr.: „Praesidium", „Skaat8anwalt8chaft", tako da Slovenec, ki nemški nu zna, niti ne ve, kam bi se obrnil, ako ima pri okrožnem sodišču kaj opraviti. To se godi tam, kjer bi se pravica naj- sedaj ? Jemljete li kaj novega? Saj ste že zrno-lili?" — Nova zadrega! Naposled se učitelj Božidar vender le nekoliko pomiri, in prične s poukom. Šlo je vse dobro in vrlo gladko; ni Čuda, mož je bil spreten učitej, kar je res, to je res! A v tem, ko je bil jel ravno prav ognjeno predavati, potrka nekdo na vrata. Toda Božidar tega ne čuje ter predava daljo. Zdajci zopet močneje potrka na vrata. Učitelj Božidar to sliši, ozre se k vratom ter misli: .Kaj vraga, ko bi bil še kak „in šp e k t o r" ?" „„Prosim, blagovolite pogledati,*" izpregovori zdaj deželni šolski nadzornik, „nekdo je potrkal." Božidar Svetek gre k vratom ter jih odpre. V tem trouotku pomoli glavo v šolo rudečolična dekla Jera šepetajoč : „ P o b i č je, le hitro pridite dol! ■ Rahločutečemu očetovskemu srcu bi bila ta novica ob vsaki drugi priliki prav prijetna; toda zdaj ni vedel dobri gonp. Božidar Svetek v svoji zadregi druzega storiti, nego da je z besedami „p r i d i kasneje!" zaprl vrata dekli pred nosom. — Vnovič ves zmeden hotel je dalje predavati, toda k sreči je okrajni šolski nadzornik zahteval „Imenik" in zvezke učencev in učenk; ubogi Božidar pa se je Brnel malce odpočiti. Drugo uro je bilo lepopisje. Obemu šolskima nadzornikoma se je lična pisava tamošnjih otrok bolj morala spoštovati — v hramu, kjer se naj deli pravica in obsoja vsaka krivica. — 3. slučaj. Občina v Petrovčab prosila je poštno vodstvo v Gradcu, da naj dobi novi poštni urad v Petrovčab tablo z dvojezičnim napisom in ravno tak uradni pečat. Poštno vodstvo odgovorilo je dne 7. decembra 1892, št. 42.341 — naj si ta slučaj posebno dobro zapomnijo naši gg. poBlanci — da je bil pečat, Še predno je prošnja došla, že gotov, da se pa tudi po storjenih poizvedbah vodstvu ni potrebno zdelo, ustreči stavljeni prošnji. Komu izmej nas ne sili kri v obraz od srda nad tako krivico? Toraj tako se zakon izvršuje ! Poprej je vodstvo, ne da bi koga vprašalo, samo ukazalo napraviti novi pečat. Ali je bilo treba sploh čakati na kako prošnjo, ni bila dolžnost poštnega vodstva, za slovenski kraj napraviti vsaj dvojezični napis? Ako je pa prošnja došla od občinskega odbora, ki vendar občino zastopa, ni to zasmehovanje nagih pravic, to prošnjo zavrniti, ker bojda dvojezičnih napisov ni treba. Mari j>rebivajo Nemci v Petrovčah — zakaj je pa v Žalcu dvojezičen napis na pošti, zakaj je tam potreben, v Petrovčah, ki je od Žalca oddaljen 1/\ ure, pa ne? To bi se naj godilo kje drugje, morda pri vročekrvnih Madjarih. Taka tabla ne bi dolgo visela in Še kri bi morebiti tekla, ko bi oblast hotela s silo tak napis varovati. Nas se seveda ne boje — proti nam je vse dovoljeno, ali se ujema z zakonom ali ne. Ko bi se to kje na Češkem zgodilo, Nemci bi zagnali hrup po vseh časopisih brez konca in kraja; uradnik, ki bi kaj tacega storil, moral bi najbrže biti prestavljen. Kaj naj slednjič rečemo še o nejednakom razlaganju zakona v Pragi in Brnu ali v Ljubljani in Celju. Včeraj bilo je Čitati, da bo Čehi v Terezinu dobili odgovor, da vlada ne sme seči v področje samostalne občine, da ona ne more ukazati samostalni občini, v katerem jeziku naj se napravijo napisi, ona smo samo občine nadzorovati in ustavljati protizakonite sklepe. Torej bodo saniu nemški napisi tam ostali, kjer so bili do-zdaj; tam pa, kjer so bili dozdaj dvojezični napisi, se ne smejo napraviti samočeški ali slovenski napisi. — Dovolj ! Slavno društvo! Več kakor 25 let imamo državne temeljne zakone, a Še dandanes se ne izvršujejo. Vender ne smemo izgubiti poguma. Naši najboljši možje so takrat na mnogoštevilno obiskanih taborih ljudstvu razjasnjevali naše pravice, taisto navduševali in podučevali. Kakor smo se takrat borili, boriti se moram) tudi še danes. Slavimo 251et-nico naših taborov na ta način, da začnemo spet z novimi močmi še glasneje kakor dozdaj zahtevati naše pravice. Že v 229. seji državnega zbora 1893 stavili so poslanci dr. Gregorec, častiti naš predsednik in tovurši sledečo interpelacijo: Ali je Njega eksce-lenca voljna, 1. svojo pozornost takoj obrniti na popisane nezakonite jezikovne razmere v deželah, kjer prebivajo Sloveuci in Hrvati, ter 2. povzročiti, da Dalje v prilogi. ~W zelo (lop.ulula; isto tuko jim* je pri jal uzorni red. Učitelj Božidar je zopet prosteje dihal — kar zopet nekdo potrka na duri. — „A!i Vas mej poukom večkrat tako motijo kakor danes?" povpraša deželni šolski nidzornik nekoliko uejevoljno. a„Ne, goBpod deželni šolski nadzornik, le redko me kdo moti.*" „Pa ne slišite li? Nekdo zopet trka!" Zdaj gredo vsi trije, t. j. oba nadzornika in učitelj k vratom, pri katerih je zopet stala rudečolična dekla Jura obupno kličoč: „Za Boga, gospod učitelj, pridite vender dol: zopet je „pobič" tukaj!" — „„Pa naj pride „pobič" gor!0" oglasi se de~ želni šolski nadzornik, meneč, da je kak zakasneli učenec doli. Ni kazalo druzega, nego da je zdaj ubogi oče nadzornikoma razodel vse: povedal je, kakšnega „pobiča" Jera misli in poudaril, da ni čuda, če je „pri teh okoliščinah" danes „nekoliko zmeden." Deželni šolski nadzornik, zaslišavši to izpoved, seže Božidaru prijazno v roko ter reče: „Le hitro pojdite, g. učitelj k svoji ženi; midva bodeva mej tem že sama odpravila šolo. Pa le brž, le brž; če ne, pride dekla kmalu zopet tikat in napove še tretjega pobiča" ! Priloga »»Slovenskemu Narodu44 it 212, dnž 16. septembra 1893 se čim preje odpravijo navedene nepriiičnosti pri vseh c. kr. mioiBterstvih, ter vsem tem minister-Btvom podrejenim c. kr. ob astvom, uradom, javnim zavodom itd. nahajaiočim n< na ozemlju, kjer prebivalo Slovenci in Hrvati, takoj zaukazati, naj se preskrbo in porabljajo dvojezične, to je nemako slovenske , Italijansko*ilovenske , italijansko-hrvatske tiskovine, uradne tablice, uradni pečati itd., naj na Železniških postajah v teh jezikih omislijo napise in skrlo, da se bodo ta imena pri posamn h vlakih izklicevala?" Priznati moramo, da bi naša ožja domovina pridubila res tudi ua zunaj lepše narodno lice, ko bi se uresničila vaaj ta skromna želja. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. septembra. Izjemno stanje v Pragi. Vladini naredba o izjemnem stanju v Pragi je še vedno izključni predmet razpravam v raznih listih Nemci so tega vladnega koraka tako veseli, da svoje radosti ne morejo prikrivati, dasi se nekoliko sramujejo te svoje zadovoljnoeti z uaredbami, s katerimi bo se razveljavile najvažnejše državljanske pravice. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, da so Nemci — Nemci in da za svobodo in jednakoprav-nost nimajo zmisla. Jedini „Deutsches Volks bi a 11" obsoja odločno razglasitev izjemnega slanja, pravi, da to ne bo nič koristilo nego samo še škodovalo in češki narod do skrajnosti razburilo ter dokazuj.-, da ie porazumljenje mej narodi in notranji mir doseči jedino le, če se premeni princip vsega vladanj, Če se država orgaoizuje namesto na centralistični, na federalistični podlagi. To že opetovano izrečeno mnenje je dokaz, da se bo kmalu tudi mej Nemci našla močna stranka, s katero bo glede državne organizacije moči govoriti. — Tudi Poljaki so se nekoliko streznili in celo „Czas", ki je prvi dan kar bezlal same radosti, da je vlada postavila češki narod pod policijsko nadzorstvo, pravi doslovno: „Ta vest je naredila žalosten utis. — — — Komentar uradno .Prager Zeitung" je poln sam.h splošnih rekriminacij, a nikjer ni naveden pozitivnu uzrok in dokaz za potrebnost te naredbe. Upati je, da bo vlada v državnem zboru navedla konkretne razloge." — ,Nowa Reforma* pravi doslovno: .Vera, da imajo policijske repre salije uspeh, ima pri osrednji vladi še mnogo pri vržencev, a ta vera je slepa, če se pomisli, da stoletne skušnje niso vlade prepričale, da utesnitev svobode in policijska sredstva nikdar in nikjer ne morejo premagati narodove volje in zadržati narodov naravni razvoj. — — — Izjemne naredbe ne bodo č sto nič koristile. Mogočo je h ccr, da te bodo s tem preprečili izvestni otročji izgredi, prizadevanja naroda češkega pa ne bo zadržati. Represalije bodo popularnost mladočeških voditeljev le še povzdignile Z izjemnimi naredbami storila je vlada prvi korak na poti reakciie in mogoče je, da bode primorana te naredbe uveljaviti še za druge okraje ali za celo ČJeško. Oe bo konsekventno hodila po tej poti. more priti v položaj, iz katerega ni rešitve " — Še bolj rezko se izraža „ D / ■ <-.-. n i k Polski", ki pravi: .Oficijozno razglašeni razlogi so popolnoma nezadostni in obžalovati je, da je ustava toli elastična, da omogoči vladi izdati take naredbe, ne da bi bil to dovolil parlament. Zdrav narodni egoizem nam zabranjuje izreči vbo to, kar čutimo pri tej priliki." — Z zadoščenjem beležimo te glasove in obžalu- Te besede so pomagale. Nekoliko skokov — in že je bil .srečni oče" v svojem stanovanju, kjer je našel bvojo ženo in novorojena (dvojčka) izveu nevarnosti. Jokajoč je pritisnil vsa tri k srcu, poljubil ter potem zopet zletel v šolo. Tu je baš srečal odhajajoče otroke, spremljane po obeh go-spodili nadzornikih ter po gosp. župniku, ki je bil prišel gospoda nadzornika pozdravit in povabit na .majhen prigrizek". ,Jaz himii jako zadovoljen;" dejal je deželni nadzornik učitelju Božidaru, .vidim, da ste mož, kakeršnih potrebuje sedanja šola. Nadejam se, da bodete v kratkem povišani. Saj ste prosili za nad-učiteljsko službo v bližnjem trgu ? No, kolikor je v moii moči, hočem vam pomagati. Za danes mi pa, goBpod učitelj, dovolite, da z gospodom okrajnim šolskim nadzornikom vašima novorojencema botrujeva. Gospod župnik tukaj je mojo prošujo ubhšal ter bode dvojčka, katera vam je Bog dal, takoj krstil." In tako bo je končalo to zanimivo Šolsko nadzorovanje b krstom novorojenih dvojčkov, ob kateri priliki je človekoljubni deželni Šolski nadzornik izpraznil kozarec vina na zdravje .bodočega nad-učitelja, gosp. Božidara Svetkal" — l)a-li ae bode še kedaj vršilo tako veselo šolsko nadzorovanje; kdo ve? — jemo, da z ozimni na tiskovni zakon ne moremo i priobčiti izvodov iz hrvatskih m ruskih listov. Jezikovno vprašanje. Vodja nemških levičarjev, potil. Plener, je v svojem govoru v Chebu napovedal, da misli v prihodnjem zasedanju državnega zbora staviti nov jezikovni predlog StaroČeški „Hlas Naroda", baveč se v včerajšnji številki s tem vjirašanjem, bo boji, da bi zamogel Plenerjev predlog obvezati, ker bo Poljaki vsled doletele jih cesarjeve pohvale postali vladi Še bolj naklonjeni, kakor so bili že prej in torej ni izključeno, da bodj glasovali za Plenerjev predlog, ako ne bode veljal za Gališko. S tem bi imel Plener večino. — Strah ataročeškega lista se nam ne zdi neosnovan in lahko je mogoče, da se obistini. Mej poljskimi poslanci je sicer mnogo takih, ki pošteno mislijo, ali disciplina v klubu je železna in nerazrušna. Ko bi Plenerjev predlog obveljal, potem bi češki in slovenski poslanci ne imeli ničesar več opraviti v državnem zboru. Vitanje* države. Novi program francoske vlade. Radikalni etranki pripadajoči finančni minister Peytral izjavil je šele te dn1, da bo vlada ustrezajo pri volitvah izraženi narodovi volji krenila na pot rtforru, .Figaro" pa pravi vse drugače. Na podlagi baje avtentičnih informacij naznanja ta list, da bo mioisterski predsednik Duj>uy v prvi seji parlamenta razvil nov program, dijametralno nasproten Gwbletovemu radikalnemu programu. Na glašal bode zlasti, da je treba sedaj veljavne zakone ohraniti nespremenjene in se odločno upreti vsem subversivoim predlogom , tirjajočim loč tve države in cerkve, odpravo hudgeta v cerkvene svrbe io odpravo Beuata. Duj>uy misli, da bo bodo na podlagi tega programa zbrali okolu njega vsi zmern< elementi in mu tako omogočili ustanovitev trdne večine, ter je pripravljen, ločiti ho od vseh tovarišev, ki niso s tem programom zadovoljni. V sedanjem mimsterstvu je več radikalcev iu če bo te 1>ui i;y odpravil, imel bode prestati hude boje z radikalno stranko Federalistični shod v Nemčiji. Nemška takozvana .stranka prava" sklicuje na 27. in 28. t. m. federalističen sbod v Frankfurt, katerega naj bi bo udeležili tudi take političue osebe iz Avstro-OgerBke, katere so za odpravo današnjih politiških iu narodnih razmer v sreduji Evropi, na mesto katerih b; se osnovale druge, na federalisti-Škeui temelju po načelu: Doli s centralizmom, a živio federalizem ! Dotični odbor razposlal je zraven občnih okrožuic tudi posebnih, v katerih je rečeno, du so bode uh bhodu razpravlja'o mej ostalim tudi o hrvatskem vprašanju. To pa ni verojetno, že zbuk tega, ker je „stranka prava" jedino le pruska stranku, katera namerja z imenom federalizma privabiti Slovane na limanice, v resnici pa doseči svoj nemški cili. Ako se more federalizem uailiti državam, v katerih bivajo razne narodnosti, ui pa primeren v takih, katerim je državna meja zajedno tudi uarodna Tako vlada n. pr. v Francili in v Italiii najstroži centralizem, v tem ko si ne moremo lehko misliti centralistične Švice; v Avstro Ogerski jh pa centralistična misel naperjena baš proti svobodi in jednakopravnusti posamičnih narodov. Po novem načrtu sestavljali bi PriiHka in Avstro Ogerska .srednje-evropsko državno zvezo", imeli bi obe skupno „zbornico knezov" (senat in skupno .narodno zbornico (državni zbor). Prva bi zborovala v Prat»i, druga v Draždanih. „Zbornici knezov" bi predsedovali po redu „pruski cesar" in „avatro ogerski cesar" tako, da bi bil vselej jeden podpredsednik, kadar bi drugi predsedoval. No, to je jako naiivua misel, ako se zahteva, da bi i mi Slovani pomagali .pruskemu cesarju" ugladiti pot d.) Jadranskega morja I Dopisi. Iz llakeka 15. septembra. [Izv. dop.] Dno 11. t. m. pripeljal se ie z brzim vlakom zvečer Njega cesarska visokost nadvojvoda Rajner inspitirat tukaj zbraue bataliione domobrancev. Vsprejem bil je jako 'ep. Streljali bo iz to-pičev, spuščali rakete, užigali bengaličen ogenj in užgali velik kres. Nadvojvoda govoril je z na kolodvoru navzočimi gosli kacib 10 minut. Mej drugim govoril je z gospodom genonilmajorjem Parmannom, z Logaškim okrajnim glavarjem del Cottom, z gosp L. Sebenikarjem in g. Hieugom. Na to podala je gospica Antonija Tomšičeva nadvojvodi prekrasen Šopek in ga pozdravila v jedrnatem govoru. Nadvojvod« podal je gos|>ici roko in se prav srčno zahvalil. Pri hiši gospoda Sebeni-karja bil je postavljen lep, velik slavolok. Iz vsake, tudi najmanjše hišice plapolale so slovenske tro-bojnice in cesarske zaBtave. Mlajev z dolgimi zastavami bilo je postavljenih 30 od kolodvora do stanovanja nadvojvodiuegs. Na slavoloku in na mlajih goreli bo raznobarvni balončki. Nadvojvoda bil je vaprejema tako vesel, da je ua večer svojega prihoda prišel večerjat v gostilno, slučaj, kakeršoega od navzočih častnikov še nihče ni doživel. Dne 12. sept povabil je nadvojvoda 10, dne 13. sept 17 častnikov k obedu v gostilni gospoda Šebenikarja. S t».*reaom, z vojaki iu sploh z vsem bil je nadvojvoda tako zadovoljno, da h- je blagovolil izraziti, da se bodo drugo letu vojaške vaje najbrže zopet todi vršile. Dne 13. sept. zvečer odpeljal se ie nadvojvoda v Št. Peter, od koder je s kurirjem odšel na Dunaj. Pri odhodu gorel je zopet bengaličen ogenj, streljali so in spuščali rakete. Navzočih bilo je na kolodvoru blizo 100 častnikov. Za Rakovčane bil )e prihod veliko veseljo — kar so izkazali tudi z dejanji. Domače stvari. — (O s o b u e vesti.) Finančni Bvetoik gosp. Viljem Schuster imenovan je višjim finančnim svetnikom in finančnim prokuratorjem v Trstu. — (.Radogoju") pristopil je kot ustanov-nik g. J. J. narodni učitelj v Trstu z doneskom 100 kron. — Živio vrli rodoljub ! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda l) Uredništvu našega liata poslali so k roni ne darove: Od Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji poslala je g. Amalija Marin 9 kron, nabranih mej tamošnjimi rodoljubkinjami in rodoljubi; darovali so jio 1 krono : ČJ. goBp. župnik Jak. Caf, gdčni. Cl. Steinecker in Josipina Skerlec, g. Amalija Marin iu gg. Bezjak, Marin, Sivka, Skerlec in ne-imenovauec. — Živile lodoljubne darovalke in darovalci iu njih nasledniki! — (Zahvala.) Odbor društva .Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo .Slov. Naroda" 42>r>0 kron, katere so mu bile poslane od dno 16. avgusta do dud 15. septembra (inci.) in izkazane v številkah 186. do 211. .Slov. Naroda". Vštevši zadnjic izkazanih 65 5 k. 2 4 v. je torej izročilo uredništvo .Slov. Naroda" 697 kron 74 vin., nabranih od dnć 23. maja do 15. septembra (incl.) Prearčno zahvalo čč. gg. rodoljubnim darovalcem in daroval-kam. V Ljubljani dne 16. Beptembra 1893. Dr. vit. B i e i w e i s-T r s t e n i šk i, predsednik. Dr. Job. Stare, blagajnik. — (Deželni šolski svet kranjski) je v današnji seji dovolil, da se oa slovenski mali gimnaziji v Ljubljani ustanovi zal razred Še jedna, torej tretja paralelka. — (.Glasbena Matica".) Slovenske roditelje opozarjamo na glasbeuo šolo vrle naše .Glasbene Matice", v katero naj vpišejo svojo deco. Vpisovanje se vrši te dni in Brno že naznanili pogoje. Poleg starih, že izkušeuih močij si je .Glasbena Matica" oskrbela novega učitelju, ki je rodom Slovenec in je dovršil z izvrstnim uspehom svoje stadije na Dunajskem konservatoriji. Pouk v glasbenih šolah je temeljiiejši nego v zasebnem naobraževanji, ker tam delujejo najboljše moči in so zavodne šole pod strogim društvenim, vladnim in tudi občim nadzorstveni, kar pogrešamo pri zasebnih učiteljih. Torej je le v vsestranskem interesu roditeljev in učencev, ako poslednje vpišejo v šolo .Glasbeno Matice", ki stoji danes na višini novodobnih zahtev. .Svoji k svojim" bodi nam tudi tu naše geslo! — (Telovadba za deklet a.) Po vseh drugih mestiu uvajajo obligatno telovadbo za dekleta ali ustanovljajo tečaje za njo. Povsod uvidevajo, da ne zadostuje pri vzgoji dekliški samo bistrenje duha, temveč da je zajedno tudi treba telo krepiti in vaditi. Iz teb razlogov hočeta tudi letos g Fran Brunet, c. kr. učitelj telovadbe ua realki in učitelj g. Fil. Uhl voditi telovadbo za dekleta v telovadnici realke od dne 1. oktobra počenši vsako sredo in soboto od 1/25. do »/a6. ure popoludne. Telovadilo se bode v dveh oddelkih, prvi je za dekleta do 14. leta, drugi od 14. leta uaprej. Prijave vzpre-jemata imenovana gospoda pismeno ali uatmeno. — (Germanenbund.) Ker se je razpustilo glavno društvo .Germanenbund", prenehajo po odloku ministerstva za notranje stvari tudi DOdrolnice. Oialej naprej torej tudi Ljubljana ne bode imela več velike sreče, imeti v svoji sredi podružnico .Germanenbundaki je družila naše pristne tevtoburške junačiče! — (V obrambo L j u bi j a n s k e ga g r a d li.) V ponedeljek 18 septembra ob treh popoludne bode na drugi „ridi" jugozahodne strani gradu lokalni ogled na lici mesta vsega obra* ščenega dels, — in so povabljeni k temu zastopnik erara, kakor tudi lastniki dotičnih parcel. Namen ogledu je: posvetovanje, kako bi se pospešila rast in pogorditev tega dela in zlasti one goline, katero so |»rouzrotili nalivi, posipanje zemlje in kamenja ali pa tudi — škodoželjni ljudje. V prvi vrsti bo zabruniti nadaljnje rušauje zetul|e uizdoli, a v drugi vrsti pretresavati vprašanje, na kak način bi se dala primerna pogozditev omogočiti. Ta zadeva je tako za mesto kakor za jetniSnico eminentne važnosti, in je želeti, da se temeljito reši. — (Kontrolni shod) za rezervuike in nadomestne rezervnike pešcev iz za lovce bode za Ljubljano du6 12. oktobra, za ostale čete pa 13. oktobra ob 9. uridopoludnevŠeut-peterski vojašnici. Kdor se pa ta dva dneva zamudi oglasiti — bodi si iz tehtoib ali neopravičenih raziogov — priti mu bodo k nadomestnemu shodu dne" 10 novembra t. I. — (Vozne cene Dolenjske železuice) bodo nastopne: V III. razredu: V Lavrico od južnega kolodvora 15 kr , od Zelenega hriba 10 kr.; v Škofliico 18 kr., (oziroma 12 kr.); v Šmarje 27 Ur., (oz. 21 kr); v Grosuplje 33 kr, (oz. 26 kr); v Predolje 42 kr., (oz. 36 kr.); v Ćušperk 48 kr., (oz. 42 kr); v Dobrepolje 60 kr., (oz. 53 kr); v Velike Lašče 69 kr , (oz. 63 kr.); v Ortnek 83 kr., (oz. 75 kr.); v Ribnico 93 kr., (oz. 86 kr.); v Staro Cerkev gl. 110, (oz. gl. 1 04); v Kočevje gld. 114] (oz. gld. 108). Za II. razred se navedene ceno podvo;6, za I. razred se na vedene cene potroje. — (Rampa pred deželnim gledališčem) se bode vender izgotovila še pred početkom sezoue, kar je bilo glede na neravni teren že res prav potrebno. Tudi se bodeta postavila dva nova plinova kandelabra jired gledališkim poslopjem. — (Nova lokalna železnica.) V Železni Kaplji osnoval se je pripravljalni odbor, ki bode delal za lokalno železnico izSinČevaBi do Železne Kaplje. Koncem tega meseca bode glavni shod udeležencev. — (Tiskovna pravda.) lUvnatelj v Trbovljah M. Tr po ti t z vložil je po odvetniku dr. pl. S c h r e y u tožbo zaradi žaljenja časti proti uredniku „Domovine" Drag. H r i b a r j u pri okrožnem Bodišči v Celji. Ker bode gradiva obilo, utegne pravda biti še le po zimi in bode spruvila zanimive Htvari na dan o počenjanju Trpotitza. — (Razstava.) V Sevnici vršila se bo dno 6. in 7. oktobra t. 1. razstava govuje živine, prašičev m poljdkili pridelkov, poleg tega tudi razstava gospodarskih orodij in strojev. Razstava utegne biti prav lepa in dobro obiskana, ker se gospodarji in drugi kaj pridno oglašajo k udeležbi, ter ie sploh zaoimauje za to razBtavo prav živahno. — (Konjska dirka v Žalci) se bode višla v nedelio dne 24. t. m. popoludne ob 3 uri na dirkališči v £ilci. Oglasila vzprejema najkasneje do 23. t. m. g. Franc Uoblek v Žalci in bo ob jednem z oglasilora plača tudi vloga namreč 1 gld. pri pričetni dirki za kobile in žrebce pod 4 leti in pri dirki plemenskih konj za kobile in žrebce tretjega konjerejskega okoliša (savinjsko pleme) Darila bo pri omenjenih dveh dirkah po 50, 25, 15, 10 in 5 gld. in po jedna zastava. Pri subvencionirani društveni dirki za vse konje neomejene starosti, je vloga 3 gld. Darila bo: I. gig v vrednosti 60 gld., II. konjska vprega v vrednosti 35 gld., III. iatotaka v vrednosti 25 gld , IV. dve lepi uzdi v vrednoBti 10 gld. Pri oglasilu treba konje natančno popisati in jih ua dan dirke ob 10. uri dopoludue predstaviti komisiji v ŽaUkein trgu. Na dirkališči svirala bode dinarska godba. — (O d p u š č e u i^ d e 1 a v c i.) Štrajk angleških rudarjev upliva na vse stroke industrije zaradi po-mankauja premoga in druzega potrebnega materijala. Vsled tega je moralo vodstvo arsenala „Stabilimento Tecuico Triestino* začasno odpustiti 300 delavcev. — (Zdravniške zbornice ua Primorskem.) Ministerstvo notranjih del je naročilo Tržaškemu namestništvu, naj stori kar treba za ustanovitev treh zdravniških zbornic na Primorskem. Tržaška zbornica imela bo po ministerski določbi 11 članov, goriška 9 in isterska (sedež P ul j) tudi 9. — (Razpisani službi.) V Krškem izpraznjeno je uieHto poštarja z letno plačo 500 gld. uradnim pavšalom 180 gld., manipulacijsko pri klado 800 gld., zavojnim pavšalom 100 gld., brzojavno plačo 180 gld. in selskim pavšalom: a) 120O gld. za vzdržavanje vsakdanje vožnje poštnega sela mej Krškim in Novim Mestom na progi Krško-Kostanje-vica; b) C50 gld. za dvakratno dnevno vožnjo Bela mej Kr'kuri in Novim Mestom na progi Krško-Ko-stanievica in c) 700 gld. za petkratno dnevno vožnjo >•••!.- na kolodvor v Videm. Jsmščine je položiti 50O gld. Prošnje do 25 t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu, kjer se poizvejo tudi vse podrobnosti. — Na dvorazredni ljudski doli v Škocijauu izpraznjeno ja drugo učiteljsko mesto z letno plač) 450 gld. Prošnje do dne 28. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Krškem. 1 i Prvo krono % družbi sv. Cirila in Metoda I r^"- -~ • n Bazne vesti. * (Obsodba ruraunskih časnikarjev.) Kakor smo že javili na kratko, bili so obsojeni urednik in sotrudniki lista „Tr ibun a" in sicer: g. Albini na tri mesece zapora in 100 gld. globe, g. Rusu a na dva meseca zapora in 50 gld. globe, g. Đalthesa na jeden mesec zapora in 30 gld. globe in gosp. Dordea na pol meseca zapora in 20 gld. globe. Vsi so obsojeni, da plačajo sodne stroške, znašajoče 170 gld. Razsodba se mora prijaviti v „Tribuni" v državnem, to je v madjarskem jeziku. Razprava je bila pred porotniki v Kolos-varu iu trajala od 8. ure zjutraj do 3. ure ponoči * (Odtegneo poštni nebi t.) Beligraj-skemu listu „Elektrika", ki je izhajal namestu lista „Maiu Podvala" odtegnil se je puštui debit za avstro-onersko državo. *(I)istingviran tat.) Policija v Genovi zaprla je te dni nekega. 32letuega elegantuega go-sjioda, ker se je rzkuzalo, da je nevareu tat. Dl-atingvlranl gospod vozil se je vedno v prvem razredu na Železnicah m svojim sopotnikom odnesel kar jo le mogel Policija je kar strmela ko je kou-aUtovala, da j« nevarni tat sin Aukonskega bogataša EIm". jedrnega uajudličnejš h članov italijanskega parlamenta. * (Posledice bab j e ve rs t v a.) V Livornu umrlo je tekom zadnjih tednov več osob za kolero. Prebivalstvo je v bojazni, da se bolezen ne razširi, in spomnivši se prastare vraže, naskočilo tiste hiše, kjer je bil kak za kolero bolni človek, snelo hišna vrata in je ua javnem trgu sežgalo. Orožniki so to hoteli preprečiti vsled česar je prišlo do krvavih izgredov in je bilo mnogo osob ubitih. * (Potomec Napoleona I.) V severo-ameriški državi Ma^sachusets umrl je te dni na svojem j)oseatvu Jerome Napoleon Bonaparte Patter-son, uuuk Jeroma Bouuparta, bivšega kralja West-falskega. Jerome Bonaparte je bil oženjen v prvem zakonu z Amerikanko Edzaheto Patterson. Njegov idn, rojen 1. 1830, zaročil se je tudi z bogato Ame-rikauko in živel na svojih posestvih. L 1853 vstopil je v francosko vojsko in se bojeval v Krimski vojni. Po 15letuem službovanji vrnil se je v Ameriko, ker mu Napoleon III. ni hotel priznati naslov cesarskega pr«nca. Ostavil je imetek 30 milijonov. * (Prostovoljno od glada umrl) je v Filadeltiji nedavno avstrijski mornar Anton 13a-četie, ki 7(> dni ni hotel ničesar zavžiti nego vodo. 50letni mož, ki je tehtal 190 funtov shujšal je po dolgem postu, tako da ga je bila sama kost in koža. Iz same trmoglavosti se je polagoma usmrtil s stradanjem. Neeega dne namreč pri zajutreku ni našel niti noža niti vilic. To ga je tako raztogotilo, da se je zaklel, da nikdar več ne zaužije kake jedi. Držal je svojo prisego. Zastonj trudili so se prijatelji, doktorji in duhovniki — ni se dal pregovoriti. Trdna njegova narava protivila se je 76 dnij. Ko pa je čutil, da se mu bliža konec, poklical je prijatelje in odredil, kaj naj se zgodi z njegovim prihranjenim imetkom 70O dolarjev. Obšla ga je tudi želja po krepki juhi, katero so mu hitro prinesli. A zvest svoji prisegi, zgrudil se je umirajoči na smrtni postelji in bil mrtev. * (Čudno sodišče.) V Dumnovu na Angleškem posluje čudno sodišče, svoje vrste jedino na svetu. Neki čudak volil je svoj čas večjo svoto v 8vrho, da se vsako leto nagradi tista zakonska dvojica, ki se tekom jednega leta ni niti jedenkrat sporokla ali celo sprla. Dotična dvojica dobi za nagrado |>risojen kos špeha v izvestni teži. Primeri se, da se po več let ne oglasi noben kompetent. Letos sta ae bila dva zakonska para na ta način odlikovala. „ Sodišče" je stvar natančno preiskalo seve. ob navzočnosti vseh prebivalcev tega presrečnega kraja, in prošnjikom slovesno prisodilo zasluženi špeh. Pravijo, da so se odlikovanci koj po slavnosti grdo sprli. Čuditi bi se temu ne bilo, saj so se vsi prizadeti morali leto dni premagovati, da dobe zaželeno nagrado. Književnost. — „Slovunski Svet" ima v St. 17. naslednjo vsebino: „O občih jezikih Avatro-Ogerske". — p Poslanec Šukljo o notrauji politiki*. — „Slika" (Pesem). — .Iz poezij Fr. Levstika" („Želje"). — BIz Krčevinskih potočuic" (Elegija). — „Dobre voljice . (Pesem). — „Biserje i alemovi" (Pesem). — „Majmun*. — „Ix Fetove muze". — „Đratovska ljubezen" (Sanje). — Hfich. — .Nekaj o ruski ženski omiki". — Dopisi. — L;stek (Iz črnogorskih spominov). — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Zmes — Književnost — „Učiteljski tovariš*. Glasilo „Sloven-skega učiteljskega društva" v Ljubljani ima v št. 18. sledečo vsebino: J. Dimnik: Čitanje. — E Lah]: Avstrijsko ljudsko šolstvo v dubi od II. 1828 — 1885; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Veatnik; — Uradni razpisi učiteljskih tdužeb Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 16. septembra. Zaupni možje mladoČiških poslancev zbrali se včeraj popoludne v svojem lokalu, da se posvetujejo o političnem položaju. Hkrati vstopita dva policijska uradnika, zabeležita imena navzočnikov in zahtevata, da se zborovalci nemudoma raz-idejo. Policijski komisar zaklenil na to lokal in odnesel ključe. V imeni zborovalcev se je poslanec dr. Herold brzojavno pritožil pri grofu Taaffeu. Praga 16. septembra. Policija je razpustila delavsko društvo v Žižkovu in meščansko besedo v Krču. Praga 16. septembra. V Smichovu čakali včeraj opoludne v Ringhoferjevi tovarni službujoči delavci, da se odprejo velika vrata, kar senavadno točno ob 1. uri zgodi. Na straži stoječi redar ukazal mirno Čakajočim delavcem, naj se razidejo. Delavci so ugovarjali, da morajo počakati, dokler se vrata ne odpro. Ker je redar hotel ugovarjajoče delavce aretirati, nastala je majhna rabuka. Redar je potegnil sabljo in ranil več oseb. Delavci so na to zbežali na vse strani in so vsled tega izgubili popoludanski zaslužek. Razburjenost prebivalstva zbok tega postopanja redarstva je nepopisna. Carigrad 16. septembra. Naslednikom turškega diplomatičnega agenta v Sofiji, Kašici -beja, imenovan je Nedil-bej, načelnik računskega oddelka v ministerstvu unanjjh del. Carigrad 16. septembra. V blaznici v Skutariju oboleli sta za kolero dve osebi, umrli dve; v Peri primeril se jeden, v mestu Skutariju štirje, v Stambulu jeden slučaj koleri podobne sumne bolezni. Grenoble 16. septembra. Včeraj vršivši se pogreb ponesrečenega generala Miribela bil je sijajen. Rusko vojsko je zastopal general Frederiks. Udeležba je bila velikanska. Novi York 16. septembra. Iz llio de Janejra došli brzojavi naznanjajo, da je, ustaško brodovje zopet začelo bombardirati mesto. Splošno se sodi, da bi ustaši za slučaj zmage obnovili monarhijo. — Pri Bageu v provinciji Rio Grande do Sul premagali ustaši pod poveljstvom generala Castilho stoječo republikansko vojsko. Narodno-gospodarske stvari. Ki ojaško-olirtiio učilišče v Ljubljani. Letošnje poletje minuli sta dve leti, odkar je krojaški mojster g. M. Kune iz lastnih sredstev otvoril to prvo zasebuo strokovno šolo na Slovenskem. Namen šole je pouk o prikrojevanji moških in ženskih oblačil po najnovejših teorijah in b tem prospeh in napredek tega najštevilnejšega stroka mej vsemi rokodelstvi. Doslej vršilo se je prikrojevanje oblačil z malimi izjemami le po nezanesljivih poakušnjah a pomočjo očesne omere ali pa s podlago kakega vzorca, ki je predstavljal srednjo obliko Človeškega života, in le b trudapolnimi preskušnjami na životu omogočili so spretni prikrojevalci priložnost in lepo vnanjost različnih oblačil. Komur ni bilo moči priučiti bo teorije, katero so na podlagi pruktičuib izvrškov osnovali strokovnjaki, pričeti je moral brez prave podlage in brez uporabe skušenj in že dognanih temeljev svojih prednikov. V Avstriji se doslej to šolstvo še ni posebno razvilo, dokaz temu, da je izvzemši pouka v zadrugi Dunajskih krojačev Kuučevo učilišče v Ljubljani prvi zavod, na katerem se poučujeti obe stroki prikroje-vanja, popolnoma po učnem načrtu svetovno znane akademije v Draždanih na Nemškem, kamor bo mogli dohajati doslej vsi tisti, ki so želeli višje strokovne izomike. Uspeh te šole je vzlic temu, da nje lastnik ni delal tacih reklam, kakoršne bo v navadi pri podobnih mnogo neznatnejših šolah, jako ugoden in to dokazuje, da je bilo učilišče potrebno in da ogromni trud, kojega je imel g. Kune b sestavo učnih knjig in risaluih predlog, ni bil zaman. Izšolalo se je doslej 51 učencev; mej temi 28 moških in 23 Ženskih, ki so dosegli večinoma vsi prav dobre zmožnosti. Spričeval izdalo se je 41 v slovenskem, 10 pa v nemAkem jeziku. Učenci duSli so večinoma iz Kranjske, nekaj pa tudi s Štajerskega, Koroškega in Primorja. Deželni odbor je uvažuje" važnost tega učilišta za i. 1893 dovolil 7 učencem jn 3 ufenkam ustanove po 30, oziroma 20 gld. za olajšanje obiska šole. Ćcravuo pa je lastnik te šole glede na domače razmere uaših večinoma nepio-možnih krojačev in šivilj učno nagrado veliko niti« nastavil, nego jo imajo druga učilišča na Duoaii, vender obisk te šo?e še marsikomu ni mogoč, kar priča obilo število ooih, ki se iz učnib knpg sumi vadijo v prikrojevanji. Mnogoštevilna zahvalna pisma pa dokazujejo, da je po Kunčevih knjigah tudi 8amopouk mogoč za iste, ki imajo potrebno Šolsko izomiko. C) led d bodočnosti namerava g. M. Kune popolnih svoje učilišče z vpeljavo posebnih tečajev za pouk o ji r i k r o i i' v a o j i perila, in z razširjenimi p raktičnirai tečaji, ki se želijo posebno za žensko stroko- Će bodo naši merodajni faktorji obrnili nekoliko svoje pozornosti temu učnemu zavodu, ni dvoma, da postane sčasoma ne le prvo, marveč tudi uaj-širje osnovano krojaško obrtno učilišče v Avstriji. G. M Kune, čigar ime nlovi na Nemškem kot strokovnega pisatelja bilje še, nego v d imovini in ki je v zvezi z najboljšimi učilišči v inozemstvu, in njegova priznana strokovna zmožnost dajeti poroštvo za najlepši UBpeh te šole na Slovencem! pNovice". Coneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča rana mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praHka", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na VS6 težkote prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOMi, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Tucb-lauben 9. V lekarnah na deželi jo izrecno zahtevati M0LL-0V Breparat, zaznamovan I varnoBtno znamko in podpisom, tanj od dveh skatljic se ne pošilja. 1 (18—18) „LJUBLJANSKI ZVON" stoji •u* vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v LJubljani: 14. septembra: lioman Juchart, železniškega sprevodnika Min, 1 mesecu, (Jesta na Kudoltovo železnico 6t. 12. — Antonija Sega, mestnega stražnika liSi, 1 leto, Stari trg it. 12. V deželni h o lutci: 13. septembra: Marjana Skof, gostija, 7> C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 0.. j-o-nija. 1833. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajnlni časi označeni ho v srednjeevropskem «a«u. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. ari 06 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabejL Beljak, Cel-.vec, Franzeusleste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Ausseo, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Ijond-Gastein, Zeli aui See, Inouiost, Uregeiii, Ztlricli, Gtinf, Pariz, Stcyr, Line. Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetttii. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fraiuonsiusto, Ljubno, Dunaj, 5ez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gtstein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, PontabeL Beljak, Celovec, Kranzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 minut popoludno osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove varo, Prago, Draždaue, Dunaj via Amstotten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, D ral dan, 1'rage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejovic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ischla, Gmundeua, Iscbla, Aiifseea, 1'ariza, Genia, Ziiricba, Bregen/a, inoinosta, Zella am See, Len d Gaateina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzons- t'«8to, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Anistetton, Draždan, Pra^e, Francovib varov, Karlovih varov, Egni, Marijinih varov, Plznia, Budejevio, Solnograda, luomosta, Linca, Ljulma, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. nrl 53 minut popoludne osebui vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzeusleste, Pontabla, Ti biža. Ob 9. Uri 27 minut zvečor osebni vlak z Dunaja, Ljub* uegM, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 06 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 „ zvečer v Kamnik. ,, 10. ,, 10 n zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. url 61 minut zjutraj Is Kamnika. „ 11. „ 16 „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. ,, 20 || zvečer Is Kamnika. „ 9. ,, 65 „ zvečer Is Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) za 2 tu BrednJe-evropSkl čas je krajnomu času v Ljubljani linuti uaprej. —800) I » AAAAA A A A A AAAA A A AAAAAAA AAAAA A 4 A a AŠ.A0 946—1) P t O priliki birmovanja v Kamniku t priporočam veliko zalogo S> nikelnastih, srebrnih in zlatih It žepnih ur l in -verižic »j 1><» zolo zuižuui ceni. ► Josip Janko, urar t v Klatirm-ils-a., Poštna ulica, p ITV¥Vf?TffVTtf?VTf?TfV?f>fMlf lili Tiiict. capsici compos. (PAIN-EXPELKER), pripraven)? v Riohtrovš lekarnž v Praze, vsoobocnB znam^, bolosti utisujioi domad lok k mazani, jest na .. !...:.'• ve včtfiinfi lekaren, lahov po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani •: i-ha ae m iti dobFe na pozoru a phjmouti jen lahve ■ ochrau-nou znamkou „ k o t v o uu jakožto prav.' 1*1 h t tedni «any 1 atolnt v i Richtrova lekarna „11 zlatebo Iva" v Praze. It"'"" { Ana Bold • 11 a. Petra cesti st. 27 Večjo množino tirolskega in dolenjskega (874—7) 1« prlntno IiIiik«) — ponuja do primemo nizki cent v posodah od f>0 litrov vido Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Popolna razprodaja klobukov za gosj po z dat no znižani ceni; dalju prodajam radi bližajoče se jeseni mnogo ceneje (»93-4) kambrikaste in satinaste ženske jopice (pluzne), kravate, ovratnike, srajce za hribolazce itd. Ignacij Žargi ,prl nizki oenlu v li|t>I»lf»nI, Sv. lN'tra h'hIh ši. I. (24) Koroški ^ rimski vrelec najbolj prebavna, najčisteja planinska k i sel i ca, prost, vseh želodec obtežujočih, sliznice dražeči h postranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri Ji. E. Bapanit. PFinger-jev pristni lznski pitni grenčec ki ga je izumila in ga proizvaja lzključljlvo le Flznsta tovarna za pivni grenčec HENRIK & ADOLF FINGER tt Plznu. Dobiva ne povsod tam, kjer so nahajajo n.ijini originalni lepaki (345) Svari se pred ničvrednimi imitacijami! Vzprejmem spretnega odvetniškega uradnika in pa mundanta. Plača po dogovoru i« zmožnosti, /.t stenografa primerno boliša. Pevci ali telovadci iniaio prednost. Nastop služba «ln<> i r>. oUioiua v PoatoJ inl. Ponudbe do din *jr». sv\>t cinl»r» pod naslovom: JDt. ZDrstg-otin. Treo, Oelje. on—4) 4k Am. ^W A*. A* Am> L Ak. ^k ^ ^W A Glasovita radi ■ • v kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gld. 2G kr. — Poštnino plača vedno naročnik. Cena jedni steklenici 10 kr. +4 4444+++4++44+*4+444+44444444444* , S Na najnovejli in najboljši uscin J UinoCiie (694—22 t * oke in z okovja 4 ustavlja brez vnukih bolečin ter opravlja plombo« + VKiiJa in vse sobne ©per»el|e» — odstranjuje ♦ sobne bolečine z usmrtenjem živca ♦ j zobozdravnik A. Paichel, { * poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi biši, I. nadstr. J Veliki krah! Nevv York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih uiočij. Pooblaščen sem izvršiti ta nttlog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. tt.60, in sicer: 6 komadov najtinejs.h namiznih nožev s pristno anglcSko ostrico; 6* komadov amer. patent-srebrnih vilic iz jed- nega komada; fi komadov amer. patent-arebrnih jedilnih žlic; 12 , m % a kavinih „ l komad an er. patent-srebrna zajemalnica za juho; 1 komad amer. patent-srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom-ida amer. patent-srehmih kttpic za jajca; t> komadov angleških Viktoria-čašic za podkladu; 2 komada efektu h namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik zu čaj; 1_i najfinejša sipalnica za sladkor. II komadov vkupe samo glr*t,. Retau-a O TD O © 33- 2T SL XX Smm Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Cita »mj je vsakdo, ki trpi na strasuii, posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto oh tisoče bolnikov gotove smrti. Dobi v* se v založni knjigami „ V e r I a g s - M aga z i n R. F. Blerey v Lip-s k sna 'Saskoj, Neumarkt 34", kakor tuui v vsaki knjigarni. (291—27) Za, želodec. (332—43) Trn U o escy-j e v Cognac- grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri U"baldu pl. Tmkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -^= Pošilja se z obratno pošto. ZZI ■■ G6sti uči korenito uu domu in zunaj doma Hopf. Več se izvč v trgovini m nl»sl»lll in Himnami v Seleabiirtsovlh ulicnli nt. 1. (934-2 wkw V najem se da ~mm takoj in po jako nizki ceni prodajalnica za trgovino z mp&anim blagom h Mtfitiiovniifeni in «li*ii|e fini proMlorl v živahnem trgu S|»«mI-n|e(ra Štujorja, poleg farne cerkve. (929-3) Vec pove upravoifttvo ^Slovenskega Naroda". Ženitna Gospod, ki je imel doslej v nekem velikem mestu tovarno z novejšimi izumi, Be želi nastaniti v domovini. Ima 10.000—12.000 gbi. premoženja, je prijetne vnanjosti, čez 30 let star, inteligenten ter so želi tem no več nenavadnim potom poročiti z naobrsžono, brhko gOBpico ali mlado vdovo s premoženjem. — Uesne, ne anonimne ponudbe, ako mogoče s fotografijo, naj ae do 25. septembra t. 1. pošljejo po poŠti pod naslovom : ,,Slovenec it. 52 poste restanto Trat". i'.Mi , ty.» «j|u v E Nepremočne *"9H vozne plahte različne velikuBti iu kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje pO ceni (59—37) I*. RANZINOER, ■peilit^r o. kr. priv. |nžne želesnlee, v 1.1ul»l|anl, na lliiuit |Nli i eestl št. 15. \ Svetovna razstava v Čikagi. | 5 fesr«, listki v AMERIKO l 4 nizozemsko-ameriški i t i parobrodni družbi. i I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7 •DUNAJ, i I *o i ii f- 11 i 111 ^.J« Hton j . OGRI! «s puškar s> v It m izdeluje in prodaja vsakovrstno nove pniiue in revolverje ter vise lovMke prl|»rnve9 patrone ter ilriiico Mtreljlvo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre-NkiiNi'iii' na ces. kr. izkudavališči ter zazuamenovane z znamko tega zavoda (438—21) Za izbornost blaga jamči izdolovntolj. — Stare puške popravljajo se ceno. — Ceniki poftiljajo se brezplačno. Najboljše voščilo sveta! FernoUt voščilo za čevlje. Ces. kralj. dož- pr'v tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno Sveti ter vzdržuje umije trpežno. = Povsod v zalogi. = (801-7) Zaradi ponarejanj naj se pazi natanko na moje ime Fernoltendt. 5453 24 Otročji vozički vsako vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napo-jenega masivnega lesa Josipa Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (i „IEQUITABL.E" ZjedinJenUl držav zavarovalno društvo z:i življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno 1. 1859. — Koncesijovano v Avstriji dnš 11. oktobra 1882. Na Dunaju, „Stock im Eisenpiatz", v svoji palači. ,.K<£1 '1'B'A BSlil•]•• Je uu vnciii nvoIii prvi in največji zavod zti zuvurovuai je na življenje. .....gul. PreuaoSen}© «!ne :tl. deeeiubru 1H92....... Dohodki lotu 1H02.............. Novih /,avari>vHii| je liilo Mklcnjeiillt leitt zn /u\i«ro>iiii<'Kii kapitalu )e l»ilo HI. «le«einlirii isif-Zuklud dobičkov ilnt> SI. decembra lss>.i. !<»:» . . :tsj,or»o.i:too2 SOl»9ftS.70O* — 2.1 -7. io r>. e 1S • — Polica štev. 77.773, Zavarovana svota: dol. 5000'—. Starost: 34- let. . dol Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača ,,Stoek itn Kisen" iih Dunaju, vredna gld. 8,800,000*—. Vspehi 201etnih, leta 1893. dokončanih zavarovanj za slučaj smrti in za učakanje z 2 O letnim nabiranjem dobička. Polica štev. 78.580. Zavarovana svota: dol. 1000'—. Starost: 29 let. Letna zavarovalnina . . . dol. 48*15 Zavarovanec vplačal je skozi 20 let........, 9<>3 — Leta 1893 bilo um je na iz- bero vzeti: 1. ) ali gotovine.....„ 1G08 82 (s tem se mu povrne za vsakih 100 dolarjev vplačane zavavalniue HJ7 dolarjev, ali vrnejo se iuu vse vplačane premije z nad 6°/o lat" d i 111 i obrestmi vred) 2. ) ali doplačano, premij opu-'ščeno po smrti plačilno polico za.......„ 3615*— 3. ) ali dosmrtno životno rento letnib........ _ 118 51 Letna zavarovalnina . . . Zavarovanec vplačal je skoti 20 let....... Leta 1893 bilo mu je na ii- bero vzeti: 1. ) ali gotovine..... (s tem se mu povrne za vsakib 100 dolarjev vpla čane zavarovalnine 166 dolarjev) ali 2. ) doplačano, premij opuščeno po smrti plačilno polico za...... 3. ) ali dosmrtno životno rento letnib . . 21745 4.91H- — 8.224-15 16.0 0 — 6S4-95 Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu in 0'18 —1: generalni zastopnik za Kranjsko: Alfred Ledenik v Ljubljani, Mestni trg 25. K! «j i gariaa KLEINMAYR & BAMBERG v Ljubljani l^oiig-resnl trg: šte^r. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (927—4) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. jako elegantni, fini in močni dobivajo se pri meni skozi leto in d*n io sicer v vaeh barvah, kakor rudefie, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 10 gld. in višje po vsaki ceni do 30 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih Štefanija-vozičkov za sedeti s streho in brez strehe po 7 gld. in višje. (327—30) tapecirar, ILijvi/bl ja/.n.i, Šelenburgove ulice. JJflF"* Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vo/.ičkov ! F. VVisian sedlar v Ljubljani, Rimska cesta Št 11 priporoča svojo zalogo gotovih „landauerjev", koleselnov in na pol pokritih voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu in nizki ceni. (753—8) (18) «'47, FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. mz Zaradi teb praktičnih lastnoBtiJ in Jednostavnoga rabljeni a bc posebno pripo-9 P roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. H K — Dobiva bc v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje M J sumo svit). — Uzorel lakiranja ln navod rabi dobč se v vseh zalogah. -$ ~ . . __. __: TTRAM HRPTRTDPR "l FRAN CHRISTOPH, izumitelj in jedini izd«dovatelj priStnejraV svetlega laka za tla, PRAGA & BER0LIN. | Dobiva se v LJubljani pri IVANU LUCKMANN-U. ! Easprodaja! Zaradi preselitve, ki «e vrSi v kratkem, prodajam (889—6) po znatno znižanih cenah stenske ure \n ure z nihalora. Proseč mnogobrojnega poseta s velespoltovanjem FRAN ČUDESI, urar Slcncve vilice pozneje Glavni trg, nasproti mestni hiši. L Luser-jev obliž za turiste. raipoiiijaiDici k-a lekarna BIoidllng-DunaJ. ita navod in d in podpis, ii:ij ie pazi ponaredke. Pristnega imajo v i.jui»-ijuni J. Swoboda, U. pl. Trnkdczv, G. Piocoli, L. Grečel. v Itudolf oveni S, pl. Sladovič, F. llaika; » k i« ni o i K ii ,| Hodnik; v Oelovel A. Egger, W. Thurunvald, ,1. lbrnha-cher; v ICi./uli \ A . inger; v Trmi (na K<>-roškem) t". Menner; v lteljitku P. Svholz, Dr. B, Klilllpt; V Lonci G. P. 1'ontoui; v %VoIIW-ber^u A. Hnili; v Krulili K Savnik; v Umi-jjjooi 0. E Andrien ; >• Idriji Josip Warto; v ItHiiovljiei A Boblek; v CeljJl J. Kupferscliuuid. ■ "a Svana Fajdige *% i iarsko i& rudninska podjetje ^ v Kamniku poživlja lastnike onih zemljišč, v katerih se nahajajo kakuranega koli Imena mineralske tvarlno, bodisi p »stavno varstvo ulivajooa kovine (ako so tudi ob jednom lastniki prostokopov), kakor tudi tako, ki upadajo v nižjo vrsto kiiuićno-tehni^ne uporabe, da se, ako se želijo lem potem gmotno okoristiti, prijavijo na moj gjri imenovani naslov. Uzorci pošiljajo se frankovano v množini po 2—5 kil. Da se prihrani nepotrebno dopisovanje, blagovoli ao naj takoj kolikor moKiio natančno opise razmer, v katerih se nahajajo tvarine, prijavam priložiti. (771-8; Ivan Fajdig'a. I Bensdorp-ov holandski kakao Izboren, •zićLra.TT- irn. reciilera. se d-oloi-^a- tt vseh. špecerijslrlli in > ilmlncjs , poh'g tega »Irutetsti in teeiie|m» kavo. — Kc|irekoi4enn kot priine»ek k nw-vadnl bobovi kavi. (417—22) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito se je čuvati slabili poMieiuovtinj. Dobiva nc povMOfl — kil« po kr. „SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi bank« „Slavijeu imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej izuašala po 10% ■ 20%, 25% in |e. maja 1884. Do svoje smrti dne l.r>. februvarja 1885 splačala je 82 £ld. 54 kr. zavarovalnine; banka Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold. 2. Dr. Fran Arabrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 80. januvarja 1875. Do atole smrti dne 11. i'ebru"arja 1891 upla-čal je 1859 gld 59 kr.; banka „Slavija" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld. 8. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 188f) upla-fial jf 1898 -jl. maja 1870. Koje umrl« dne 21. maja 1H8'J izplačala jo banka ,,Slavija dedičem njenim fiOOO gld., da si je bilo uplačanu zavarovalnine le 3399 gld. 16 kr. 8. Ivan Vlah, poieitnik v Jnličih, zavaroval se je dne 2") novembra 1888 za 1000 glđ, in dne 30. aprila 189(1 -/.opet ža 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega \ kup P.I2 gld. 16 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke ..Slavije" 2000 gld. 7. Ivan Železnikar, urednik ,.Slov. Naroda" v Ljubljani, zava-roval se je dne 80, junija 1882 za 1000 ^ld. Do svoje smrti dne 26. januvarja 1891 uplačal je 3S1 gld. 00 kr.; bunka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 (_dd. 8. Petar Badnar, <'. kr. postni olicijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 187H, ter je do svoje smrti dne 10 aprila 1H92 uplačal f>97 gld. 12 kr. Danka „Slavija" izplačala je pa rodbini njsgovej 1500 gld. 9. Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zavarovan od lf>. dno maja IhMO do .'J. dne junija 1HH1 in je v tej dobi uplačal 864 gld. 80 kr.; banka Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala ndovi 1000 pld 10. Reza Komova, kramarica v Cerkljah pri Kranji, zavarovala se je dne 20. aprila 1881 za 1O0O gld. in banka ,,Slavija" izplača'a je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1H'.I2 uplačala le 241 gld. 30 kr. 11. Krnesta JcluSnVva, sojiroga nbčinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana o«l F>. februvarja 1881 do 19. avgusta IkS8 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastnp banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. ) -j 151 ■ ■ 'At\ ■ \ «3 „_ Otvorjenje trgovine. Čast mije, najuljudneje naznaniti, da sem dne 11. t. m, otvoril trgovino b platnom, suknom in z manufakturnim blagom pod tvrdko, protokolovano pri trgovskem sodišči, Josip Višnar Moje najskrbneje prizadevanje hode, s strogo reelno postrežbo, samo dobrim blagom in nizkimi cenami steci si blagonaklon i e-nost svojih velespoštovanih kupovalcev, katero si bom vedel vsegdar ohraniti. — V Ugodni nadeji prav živahnega poseta biležiin (985—2) z velespoštovanjem Josip Višnar. Naznanilo Podpisa neč si usoja javiti velecenjenemu p. n. občinstvu, da je dne 10. septembra J 893 v svoji lastni hiši otvoril restavracijo pri kolodvoru v Domžalah in da bo točil pristna dolenjska, hrvatska in istrska vina ter stregel z izbornimi gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočajoč se za mnogobrojni poset z velespoštovanjem <920~3> Jakob Jerman. m ###### m Učne knjige za gimnazije in ljudske sole in m m # vse drugo šolske potrebščine m Dijaški koledar,«. m prodaja m # Anton ZagorjaH m knjigotržec m v Ljubljani, v Zvezdi št. 7. m m .1 Inomostske srečke a Glavni dobitek »£. 50.000 z: o 6 is o a SO kr. priporoča OT. g o I d i n a r j e v. (931—3) © Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tifk .Narodne Tiskarne11. ... -