Z93. Številko. liw. leto. .Slovenski N^rod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.......K 24— pol leta........ 12 — četrt leta ...... m 6*— na mesec.......2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........ 11 — četrt leta....... 5*50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 v pritličju levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan iveeer Uvi—ti ■•doli« ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat «*o 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. -— Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna'1 telefon št 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25-— pol leta » 13*— četrt leta.......6*50 na mesec . ..... 2*30 za Nemčijo: celo leto . K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 30-— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85 Državni 3bor. Dunaj, 20. decembra. Z današnjim dnem je poslanska ^ornica končala svoje letošnje delovanje. V zadnji seji deluje zbornica vedno hitro in se tudi danes ni izneverila tomu običaju. Debate so bile čudovito kratke. Zbornica jo najprej rešila porodila odseka za državne nastavljence o zboljšanju dohodkov eraričnih delavcev in pogodbeno nastavljenega osebja, izvzeinšn poštne in brzojavne pogodbene nastavljence, dalje načrte o ženskem delu v rudnikih, o konzularnem sodstvu, o uporabi prebitkov kumulativnih sirotinskih blagaj-nic in o šlezijskih lokalnih železnicah. Xa vrsto st> potem prišla porodila imunitetnega odseka. Zbornica ni dovolila sodnega postopanja proti poslancema Bnfivalu in Lisijn, pač pa je dovolila sodno postononie proti poslancema Dobiji in Mnliku. Zoper dovoljenje, da se sme proti Maliku sodno postopati, se je oglasil kršč. sejalec dr. Heilinger. češ. da iz poročila ni spoznati dejanskega položaja. Soc. demokrat S e 1 i g e r se je temu pridružil, poudarjajoč, da ima zadeva jasno politično ozadje. Soc. dem. Seitz je tudi poudarja1, da se gre za politično stvar, ki jo je treba pojasniti. Predlog*, naj se stvar vrne odseku, je bil odklonjen. Ko je zbornica še v nasrlici rešila 208 nujnih predlojrov zararli podpor, so na vrsto prišla vprašanja na predsedstvo. Kršč. soc. dr. H o i 1 i n g e r je opozoril na dopis kontrolne komisije za državne dnlcrove, iz katereca izhaja, da je bivši trgovinski minister dr. Wci«-drirehtier zlorabil svoio uradno oblast in napravil na Btotio države milijonsko kunci j o z bankami. Ker sc gre za zlorabo uradne oblasti, naj se zas^srurajo dotični akti, da ne bodo izerinili. kakor se je to zgodilo pri inozemskih procesih Christhausen, Nas i itd. Ker je vodja prezidi jalne sekcije v trgovinskem min istr stvn. sekeijski šef Brandler, sokrivec \Veiss.kirehnerja. so je bati. da bodo akti izprinili. Znani M a 1 i k se je oglasil zaradi tega. ker je zbornica dovolila proti njemu sodno postopanje. Od sseosea julija t. 1. ima imunitetni odsek '_!1 zahtev, naj parlament dovoli sodno preganjanje različnih poslancev. Pve teh zahtev se tičets Ma- lika, ena poslanca Huinra in dve poslanca Starka. Referent dr. Miihl-werth je bil tako prijazen in je izdelal i>oroeilo samo glede Malika, »lasi gre pri njem za politično zadevo. Vzrok, da se ne poroča o slučaju poslanca Starka je ta, da ima Stark v volilnem okraju dr. Muhlwertha mnogo soc ija! i stičnih glasov na razpolaganje. Ilnmrov slučaj bo zastaral. Malik pravi, da se je proti njemu tendencijozno postopalo in da natančno ve, da bo izročen strankarski kliki in "pristranskim sodnikom. Zato vpraša, kako to, da se obenem z njegov im slučajem ni rešilo tudi drugih 21 slučajev, ki leže od julija v zborniri. Nadalje jo Mali-k vprašal, če hoče predsednik posredovati, da bo vlada odgovorila na interpelacijo glede bivšega ministra Weisskirch-nerja, češ, ta je pri nakupu Llovdo-vegs sveti v Trstu postopal tako, da so je zrrodila milijonska iroljufija. Dr. Miihlwerth se je poskušal smazati zaradi postopanja proti Maliku, na kar mu je Malik zaklicali bom že še posvetil v ta svinjak. Koncem seje je minister notranjih del baron H e i n o 1 d odgovoril na nekatere interpelacije in med drugim tudi na interpelacijo dr. K a v a i h a r j a , zakaj je vlada konstituiranj0 liub\ianskega občin-skega sveta toKlco č"«a zavlačevala. R^kel je, da je ministrstvo rokurz Hne oktobra t. 1. odbilo, ker je sila proti obč. volitvam vložena pritožba na upravno sodišče. Dana je bila torei ^--onAn^lr»ost. dn bodo volitve razveljavljene in vsled tega so b:'i pomisleVi proti konstituiranju oho. ftveta. Upravno sodišče -ie ori-tozbo zavrglo in se je mogel obč. svet zdaj že konstituirati. S tem j:' bila končan* seja hi jo je predsednik dr. Svlvest^r zaključil z govorom, v katerem je poslancem želel vesele praznike in snrno novo leto. Dan prihodnje seje se poslancem pismeno naznani, kar pomeni, j da bodo dobivali dijete tudi ves ta 088, ko parlament ne- bo zboroval. i OH. voiltue u Postom*. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu se nam piše iz Postojne: Kakor drugod tako se tudi pri ans dvignile volitve v obe Laski za-stop mnogo prahu. Po novem ol>čin- j skem redu so upali klerikalci, da dobijo zadnie napredne občine v svo- I je roke. No, klerikalci so obračali, ljudstvo pa je končno obrnilo. Kakor ste že poročali, je pri zadnjih občinskih volitvah dne 14. t. m. z ogromno večino zmagala narodno-napredna kandidatna lista. Za Novim mestom in Kranjem prihaja notranjska metropola. V volilni boj so posegle vse tri politične stranke. Klerikalci so si že zdavnaj gladili pot za naskok napredne Postojne. To misijo, zavoje-vati in izobesiti nad Postojno črno zastavo klerikalizma, je prevzel postojnski kaplan Kapš. Ta mladi gospod je že par mesecev sem tekal po okoliških vaseh. Danes je bil v Studenom, jutri je podiral obcestne kantone na potu, ki pelje iz Zagona. Revež se je toliko pehal, da mu je vsled preču tih noči baje opešal vid in da je moral pričeti nositi ščipalnik. Po shodih je rotil ljudi, da mu je na srcu edinole skrb za občinski blagor. Pri tem je pozabil povedati, kako zelo so mu postojnski občani hvaležni za njegov trud o priliki volitev za mestni odbor. Ker ni imel nikakih stvarnih razlogov proti bivšemu občinskemu zastopu je začel stikati po znanem krščanskem izreku »ljubi svojega bližnjega« po osebnostih. Za neokusnosti, ki jih je raz-trrš-al ta jrospod o nekaterih občanih no klerikalnih časopisih, nismo brigali, ker dobro vemo. kako malo zanimajo širšo slovensko javnost klevete raznih kaplanov: za razna obrekovanja pa, ki jih je trosil po shodih, pa je itak prejel zasluženo plačHo na volilnem shodu dne 9. t. m. Najboljši odgovor pa so mu dali volilci sami na dan volitve z glasovnicami v roki. Pa tudi naprednjaki niso držali ki Hess rok. Vršili so se dan na dan zaupni sestanki, kjer so se prereše-tavale razne želje interesiranih skupin in kjer se je določala podrobna a pri t ae ija. Vršilo se je več shodov po okolici, dne 9. t. m. pa velik volilni shod v Postojni. Kljub slabemu vremenu je prihitolo nad 400 volilcev iz okolice in Postojne. Na shodu, kate-romu je predsedoval g. župan Pikel. je prvi poročal g. Jos. Lavrenčič. V poljudnih besedah je oČvtal naloge in delokroc občine rn občinskega zastopa. G. Fran Arko je poročal o delu, ki ga je dosedanji zastop izvršil v prid občanom. G. Lavrenčič jc v drugem delu svojega govora prav srečno odgovarjal na besedičenja na shodu navzočega kaplana. Njegovim izvajanjem so sledile oele salve sme- ha. Ubogi kaplan se je v preveliki zadregi nemirno premikal po svojem sedežu. Bil je čisto zmeden, da ni vedel, kaj se godi krog njega. Na t>hodu je govoril tudi neki njegov somišljenik, ki je pripovedoval, da je on izposloval razdelitev nekega pašnika, dočim se obč. zastop zato baje ni brigal. Kaplan je v svoji zmedenosti na njegova izvajanja začel klicati -škandal«. Sele njegov somišljenik ga je moral opozoriti, da to ni škandal, marveč resnica. Tako jc sr. kaplan nehote skrbel za primerno zabavo. Narodno - napredna stranka sc je v početku pogajala tudi s socialnimi demokrai. Vsled pretiranih zahtev od strani zadnjih so se kompromisna pogajanja razbila. Socijalni demokrati so šli nato svojo pot. Zadnje dni pred volitvami se je agitacija še bolj poživila. Nastopili so stari, izkušeni agitatorji iz polpre-tt-kle dobe postojnskega političnega življenja. V^peh ni izostal. Na dan volitve so prihajali volilci trumoma na volišče. Živahno vrvenje je vladalo zlasti okoli obeh agitačnih lokalov nar.-napredne stranke. Kako disciplinirano so volili napredni volilci, je razvideti iz končnega resul-tata. Volitev je trajala od 8. zjutraj do 4. popoldne. Volilci so strpljivo čakali. Vmes je padla marsikaka pristna šala, ki je poživila razpoloženje. K zaupniku socijalnodemokra-tične stranke pristopi priprost posestnik ter ga prosi s pristnim kraškim humorjem: »Slišal sem, da hočete vse razdeliti. Pa saj eno kravi-co mi pustite, vas prosim.« Zvečer se je pričel skrutinij, ki je trajal več dni. Sortirali so se najprvo glasovnice. Že po tem se je videlo, da ima nar.-napredna stranka večino. Navdušenje je bilo splošno. Klerikzilci so pa o-kanili. Končni re-sultat pa jih je čisto poj se drži raje svojega poklicu. Kajfi prepričani smo, če zve vodstvo ta stranko, kako je oškodoval in osme šil njene interese pred postojnskimi volilci, da bo ono prvo, ki mu bo dalo ukor in ga postavilo pred vrata. Tega pa možu vendar ne privoščimo. _ !to!!!onskQ - tarJKn volna. Italijani se niso mogli izkrcati. Turšjko vojno ministrstvo je dobilo brzojavno -|>oroČilo. da je par italijanskih vojnih ladij izkrcalo Iti. t. m. v Said-Saidu vojaštvo, vendar so se morale italijanske čete vsle*? odpora Arabcev zopet vkrcati. Italijani so pustili velike množine vojnega materijala. Ladije BO na to zoper, odplule. Pristanišče Soli um. »Vossischc Zeitung« poroča \t Londona: Odstopitev Soli uma Angli ji je prefektna, in sicer po dogovora z Italijo. Kupna cena za odstopitev pristanišča se ho plačala v obliki n«.*-ve ureditve italijansko-angleškega razmerja. Menijo, da bo Anglija, ker italijanski vladi nič kaj več ne ugaj^ predolga, predraga vojna, (hI katere LISTEK. no uoisi. Spisal dr. R. Mam. (Dalje.) Med več dni trajajočo «rožnj-> smo se dodobra seznanili in se Čutili kot ena rodbina. Zlasti mladi gimnazijec se je zelo navezal name in me v svoji vedoželjnost; vedno vpraševal o naših razmerah. Zal, da o Slovencih ni skoro ničesar vedel, niti tega kje leži Ljubljana- Nasprotno so mn bili Cehi drbro znani in b:! je tudi že v Pragi in na Dunaju. Povedal je. da je njegova šola napra- ila izlet v Benetke, toda ne čez Kranjsko. Cehi so jih v Pragi ljubeznivo sprejeli 5n čutil se je med njimi kakor doma. Na Dunaju in v drugih nemških mestih so jih pa pisano gledali in zmerjali za barbarske Rose. Vse ga je zelo zanimalo o Slovencih, kar i-era mu pravil. Dečko je imel fotografiji aparat s seboj in je fotografiral lepo okolico Volge. Tudi našo družbo je fotografiral na parniku, toda slike je izvršil šele na Krimu. ObljnbU je, da pošlje slike za nami in tudi »polnil to obljubo. Ivan Fom'c in ja£ sva dobila čez meeec dni celo zbirko slik, ki jih je mladi B*M posnel v najini navzočnosti. Te slike mi bodo veduo ljub s;>omin na Volgo in na mladega sopotnika na nji. Prij^tnr* dražbe 53 bilo torej dovolj na parniku. toda če hi s<» tudi sam vozil cel teden, bi mi ne bilo dolgočasno. Od doma sem šel doševno Datrt od krutejra udarea usode in i' Volgi in očarnjočemu bivanju na r.ji imam zahvaliti, da sem zr/net dvignil glavo svež in duševno okrepčan. Udobno je že saioo biv'jnj^ nfl parniku. Prvi razred ;ma s\ ~>je ka-jute in skupni salon za obedovanje in zabavo (klavir, igralne miziee itd.) spredaj, da imajo potniki vso lepo pokrajino vedno pred :^boj. Velika steklena okna v salonu u omo-gočujejo, da tudi sedeč in cbedujoč lahko zre& celo Volgo in njena bregova. Toda le malo smo bivaii notri; navadno smo se sprenajali po sprednjem krovu, sedeli spredaj mi udobnih klopeh pri mizi ter opazovali življenje na vodi in ob bregovih. Cc se cel dan gleda, sc oko ne more utruditi, ker se pr:zori na Volgi vedno menjavajo in postajajo tem mikavnejši, čimbolj se člo\ ek pelje proti jugu. Kdor se je že par tisoč kilometrov vozil |>o železnici po pustih krajih, po samih olanjavah brez hribov, le tnpatam kak brezov ali borov grwd, in ve, kako jc oko utru- jeno 'n se človeka pol isti puščoba v notranjosti, da se naveliča vse«*«. Toda ta sprememba n^i Volgi! Bregova sta ob obeli stianeh večinoma poraščena in vmes se vidijo prijazna mesta, vasi in trgi z lepimi pravoslavnimi cerkvami in njih kupolami in zvoniki. Zbis'i veliko je ob bregu samostanov ali monastirjev. Sempatje se pasejo ob bregovih velike črede živine, kje/ ;e vse skupaj pomešano: govedo, konji, ovce, prašiči, vmes celo gosi in race Neprestano obletavajo parnik belosivi galebi in zanimivo je gledati, kako **e lovijo za kruh, ki se Jim ga meče s krova. Po cele kose kruha silo jim razmetavali in imeli posebno veselje, s kakšno virtuoznost jo so že v zraku vlovili krušne koščke. Koliko življenja smo pa opazovali na Volgi sami. Prizor za prizorom se je vrstil pred našimi očmi, bodisi, da smo arečavali pamike s potniki, s katerimi smo se pozdravljali in mahali z robci, bodiei velikanske barže, privezane na parnike buksirje. Drva, les, žito in drugi deželni pridelki, tudi sadje, dalje naFta, vino, ribe, vse je slo mir.vo na... Parkrat smo srečali velikanske parnike v tri nadstropja, na katerih je bila visoka lepa živina, tolsto dolgo-rogato govedo s kavkaskih step. Zanimala nas je tudi rečna policija, ki ob kraju neprestano meri Volgo ter prestavlja »mejake« t. j. mejnike, ki kažejo mejo, do kam se sme parnik približati bregu. Mejaki mole kot plavajoči stožci iz vode in so na desnem bregu rdeči, na levem beli. Po noči kažejo kajpada svetilke iste barve mejo in ima Volga tudi po noči veliko čarobnega na sebi vsled teh luči ob obeh straneh, kakor tudi od krasno električno razsvetljenih par-nikov, ki smo jih srečavali. Imeli pa nismo le duševnega užitka, tudi telo je dobilo svoj del. Hrana na parnikih je izborna, čeprav na ruski način. Pred vsakim obedom se je »zakusko«, to so mrzla jedila, zlasti mrzle ribe in kaviar. K zaknski se pije vodko, rusko žganje, ki pa ni tako slabo kakor naše špiritu oze. Žganje je na Ruskem monopol in zato tudi pristno in dobro. Ima le malo alkohola v sebi in se k zakuski prav dobro prileze. Rnske juhe so nekaj prav posebno dobrega in slastnega, zlasti šči in seljanka. Tudi piroške sem prav s slastjo jedel. Na jedilnem listu je bila tudi vsak dan domača in divja perutnina., kozliček, teletina in vsakovrstne ribe iz Volge, ki so znane vsled svoje okusnosti. Vina se na Ruskem le malo pije, ker je drago in se prodaja le v zaprtih steklenicah. Po večini je vino s Krima in sicer apanažno, t. j. vinogradi so last članov carske rodbine. Izvrstno pa je in nisem kmalu pil tako dobrega vina kakor na Ruskem. Rusi imajo tudi domač šampanjec, ki ne zaostaja prav nič za francoskim. Piva je jako veliko, kajti pivovaru je nebroj na Ruskem. S hrano in pijačo na parnikih je lahko zadovolje« največji gourrnan. Spi se izvrstna, { kakor doma v postelji, zrak se ima najboljši, prahu prav nikakega, tr»-rej življenje boljše in mirnejše kakor v vsakem letovišču. Rusi pa tudi znajo ceniti svojo Volgo. Marsikdo ]>orabi čae počitnic, mesto da bi ŠV4 v kako kopališče ali letovišče, da sede na Volgin parnik in se pelje ek« Astrahana ob Kaspiškem morju ter zopet nazaj. Bolj zdravega in udobnega letovišča si ni mogoče misliti. Prva naša postaja je bila Romanovo, mesto na obeh sttaneii Volge z devetimi cerkvami. Za dalj časa se je »Sergij Witte« potem ustavil v Jaroslavlu, sedežu gubernije iste*:a imena. Ogledali smo si to mesto, k' ima velikansko tovarno za platno, l&i slovi po vsem Ruskem, Najboljše bri sače frotirke prihajajo iz te tovarn«. Mesto je veliko in tudi čedno. Otl Volge skozi sredo mesta vodi jako širok bulvar z dvojnimi lipovimi drevoredi po obeh straneh. Okrepčali smo se v novem hotelu Bristol, ki je lepa moderna stavba, v notranjščini pa tako elegantna, da ga prav lahko primerjam s hotelom Bristol na Dunaju. * v liodoče mnogo ne pričakuje, pomagala Italiji, da sklene mir s Turčijo. Anglija priznava za Kirenejko turško stališče, reši Sollum, da ne pride v posest Turkov, s tem, da ga spoji * ozemljem pod egipčansko vlado in si bo pridobila tndi zahvalo od strani Turkov z mirovnim posredovanjem. 8 tem pa pridobi Anglija v resnici jako dragoceno točko ob obali, odkoder se more jako oslabiti italijanski Tobruk. Tndi Francija je vpora-bila i talijansko-turško vojno, da samostojno reši neko staro sporno vprašanje. Francija je namreč vojaško zasedla oazi Džanel in Siluan, ki ste južno od Tri polisa med Tripolitanijo in Cadovskim jezerom in ki so jih dolgo smatrali za del tripolitan-cskega ozemlja. Obe ti dve oazi sicer niste mnogo vredni, vendar pa pridobite mnogo s tem, da tvorite zvezo med Tunisom in Tripolitanijo na eni strani, ter Tripolitanijo in Padskim jezerom na drugi strani. Belgijski aviatft v turški službi. Iz Bruselja poročajo: 19. t. m. so odšli štirje belgijski aviatiki na turški račun čez Egipt na bojišče v Tripolitanijo. * Politična Kroniko. V zagrebškem občinskem sveta .V> sklenili včeraj votirati županu proračun za leto 1912. Na interpelacijo glede nekorektnega postopanja policije pri saborskih volitvah je odgovoril župan, da za te stvari ni on konipetenten niti odgovoren. »Osservatore romano« pri občuje papežev motu proprio »divini affia-to« s katerim se preosnuje brevir ta-ko. da bo mogoče tekom enega tedna absolvirati vse psalme. Brevir st> bo tis»kal v vatikanski tiskarni in zapoveduje posebno papeževo pismo škofom in samostanskim predstojnikom, da morajo do 1. januarja 1913 imeti vsi duhovniki novi rimski brevir. * * * Francoski parlament je ratificira! franeosko-nemško po »rod bo glede Maroka v svoji včerajšnji seji s 393 proti 36 glasovom. *- * V podučenih krogih zatrjujejo, da je sultan izrazil velikemu vezirju nasproti svoje pomisleke proti razpustu turškega parlamenta. Veliki vezir je nato izjavi*, da v slučaju, če bi bila izprememba ustave odklonjena, odklanja on tudi sestav^ novega kabineta. Turški ministrski svet je sklenil t+osJati velesilam noto. v kateri protežira pmti prodirr»r>jit rn^kega vojaštva v Perzijo, zlasti v oko!*er» je- j y*era 1'rrnije. Svoj protest utemeljuje Turčija s leni, da je ta ko«; zemlje 3e cul leta 1860 snoma točita med Turčijo in Perzijo ter da je Tnreija te kraje tekom zadnjih let zaflpdlfi. Turčija je svojenia vojaštvu zapovedala, da h<» sme zapustiti svojih postojank. * I *-oda dinastije Mtlftfa je odločena. Kakor poročajo i/ San gaji so r^volncijonarii definitivno sklenili dinastijo odstaviti ter ponujajo nred-9tŠwN8hrm sedsi Juan.oiVaju. podpr^d-sedništvo pa dr. Sun Yat Senu. Ce-arski rodbini nameravajo revoluei-jonarji nakazati l>oerato odpravnino. Kitajski voiaki v mnogih mest:h v Tibetu, med njimi tudi v Laasi so se pridružili revolucionarjem. Vlomili -o v zakladnice in jih oroi>ali ter odpeljali na tisoče konj in mezirov. Sedaj so na noti na Kitajsko. Revolu-«-ijouarne kroge v Sangajn je to nastopanje tibetan*kih vojakov prese- netilo ter so rev oluci jonarji prepričani, da so Angleži to gibanje pro> vzročili. Kakor poročajo iz Pekinga, si je končal podkralj v Secuanu na originalen način življenje. Požrl je namreč veliko množino mlata, kar je imelo za posledico njegovo smrt Premirje, ki je bilo sklenjeno med cesarskim in revolucijonarnim vojaštvom, so podaljšali za en teden, kar so ae mirovna pogajanja zavlekla. SiojersKo. Delasmožnost štajerskega deželnega zbora. Uraski »Tagblatt« piše na uvodnem mestu: »Namestnik grof Clary se trudi pridobiti vse stranke za dovoljenje gospodarskih potrebščin dežele. Njegov progTam obsega poleg gradnje železnic, regulacije rek in potokov, gradnjo cest in oelo vrsto drugih koncesij kmetom in vinogradnikom, i>otein ureditev deželnega gospodarstva in učiteljskih plač. Za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva je zagotovljena zakonska predloga, ki zahteva prilično milijon kron; z njo se sicer ne izpolnijo vse želje učiteljstva, ali dana je vsaj z njo sprejemljiva podlaga za pogajanja. Poleg vsega tega se razpravlja se o želji KleriKalnih Slovencev po razširjenju deželnega šolskega sveta.« — Kakor smo že javili, se je mudil grof Clarv v torek na Dunaju, kjer je nemške naprednjake, klerikalce obeh jezikov in socijaliste obvestil v navedenem smislu o pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Iva kor vedo povedati graški listi, obstoji med ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, ki je sam član veleposestniške skupine štajerskega deželnega zbora in namestnikoma Clarvjern glede sklicanja neka diferenca: Clarv hoče sklicati dež. zbor le v slučaju, da se doseže poprej premirje med strankami, grof Stargkh pa žeii, naj se deželni zbor skliče za vsak siučaj, četudi se poprej sprava ne doseže. S tem stališčem se strinjajo deloma tudi nemški nacijonalci. Razširjenje štajerskega deželnega Šolskega sveta. Kakor poizvemo iz vodilnih krogov narodne stranke, nima ta ničesar proti nameravanemu razširjenju deželnega šolskega sveta, četudi bi s tem prišel za sedaj vanj kot zastopnik spodnještajerskih Slovencev kak klerikalec. Uveljavil se bo s tem vsekakor princip, da imamo Slovenci neoporečno pravico do zastopstva v deželnem šolskem svetu. Vpliv slovenskega zastopnika pa bo v ostalem malenkosten, naj si bi že bil naprednjak ali klerikalec, ker bodo Nemci že tudi skrbeli obenem za pomnožite v svojih glasov. Razširje nje deželnega šolskega sveta bi torej imelo za spodnještajerske Slovence bolj teoretičen, ko kakršenkol praktičen pomen, ker bo ostalo glede od-Iočevanja vse pri starem. Iz Trbovelj nam pišejo: Na na>i pošti je nameščena neka ofieijanti-nja, katera ne razume slovenski. Protestiramo, da se v popolnoma slovenskem krajn nastavljajo slovenščine nezmožne Nemke. Medtem ko morajo na*še slovenske uradnice ir» uradniki v nemške kraje v prognan-ttvo. — Na našem kolodvoru se s«* vedno blišči samonemški napis, postaja -t- pa sklicuje od sprevodnikov samo nemški, pečat in vse tiskovine, katere dobimo mi stianke so samo nemške. Zahtevamo od g. posta ^načelnika, da nam takoj naroči dvojezične tovorne in vozne liste in da se nam dostavljajo dvojezične avize in receoisi (prejemne liste). Naše potrpežljivosti je konec. Zahtevamo energično, da g. postaje načelnik takoj ngodi naši zahtevi, drngače bo- K<> smo sc vračali po hulvarju, je bil ravno promenadni čas o mra-tn in elegantne dame, veliko oficirjev in druge gospode se je sprehajalo po njem. Ivan Fonvr je imel tur;-ovsko obleko in ljudje so ga imeli za potapljača, ki je imel prav takrat dospeti. Od Jaroslavla smo se dalje vozili mimo kakor vas velikega mona-^tirja Babai, ki je znan radi gosto-i,,uhnoMi menihov. Naš sopotnik Sijev je pravi L da vsakega pogoertijo, ki pride ter ga potem odpustijo. Če pride pa ženska v moški obleki v samostan, jo pa kar cel teden pogosča-jo. N<>, recimo, da je to *amo govorica. Bilo je še po noči vedno toliko zanimivega in novega videti, da smo as šele okrog ene ure spravili spat. Ob šesti zjutraj sem bil že spet po-koncu in videl skozi okno, da se par-nik ustavlja pri večjem mestu. Bila je K ost roma, z velikim mouastirjem in spomenikom Sušanina. V tem mo-nastirju je za časa bojev med Rusi in Poljaki živel carevič Dimitrij. Poljaki so ga hoteli zajeti in zato najeli kmeta Sušanina, da jim pokaže pot do samostana. Ta je naglo sporočil v monastir njih namero in Poljake zavodi! v napačno smer. Ko so to Poljaki spoznali, so Sušanina ubili. To dogodbioo omenjam radi tega, ker sem ludi v Peterburgu videl pred Marijnim adeduvrem velik Suša ninov spomenik in ker je slavni ruski komponist Glinka zložil opero »Zisa za cara<-, življenje za carja, ki opisuj«- junaški čin kmeta Snšanina. Premalo prostora mi je na razpolago, da bi mogel opisati kraje, mimo katerih smo se vozili in o katerih je Ijubeznjivi Sitov veliko vedel povedati. Vedno smo tekli, kadar je parnik pristal, k onemu kraju ter s krova gledali odhajajoče in prihajajoče potnike, vkrcava nje in izkrcava nje blaga ter ljudi, ki so ob pristanu stal L Večkrat je prišel na pristan slepec z rusko harmoniko ter igral in pel zraven otožne ruske pesmi. Rusi so ga zamaknjeno poslušali in dobival je dosti darov. Sicer smo pa na parniku samem imeli polno zanimivosti. Ogledali smo si potnike v tretjem in četrtem razredu pod nami in tu opazovali priprostega ruskega človeka v njegovi skromnosti. Vsak je imel samovar s seboj in si varil Čaj, ker mu je bila pamiška hrana predraga. Brez čaja si ni mogoče misliti Rusa. A to ni tak čaj, ki ga mi pijemo. Prav nedolžna voda je, navadno še brez sladkorja. Kdor po Ru-vadi in tudi mi nismo mogli biti brez skem potuje, se ga pa prav tako pri-njega. CDsljs prlaodajie.) demo prisiljeni storiti korake, kateri mi bodo neljubi. Poživljam s tem vse tovariše trgovce in obrtnike, kakor tudi zasebnike, da vsi zahtevajo na kolodvorski postaji in posti izključno dvojezične tiskovine, katere mora hneti vmak urad na Slovanskem. Tu se zopet zrcali mlačnost in nedoslednost naših merodajnih faktorjev, kateri ne ukrenejo nič potrebnega v tej zadevi. — Trgovac. Ztannnioške noviee. Na tukajšnji pošti še imamo vedno samonemški pečat »Steinbriick-ttahnhof«. Tudi službuje na naši pošti uradnik, kateri odgovarja na slovenska vprašanja nemški, ker bajs ne razume slovenski. Eden in drugi nedostatek bi se dal odpraviti, ako bi bilo kaj dobre volje. — Ciril-Metodove podružnice še nimamo v Zidanem mostu. Ako lahko obstoje podružnice po manjših krajih kakor je Zidani most, zakaj hi se ne obnesla pri nas? Vzemimo si za vzgled uslužbence kolodvorske restavracije, kateri so si odtrgali ta-korekoč od ust in nabrali lepo vsoto za nemški »Schulverein«. Ne držimo rok križem tudi na Zidanem mostu! Delazmožnost staj. dežolneg* zhora. »Tgp.« poroča danes, v torek, da se je odpeljal štaj. namestnik grof Clarv na Dunaj konferirat s tistimi štaj. deželnozborskimi poslanci, ki so obenem v državnem zboru. List je mnenja, da je že prihodnje dni oričakovati ugodne sra resultata teh pogajanj. Kl u h velep p cinikov je sklican 27. decembra k neji. Božiču ie* C, M. otroškega vrtca \i\ dekliške šole v Celja. Povodom ffr.rga obstoja otroškega vrtca C. M. družbe je priredila eeljska ženska Ciril-Metodova podružnica v nedeljo 17. d'-^mhra v eeH*1 v JSM domu veliko božič- v zve- zi z obdarovanjem otrok iz vrtca in dekliške šole. Pod vodstvom čč. šolskih sester, ki so se jako marljivo trudile za prireditev, so nastopili naši mali slovenski otročiei in deklice dek 1 šole tako spretno in ljubka, kakor nismo pričakovali. Petje, deklamacije, igri (Božična in Snegul-čica) sta splošno ugajali. Mnogo zaslužene pohvale so žele gospodične Vrečar jeva in Lilekova z dvospe-vom »Ave Marija«, ki ga je spremljala na klavirju gdč. Sernečeva. V lepem nastopu »Ob 251etnici« je proslavljala mladina družbo sv. Cirila in Metoda kot zaščitnico slovenskih otrok. In solzilo je marsikatero oko, ko je v zbranih besedah se zahvaljevala slovenska deklica ženski celjski podružnici in vsem blagim srcem za izkazano naklonjenost ter poudarjala veliki pomen otroškega vrtca, ki ga je postavila Ciril-Meto-dova družba pred 25 leti tu v Celju v zavetišče »nam malim c Bila j* to ena največjih, najbolj obiskanih naših prireditev, velika dvorana in galerije so bile nabito polne do zadnjega kotička. Pokazalo jc s tem naše občinstvo, da zna ceniti požrtvovalno delo. da ljubi slovensko deco, za katero se je ženska C. M. podružnica z Tsares m a temo ljubeznijo zavzel«, da ji pomore iz najhujše bede, da jo brani pred nemškim nasiljem, ki nam je poiovilo v svoje šole letos 400 slovenskih otrok. Obdarovalo se je nad 100 deklic in cel vrtec, !.ar je stalo blizu 600 kron. Darovali so večje zneske okoliška občina 50 kron. Celjska posojilnica 50 K (in brezplačno dvorano ter razsvetljavo). Kreditna banka ljubljanska 50 K, g. Peter Majdič 25 K. Ostalo pa so s požrtvovalnim trudom prido-hile ga, Diehlova in gdč. Kopačeve, ki jih moramo posebej pohvalno omeniti. Čast celjski slovenski radodarno«! i, ki je brez zunanjih podpor toliko zmogla, čast ženski Ciril-Me-todovi podružnici, ki je tako lepo umevala in izvršila več, ko je bila u jena dolžnost. Dr. Korošec — m regulacijo učiteljskih plač. Dr. Korošec je spoznal — najbrže »der Not gehor-chend, nicht dem eignen Triebe« — da je sel s »Strasinim« hujskanjem proti opravičenim zahtevam učite.ljstva glede regulacije učiteljskih plač le malo predaleč. Obsodba njegovega tozadevnega članka v rStra-zi« je bila le preostra, zato sc sedaj v »Straži? opravičuje, da znan?ga članka, katerega smo minulo soboto v celoti priobčili, ni pisal in al s njim v nI kaki svesi. To opravičevanje govori samo zase dovolj. Se zanimivejše je, kar piše »Straža« ozir. dr. Korošec ta ponedeljek o regulaciji učiteljskih plač: »Mi gotovo nismo proti temu, da bi se učite!jstvu gmot-ne razmere sboljsale. Ravno predlog naših poslancev Roškarja in Rohiča (da bi ga hudič vzel, si je mislil Korošec), katerega omenjajo tudi liberalni listi, jasno priča, da dobro poznamo in nasamo položaj učitelj-stva.ee No torej! Dr. Korošec m postavlja sedaj naenkrat na stališče kakor ga zavzemamo naprednjak i. Užaljen je edinole še zaradi tega, da je dr. Kukovec to stališče tudi javno zagovarjal na primernem me*tu, na vodstveni seji »Lehnrbunda« v Gradcu, kjer je bila zastopana dc- zelnosboreka nemškonacijonalna večina, ki bo o tem vprašanju svojc-časno tudi odločevala. Dr. Korošec pravi, da boce dr. Kukovee ačitelj-stvo izkoristiti v strankarske namena s tem, da ga na merodajnih mestih zagovarja. Cemn sedaj ta uža-ljenost in izgovori, ljubi pater? Saj je bila tudi tebi odprta pot v Gradec in ne jeaili bi se niti mi, še manj pa učiteljstvo, ako bi prišel in zagovoril upravičene zahteve učiteljstva ta-kor dr. Kukovee. Ako bi to storil odločno in resno, bi nam niti v g!a vo ne padlo, da bi govorili o kaki »umazani komediji«, »drznem izrabljanju učiteljskega krušnega vprašanja za politiko« itd. Će klerikalci tako dobro poznajo položaj učit* J j stva kakor naprednjaki, je l.aravno, da ga kot stranka, ki se poteguje za slovensko ljudstvo, in k temu gotovo tndi pripadajo učitelji, tudi s*vn5a zboljšati in sicer ne' samo s »Stra/.i-uimi« članki, temveč tudi *. — dejanji. In kadar bo učiteljstvo videlo ta dejanja, bode šele moglo in smelo verjeti patru Korošcu in njegovim — besedam. »Koliko so dobili . • .?« vprašuje v bridkih skrbeh in še bridkejši nevoščljivoeti »Straža«. Kdo! No, tJ se razume, da štajerski liberalci za to, ker so — klerikalno obstrukeijr prodali vladi in Nemcem. To je tila zares dobra in premetena kupčija! Naš narod ni dobil nič, klerikalci ne hodo dobili nič — ves profit so vsk-nili v žep po »Straži« — prosim j, docela resni trditvi — liberalci. To so tiči, kaj? Zakaj niso raje čakiji, da bi jih po končani vojski pohvMjIa »Stražam* Kolikokrat je ta list že pisal, da smo prodali narod in domovino Nemcem, ker smo si dovolili nekoliko kritizirati klerikalno obstruk-cijsko taktiko — sedaj pa nas »Stra ža« hvali, da smo s podporo klerikalcev (še to je »Straža« pred tednom dni tajila) pri obstrukciji igrali vedno junaško in možato vlogo — do tega nesrečnega eklepa od minulega petka. Sedaj šele smo klavrni junaki in nemožati ljudje. »Straži« svetujmo, da si naj brž naroči drugega političnega urednika, ako si Loče obdržati slednje tri ducate b -jih p!a-čujočih naročnikov; tiste ljudi v klerikalnem taboru, o katerih gre sloves, da niso čisto neumni, pa obžalujemo, da se dado vsak teden drugače imeti za norea. Obenem obljubimo klerikalcem, da bodemo napravili z denarjem, ki so nam ga že nakazali Nemci v Gradcu in vlada, prave hrvaške volitve na Sp. Štajerskem. Dr. KukovČevi adjutanti so že tudi sklenili s štajercijanci dogovor — boljše je vsekakor, da store to oni prej ko klerikalci — po katerem dobe štajer-eijanci dva ali tri mandate, natančno še nam dogovor ni znan, ostalo pa bodo pobasali liberalci z nemškim denarjem. In niti te zavesti nimajo, da so izdali slovenski narod: mislijo si namreč, da je vseeno, če sede v deželnem zboru Vrečki. Terglavi in Meški ali pa enaki politiki In dir»"o-mati, ki so malo bolj po »tajč pobru-sten«. To je avtentično, draga ^Straža« — bo vsaj kaj gradiva za božični članek o liberalnih izdajalcih. V mariborskem političnem okraju so bili imenovani za provizorične učitelje, oziroma učiteljice: Makso Vari v Jarenini, Kari Urbič pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Friderik Vanda pri Sv. Marjeti ob P., Marija Vokač v Racah, Gizela Supanek na dekliški ljudski šoli v Slov. Bistrici, Peter Mavric v Makolah, Makso Viher v Smartnem na Poh., Janez Živ-ko v Studenicah. Matija Janžkovič za prov. okr. pomožnega učitelja. — Kot suplentje, oziroma suplentmje so nastavljeni: Jože Mithaus za. prov. šolskega vodjo v Breznein, Frančiška Novak v Selnici, Frane Ramšak v Št. Petru pod Mariborom, Henrik Godi v Razvanju, Marija Weber in Gusti Janežič na deški ljudski šoli v Slov. Bistrici, Ana Zorko v Makolah in Martina Kovačič pri Benčeslu. — Def. učitelj v ČVešnjieah A. Hriber-nik je imenovan za prov. šol. vodjo istoiam. Drobne noviee. Iz Celja. Slovenci smo vse preveč mehki in prizanesljivi. Nekateri slovenski gostilničarji prav radi obešajo reklamne plakate nemških trgovcev in obrtnikov v svojih lokalih. Prepričani smo, da bi nemški gostilničar ne vrgel takoj samo slovenskega plakata vun, temveč tudi prinašalca. Zob za zob! — Iz Žalca. Podružnica e. kr. štajerske kmetijske družbe priredi tridnevni tečaj za kmetijsko knjigovodstvo dne 3., 4. in 5. januarja pri Je-žovniku v Arji vasi. Oglasiti se je treba pri g. Vinku Steinerju na Gorici, p. fretrovče. — Centralna komisija za zgodovinske sporne n i k e je dovolila za popravljanje Starega gradu pri Celju 700 K. — Imenovanji. Za kancelista ad personam je imenovan gosp. Fr. Golob v slovenjegraški bolnišnici. Blagajnik dež. kopališča v Rogaški Slatini Pavel Poschinger je imenovan za oskrbnika bolnišnice v Knittelfel-du. — U b o j. V Dolenji vasi pri Ar-tičah se je spri posestnik Štefan Zor- ko s svojim sinom. Tekom prepira je zgrabil oče kuhinjski nož in z njim sina zabodel, tako da je umrl. — Nesreča. Dne 16. decembra zvečer je rezal posestnik Pavel Richter vulgo Osenjak iz Rdečega brega pri Mariboru v senjaku krmo za živino. V temi pa je napačno stopil in padel tako nesrečno 2 in pol metra globoko, da si je stri hrbtanec in za malo trenutkov umrl. — V brežiški okoli-c i širijo hrvaški ponarejevalci denarja ponarejene krone. Spozna se jih po tem, da imajo medlo moder lesk in da so nekako mastne, če se jih otipa. — VGaliciji pri Celju je vlomil dne 16. decembra ponoči nekdo v farno cerkev. V zakristiji je izpraznil nabiralnik, v katerem pa je bilo 30 posebej zaznamovanih vinarjev, da bi se v slučaju kradeža lažje prijelo tatu. Vloma osumljen je neki mož, ki si je kupoval v bližnji gostilni s takimi vinarji zemlje. — Štajerski deželni šolski svet je sklenil, da v soboto dne 23. decembra na ljudskih in meščanskih šolah ne bo poduka. Koroško. Porotno sodišče v Celovcu. Detomorilka. Pred celovškim porotnim sodiščem se je zagovarjala zaradi detomora 321etna dekla Barbara Pugelsheim iz Sachsenburga. Zadušila je novorojenčka takoj po porodu. Obtoženka se zagovarja z obupom. Bala se je svojcev in skrbelo jo je, kako bo preživila poleg sebe še otroka, posebno ker je tudi oče otrokov brez sredstev. Porotniki so to upoštevali, zanikali so vprašanje glede nameravanega umora in jo obsodili le zaradi namenoma opuščene preskrbe za pomoč pri porodu. Sodišče jo je obsodilo na eno leto težke ječe. Nemško - nacijonalni agitator Anton Martinjak. Zadnja razprava v letošnjem zasedanju se je vršila proti nadučitelju Antonu Martinjaku v Brdu pri Sv. Mohorju, zaradi goljufije in poneverbe. Obtoženec, ki je rojen Slovenec, je postal odpadnik in se povzpel do uglednega nemškega agitatorja, se je spuščal v velike špekulacije in zašel pri tem v dolgove, katerih ni mogel plačati. Ko je uvi-del, kaj mu preti, je pobegnil v inozemstvo, kje so ga pa kmalo prijeli. Dolgovi, ki jih je pustil, znašajo 15.522 K, pokritja pa so našli dolžniki samo 1717 K. Ogoljufal je posojilnico zveze nemških koroških učiteljev za 4000 K, Voiksbank Siidmar-ke v Gradcu za 4000 K in za manjše zneske: koroško deželno zavarovalnico proti požaru in razna požarna društva, kjer je užival kot vnet heilovee veliko zaupanje. Porotniki so vprašanje glede goljufije zanikali in potrdili vprašanje glede ponevei-jenja. Sodišče je obsodilo Martinjaka na 3 mesece ječe. Primorko, Mestni svet tržaški. Pri zadnji seji mestnega sveta tržaškega, ki se je vršila v torek zvečer in katere se je udeležilo 59 svetovalcev, se je dovolil naknadni kredit v znesku 25 tisoč kron, ki se porabi za mestno plinarno in vodovod. V odsek za oskrbo malih stanovanj so bili voljeni: Cr-nivc, Suan in Mujesan. Nato se je razvila živahna debata o predlogu magistratnih uradnikov vseh kategorij, ki zahtevajo avtomatični napredek. Občinski svet je pritrdil, da imajo oni uradniki, ki so v statusu in so povoljno kvalificirani, pravico do napredka ad personam. Nato se je izročilo občinskemu svetu šc par regulačnih načrtov, nakar je bila seja zaključena. Polet na laško mejo. V torek po poldne se je dvignil vodja vojaške aviatične postaje v Rojanu, nadpo-ročnik Stohanzel. Letel je v smeri proti Konninu, obkrožil parkat me sto in je odplul nato proti laški meji, kjer je dosegel višino 1800 m. Od tod se je vrnil čez Gradež v Rojan. Hiša se je podrla. V okolici Lom jerja pri Trstu se je podrla v noči od torka na sredo kmečka hiša posestnika I. B. Padla je ena cela stranska stena in nato se je udrla streha. V hiši je spalo 8 stanovalcev, ki so se pa vsi z malimi poškadjb&mi rešili. Palčki v izložbi. Predsnočnjim je naletel stražnik v uUci Parini v Trstu jako živahno vrvenje okoli trgovine za papir, šolske potrebščine in knjige, Olge Kochove. Kopica dečkov se je trla, dasi je bilo že pozno in je bila trgovina že zaprta, okoli izložbe. Ko je pristopil stražnik bližje, je videl, da so dečki izložbo že skoraj popolnoma izpraznili. Vsak je nesel svoj tovor in izgledali so v pol-temi kot nagajivi palčki, kajti bili so vsi še komaj lOletni dečki. Odprli so izložbo na ta način, da so odlomili neznano kako izložbeno ključavnico. Stražnik jih je prisilil, da so izložili ukradene stvari nazaj in jih je odpeljal na stražnico, odkoder so jih po strogem ukoru spravili domov. Aretacije. Na kolodvoru v Trstu so včeraj aretirali 191etnega Al- berta Žbona i* Gorice. Imel je pri sebi več ponarejenih delavskih knjižic. Zbona je sumljiv več hudodelstev in je jako nevaren človek. — Zaradi nenravnosti so aretirali v Trstu znanega pustolovca Josipa Fer-lngo. Ovadil ga je neki njegov sostanovalec, katerega je vzel Ferluga brezplačno na stanovanje. Nezgode. Nenadoma je umrla v Trstu 821etna zasebnica Terezija Zni-daršič. — Šofer I. Bini iz Florenee je včeraj brez vsakega vzroka na cesti napadel 131etnega dečka Iv. Bertoka in ga tako pretepel, da ima fant več malih poškodb po telesu in zlomljeno spodnjo čeljust. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Nedaleč od pristanišča je naletela na skale laška trabakula ^>Romeo«. Čoln se je razbil. V njem je bilo 5 mornarjev, ki pa so se rešili. Prosa 2apanu dr.Zavčarju. Župan dr. Ivan Tavčar je dobil iz Prage tole pismo: Č. j. sine praes. V Praze, dne 19. prosince 1911. Slovutny Pane! Vzacny pri teli! Za pfičinou zvoleni Vašeho sta-rostou nam tak mile a pratelske, bile Lublane. dovoluji si Vam, s 1 o -v urim y pane, jmenem praes i d i a rady kral. hlavniho mesta Prah.v i jmenem svym projeviti nejsrdečnejši blahoprani k nejvvššimu tom uto občanskemu vvznamenani. Po doba c h nad jine trudnych, po vol a va Vas u vdečnem oznani vla-*tcneckych Vašich snah i obetave praee diivera spoiuobčanu na stolce načelnika mestskeho i nemam jineho prani, než aby zdar a nspech provazel každe šleehetne usili Vaše, smerujici k rozkvetn mesta veh lasu Vašemu svefeneho a ku blahn všeho bratr-skeho naroda Slovinskeho. S projevem opravdove pratelske lictv t rvam Vaši Slovntnosti vždv cele oddany D r. Groš, starosta kral. hlavniho mesta Prahy. Slovutnv Pan pan Dr. Ivan Tavčar, starosta mesta, advokat, spisovatel a t. d. Lublan. V slovenskem prevodu slove to pismo tako-le: Častiti gospod! Ugledni prijatelj! Ob priliki izvolitve Vaše za žu-patta nam tako mile in prijateljske bele Ljubljane, dovoljujem si Vam, i astiti gospod, v imenu predsedstva občinskega sveta kraljevskega stolnega mesta Prage in v imenu svoji m izražati najsrčnejšo čestitke k temu najvišjemu odlikovanju v občini. Po časih, nad vse težkih, Vas Mire v hvaležnem uvaževanju rodoljubnih Vaših stremljenj in požrtvovalnega Vašega dela zaupanje Vaših - meščanov na stolec mestne s: a župana in nimam druge želje, kakor da hi sreča in uspeh spremljala Vaša plemenita stremljenja, posvečena razcvetu mesta, zaupanega Vaši modrost i, in blagru vsega bratovskega ?iaroda slovenskega. Z izrazom iskrenega prijateljskega spoštovanja ostajam Vašemu Blagorodju vedno docela vdani dr Groš, župan kraljevskega glavnega mesta Prage. Blagorodni gospod, irospod dr. Ivan Tavčar, mestni župan, odvetnik, pisatelj itd. Ljubljana. Dnevne vesti. Čestitke k izvolitvi dr. Tav- čarji za ljubljanskega župana. Kraljevi Vinogradi, 20. decembra. Častiti gospod! ^Hlahol Vino-iradskv« se z radostjo spominja pev-Ke >lavn«>sti. ki j. \7^,ila v beli djani, najbolj pa so mu ostale v inn Vaše krasne besede, ki ste .iiii spregovorili ob priliki te slavno-stL Z radostjo čitamo za to danes da -te izvoljeni za župana bele Ljubljane. Kot prijatelja Cehov a srčno čestita »H 1 a h o 1 V i -n oh radsk y«. Kraljevi Vinogradi, 20. decem-nra. Z zarlr*5ecnjem čitamo vest, da -te bili izvoljeni za župana Ljubljan-*n. in srčno čestitamo k izvolitvi prijatelja Slovanov — Fortyn, Iv r a u s , P o j e ž n y. Poljane nad Škof jo Loko, 19. dcc. Vtšl napredni Poljanci čestitajo Vam k izvolitvi za župana. Ponosni smo, da je izbran za župana slovenske prestol ice naš rojak. Kobarid. 20. decembra. Trg Kobarid čestita k velecenjeni izvolitvi. — Dr. G r u n t a r , župan. Ribnica, 20. decembra. Veselimo se iskreno vaše izvolitve ter Vam presrčno čestitamo. Bog živi vrlega župana in preblago županjo! — Ribniške rodoljnbkin^e. Lukovica, 19. decembra. Srčno čestitamo na izvolitvi Krašenski naprednjak i. Lukovica, 19. decembra. Srčno čestita na izvolitvi. — Zupan 1 u -kovški Rahne. -f- Duhovniške plače in vaši klerikalci. Za časa volitev so klerikalni kandidatje sveto obljnbovali, da se kot poslanci ne bodo za ničesar drugega brigali, kakor za blagor trpečega ljudstva in da bodo posvetili vse sile delu, da se neznosen položaj ljudstva izboljša. Sedaj sede ti možje že več kakor pol leta v poslanski zbornici, a kaj so dosegli na korist svojih voliloev, ki so jim preje obljubljali zlate gradove, v prospeh trpečemu kmetu? Lahko vzamemo delovanje klerikalnih poslancev pod uajvečjo povečevalno steklo, a ne bomo odkrili ničesar, kar bi ti poslanci storili v državnem zboru ali pri vladi za ljudstvo, za kmeta. Duhovniki Krek, Hladnik, Žitnik, Korošec in Gregorčič niso kot poslanci niti zganili s prstom, da bi izboljšali bedni položaj svojih kmetskih voliloev, pač na se na vse kriplje trudijo, da bi do- . segli povišanje plač — dnhovnikom. j In v tem stremljenju jih podpirajo vsi ostali klerikalni poslanci nedu- | hovniki gori od Šnsteršica pa doli do Brenčiča in Gostinčarja. V parlamentu se je osnovala posebna zveza poslancev-duhovnikov, ki si je nadela nalogo, da z vsemi sredstvi deluje na to, da izposluje izboljšanje plač duhovnikom. V tej zvezi so tudi Krek, Hladnik. Žitnik, Korošec in Gregorčič, a glasilo te zveze je med drugim tudi »Slovenec«. V včerajšnji številki pri občuje v Slovenec« oficijalni komunike duhovniške zveze, v katerem se poroča, da je zveza v svoji seji dne 1°. t. m. si-len i 1 a, da ne bo pre?e mirovala, dokler ne doseže uspeha, to je zvišanja duhovniških plač. Načeloma smo za to, da se vs^ko delo roŠteno plača, zlasti pa sedai v dobi splošne drngrinje. Toda 7-di se nam, da nobeden drugi stan nP rtrenn^.o lr»7,ie te drasrinje. V?*kor dnhovsVi. Zakai* Prvič so *e duhovnikom šele pred n^r leti zvišale plače za celih 9 milijonov, drugič ima-io duhovniki b^orate postranske dohodke — prostornin** za maše. poarre-be itd., tretjič imaio župniki obrežna nosestva, ki nesejo topko, da bi se H dohodkov enesra takega posestva lahko živel* ff|R| rodhina. nc pa samo ena ospb*». četrtič pa i^ajo duhovniki vsi brez izjemo brezplačna ianov'Tiia, Tz tega je iasno, da ne more b:t; erovora o kakšni bf*di mrd duhovniki, čisto crotovo pa ne o taki bedi. kakršna vlada med kmeti in v drugih stanovih Za+o je. naravnost n«'čnveno, ako se sedaj klerikalni po-sPanei na Čehi iim Krek. Hladpik in Ži1ni«k poteprujejo za zviSnoje duhovniških plač. mesto da bi delovali za interese svojih Vrne*-k i h volil cev. Ako hočejo duhovniki imeti večje olače, naj se obrnejo na boarate svoje škofe in nad^k^fe, ki se kordiejo v ^latn. Naj odstofH za iz^^li^an^e duhovniških plač del svodih dobodkov na primer oiomufiki nadškof, kateremu neso niocrova obsežna poc^tva letno 4 do 6 m ili ionov č;steca. Tu se naj vzame denar za zvišanje duhovniških plač. kmetske mu lin^s-tvu pa se naj orizaneso i novimi h*** meni, =;aj že pod peso sedanjih đavk v je- j dva diše. -f- Avstrija — konkurzna mas«. ; Alldeutsehe? Ta srhi a tt« je 19. t. m. j priobčil članek pod naslovom Dem :»STunde zu«. V tem Članku čitamo med drncim: v \vstrija je država, > ki v dobi narodnostnih #raav ! tvorba brez živi ionsko moči. Neki parlamentarec n^m^Vn - n°ciionalne-ga izrazito emožnltesra mišljenja je opetovano iz.iavil, da smatra za prvo dolžnost vsakega nemškega poslanca, da iztisne §Ha največ za svoj volilni sfltrai iz velike kon^^rjne mase, ki se sicer imenuje Avstrija)«, Tako pišejo svobodno in neovirano v Avstriji nemški listi in tako govore nemški politiki, vendar pa ne prihaja nikomur izmed merodain'h krogov na misel, da i>i jih obdolžil antipntriio-trzma ali eeio veleizdaje. A kaj bi se zfrorlilo, ako bi na primer mi orocrla-sili A vatri jo za avelilao konkurzno maao«1 Prvič bi državni pravdnik takoj konfisoiral t^r nemara celo uvedel proti nam kazensko preiskavo, druprič pa bi nas takoj proglasili za veleizdein:k^ in patentirani patri-irti gori od Reiebspošte« pa doli do Slovenca« bi se dan za dnevom zgražali nad našim antipatrijotiz-mom. Nemcem seveda je vse dovoljeno, oni smejo Avstrijo Proglasiti za tvorbo, ki ni več snosohna za življenje, za veliko konkurzno maso,r za državo, ki je posvečena razpadu, a vkljub temu so oni državo vzdržujoč element in lopov tisti, ki bi se drznil jih proglasiti za antipatrijotičn" aH orotidinastične, čeprav prirejajo vsako leto oficiiaTno romanje na Rismare^-ov an-ob -f- O el^k*rfeT»?h ceT»tral*b na vodno silo nam piše prijatelj našega lista: »Slovenec« naznanja že mesece in mesece, kako po ceni bode električni tok iz deželnih elektrarn na vodno silo, ki jih namerava graditi deželni odbor. Ko bi človek mogel verjeti vsemu temu, kar piše »Slovenec« o blagodejnem vplivu teh elektrarn na vse gospodarske razmere, potem smemo pričakovati na Kranjskem prave zlate dobe, kajti v par letih ne bode več kmetske hiše, ne kravjega ali svinjskega hleva, v katerem ne bi gorela električna žarnica, in električni motorji bodo opravljali stotera dela, za katera je treba sedaj človeške roke ali živalske sile. Teh dobrot bo deležna v prvi vrsti Gorenjska, do katere ima dr. Lampe posebne simpatije, — zanjo se bode začela doba čiste elektrike. — Kakor ni vse ▼Jato, kar se sveti, tako nas utegnejo tudi marsikatere obljube glede teh elektrarn varati. V dokaz temu lahko služi mesto Celovec. — Pred menoj leži jutranji list graške »Tagespost« z dne 16. februarja letošnjega leta. Ondi se nahaja poročilo o seji občinskega sveta v Celovcu dne 14. februarja t. 1. Iz tega poročila posnamem, da so si mestni očetje celovški zgradili na reki Krki svojo elektrarno. Leta 1907 pa so našli, da je centrala, oziroma vodna sila premajhna, in so se začeli bati, da bodo na vse zadnje v zimskem času 1907 brez električne luči. Za to so sklenili nemudoma, ali kakor slove nemško besedilo »uber Hals und Kopf« zr*~aditi si dodatno rlektrično centralo na parno silo. Kakor pravi to poročilo dalje, se je v zimi leta 1907 v resnici pokazalo, da je bila taka dodatnn električna centrala na parno silo neobhodno potrebna. Ker so pa mestni očetje ce-I lovski, da hi v zimi ne bili brez luči, j morali svojo parno centralo graditi »fiber Hals und Kopf«, se jim je nri-pefila nezgoda, da so prvotni proračun le parne centrale prekoračili za 13SUMKI K 91 v in da so morali za to centralo .šteti lepo vsoto 495 303 K 91 v. — Da so 6i Celovčani s temi izdatki svojo elektrike močno podražili, je gotovo. Škoda, da v navedenem poročilu ni povedano, koliko je stal električni tok popre je in koliko j stane sedaj. -- trasam le, ali pri po-] deželnih elektrarnan, ki jih projektu je naš deželni odbor, ni kaj takega I mogoče, da bodo ravno takrat odrekle, kadar bi jih ljudje najbolj potrebovali? — Gotovo. — Kaj preostane notem? — Treba dodatnih central na parno silo. — Bojim se, da elektrika iz deželne centrale v Ljubljani ne bo cenejša nego je sedaj. — ČJudim pa se. da je »Slovenec« pri ljubljanski mestni elektrarni vse napake, ki jih njej sedaj vedno očita, našel šele čez 13 let njenega obstanka. Sicer pa, i>man merkt dic Absicht und wird nicht verstimmt«. -f~ Klerikalca nasilja pri volitvah. T., teden se vrše občinske v>dii-ve na Trati v Poljanski dolini On-dotni župnik, iz Sore še /mani Brajc I de1" z vso paro in vsemi mo#. '•*. i sredstvi, da reši vsaj to občino Klerikalnega poloma v dolini B -ez vsakega volilčevega dovoljenja popisuje glasovnice. V cerk--: nek j časa sem ni drmrejra govorjenja koi volitve. Ta Braie ne zasluži za svoje delo kot agitator samo b^'"š^ f^re. ampak najmanj kak kanonikat N e-gov pajdaš je župnik "P-r,ev*; v Lučnih. Ta si je hrvcfTI bolj ko >od-no stališče. On no bodi od hiše do niše. .»m pa k je kar v cerkvi ozo8.nl. da naj v^ak o-r^n' s° 09*a« f niau V njemu, da io izpolni, kdor je pa nima, jo pa pri niem dobi. To so svnb~ * i''L-ve. Ni nobeno čudo, če bi s taki.n terorizmom ne zmagali, čuditi se le m^T-.imo. da se kliub vsem srrožmaiu oVbo Se vedno lindjp. Vi tndi f»mn»Vu pokažem vratp. ▼sefca^Of tndi dob»*o znamenje zn prihodnost. -f- Občinske volitv© v Ribnici se vrše 23. t. m. Brpz boja tudi tukaj ne pojde. Občina obstoji iz treh pod-občin, iz trga in devet vasi. Voli se ■lrupaj 24 odbornikov. Tržki volilni odbor in vnanji zaupniki so se zedi-nili tako. da se razdele mandati na tri podobčine po razmerju s številom voliloev in da vsaka podobčina samostojno in prosto nominira svoje kandidate, kar je gotovo pravično. Po tem dogovoru ne bodo imeli trža-ni večine v odboru, a to ni glavna stvar. Želeti je le, da pridejo v odbor razsodni, ugledni in izkušeni možic, kateri so vneti za stvarno in pravično delovanje ter imajo srce za blagor občine in pametno gospodarst\*o. ne pa ljudje, katerih živlienjsVs potreba je zjrago delati. Klerikalci kandidirajo za trg samo 7, za okolico pa 17 odbornikov, tako da bi bil trg no svojem prebivalstvu in po j&tevilu volile°v — da ne govorimo o davkih — prikrajšan za dva do tri odbornike. In v to obglavljenje naj pomore-jo tržani sami! To morejo storiti le vbogi na duhu. V trgu kandidirajo samo nove moči, katere se dosedaj niso britrale za trsko rosnodarstvo. Ako zmaga zganiar D., kateremu preišnii trški zastao nsr»r«vil leno nabrežje pred MS*** r*ot--m s* p-ese'i f-ška piss»*na v »P'^'e"-?«^- 1 1 iNfj Mesar J. P., sic^r o sten mož. ni nikoli žrtvoval niti parklja najmanjše kraujske buse za občino. Tudi o brihtnosti prihodnjega župana (?) A. Pelca ne vemo ničesar, o nasprotnem sedaj molčimo iz krščanske ljubezni. Vbogi, sicer miroljubni dekan Dolinar je moral postaviti svojo staro kožo na trg, da pokrije revščino farovških kandidatov. Pomilujemo. Hinavski klerikalni volilni oklic pravi, da naj v občinah gospodarijo davkoplačevalci, med katere pa ne šteje trza nov. Kdo pa plačuje več, Rudež ali Debeljak ali Skrbect Oklic pravi: »Trzanje! Ali boste re6 še nadalje pustili tako gospodariti, da se smeje vsak, ki pogleda naš trg!t« Tem otročjim besedam se mora pač smejati tisti, ki je poznal ribniški trg pred leti in ki ga vidi danes. Vodovod, kanalizacija in razsvetljava trga so same smešne reči za tiste, ki ljubijo temo. Zlatih gra dov seveda ne bode nihče zidal zastonj. + EIsnerjcv frankfurterski svinčnik. Deželnosodnega predsednika Elsnerja uradno demonstriranje s svinčnikom v frankfnrterskih pan-germanskih barvah je vzbudilo naravno začudenje v vseh krogih. Splošno se sodi, da je ta svinčnik podaril Elsnerju nemški »volksrat", da bi imel v frankfnrterskih barvah vedno pred očmi cilje, katerim naj posveča svojo moe. Najbrže je s tem svinčnikom koncipiral svoje jezikovne u kar*. Zagrizenost Flsnerjeva sega take daleč, da «ili Slovence, ki imajo pri deželnosodnem predsedniku kaj opraviti, da se poslužujejo, če je kaj zapisati, tega svinčnika. H- Promocija. V Gradcu promovira dne 22. t. m. ?a doktorja prava c. Tiim'o Trgolič: dne 23. t. m. pi g. Ivan Z o r i a n za doktorja vse-tra 7dravilstva. Oba sta stari hiši »Triglava«, ^e^titam^!« Iz ljudskošoJske dužne. Dosedanja snplrntka na ljudski šoli v Senožečah Angela S^la je imenovana za proviz°rično nčitelj;co ravnotam. Tčitelj Jos^p Trobiš v Bučki je imenovan za prov^zoričn^ga učitelja na ljudski šoli v &t. Lnmbertu. — Boj za sentpetersko faro med samimi kandHatf ;n med njihovo »pobožno« zaslombo. Katoliško iz obraževalno društvo sentpetersko s »Čuk'« vred zahfeva, naj ■ postane župnik br. Petrič. Klerikalne »dame;< eele Ljubljane agitirajo za g- dr. Jeršjeta, ker še ni na razpolago druar enak stolček v LjuMj^ni. kater^p-a bi se tudi ne branil. Dražestna gospica T rša St^ab pa kandidira znanega Finžgarja, eivarbeitshaus« v Kristusu kralju. K^r ne poznamo sovraštva, ne zavis-ti. privoščimo, da se izpolnijo želje vAom, ki take d bre želje imajo. Mi na imamo lp to želio, naj nastane pri nas r°d. da se ne bo uporabila končno cela cerkev za kak »ljudski teater«. Pomislite! Za Miklavževo so znesli škofov sedež in zraven niep^a v cerkvi stožce fotele — v Rokodelski dom 1 . . Težko je molč~4: r«-> »»i """-^ati . . . • *» m f p e t a v r *» n. — Občinstvo je v zmoti mileč, da se dobe v trafikah le navadno tobačno b^a^o. vsv drugo pa ~" mora kupovati na glavni trafiki. Z oziroin na bož;čne praznike opozarjamo o-rej občinstvo dn «e dobi v vsa-.* v^čji trafiki tudi tob->k v kartonih ;n sicer Pursičan in Hercegovina, dalje epf'^^' fk<» cigarete 3. vrste in Princesa«. I«totako se dehe v škatljah TTavana - viržinkc. Regalia media in Po rt ori co espeoial. torej ravno t "sto blago, ki je za božična darila najbolj priljubljeno. Odprava novoletnih in drugih daril. Vrhniški trgovci so se dne 17. decembra t. 1. zavezali proti globi 100 K. da radi neznosne draginje v sedanjih razmerah ne bodo več dajali svojim p. n. odjemalcem ne za Novo leto, ne za Veliko noč ali v kakem drugem letnem času nikakih daril, ne v denarju, blagu, ne kot popust pri računih ali na kak drug način. Dalje se je sklenilo, da se ne bode dajalo društvom nobenih dobitkov ob prirejanju tombol ali drugih veselic. Isto-tako se je tudi sklenilo, da se reklamni koledarji ne bodo več delili. Mesto novoletnih dar;l so se pa vrhniški trgovci zavezali, prispevati gotove zneske za vrhniške uboge in za druge dobrodelne namene. Obvestita. Nad premoženjem bankirja Adalberta pl. Pukv v ( -lumbusu. Oh'o, v Severni Ameriki, se je razglasil konkurz. Med * š*k do-vanci je tudi nekaj naših rojakov, W so se vrnili iz Amerike. Morebitne priglasitve je podpisati in naravnost nos1 a ti c. in kr. konzulatu v Cleve-landu. ki bo ukrenilo vse potrebno nada Ime korak •. Zdravstveno stanje mestne obe! ne I juhtjamke. Od 10. decembra d 16. decembra se je rodilo 14 otrok, 3 so b:"i mrtvorojeni 21 «seb je nmrle, -T'^ed ♦"b ie V;i f*j *n r*«\ ' p 9 dor ^čv *7*m j n ie n ? H c-b r e 1 v r ■■ . \>'». d n /. I de je u t'r eu i - b i. Mestra posredovalnica za defo in stanovanja bo v petek in soboto zaradi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprta. Tat v vlaku. Danes ponoči se je splazil v tovorni vlak nek tat in med postajama Reka in Opatija z voza vrgel 5 vreč kave, potem pa skočil ven in je odnesel dve vreči, tri so pa še dobili ob projri. Popadljiv pes. Ko se je včeraj dopoldne po Rimski cesti s kolesom peljal delavec Ivan Gantar, ga je naskočil nek pes ter mu raztrgal hlače. Lastn;k psa je še neznan. Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovan 281etni dninar Henrik Jerman iz Homca. Izročili so ga sodip/m, po prestani kazni se bode moral pa z neprostovoljnim spremstvom povrniti v svojo občino. Nasilnež. Ko je včeraj v neki gostilni civilni stražnik nekega tujca hotel legitimovati, je ta skočil pokonci in varnostnega organa tako sunil v prsa, da se je kar o po tekel. Na pomoč so poklicali potem še ene-sra stražnika, s kojega pomočjo je bil nasilnež aretovan in potem izročen sodišču. Predrzni berači. Včeraj so po Poljanski cesti beračili trije postopači in kjer so dobili premalo, so začeli na stranke za zahvalo še zmerjati. Ker se je ljudem to zdelo pa fp preveč oredrzno, so obvestili stražnika, da jih je aretoval. Delavsko gibanje. Vče*- " ~ *e a južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Maced^ncev. nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov. Izsrobljcno in najdeno. Ga. Aloi-zija Križnarjeva je izgub^a dva zlata prstana. — Delavec Jožef Tref alt je izgubil gumijevo cev. — G. Herman T^;ceh je na^el niMasto verižico. — Premogar Ivan Bregar je na-5e1 3 m d^lcro cev, ka*ero dobi lastnik ori najditelju na Sv. Petra cesti St. 40. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Rudolf Potočnik, e. kr. sodnik v Idriji, 30 K. mesto venca na grob umrlega gosp. Ivana Grudna; častita obitelj Pahemikova pa je poslala 20 K naši družbi mesto venca na grob pokojnega gosp. dr. Goriška v Rušah. — Hvala! Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 950. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šmarju pri Jelšah, v spomin t dr. Jos. Vošnjaka (nabrala in poslala 100 K) ; 951. posojilnica v Ormožu (poslala 200 K); 952. ženska podružnica v Ribnici (plačala 200 K). Društvena naznanila. Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani. Odbor društva slovenskih profesorjev vabi vse p. n. gg. člane na letošnjo glavno skupščino, ki bo na Štefanovo dne 26. decembra t. 1. ob 10. dopoldne v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma«, ter pričakuje najobilnejše udeležbe. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročila: a) tajnikovo; b) blagajnikovo; c) računskih preglednikov. 3. Referati: a) o lani sprejetih resolucijah; b) o ustanovitvi realnih gimnazij v naših deželah; c) o razpisovanju mest; d) o didaktičnem in sploh šolskem »materijalizmu«. 4. Dopolnilne voliltve 6 odbornikov (eventuelno tudi odbornikov-narnestnikov) in preglednikov računov. 5. Slučajnosti. Muzejsko društvo. Pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. L e v c a je določilo muzejsko društvo ime društva »Muzejsko društvo za Kranjsko« ter pomnožili število odbornikov od 8 na 10. Poleg dosedanjih funkcijonarjev voli društveni odbor iz svoje srede še biblotekarja in arhivarja. »O gledališču.« — Predavanje Akademije. Pisatelj Etbin Kristan je predaval snoči pred dobro obiskano dvorano Mestnega doma o gledališču ter se je, ker ni bilo na razpolago skioptičnih slik, omejeval na sliko razvoja gledališča. Njegovo, začetkom res stvarno predavanje, se je proti koncu, žal za stvar samo, razlezlo na politično polje ter tako za-temnilo dobre ideje, ki jih je hotel predavatelj podati poslušalcem. To je predavatelj tudi sam opazil in priznal, da vsa njegova izvajanja ne spadajo pod okvir predavanja o gledališču. Kljub t'mu nedostatku je bilo predavanje vendar zelo zanimivo. Če pravijo nekateri, da je gledališče zabavišče, imajo s svojega stališča morda prav in resnica je, da ima gledališče poleg drugih ideainej-ših ciljev, tudi namen zabavati. Tudi otroški vrtec drsališče in v nekaterem or.iru tudi cerkev so zabavališca, toda gle 'ališee ima po'eor tega ša Iruge cilje. Razvilo se je stopnujoč iz nleaa in mimiezte umetnosti. Plesi so '^eli -'rp-četka ritu-len značaj in na Te p s^ se r.~sVnja!e pozneje čisto i mb ;v* o irrpo Po*e? p'esa je gi ii.vor gledališča ekstaza, ohje- snajoca vsa čustva. Gotovo je in ne-ovrgljivo. da je služba božja pri neštetih starih narodih obstojala in bila neločljivo združena s plesom. Iz tega plesa se je nato razvila pred-stavljalna umetnost in iz duhovnikov so izšli prvi začetki igralcev. Igralci rto dobili svoje mojstre in pojavili so s>e tudi pisatelji, končno tudi posebne prostore za svoje predstve. Začetek preustavljalne umetnosti sega v one vase, ko je človeštvo začelo deliti med seboj delo ter na ta način našlo čas brigati se tudi za duševno stran , i vi jenja. Iz teh primitivnih začetkov se je razvila stara helenska drama, toda Heleni so imeli poleg teh svojih mimičnih prireditev tudi take, ki nimajo ničesar opraviti z igrami, vendar pa so predstavljale te prireditve realno življenje in so bile v tej obliki tudi umetnost. Spominjajo nekoliko na klovna ali Hanswursta ali Pavlino, in vendar se gibljejo v mejah stroge umetnosti. V onih časih so gledališča lahko sprejemala po 20.000 in več oseb in so bili kar celi dnevi rezervirani za gledališke predstave, znamenje, da so bile te prireditve za narod potreba. Ce imajo danes Kitajci svoja gledališča in če se razvija v nam malo dostopnih azijskih pokrajinah gledališka umetnost, se moramo vprašati, ali je gledališče pri nas še upravičeno. Njega upravičenost spoznamo zlasti iz tega, kako se tudi v naših krajih vedno bolj množe diletantske družbe. Treba pa je, da se gledališče demokratizira, toda to ni nikakršna demokratizacija, če se predstavljajo neslane burke za smeh .ili Sv. Genovefa, da se občinstvo razjoka. Gledališče ima namen povzdigniti ljudstvo do prave višine umetnosti. Zato pa je treba, da vsa •Iružba skrbi za povzdigo umetnosti, zato je ena prvih socijalnih nalog, da relokupnost skrbi za razvoj gledališč. Umetnost je ena najvišjih socijalnih nalog in skrb za umetnost teži na celem narodu, zato pa je družba zavezana skrbeti ne samo za vprizarjanje, marveč tudi za človeka vredno eksistenco onih. ki vprizarjajo in ki dajejo umetniško gradivo. Bleščeča fraza T art pour X art ob takih zahtevah razpade v nič. Pribito pa stoji dejstvo, da je gledališče moraličen zavod. Gledališke predstave imajo namen, učinkovati tako na nas, da nas mora lično poboljšajo in približajo «Joveskernu namenu. Od tega svojega namena se je gledališče, naše moderno gledališče, oddaljilo v zadnjih desetih letih in postalo zabavališče v popolnoma napačnem zmislu. Tako je po vsem svetu in tudi Ljubljana je jv istih valovih, kakor je popolnoma umevno. Xaše edino gledališče v Ljubljani ima nalogo biti opora vsem slovenskim odrom v 'Jrstu, Mariboru, Celju in drugod in naloga vsega naroda je, da pazi na to svoje edino gledališče. Seveda so gospodarske razmere močen faktor, toda pri resni volji je mogoče doseči, da bo naše gledališče res vredno kulturnega uaro->\ . Če izgubimo svoje gledališče v Ljubljani ali pa je damo propasti, je ao za ve«? slovenski narod nenadomestljiva izguba. Da propada gledališka umetnost ua celem svetu, je dognana stvar. V tem toku plove tudi naše gledališče, toda temu ni kriv kak posamezni človek, marveč krivi smo vsi. Zlasti mi Slovenci imamo nekaj dobrih zrn v naši literaturi, kakor tudi dobrega naraščaja igralcev, in to dobro moramo negovati in gledati, da je izpopolnimo kolikor je r naših močeh. Pred očmi pa moramo imeti vedno, da se tudi umetnost ne da ločiti od kruha, ker je tudi umetnost kos našega življenja. Radovljiška podružnica »Slovenskega planinskega društva« va,bi vse prijatelje lepe Gorenjske na .velik planinski ples, kateri se vrši dne 6. januarja 1912 ob 8. zvečer v Zdraviliškem domu na Bledu. Za postrežbo bode dobro preskrbljeno. Pri plesu svira vojaška trodba c. in kr. pešpolka Grrofa Beck št. 47 iz Gorice. Vstopnina za osebo 2 K. za. družino treh oseb 5 K. Gorski čevlji zaradi parketa prepovedani. Narodne noše se pripo-. Osebnih vabil ne bo. Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji je darovala povodom smrti njenega predsednika, blagopokojnika .lan Grudna v Jeličnem vrhu pri Jflriji, mesto venca na njegovo krsto . i'odpornemu društvu za dijake na realki v Idriji' 25 K, »Vojaško veteransko društvo v Idriji pa v isti namen 10 K. Obema korporacijama izreka podporno društvo najtoplejšo zahvalo. »Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju« je izvolilo na svojem k on stit u i raj očem občnem zboru dne 7. decembra 1911 sledeči odbor: Predsednik: Milan ]1 I a n i li ■ c. stud. com.; podpredsednik: Vekoslav S m o 1 č i ć , stud. aam.; tajnik: Rado L a j t m a n o -v i c, stud. com.; blagajnik: G. K o m-b o 1, stud. com.; knjižničar: Josip S t a n t i g, stud. com.; gospodar: ICiienko Sta j kovic, stud. com. V pregledovalni odbor sta bila izvoljena: Emil R u ž i č k a, stud. com., in Fran T u r k, stud. com. Prosveto. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek se poje prvič v sezoni Bizetova opera »Carmen«. Opera se poje pod novo režijo ter je tudi na novo vprizorjena. Vloge pojo: g. J. Šipankova (Carmen), g. Krampe-ra (Don Jose), g. Novak (Escamillo), ga. A. Kramperova k g. (Micaela), gdč. Thaler jeva, ga. pl. Foedransper-gova (Traequita, Mercedes), g. Križaj, g. Bukšek, g. Rasberger ter g. Horsk^. Predstava se vrsi za par-abonente. Izpred sodBi Obravnava Oražem-Ceme je bila včeraj v tretjič preložena, da se zaslišijo še nekatere priče. Da bo javnost videla, kakšne ljudi imenujeta deželna vlada iu deželni odbor za občinske gerente, bomo priobčili ob priliki natančne izpovedbe posamnih prič. Razne stvari * Roparski napad v brzo vlaku. Iz Benthua poročajo: V brzovlaku Petrikov-Varšava so roparji napadli bančnega blagajnika Schusterja ter mu oropali 200.000 mark. Roparji so izginili. * Boj z lovskimi tatovi. Iz Lilien-felda poročajo: V revirju dunajskega veleindustrijalca Diamantidija pri gradu Freiland je prišlo do hudega boja med gozdarjem Ignacijem Ochsenbergerjem in šestimi lovskimi tatovi. En tat je bil usmrčen, dva pa težko ranjena. * Ogleduh. Iz Brodnja poročajo: lb. t. m. so tu prijeli neko ženo. Na policijskem komisariatu se je izkazalo, da je mož. Aretiranee je ljudski učitelj Newalewsky iz Varšave. Pri njem so dobili pisma in druge spise, iz katerih se da sklepati, da je aretiranee ruski ogleduh. * Vlom v banko. Iz Budimpešte poročajo: V poslopje banke »Patria« v Baiaczfalvi na Sedmograškem so v nedeljo ponoči vlomili. Vlomilci so vlomili v tri wertheimske blagajne. Vlomilce so prijeli. Pri sebi so imeli ročni kovčeg z efekti v vrednosti 600.000 K, razventega pa še bankovcev, zlata in srebra za 40.000 K. Vlomilci so Grki, ki so člani mednarodne roparske tolpe. : Zanimiva stavka mater. Iz Pe-trograda poročajo: Originalna stavka mater je izbruhnila v Varšavi. Tam je namreč navada, da matere izposojajo svoje otroke, da beračijo. Za to dobi mati vsak dan 18 kopejk, za posebno pohabljene otroke se dobi na borzi beračev tudi 20 kopejk- V ponedeljek so imele matere shod in so soglasno sklenile, zahtevati 30 kopejk na dan. Obenem so proglasile stavko. V ponedeljek in v torek ni bilo na cestah varšavskih niti enega otroka, ki bi prosjačil. * Račun pleskarja. V Luthrovi katedrali na Finskem našel se je po popravljanju cerkve med smetmi sledeči račun: 10 zapovedi popravil ter tablo božjih zapovedi z klejem pre-vlekel 2 K. Pilata ali" Poncija osvežil in njegovo čepico z novo kožuho-vino obšil 1 K. Služkinjo nadkapla-na 3krat prepleskal 3 K. Nebo povečal in nekaj zvezd dodal 3 K. Peklenski ogenj popravil in hudi<"-ii grši obraz naredil 15 K. 90 Judeže vi h sre-brnjakov posrebril 1 K. Komo sveta podaljšal, ker je bil prekratek 3 K. Rdeče morje od mušje nesnage očistil K. Skupaj 31 K.^ * Maščevanje ljubimca. Iz Londona poročajo: Ko sta sli sestri Izabela in Jane Steffenson v Butter-wicku z nekega plesa ponoči domov, je ustrelil kmečki sin Jonas Mar-schall dvakrat s pištolo na deklici. Jane je bila takoj mrtva. Izabela pa smrtnonevarno ranjona. Morilec pa je na to samega sebe ustrelil. Mar-sr-hall je bil ljubimec Izabele Steffenson, ki ga je pa v poslednjem času nekako zanemarjala. * Nezgoda na morju. Iz Pariza poročajo: Ribiški čoln »San Josef« je blizu Bresta zavozil na peščino. Štiri mornarji so padli raz ladjo ter utonili. * Nezgoda ruske ladje. Iz Hamburga poročajo: V Swakopmundu se je javil neki mornar ter povedal, da je ruska jadrnica >Ana Matilda« sredi meseca novembra na odprtem morju zgorela. Edino on se je rešil, vse ostalo moštvo je potonila* * Štiri osebe se zadušile. Iz Top-lie na Češkem poročajo: 20. t. m. ponoči so se s plinom zadušili trgovski potnik Mihael Kulhavek, njegova žena, njegov otrok in neka pri njem stanujoča šivilja. Cev, ki je vodila skozi sobo, je počila, vsled česar je uhajal plin. " Ruski teroristi. Iz Odese poročajo: Dva policijska agenta sta pozvala dva, v nekem tukajšnein hotelu stanujoča terorista, naj se legitimirata. Terorista sta pa začela streljati na policijske agente. Enega sta na mestu ustrelila, drugega sta pa na cesto zasledovala ter ga tam ustrelila. Terorista sta pobegnila. * Državni pravdnik ubit. Iz četrtega nadstropja neke novozgradbe v Budimpešti je padel tram na spodaj mimo idočega budimpeštanskoga državnega pravdnika dr. Deziderja Etterja ter je bil državni pravdnik na mestu mrtev. Dve drugi osebi, ki ju je tram tudi zadel, sta bile samo lahko ranjeni. * Grozilna pisma profesorjem. Z Dunaja poročajo: Rektor in dva profesorja tukajšnje tehnike so dobili grozilna pisma, v katerih se grozi članom izpraševalne komisije z revolverjem, če bodo pri izpitih še tako strogi kakor so bili do zdaj. Uvedli so preiskavo. Vendar pa stvar ni tako zelo nevarna. Književnost — Slovenski zadružni tedenski blok-koledar in zapisnik! Dosedaj smo bili prisiljeni take koledarje kupovati in držati v svojih uradih in hišah v tujih jezikih. Sedaj pa je izšel tak koledar v slovenskem jeziku, ki ga priporočamo vsakemu dobremu Slovencu. Dobiva se v Slovanski knjigarni Josipa Gorenjca v Trstu in v Narodni knjigarni v Ljubljani in v vseh boljših slovenskih knjigarnah in papirnih trgovinah. Telefonsko In brzojavna poročila. Gosposka zbornica. Dunaj, 21. decembra. Dane« popoldne začne gosposka zbornica zborovati. Na dnevnem redu je debata o proračunskem provizoriju. Etiketno vprašanje na avstrijskem dvoru. Dunaj, 21. decembra. Poroča se, da bo ostal nadvojvoda Fran Ferdinand čez zimo v Št. Moritzu v Švici in, da se ne bo udeleževal nobenih dvornih prireditev. To je v zvezi z se vedno nerešenim etiketnim vprašanjem, po katerem je žena nadvojvode Karla Frana Josipa Žita prva dama ua dvoru. Avstro . ogrska banka. Dunaj, 21. decembra. Generalni svet »Avstro - Ogrske banke« je imel snoči sejo ter razdelil 104 K dividende na delnico. Zbor akcijonarjev je 3. februarja. Akcijonarjev je 1386, od teh je 1126 Avstrijcev, ki imajo edini glasovalno pravico. Izmed teh je 398 Čehov. Holzknecht. Dunaj, 21. decembra. Zdravniki so mnenja, da je zdravstveno stanje Roberta vit. Holzknechta povoljno in je upati, da popolnoma okreva. Zaradi kral'^dvorskega rokopisa. Praga, 21. decembra. Cerkvene oblasti so prepovedale cekveni pogreb profesorju Piči, ki je bil zaradi kraljedvorskega rokopisa izvršil samomor. Njegovi prijatelji so posredovali pri praškem kardinalu ter poudarjali, da je izvršil profesor Piča samomor v zmedenosti. Nato je kardinal dovolil cerkveni pogreb. Profesor Piča je zapustil pismo, v katerem pravi, da ne more živeti zaradi napadov v časopisih. Cesar. Dunaj, 21. decembra. Vesti nekaterih budimpeštanskih listov, da cesarjevo zdravje ni povoljno, so neresnične. Cesar ima le lahen katar, sicer pa se počuti prav dobro. Cesar letos ne gre v Walsee, marveč ostane na Dunaju, da se ne prehladi. Snoči je sprejel cesar daljšii obisk svoje hčerke Valerije. Danes je vstal ob navadni uri in delal pri od- i prtem oknu. Ob 10. je sprejel grofa | Aehrenthala. Anarhisti. Praga. 21. decembra. 3. t. m. je bilo vlomljeno ▼ Hofieah v konsum-no društvo ter je bil načelnik umorjen. Glasilo praškega namestnika poroča, da so roparji člani roparske čete v Pragi in Li borcih in da so teoretični anarhisti. Hrvaški sabor. Budimpešta, 21. decembra. Ban Tomnšič in pl. Chavrak sta dospela včeraj sem, ter je obiskal Tomašič Khuenu.da mu poroča o izidu volitev v hrvatski sabor. Prihodnji teden pride ban Tomašič na Dunaj, da dobi potrebna pooblastila, da razpusti hrvaški sabor takoj, ko bo sklican. Strup pri dvorni pojedini. Monakovo, 21. decembra. Princesa Klara, nečakinja princa vladarja je po dvorni pojedini težko obolela. Zdravniki so konstatirali, da se je zastrupila z zelinim volkom, ki 6e je napravil na posodah. Nesreča v rudokopa. Pulj, 21. decembra. Iz Albone poročajo, da se je zgodila v premogo-kopu Karpano, ki je last trboveljske premogokopne družbe, velika nesreča. Pet delavcev je raastreljevalo a dinamitom skalovje. Oddaljili so se premafo in so bili pri eksploziji vsi opečeni. Trije so že umrli, 2 sta smrtno nevarno ranjena. Požar. Belovar, 21. decembra. Gasilcem se je posrečilo lokalizirati požar v paromlinu. Poslopja družbe so popolnoma pogorela, vendar se je posrečila obvarovati mesto pred požarom. Albanci. Carigrad, 21. decembra. Albanski poslanci, ki so člani mladoturške stranke, so sklenili izstopiti iz stran-ke,ker turška vlada ne izpolnjuje svojih obljub. Belgijske vojaške priprave. Bruselj, 21. decembra. Zbornica je za leta 1912 določil vojaški kontingent 42.800 mož. Vojni minister je zagotovil zbornici, da bo dobilo mesto Antwerpen v kratkem utrdbe. Rusko-ameriške pogodbe. New York, 21. decembra. Državni departement Severne Amerike je dobil is Petrograda obvestilo, da Rusija ni pri volji ukloniti se ameriškim za-thevam, da pripusti ameriške Žide v Rusijo. Protest proti temu se ji zdi potreben, zlasti iz načelnega stališča zaradi klavzule največjih udobnosti, ker bi morala pripustiti Rusija tudi nemške in avstrijske Žide. Pogajanja glede drugih novih pogodb se nadaljujejo. Italijansko-turška vojna, Carigrad, 20. decembra. Vojni poveljnik turški v Tripolitaniji poroča, da je neka italijanska vojna ladja 8. t. m. bombardirala mesto Sirt. Hmelj. Norimberk, 20. decembra. 150, 150. Neizpremenjeno, mirno, zelo trdno. Odprto pismo ) gos p. občinskemu gerentu v Mostah Josipu Oražmu. Izjavljamo tem potom javno, da ste se pri včerajšnji sodni obravnavi lagali, ko ste trdili, da je pokojni tajnik Stare samovoljno in brez vašega dovoljenja vpisoval naknadno volilce v volilni imenik. Pod prisego lahko izpovemo, da smo bili navzoči, ko je gosp. Oražem v občinski pisarni, torej uradno v času, ko so bili volilni imeniki že razpoloženi na splošen vpogled, rekel tajniku Staretu, naj svobodno naknadno vpisuje volilce v volilne imenike, češ, da je v imenikih še itak dovolj prostora. Ako ni to res, potem nas tožite, gosp. gerent! V Ljubljani, 21. decembra 1911. Franc Remšgar, Anton Kovačie in Matija Vidmar, vsi iz Novega Vodmata, • Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa »akon Javna zahvala. Društvo za oblačenje revnih šolskih otrok je letos že 46. leto obleklo 220 revnih otrok. Vsled tega si podpisani odbor šteje v dolžnost, da vsem dobrotnikom, ki so društvu, bodisi gmotno z denarno podporo, bodisi z izdelovanjem oblek, peciva in drugim pripomogli, da je izvršilo svojo nalogo, izreče tem potom naj-vdanejšo zahvalo ter prosi, da bi tudi nadalje ostali naklonjeni. Ljubljana, dne 20. decembra 1911. Ivan Murni** Franja dr. Tavčarjeva. Izkaz darovalcev: Ljubljanska kreditna banka 200 kron; mesto Ljubljana 200 K; Kmetska posojilnica 200 K. — Po 50 K so darovali: Kdvard Horak, Ivan Mur-nik, Neimenovani, Neimenovani. — Po 20 K so darovali gg.: Ivan Knez, Robert Kollman in ga. Marija Tr-škan. — Po 10 K so darovali: ge: dr. Brctl Jelka, dr. Zupane Marija, dr. Jenko Fina, dr. Šlajmar Vera, dr. Toplak Anka, dr. Murnik Pavla, dr. Papež Vera, dr. Kokalj Marija, dr. Gregorič Franja, dr. Suver Helena, dr. Oražen Evgenija, dr. Jenko Tere-zina, Terezina Lenče, Fr. Žužek, Roža Rob rman, Franja Urbane, Antonija Gogala, pl. G raseli i Marija, Franja Velkavrh, Franja Levičnik, Marija Pavlin, Marija Perdan, Evgenija Popovič, Marija Petričič, Louise Levstik, Minka Jelačin, Antonija Mally, Franja dr. Tavčarjeva, gdč.: Antonija Kadivee, Josipina Arce; gg.: Ivan Hribar, profesor Pleter-šnik, Josip Martinak, Ivan Mejač, Janko Češnik, dr. Munda, dr. Pire, dr. Triller,dr. Majaron, dr. Krisper, FJija Predovič, Josip Prosenc, Ferdinand Stare, Anton Dečman, Pavel Magdič, notar Hudovemik, Ivan Vrhovnik, Alojzij Lilleg, Andrej Sene-kovič, F. Kalmus, J. Korenčan; ga. Kristina Bayer 6 K in gdč. Pregl 6 kron. — Po 5 K so darovali: ge. Marija pl. Trnkoozv, Josipina Čuden, Josipina Vidmar, Josipina 2akelj, Ada Perdan, Franka Kavčič, Hela dr. Rus, Ana Ulrichova, dr. Blei-weia - Trsteniška Julija; ga. Marija Pleško 4 K; ga. Marija pl. Bleiwei»-Trsteniška 4 K; ga. Marija Šič 3 K; g. Albert Hlavka 2 K; g. Ivan Koc-mur 2 K. — Pecivo so darovali: g. Avgust Jenko, Josipina Žagar, Jean Schrev, Josipina Jančar, Jakob Za-laznik, Marija Potočnik, Oroslav Dolenc, Terezija Novotn^, Petschnig-Plehan, Trček, Terezija Bizjak, Fran Žužek, Zalar, Kavčič, Bončar. — Blago so darovali: tvrdloe: Krenner in Gasner, Fran Ksav. Souvan, Oroslav BernatoviČ, Adela Skaberne, Julija Štor. Ga. Marija pl.Trnkoczv je darovala mnogo obleke. Ga. Katica BernatoviČ je darovala po prelepi zagrebški navadi 22 kg sladkorja. — Najsrčnejša zahvala vsem! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. decembra: Karel Čuden, delavec, 29 let, Trnovski pristan 20. — Fran Jankovič, delavec, 65 let. Poljanska cesta 60. Dne 19. decembra: Ivan Kavčič, magistratni sluga in hišni posestnik, 64 let, Mestni trg 27. — Alojzija Wallner, mestna uboga, 73 let, Jap-ljeva ulica 2. V deželni bolnici: Dne 16. decembra: Ivan Fabjan-čič, zasebnik, 68 let. — Ivan Kreu-tzer, kontorist, 37 let. — Franc Zemljak, poljski dninar, 31 let. Za šolsko mladino. Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napre dovati, da so nepazljivi in utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konstitucija. Pospeševanje večkrat Pristno izgubljenega veselja do jedi to inamk<» — . i ribičem — znak m boljša prehrana sta tukai scoctoreg. po- vsekakor na mestu. Nič ni stopanja. za to pripravneje nego že desetletja ========== preizkušena ===== SCOTTOVA :: emulzija :: Dalje časa zapored redao uživana jači deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in Šole. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott," ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost m učinek. Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah. 10 Svetovnoznana zdravilstvena vina družbe »Aehaia« za proizvajanje vina v Pa trasu (Grško) zlasti originalno specialiteto »Achaie« vino »Mavrodophne« priporočajo vsi odlični zdravniki za najboljše sredstvo za okrepitev bolnih in rekonvale-scentov. Tvorijo kri in jačijo organizem. Originalna vina »Aehaia« so za najboljša in najpriljubljenejša desertna vina splošno pripoznnna. — Glavno zastopstvo: Sigm. Winter, Dunaj, III., Ungargasse 20. Hajktarejša. najfinejša koujakova znamka grof Keglcvic 3stvaa ================ utodai = (grofa Štefana Keglevicha nasl.) Na vseh tu in inozemskih razstavah — nazadnje v Torinu odlikovana izključno s Častnimi diplomi. Dobiva to povsod. 4086 Mnenje gospoda dr. B. Astargieva Tirnovo. Gospod J. Serravallo Trst. V svoji praksi sem imel večkrat priliko pripisovati Vas preparat Ser-ravallovo kina-vino z železom in že po prvih poizkusih sem se prepričal o njegovem delovanju. Leta 1907. je razsajal v tukajšnji garniziji legar. Jaz kot garnizijaki zdravnik sera imel v oskrbi 45 bolnih na trebušnem legar ju; pripisal sem vsakemu rekonvalescentu 60—80 gramov Ser-ravallovega vina na dan s primerno hrano in opazil sem, da so se bolniki vidno popravili in da je teža po 15—20 dneh narasla za 3—4 kilograme. V nekem slučaju močnega črevesnega vnetja sem pripisal Serra-vallovo kina-vino z železom in pacijent je ozdravil v približno 2—3 tednih. Rabil sem ga tudi proti bledici, malokrvnosti in suhemu ekcemu. It veeh teh poizkusov lahko sklepam, da -je Serravallovo kina-vino z železom pomoček. ki povzdigne v kratkem času organizem, da je imenitno krepilo proti bledici in malokrvnosti. Po mojem mnenju je za nas Ser-ravalovo kina-vino z železom prepo-trebno tudi zato, ker ga bolniki radi jemljejo vsled dobrega, aromatične-ga okusa. Tirnovo, 10. oktobra 1908. Dr. D. Astagiev. Ranko im Brizay prežene rako ntrnje-nost in prenapetost. Dobiva *• povsod. MavrodapbDe. laliazla Speoi.llt.ts ACHA1A". t. d. za prti. vina. PATRAS, (Grško) kot idmi!n3 n mizn fin Kfedia. Grška vina (mila. sladka, pitna) ysi poznavalci posebno cenijo. Glavna zaloga 4298 Sigm. Wlnter, Dnnai, III1. Proti prahaiem, luskinam in izpadanja las dolnje »ajbol j«r priznan« TiM-đMo tinktura katera okrepOuje laslftče, odstranjuje luska in preprs6uje Izpadanjs las. 1 s (^Ifnlfaz navodom 1 krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, trii, medicina). vin, epecMall najfinejših parfumov, klmrgitkih obvoz, svežih mi; era Inih vod itd. Del lekarna MIlana LeuMc iLfubllanl ftol.eva tista št I. poleg novozgrajenega rran joieiovega i obli. mostu 169 V tef lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn fuine železnice, e. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagafne v Ljubljani. 1A Sapa >, Trt AHA 1 na Vls'ica sad morjem 31ri't Srednji zračni tlak 30.7« ■ = Čas 5 epazo- Sranje barometra ? mm Temperatura v C 1 Vetrovi Nebo 20. j 2. pop. „ 1 9.zv. 735 8 j 733-4! 6-4 80 sr. jzah ■ oblačno. • 21. 7. zj. 733-3 71 si. sever megla Zahvala. Povodom smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda 4309 Josipa Smld se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali v teh težkih dneh ob strani. Prav lepa hvala tistim, ki so me v žalosti tolažili, in vsem društvom ter posameznikom, ki so mojemu dragemu soprogu izkazali čast na poslednji poti. Zahvaljujem se tudi prijateljem pokojnika, ki so darovali toliko krasnih vencev. Prisrčna hvala gg. pevcem in slavni škofjeloški godbi za v srce segajoče žalostinke. Posebej se zahvaljujem še gosp. zdravniku dr. K. Zakrajščku, ki se je požrtvovalno trudil za pokojnika. Dragega in nepozabnega soproga priporočam v molitev in trajen spomin. Škofja Loka, 15. decembra 1911. Ana Šmid. i$ir se kupi. ~a*j Ponudbe pod ,Na z t? ar" Trst, glavna pošte; poste restante. 4212 Izkuš&n in iz^&žbarz .©8JP ti SfOdnja včerajšnja temperatura 4o\ norm —2 1* Padavina v 24 urah 3° mm Zahvala. Za izkazano srčno sožalie povodom izgube nase iskreno ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gdč. As^asle EmnU kakor tudi za časteče spremstvo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo. Posebej se pa zahvaljujemo veleč, gosp dr. Ivanu Jenko, zdravniku v dež. bolnici in čč. sestram usmiljen-kam za obzirno skrb za rajnico. V Ljubljani, 21. decembra 1911. 4299 Žalujoča rodbina Kurah. slovenskega in nemškega le/ika v govoru in pisavi popolnoma zmožen, teli dobiti siuabo bodis« pri zakupniku ali pa pri rogoditvenem društvu za pobiranje užitninskega davka. Kavcije lahko položi 5(0 K. Spričevala na razpolago- 4122 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. V V-jkT ?Af | vajT! TAV VAT TA? VAT y£r ^et7 S* .is* Podpisani se vsem svojim p n. gostom zahvaljuje za naklonjenost izkazano mi skozi leta mojega gostilniškega poslovanja, posebno še kot restavraterju hotela »T;voli«. Obenem naznanjam ožjim prijateljem, da se je pogodba z mestno občino in menoj razveljavila — med tem pa se mi je nudila prilika, da sem prevzel Grand hotel »Splendide« v Sofiji, kamor sem se tudi preselil. Ker imam urediti nekatere zadeve pridem v kratkem za nekaj dni v Ljubljano, da se ori tej priliki po možnosti tudi še osebno poslovim od svojih prijateljev. 4304 Ivan Henda Srardbotel „Splenđide", Solila. is Zahirala. Za vse izkazano mi sočutje povodom prebridke izgube svojega nepozabnega soproga, gospoda Iv slu magistralnega sluge kakor tudi za tako mnogoštevilno časteče spremstvo k večnemu počitku izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh iskreno zahvalo. Prav prisrčno pa se še posebej zahvaljujem blag gospodom c. kr. vlad. komisarju Laschanu, bivšemu županu Ivanu Hribarju, sedanjemu . upanu Ivanu Tavčarju, veleč. gosp. župniku Ivanu Vrhovniku, velecenj gosp. mag. svetniku Ivanu Vončinu, cenj gg magistralnim uradnikom in g. kolegom rajnika, si. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za ganljivo pete ter vsem prijaznim darovalcem prelepih vencev. Bodi vsem in vsakemu posebej iskrena hval«? V Ljubljani, 21. decembra 1911. 4308 Žalujoča vdova Marija Kavčič. .V" ' / -v?v pristni harcani (Edelroller) izvrstni pevci, se pošiljajo po povzetju franko po 8, 10, 12, 15 k. Žlahtne samice 2 — 3 k. Trmm Ommhmm, ataatnl trg 10, Prodoiolko »sprejme t trgovino z ntfaiim blagom Služba trajna. Ponudbe pod 42S7 „Trodvin«" na upravn. »SI. Naroda«. Krasna darila za božič in novo leto. Raznovrstni aajao- vejsi predmeti kakor prstani, uhani, broes, verižice, obeski, gnaabi, doae za cigarete, igle, are itd. Itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredao znižanih [eeali ter se za res ugoden nakup najtopleje :: priporoča najstarejša domača tvrđka :: m" lil Cerne GrPiir, -mm i orani ta ?36 zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wci!ova ulica št 3. Pozor! Pozor! Za vsako gospodinjo. W& Ostie n Mm eođav ie 5 NOREA je v uporabi najcenejše in najizdatnei^e sredstvo za čiščenje par-" ketnih podov in linoleja. SSS „i§GRE&" ft tekoča tvarina v kateri se nahaja izdatnejša moč kod v dosedar»jc*".i trdem preparatu takozvane^ ^USts ZS £BOđ£* f J ne potemni poda in vzdrži najlepši in ——trajni blesk. ' „SIOREA" se vpcrablja za prenovi jenie pohištca, stenskih oboiev itd z najlepšimi uspehi „NOREA" šiecii čas, trud in denar. je najtrpežaejše čistilo in sc uporablja ob vsakem vremenu. Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko: Premeri & Jančar £xt£e£ovaInica o!ina2i& barv, lakov, f!r-seiev na drobno !n debelo itd. 4262 Lfr.Mfaaa, Đosafska o^sta 29, Ravnokar jc izšel Legvartov oledar za kmetovalca za leto 1922 z izvrstno in koristno vsebino, vezan v usnj. platno. Cena koleoarftt je S l'G0f s poftto K 1*30 fn se na; blagovoli denar naprej poslali. Pri 10 iztisih se da 1 za nameček. Dobi se pri 3v. Jonacn v Zjubljani nasproti glavne pošte. Je vsak dan vso noč odprta. _ M. V. Izlakar. = i I Išče se zanesljiv in izvežban Ldacar naslov pove oprav. »Slov. Naroda« 4287 Bijahom in dijahiHjain popust! JVtodna trgovina Svetovnoslavnl se predmeti o. is kr. dvor« «J^V ^ Ki>\HAI) Most at. 1104, as Ceskena, k; jih v veliki izbiri dobite v bogato ilu-strovanen glavnem katalogu z okoli 4000 slikami. Na zahtevo ga dobite git. in frk. Za glavno zalogo tobaka s. sprejme . Jezarsekl prodalalkn na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po znaao nizkih conah. Mevtas!!! trgovini! b V. Aumann, Krftko- s 4264 Točilnico kave in čaja 4206 zaloga žganja in izdelovanje likeriev vvcČj~.* prometnem mestu Štajerske, najboljši zašla-Žek sedanjosti, se zaradi preselitve z zaloge in inventarjem vred do srede marca 1912 odda. Trajno mesto za spretne trgovce. Kapitala je treba K 12.000. — Ponudbe pod nA. Z. 100 Post" na upr. »Slov. Naroda« po znatno reduciranih okazijskih cenah! $3?omna zaloga izgotovlšenih oblek za gospode in dečke ter konfekelie za dame in deklice. Velikanska izbira koiahovina-stih Jopic in paleto tov za darc.e, mikado (sako) z različno kožu-hsvinasto podlago, ter mestnih in potnik kožuhov za gospode. Angleško skladišče oblek — 0. Bernatovič lilesšs-aa ir*cg ši. 5 Ljubljana Mestni Ing št. 5. St. 734/pr. siuzbCa 426« Me3tni magistrat razpisuje agajnikovo mesto pri mestni zastavljalnici, za katero je določena letna plača K 2400—. Služba je za sedaj začasna in sicer proti obojestranski 3 mesectfei odpovedi. Nastopiti bede službo 25. januarja 1912. Pravilno opremljenje prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju tt£ o vsposobljencsti za razpisano mesto je vložiti najkasneje c3o 10. januarja 1812. pri predsedstvu mestnega magistrata. Pripominja se še, da se nezadostno opremljenje ali prekasno viožeae prošnje sploh ne bodo vpoštevale. e si sni essafgistnat v Ljubljani f dne 18. decembra 1911. Za eskrbOTacje občinskih opravil mesta Ljnbljaae začasno postavljeni c kr. deželae vlade sveiulk; Laschan 1. r. ll^r&ne gospodinje! Dočim daste za vsa druga otročja redilna -redstva 1—3 krone, velja „Slađin" aii dr. pl. Trnk6czy-ja nSlađni Čaj" 1 zavojček */i kg samo 50 vmarjev. — Na tsoče otrok ga zavžjva z najboljšim uspehom. Glavno salege: v Lfaoliani lekarna Trnkociv, zraven rat o vta; naĐanafn r lekarnah Trahocij: VIII, Josafstflđtsrstrasse štev. 25; IDL, Badetxky-piata Stav. 4; V., Sch5nbrunnerstraase st. 109; v Gradca: Sackstrasse 3. OlitnnilA krpm21 ^rez ma5čobe, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspeš-\/lllilpl|a IVI Cllia nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuSčaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2 —. n4«mn*i tiiiH ar r°^nat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla~ im2U[Jfi|a [IUUCI dostnopolt, in je popolnoma neškodljiv. Skatulja 1 K 50 h. Pomada za rast las Lo„tkla,siKe2oinh. *-branjuje i2p,dM,ie ,as- - OSlpdSO P*a3ek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. fMaTlln IntlAr nvpfllinP Sredstvo aoper ozebline. - Lonček z na-maLllV lOpCT OZcDline. vodom o rabi 80 h, tucat 8 K. Arrs\Xlrsi m^vSlA j* za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom uirosKO mazno 40 h, tucat 4 k. 3717 &mr Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, -»s Razpošiljanje po pošti. Prva naj ved] a eksportna tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Brogiiaao cena. Mastin sa iivinore;ce. Teiolon stav. 190. Geao se proda dober mlad, rjav ter velike rasti. Poizve se 7 kantini ca Rodeloven (Grubarjev kaoal). ^prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. M«LAV1JA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .•• -BozervnJ fondi 53,75S.aS5-24. — ffaniaOsao ooskodaino ta kapi talija a tl9,39d.G03-Sl* Zlasti je ugodno zavarovanje doživetje in smrt z manjšajočimi 44 vplačili. siszervni lonai 94, iaa«soa »■»• -*^«w«w o^skoobibo *■ »»h*u»,***''»fw* i na Po velikosti dniga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. | ,e j i --------- Vss pojssMils dajsi ———————— tomm iasW» f UsM\avi c& SfJ* f Gasnoski ulici Sfei. M Zavaruje poslopja ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako, in najkulantneje. t Uživa najboljši sloves, koder posluje. sassMsni Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne m občnokoristne namene. 111 m ttmmmtmmViimmmkmmtmnmi i 31 7093 EMIL DOBRIČ, LJUBLJANA, frešeniota lUca St. 9, pokf c kr. |lme pite. Povttni Miialeeeaa m MikUTta tac *.*■*-> oo§ato salatama trjevtao sjalasitarila, ter predmetov aa darila, srotelavo ao. — Prlzaaao aalekasaelse ▼ase, sliko ia dragi predsssti ia (kipi), asailiaajo Pri Ijnbljansketn grada! Solidno blago I I otroške oblekice plastie. klotaeke, havbice, čepice, Mislil MtnttOM zi iimKiCkc BSSSBBpvBSS^SPSffV Svwll VsaVOnanOJ SVOJ ■■V S wl WaVSl*ja*#JP la ftako a»edao blag« pošilja aa izbiro M. Krištof ič-Bučar aaSa»» Stari trg M. t. Krompir - aajbelJSe kakovosti, zdrar is breriiibea, debel ter srednje debelosti. — Vedna zaloga. Oddaja v vaaki množini •S 100 ka dali* tati eele imjmi p« prav solidni nizki ceal tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. A. Tomažič 1 :s v Ljubljani, Marije Terezije cesta. ss Majhna hiša nit. itiiiiiit i iibij sli okalrei n M. Blagovoljne ponudbe s pogoji in ceno na upravništvo »SI Naroda« pod „Kolodvor4*. Ugodna prilika! V lepem jako prometnem kraja sp. Štajerja kjer je železniška postaja m pošta, Je naprodaj 4269 z vrtom, Bjivo ie travnikem. Hiša je jako lepa, dobro zidana, ima krasne trgovske prostore, kakor tudi prav lepa rri- vatna stanovanja, kleti, hleve itd. — Hiša, oziroma posestvo se proda radi rodbinskih razmer. Cena vsega skupaj je K 20.0.0- -Letnega prometa se doseže še nad 100.000 K. Ba se tudi eventualna v najem za več let. Natančnejša pojasnila daje posestnik litim Mt \mm r Semiti m Sari, ftienko. dovoljuj«? tvrdka H. Suttner, Mestni trg št. 25 svoja eoajoaa odjemalce opozoriti na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, *rebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost Za solidno, rOOlno ia totao pOStreibO jamčim. Za oblica tosct se priporoča z velcspoštovanjeni tvrdka H. Suftsier. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Črno dal« mattnsko vino 233 Kuč najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 leg) (ranico K 4'50 Br. Novakovič, Ljubljana. L 3 potnik ki obiskuje Koroško, Solnograško in eventualno Tirolsko, ki bi bil pripravljen prevzeti proti proviziji kot postranski zaslužek zastopstvo neke tvrdke z izdelki, ki se kaj lahko prodajo. — Ponudbe pod naslovom »Dober zaslužek« na upravništvo »Slov. Naroda«. 4201 Imam v zalogi še mnogo tisoč krasnih ii koledarjev za novo leta po brezkonkarenčno nizkih cenah, 4136 Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega, naj se oglasi ali naroči pismeno pri domači tvrdki A 370/11-5 4303 s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Skofji Loki odd. I. naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 10 decembra 1911 umrlega Josipa Smida iz Škofje Loke št. 80, pridejo zaradi napovedi in 'lokaza >vo|ih zahtev dne 20. januarja 1912 dopoldne ob 9 uri, ali pa naj do tega 6asa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled olačila napovedanih terjatev posla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Skofji Loki, oddelek L, dne 20. decembra 1911. U Mi m Raznovrstno perilo, namizne oprave, nogavice, srajce za gospode, po meri. Žepni robci. perje ln puli priporoča Anton Šare. Ljubljana Selenburgova ulica M. 5. Konkurenčna ura budilka amerikanskega sistema, idoča t vsaki legi, trpežna, dobre kakovosti, z triletnim pismenim jamstvom, da vre dobro in pravilno. K 2-90. 1 kom. K 8; s kazalom, ki se po roči sveti komad K 3*30, 3 kom. K 0. Ua kakovosti K 3*50. s kazalnikom. ki t po noči sveti K 2-80 — Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetja ali če se naprej denar pošlje, priznano jako zmožna svetovna tvrdka Prva tovarna ur Jan Konrad c trn kr. dvor. dobavItslf Most st. 1140, Čosko. Bogato ilustrovan glavni katalog z ea 4000 slikami n zahtevo zastonj in franko. Štedilniki Trinmpii 4045 vo^ftvrjo V\ Sfo ^ *63RV^ zavarovano ima to varstveno znamko Tvornico Trtnmph, dr. z om. z. Vela, flor. Avatr. 1813 Katalogi zastonj in poštnine prosto. Milijoni rabijo proti tiv-lpavostl. kataru Im zaslo-zonju, krčnemu in oslovskemu kasljia, nego slastne liiiirlin prsne karamele s „tromi jelkami", not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za- jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. Zavito* 10 ta 40 visu *katl|a 00 v. Proda|a |tn v MmM|anU: Uoald pl. Trnkoczy, lekarna. Rih. Suinik, lekarna. Dr. O. Piccolt, lekarna. Deželna lekarna Mr. PIL. And Bohinc, lekarna prt kroni. Mr. Ph. Joa.čiimar, lekarna. Ant Kane, drogerija, B. Cvanćara, drogerija „Adrija". Danici Pire, lamama Idrija. J. Bergmann, lekarn«. Novo mesto. C. Andrijanctt, lekarna. Noto mesto. Jut Hua, lekarna pri Mar. P. Vipava. Milan Waeha, lekarna. Metlika. A. Ro> biak, lekarna, Radovljica. H iako BrilM. lekarna, Litija. Karal Sevala, lekarna pri .Sv. Trojici-, Kranj. Pr. Baccarcich, lek, Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Sk. LokL Mr. H. Robtek, lekarna, Trne. Ph. Mr. E. KosnH. lekarna, Jesenice. V. Arke, trgovec. Tin.ieii Jos. Rndolf, drog. USja. J. Kan denar, trg Mengeš. Jos. And k. lekarna t RBNSd. 34*7 Ifizitraice od preproste do najfinejše izvršitve priporoča Narodna tiskarna. Prosimo čimprejšnjih naročil« da moremo zlasti ob novem leta zadostiti pravočasno vsem željam. al t Velika božična :. okc&ijska prodaja) Največja i^bera zgotovljenih oblek 30 gospode in dečke ter konfekcije 30 dame in deklice. Čudovito reducirane cene. ^ngieško skladišče oblek O. Jjernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Lutalaa Ia ttsk »Naracae tiskarne«. 35 10 80