í). ster. Novo uiOHto, 28. niajii lí)15. Letník XXXI. Dolciijske Novice izhajajo vsak [»etek ; ako : : je ta daii praznik, dan poprej. : : Cera jim ]C zit cei« leto (od aprila cio aprila) Jí K, za iioi leta 1*.>0 K, Naroi;nina za Nemčijo, Bostio in dnigc evropske državo znaša 3'50 K, za Ameriko 4*50 K. List ia oglasi so plačujejo naprej. Vso dopise^ iiai'očitiiio itt oziiiiiiiia sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Cesar svojim narodom. Njega C. in kr. Apostolsko Velifiaiistvo je iiajmilostljivcje blagovolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in inanilcst: Ljul)i grof Stiii'gkh! Naročam A'aiii, da v obče razglasite priloženi manifest „Mojim narodom". Na Dunaju, dne 23, maja 1915. Frattc Jožef s. r. Stiirgkli s. r. Mojim narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno, Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma kakor zgodovina ne pozna enakega, Več nego trideset let je trajala zveza, v kateri je mogla Italija množiti svojo teritorijalno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, tedaj Nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in jo z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov. Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je Šla na bojišče. Storili smo še več: Ko je začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati čez naše meje, smo bili odločeni za velike in bridke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, da ohranimo zavezniško razmerje in mir. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da Je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se MoJe armade zmagoslavno upirale v desetmesečni giganlični borbi in v najzvestejŠem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika. Novi zavratni sovražnik na jugu Jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radeckega, nadvojvode Albrehta in Tegettl jtfa, ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na morju, so Mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili meje monarhye. Pozdravljam Moje v boju izkušene zmagonosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem! Zaupam Svojim narodom, kojih brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala. Vsegamogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo. Na DUNAJU, dne 23. maja 1915. Franc Jožef s, r. Stiirgkh s. r. Odločitev je padla, Italija je udarila. Odkar sc jc pričel svetoven ples, so se Ijiidje zvedavo povpraševali, zakaj še Italija ni udai-ila iio naših sovj'ažnikili, saj je vendar naša zaveznica. Iz sumljivega obnašanja iii oboroževanja Italije pa je bilo že z vso gotovostjo sklepati, da pripravlja zavvattn napad na svoja zaveznika. Dogodki zadnjib dni so pokazali Ila-Ijane v vsej njihovi nagoti. Komaj je iz-brnlinila vojska z Ilnsijo in .l?>ancîjo, so sc žc začeli Italjani zvijati, češ, da jib trozvezna jiogodba več ne veže, ker ni bila dvozvcza napadena ali izzvana od Rusije. Že v tem prisiljenem in svojevoljnem toldiačenjn trozvezne pogodbe je bilo jasno videti, da Italija iti odkritosrčna, ampak, da se hoče z danim položajem okoi'istiti in v iigudtiem trenutku planiti po svojem zavezniku. Kakoi' se je sedaj že pojasnilo javnosti, so v 1'esnici Italjani začeli pogajanja z eiitftnto takoj po začetku svetovne vojne, obenem pa seveda barantali z našo državo, koliko jim ta liočc plačati za to, da bodo inii'iii. KoneČno se je Italija v svoji per-tidnosti j)ovzpela do tako nesramnih žalitev, da bi bila večna si'amota za Avstrijo, ako l)i jih sprejela. Kakor ])oročajo razni listi, jc zahtevala Italija po izjavi bivšega ita-IJanskega linančnega Jiiinistra sledeče; Italija zasede takoj ves Trentino in Istro s Trstom, Tuljem in Reko in več otokov v .ladranskem morju. Odstopijo se mornariške postaje ob dalmatinskem obrežju. Avstrija se odpove vsakemu posred-nciini in neposrednemu vmešavanju v zadeve Srbije. Avstrija se odpove vsaki politiki na lialkanu, ki bi bila naperjena i)roti koristim Italije, nadalje zaliteva svobodo Italiji, da zastopa svoje koristi v vzhodnem Mj'edo-zejnskeni morju pi'oii Turčiji skupno z velesilami irojiiega simrazutiia iii končno svobodno postopanje na mirovnem kongresu, na katerem si pi'idi'ži Italija [travico, da podpira stvar Srbije in Belgije. Tako nečuveno in nesramno nastopati zamore le italjanska pj'iiojena zalnbtnosL Naša država je bila vedno spi'avljiva in je osobito z ozironi na svetoven položaj šla do skrajnosti in ponudila Italiji za njeno nevti'alnost sledeče dalekosežne koncesije, ki bi morale vsacega poštenega Ita-Ijana več kakor zadovoljiti. Ponudbe je naštel v torek, 18. maja, v nemškem državnem zboru Javno kancler Betbmann-Holl-weg in sicer: 1. Oni del Tirolske, kjer prebivajo Italijani, se odstopi. 2. Ravnotako zapadni breg Soče, v kolikor ima italijansko prebivalstvo in mesto Gradiško. 3. Mesto Trst postane svobodno mesto in dobi poleg italjanske univerze tudi tako mestno upravo, ki zagotavlja italjanski značaj ntesta. 4. Prizna se italijanska suvereniteta nad Valono in k nji sjiadajoče interesno ozemlje, Avstrija izjavi, da nima v Albaniji političnih interesov, ti. Na narodne interese italjaiiskib državljanov v Avstriji se bo posebno oziralo. 7, Avstrija proglasi amnestijo za vojaške in politične zločine onih, ki so iz teli krajev. 8. Obljubi se, da se bo dobrohotno oziralo na nadalnje želje Italije o vseh vjirašanjili ki tvorijo ta dogovor. U. Po sklepu te pogodbe sc bo Avstrija svečano izjavila o teb odstopih. 10. Ustanove se mešane komisije, ki bodo uredile podrobnosti glede odstopov, 11. Po sklepu tega dogovora sc avstrijski vojaki, ki so doma v teb ozemljih, ne bodo več udeleževali vojne. Torej skoro vse bi dobili, kar so od nekdaj ilaljaiiski neodi'cšenci (iredentarji) zahtevali, celo kraje, ki so številično vsaj na poi mešani z neitaljanskimi narodnostmi! A, Italija je hotela vojsko; kajti vlada je bila žc davno z vsemi štirimi podpisala pogodbo z našimi sovražtiiki, ki so ji obetali, kar so Italjani hoteli. Tako jioro-čajo, da je ententa ponudila Italiji sledeče: Tirolsko do lïrcnnerja, celo Goriško, preko Idrije iji Postojne naj gre meja proti Reki, celo Primorje, Isiro, vse kvarnerske in dalnmtinskc otoke in I")alinacijo samo do Neretve. Italija se je udala pustolovščini in se obesila na entento, ki ji obeta stvari, ki niti njene niso in se sploh ne ve, ako bo kedaj vsaj deloma mogla z njimi razpolagati, med tem, ko ji je naša država ponudila le to, kar je njenega in le to, kar lahko zanesljivo izpolni. Italijanska zbornica je vladno politiko odobrila in ji dala popolnoma prosto roko. Dne 23. t. m. jc izročil italijanski poslanik naši vladi vojno napoved in v noči od 23. na 24. maja so se vršili že prvi spopadi osobito na Tirolskem. V pondeljek so pripeljali v Ljubljano že jtrvi transport ranjencev. Naši letalci so že bombardirali arzenal v lienctkah, vojaške naprave v ,7akiiui in še nekatere druge kraje. Zadnje dni so sc torej dogodki hitro razvijali; sedaj imamo vojsko celo s svojim „zaveznikom"! Vsak pošten Avstrijec pa se mora zgražati nad italjaiisko brezmtjuo nesrajimostjo. Dežele, ki so bile stoletja in stoletja zdi'užene s babsbnržko ki'ono, nam hoče sedaj Italjan s silo ugrabiti. Slovence in Hrvate hočejo razkosati, ki so najzvestejši branitelji naše presvitle dinastije! Tako torej razumeva Rusija, Anglija in J^'rancija osvobojevanje nai'odov! Res lepi rešilci! Na j'ačun nas Slovencev in Hrvatov l»)čclorej Rusija rešiti i'seslovansko vprašanje! Sedaj pač mora spregledati še zadnji zaslepljenec, ki je kedaj veroval v naklonjenost Rusije do nas. Trdno smo pa prepričani, da bo tudi to pot zahrbten Italjan pošteno plačal svoje nepoštene namene. Avstro-Ogrska in Nemčija, ki je ravno sedaj tako sijajno pokazala svetu svojo moč, ima še toliko sile v sebi, da bo tudi z Italijo obračuiiala. Naši hrabri hrvatski in slovenski polki pa gotovo tudi sedaj ne bodo med zadnjimi, ampak bodo s podvojeno silo udarili po italjanski nečuveni zabrbtnosti! Živela naša armada, Živel naš presvitli cesar Franc Jožef L! Pogum in mirno kri! Deželni odbor je razposlal okrožnico, ki pravi v glavnem sledeče: Upati je, da bo naša dežela obvarovana sovražne invazije. Vendar smaira deželni odbor kot svojo dolžnost, da za vsak slučaj določi pravec, po katerem naj se postopa, če bi kljub vsem nadam sovražna armada prišla v deželo. Pred vsem vprašanje, kako se Je obnašati v takem sluč^u županu. Nobenega povoda ni, da bi župan zapustil svoje mesto. Nasprotno: iz vsakega stališča je nujno priporočati, da ostane v takem slučaju župan na svojem mestu in mirno izvršuje naprej i)osle, ki spadajo v samostojni delokrog občinske uprave. Isto velja za občinske svetovalce in odl)ornike, kojih dolžnost jc bolj kot kdaj, podpirati župana v težavnih okoliščiimh. Ravno tako je pa tudi priporočati celotnemu prebivalstvu, naj ostane mirno na svojih domovih, v danem slučaju naj županstvo in občinski odborniki v tem smislu upljivajo ]ia prebivalstvo. Ni vzroka dvomiti, da bo tuja arniada, če zasede našo deželo, spoštovala osebnost in imetje mirnega prebivalstva, ki se bo s svoje stiani skrbno varovalo vsakega sovražnega čina, přepustivši oboroženi odpor v to poklicani cesarski armadi, h kateri spadajo zlasti tudi naši vrli c. kr. prostovoljni strelci. Po resnem vsesti'anskem ]n'eudarku sodi deželni odbor, da tisti najbolje ^logodi in naj zanesljiveje varuje sebe in svojo lastnino, ki ostane na svojem domu in se zanese na to, da bo tudi tuja aiinada skrbela za javni red in mir ter znala čuvati življenje in last mirnih prebivalcev, ki nimajo drugega smotra, kot vstrajati In varovati svoj zasebni obstanek na domači zemlji. Zapustiti pa bodo vsekako nu)rali svoj dom, še pred dohodotii soviažne sile, tisti moški, ki so podvrženi vojni (črnovojni) dolžnosti. Semtcrtja utegne tudi vojaška oblast zaukazati izpraznitev posameznih krajev. Samoposebi se razume, da je takim, kakor sploh vsem ukazom državne oblasti, zvesto slediti. Oe bi vsled tega moral Žujian zapustiti svoje mesto, naj izroči za Čas svoje odsotnosti županske jioslc v to poklicanemu občinskemu svetovalcu; če bi pa noben tak svetovalec ne ostal v občini in bi ne bila več mogoča odborová seja, da določi župami začasnega namestnika, naj župan po svoji previdnosti izroči začasno županstvo sposobni, zaupanja vredni osebi kot svojemu pooblaščencu. T/i'oCitcv naj naznani žiipaii čim preje (l(jži^liicn!u odboi'u, predloživši inu zadevni zapisnik, ki ga je sestaviti \)o doposliiiieiii navodil». Će bi bil deželni odboi' prisiljen, spi-e-ineniti svoj nradni sedež, se bo to županstvu po možnosti nemudoma pi'iobcilo. KoiieČno se oiiozarja šc na sledeče: Če bi res iirišlo do zasedanja naše dežele po tuji arniadi, bo to le začasno. Nc more biti dvoma, da se bo sovražnik v doglcdnem času zopet uniaknil iz nase zemlje in smatrati je kot sigurno, da ostane Kranjska vojvodina tudi v bodoče, po sklenjenem miru, združena s krono naše pre-Jasne cesarske hiše. Zvesto ljudstvo naj tedaj mirno in upafiolno gleda v prihodnost in naj v morebitnem prihodu tuje armade nc vidi niČ drugega kot mimogrcdoč dogodek, ki ne bo z a ]) u s I. i I v deželi ii i k a-keršiiib trajnih sledov. — Tedaj pogum in mirno kri! Dolenjskim junakom v spomin. Naši časniki so poročali o junaških činili slovenskega dijaštva na raznih bojiščih. Odlikovali so se jtosebno visokošolci iz katoliških akademičnih društev. Samo izmed teh jih je nemila smrt pokosila že tJ-inajst. liili so med njimi tudi dolenjski rojaki, o katerih so ))oročale že tudi naše Noviee. A ituiogo je šc akademikov, ki služijo v raznih izvenslovenskili polkih, o katerih naša javnost dosti nii izve. V interesu naše dolenjske kronike je, da se čim več zabeleži o njiiiovih činih, jta ne samo o mrtvih rojakih, ampak tudi o živili, da bo svet vedel, da so Slovenci v tem svetovuovažiiem Času zvesto izvrševali svoje državljanske dolžnosti. Nasto]jne črtice veljajo dijaku, ki je kot vojak doka/.al, da pri njem mladostna idealnost ni bila le itrazna beseda, ki — „gradove ziila si v oblake — zelene trate stavi si v puščave" — v realno življenje l>ostavljena, ne ve kod ni kam, ampak živo dejstvo, požrtvovalnost. Tak mladenič je dolenjski rojak Ludovik Lobè. Rojen je bil v Zagradcu leta lH9'i iz spoštovane rodbine Loliotove, ki je vzgojila še enega nadučitelja, tudi vojaka Íji enega duhovnika, illajši, Ludovik se je šolal v Jvjubijani Íji je leta 1912 prestal maturo z dobrim usi)ehom na I. državni gimnaziji. Izbral si je juridične študije ter se upisal na vseučilišču. Ti'eba je pa bilo zadostiti vojaški dolžnosti in zato je iistopil kot enoletni pi'ostovoljec v Jelačičev pešpolk št. 79, ki ima svoj sedež v Otočac-u, še posebej s tem natiienoiti, da se bolj i)ri-iiči par jezikom, ker je imel polk svojo šolo za enoletne [trostovoljce na lieki. Mej tem je srbska zabrblnost ])ovzročila delno mobilizacijo. Tudi Jelačičev i)()lk je moi'al na mejo jiroti Siitiji . . . Kot korpoi'al si je Lobè pridolnl pohvalo svojih predstojnikov in ])rejel je spominski zaslužni ki-ižee. Ko je s L oktobrom 19K-Î dostal svoje vojaško leto, si je želel na domu nekoliko odpočili. A koncem julija 1914 ježe izbinihnila vojska in kailet-aspirant Lobè motal je nemudoma k svojeimi kadru v Otočac. Veljal so je po iiovootvorjeni belokranjski železnici. Ko je dos|iel v Otočac, mu je bilo izročeno vežbanje novincev. Dne 9. novembra leta 1914 je odrinil z izvežhanimi vojaki Ličani proti Ùi'uogoreeiu. Od črnogorske meje je tudi delačičev jiolk ]irodiral v Srbijo, kjer so naši osvojili mnogo ozemlja in zasedli 4. dee. Belgrad. A. naša ai'uiada menda ni dosti upoštevala srbske zvijače. Ko so Srbi z od-])očito vojsko planili na naše i)osadke, so se te morale umikati. Ti-i tem umikanju iz Srbije se je odlikoval praporščak Lobè. Svojemu bratu je bil sporočil, da je v zadnjem boju s Srbi v iKijbujšetii ognju stal po koncu brez vsacega kritja in tiral pešce, ki so se ki'ili za drevesa, napi'ej v I'ojno črto ... Da imamo močnega sovražnika za nami, to smo vedeli; ali da so Srbi tudi že pred nami, tega nismo znali. Naravno, da je bilo vsem tesno okoli srca, ko smo takole zjutraj ob šestih zapazili srbske ognje kakih 300 koi'akov i>red nami. Stotnik me vpraša: „Kaj misliš, Čegavi so ti kresovi?" „Najbrž srbski; kajti naši bi ne bili na tem hribu ostali." I^ošljemo tja patruljo in res nam naznani, da so Srbi. Kaj sedaj V Koliko jiii je, kje so ))rav za prav njihove pozicije, ali imajo pri sebi artilerijo, nič nismo vedeli. Jluditi se ne smemo, sovražnik nam je že za petami. Tedaj „naprej !" To polurnem boju smo jih premagali in še 120 ujeli. Mi bi mogoče z njimi ne bili tako hitro gotovi, kajti njih je bilo cez 3CJ0, nas pa samo 140 mož; pa ker smo jih brzo napadli, smo jih čisto presenetili. Nekateri so še spali, ko smo mi začeli streljati. Kakor so pozneje ujetniki pripovedovali, se njim še sanjalo ni, da bi bil „Švabo" (tako nas zovejo Srbi) tako blizo njih. To je bila naša sreča, da smo jih tako hitro vrgli nazaj. Da bi boj trajal le šc dve uri, bi bila cela naša brigada njeta, ker bi v tem času tudi Srbi od zadaj pritisnili na nas. Ker smo brigado rešili, zato bomo dobili stotnik, jaz in še iieki korj)oral odlikovanje." In tako se je tudi zgodilo; in-aporščak Lobè je bil odlikovan s srelu'iio hrabrostno svetinjo. V kaki nevarnosti je bil, se vidi iz tega, ker je šrapnel padel samo en uieter stran od njega, k sreči ni eksplodiral. Kapsulo si je vzel za spotiiin. V nekem bosanskem mestu se je njegov polk odpočil in odtod odšel v Slavonijo. Ker je našim trda šla, so z južnega bojišča poslali vojake v Karjjate. Jelačičev 71), jip. je iz Slavonije odmarširal sredi januarja ter bil postavljen blizo Užoš-kega lU'elaza. Praporščak l^obè je imel že skušnjo za trensko poslovanje. I:íJ'očí1í so mu v oskrbo tisoč mož. Na severnetii bojišču je bil že prej njegov starejši brat, nadučitelj Henrik, vojak 17. pi»., ki je pa vsled naporov v Galiciji opešal. V bitki pri Grodeku je ta gosjipd bil v bližini slovenskega kurata Jioziuana, katerega je v srce zadetega nesel na obvezovališče, kjer je izdilinll. TjUtlovik in Henrik se na severnem bojišču nista videla, Mej tem je našega ndadeniča zadela še druga nesreča. Dne 5. februarja 191.^ mu je umrl ljubljeni oče in Čez teden dni 13. februarja pa draga mati. Brzojavnih obvestil o tem nepričakovanem udarcu Ludovik ni prejel. Óe-le kakih 14 fini po suuti je dobil dojiisnico, ki mu je naznanila jiretresljivo vest. A karpatska zima in napori so neugodno uplivali na našega vojaka. Lotila se ga je zlatenica v Kai-patili, zdravnik Jtui je ukazal odmor. Dovolilo se mu je, da je smol obiskati gomilo dragiii starišev, katerih pred smrtjo ni niogei niti smel obiskati. Naj nui ljubi stariši izpi'osijo, da bi vsi udarci zadnjih bojnih mesecev šli mimo dražega sina brez hiulili posledic za njegovo zdravje. ■K'ot spomin je z južnega bojišča pi'i-nesel seboj či'uogorsko jiuško, tiajoiiet, turški nahrbtnik in nekaj turške ter srbske obleke, mej katero se posebno odlikuje ženski modère z ziatovezeno, narodno ornauientiko. Pi'apoi'Ščak ijobè se zdaj zdravi pri svoji sestri v [jjubljani. Želimo mlademu junaku popolnega oki'cvanja in še nadalj-inli Častnih činov v jiovziligo slovenskega imena. Hranilnice in posojilnice, gospodarske zadruge, občine, kmetijske podružnice in izobraževalna društva! Ali ste že sklenili koliko izvodov „Dolenjskih Novic-boste naročili? Če še niste, sklenite nemudoma; naša čast zahteva, da naš dolenjski list razširimo! Prebiranje črnovojnikov. Prebiranje v letih 1B78—1890 potem 1892—1894 rojenih črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo vi^šl se dne 30. in 31. maja potetn 2. junija t. 1. Prebiranje črnovojnikov se vrši po sledečem redu : Za občine ŠmiIiel-Sto])lČe, Trebnje, Velika Loka, Dobrniče, Mirna, Selo pri ňumjierku dne 30. uiaja t. 1. ob 8. zjutraj v glmnazijsketii poslopju v KudoUbvem. Za občine líudolťovo, Prečna, Jlinia-peČ, èt, Peter, Belacerkev, lirusnice, Tot)-lice, Poljane, Čj'inoŠnjice, Gorenje Polje in Orehovica dne 31. maja 1.1. ob 8. uri zjutraj istotain. Za občine říužemberk, D\'or, Ajdovec, Zagrae, Ambrus In Smuka dtie 2. junija t. 1. ob 8. url zjutraj v šolskem ])oslo])ju v Žužemberku. Povodom tega jjrebiranja vrši se tudi naknadno pregledovanje vseh do zdaj pregledanih letjiikov ozii'oma vseh črnovojnl-ko\', kateri so od pregledovanja izostali. Vsak črnovojnik mo]'a biti popolnoma trezen In po eeletii životu Čisto utuit. Crnovojniki, ki se iieljejo po železiuel morajo črnovojne legltlmacijske liste blagajni na kolodvoru pokazati, da se na Jije pritisne pečat. Gospodom žui)auom ali njih namestnikom, kateri peljejo črnovojnike, naj izda občinski urad legitimacijo za jirosto vožnjo v kraj pregledovanja in nazaj. Tudi ta legitimacija naj se pri blagajni pokaže, da se na njo pritisne pečiit,, V bližini krajev pregledovanja in v pregledovalnih dvoj'anali mora vladati po-polen mir. liazven gori omenjenih letnikov se vrši tudi p]'eglcdovanje či'novojnlkov rojenih v letih 1897 in 18()5 do vštevšl 1872, kakoi' tudi (»oi^neje rojenih črnovojnikov kateii so po prejšnjih zakonih prod 42. starosliiim letom Iz Črnovojne dolžnosti izstopili, zdaj pa po črnovojni na]'edhl z dne 1. maja 1.1, (drž. z. št. 108) zopet v črno-vojno dolžnost vstopili in sicer preje slu-žečih in neslužečih, toraj morajo priti k pregledovanju vsi, ne oziraje se na to, ali so bill vojaki ali ne. Prebiranje se vrši po sledečem redu: Za občine Šmihel - Stopiče, Trebnje, Velika Loka, DobrniČe, Mirna, Selo pri Šumperku dne 3. junija ob 8. uri zjutraj v telovadtncl drž. gitiinazije v Rudolfovem. Za občine Rudolfovo, Prečna, Mirna-peč, Řt. l^etei', lielacerkev, iîi'usnice. Toplice, Poljane, Črmošnjlce, Go]'enje polje in Oreliovlea dne 3. Junija ob 11. uri dopoldne istotam. Za občine Žužemberk, Dvor, Ajdovce, Zagrac, Ambrus in Snuika dne 2. Junija ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Žužemberku. Dati vpoklica jiotrjenih v črnovojno službo se bo pozneje i'azglasil. Na prebiranje niso dolžni pi'itl: Tisti, ki so v točki 1—4 potetn G in 7 pozivnega razglasa. K omenjenim, l)otem župani, občinski svetovalci me iia tudi člani občinskega odbora), vsi železniški uslužbenci kakor tudi prostovoljni strelci, kateri vže služIjo in v obi'atlb taki delavci, ki morajo za vojaške potrebe delati. S tukajšnjitu odlokom z dne 19. maja t. 1. št, 1(195 razglašeni i)regledovalni načrt se le v toliko S[)rejneni, da pridejo v letih 1897 potem 1805 —1872 rojeni Črnovoj-niki sodnega oicraja Žužemberk tudi dne 2. junija v Žužemberk k ])regledovanju. V teb letih rojeni črnovojnlkl Iz sodnili okrajev Rudolfovo in Trebnje pripeljejo naj se dne 3. junija v Rudolfovo k izbli'atiju. črnovojne legltltnacijske, potem Izbl-ralne in evidenčne liste sprejemajo črtio-vojniki na dan prebiranja. Naročajte „Dolenjske Novice!" Gospodarstvo. Kako se pripravi perocid za škropljenje trt. 1. Da jiripravimo sto litrov perocidovc škroi)ilne zutesi, vzamemo za jirvo škropljenje L/., do 2 /,y/, za drugo in tretje škropljenje 2 do 3 h/ [lerocida. 2. vsak kllogratii peroeida je vzeti 30 dhg živega, to je neugašenega a])jia ali ])a 90 dk;j mastnega, ugašenega apna. 3. Perocid se raztopi v 80 I vode tako, da se vanjo obesi v jdaltienl vrečici. Da se to])ljenje ])ospešl, se z vrečico v vodi sem pa tja maha, stiskati se jo i)a ne sme. 4. Živo ali neugašeno apno so najprvo z nekaj litri vode ugasi in potem v 20 / vode razmeša. t'gašeno a]ino se pa v 20 / vode satiio razmeša. Tako tekočino imenujemo apneno mleko. 5. Xa to se vlije 80 I perocîdove raz-topitie tued vednim mešanjem v 20 ! apne-nega tiileka, tako da dobimo sto litrov škropilne zmesi. (). Koj na to se vzame košček belega (fenolftaleinovega) papirja in se ga pomoči v zmes. Papirček mora postati vsaj tualo rdeč. Če ostane bel, je apna ])rcmalo in ga je treba takoj dodati. Če postane [papirček rdeč, je zmes jiravilno pripravljena in se ž njo lahko škio]il. Perocidovo-apnena zmes se dj'ži več tednov ne da bi zgubila na vrednosti. 7. èki'oiiljenje trt se vrši enako kot z gallčnoa))neno zmesjo. Škropimo tedaj vedno le s llnopršečlml škropiltilcatiii in v suhem vi'emeiui, tako da se zmes na trti pi'ej posuši, predno pride i)rvl dež. Skalický. Gospodarske drobtine. Cepljenje prašičev proti rudečici. Zadnji čas je, da se priglasimo za c^tjpljc.iije pfašičev. Že mesca tiiarca je Izišel razglas na jiosameztie občine zaradi cei)tjenja, pa šc dosedaj se niso odzvali naši pi'ašlčjerejcl svoji dolžnosti v tej meri, kakor bi bilo poti'eba. Vidi se, da je tudi v tem vprašanju sedanja vojtui mnogo kriva, da tiianjka tiriglasil. Moških manjka, ženske se pa prenuilo zavedajo svojega poklica. Ker prihaja s poletno vročino najbolj nevaren čas za ludečlco, poživljamo naše gospodinje, ki Imajo s prašičjorejo pmv za prav največ opraviti, da se pri županstvih Čimiireje oglase za cepljenje prašičev. Óim večja bodo priglasila v posameznih občlnali ozir. vaseh, tetu nižji bodo stroški cepljenja. Storimo tedaj svojo dolžnost, saj nas izkušnje zadnjih let dosti jasno uče, kako potrebno in kako dobro je cepljenje prašičev. K letošnji košnji. DeteljiSča in travniki lepo kažejo in obeta se natn dosti krme. Še vse bolj ko druga leta jratre-bujemo letos lepo vreme, da se bo košnja dobro opravila, kajti delavnih nmčl bo povsod manjkalo. Letos bo treba tudi žeiiskam prijeti z a^ koso, da se bo mogla košnja zgotoviti. Ce bo lepo vreme ob košnji, se bo seno lahko sušilo in spravljalo. Ob nestanovitnem vremenu bo pa križ. ljetos je naša dolžnost, da pomagamo po možnosti eden drugemu, da se krma sreČtio spravi. ICjer bi manjkalo za deteljo kozolcev, naj se jemljejo o str v i ali r oglje, kakor jih rabijo v Lelokrajini In po drugih krajih. Shranitev jajc za zimo. Če hočemo jajca shraniti za dlje časa, moramo vzeti na pomoč v odo to p no steklo ali pa „garantoD. Vodotopno steklo je gosta in težka tekočina, ki se iionieša z vodo. Na 10 / vode so vzatue I J vodotopnega stekla. Teh 11 i. tekočine zadostuje za okroglo 150 jajc, ki se vlože najbolj v lončen plsker In zalijejo s to tekočino tako, da stoji tekočina še za dlan visoko nad jajci, -lajea morajo biti seveda sveža in Čista. V novejšem času se rabi prav vspeŠno tudi „garantol". To je rumenkast prah. ki se (lobi v iiiaiijših iti večjili zavil,kili in ki se raztopi v vodi, da se vlagajo jajca v to raztopino, l'otrcbiio navodilo je (lotiaiini zavitkom priloženo. Zn 1 < vode je trclui K) //garantola. — 1 / vodo-topiicga stekla shme okoln IJO h, 1 mali zavitek garaiitola ;i() h in se dobi oboje ))ťi Kancu v Ljubljani. Pri nebeškem telefonu. (Konce.) r—r—r! „Tukaj nebesa, kdo tam?" „Nikolaj, kralj rniogorski." — O, rašal, na koga se naj obi'iie in kje naj pozvoni." — „A tako, le povej mu, da naj jiri tistili pozvoni, ki so bili od francoske državne šole vzgojeni. To številko jc prej lahko vsakdo bi'al v šolskih knjigah. Če so jo jia Francozi iztrgali in izgubili, ])a mi ne moremo za to." i—r—r! (Odide.) r—r—r! „Tukaj nebesa, kdo tam ?" — „Albert, ubogi kralj belgijski. Ker ]ia zemlji ni več zvestobe in i)ravice, ])fosÍm maščevanja za mojo deželo v nebesili." — „Bomo preiskali in po pravici razsodili." — „Sem s tem zadovoljen in prosim Boga za milost." „Nikar pa ne pozabi grehov svojih prednikov in belgijskih grehov v Kongu," r—r—r! (Odide). Kmalu bo poldan. Sedaj še enkrat oeli vihar; r—r—i'—r--]■ ! Tukaj so nebesa; kdo pa tako strašno zvoni?" — Mi, mi, 10 niiljonov otrok Avstro-Ogrske!" — „Tako, in kaj pa bi ]'adi ?" — „Prav lep pozdi'av na ljubega .lezuščka in Njegovo ljubljeno Jlater, pa radi bi imeli za lU'azilike našega ljubega očeta zopetdonia!,.. Ce očeta ni doma, niso prazniki niti polovico tako veseli. Mi prosimo za mir Avstro-Ogrski, časten niir za našega starega cesarja, da sc bodo liusi domov vrnili in Srbi spokorili, in ila bonio vsi skupaj boljši ljudje. Druzega iiiË. Jlir, le mir, in vse bo dobro. Pa še Jiialo loiilih soliičiiih žarkov na našega ljubega eesaija zadnje dni ; samo to še, samo to. Pa še iiozdrav, tisočkraten pozdrav na teto Sofijo iii našega vrlega nadvojvoda Kvgona, Stanislava Kostka, kralja Řteťana, Andreja Hoferja in Hjiek-balicrja in na vse naše ljudi v nebesih. Bog obvari, Bog olii'aiii, našega ljubega cesarja Franca!" — „Bom že storil!" — „Bodi, bodi tako dober! Tisočkrat hvala! Pozdi-avljen, pozdravljen Gabrijel! Servus!" (Odidejo.) Vojska z Rusi» Odbili ruski napadi vzhodno od Jaroslava in Sientawe. — 64-00 Rusov ujetih. Dunaj, maja. Uradno so razgla.Ša: Vzhodno od .laroslava in jiri Sienawi smo odbili močne ruske napade. Sovražnik je imel velike izgube. Zveztie čete so se [>ridobile na prostoru pmti vzhodu in jugovziiodu. V bojili ob gorenjem Dnjestru smo ujeli nadaljnjih r)0(.)0 Kusov. Ruse smo vrgli tia nekem oddelku severno od Saniboia iz njihove glavne obrambne pozicije, z naskokom smo vzeli neki kraj 10 km južnozaliodno od Mosciske. Na priitski črti je položaj neizpre-nienjen. Severno od Kolomeje sitio s kratkim protisunkom ujeli 140U Kusov. Rusi povsod vrženi nazaj čez San. — Od 2. maja naprej ujeli I94-.000 Rusov. Uradno se razglaša 21. maja: Boji na fronti v Galiciji trajajo dalje, liuske čete, ki so se še nahajale na zabodiieni bregu Sana od Sieniawe Jiavzdol, smo vrgli čez reko. Vzhodno od .laroslava so zavezniške čete krvavo odbile i)osameznc najjade močnih sovražnih sil. ňtevilo ujetnikov narašča. V ljutih ponočnih bojih so naše Čete z rniskokom vzele vzhodno od Drobobycza rusko i)ostojanko osvojile vas Neudorf in i)ri tem ujele 1SOO Rusov. Uuska i)rotioťeiiziva čez r)njester v vzhodni Galiciji se je na Črti Prut ustavila. Sovražni prodiralni poizkusi pri Ko-lonieji so se izjalovili. Vse uapade proti tej močni mestni utrdbi smo odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika. V bojili na goi'ovju jiri ICjelcah, ki na posameznih točkah št; trajajo, smo do-scilaj ujeli 4000 Rusov. Od IC. maja je skupno Število ujetnikov poskočilo za ]iadaljiiiii 2().()00; sedaj znaša od 2. maja 1 !)4.()U0 mož. Nemški uspehi na severnem bojišču. — Rusi oboroženi s hrastovimi bati. A'e-liki glavni stan 21. maja: Pri i^avlih so se vršili le manjši boji. Ob Dubîci je naš tiapad došel vzhodno od Podiibila do Betygole; pri tem smo ujeli nadaljnih 1500 mož. Tudi vzhodno od Aliloszajcic in Zemigiiole smo vrgli Ruse čez mejo. Dalje proti jugu boj stoji. Ostanki južno od Njemena poraženih ruskih sil beže dalje v smeri profi Kovnu. Položaj nemških čet je iieizpremenjen. Vzhodno od Jaroslava smo včeraj ujeli Kuse, ki niso bili oboroženi s puškami, marveč s hrastovimi bati. Od armade ge-nei'alncga polkovnika pl. Mackensena in oslaliii v zvezi z avstrijsko armado' se bojujoČih nemških Čet je bilo od 1, maja ujetih 104.000 Rusov in zaplenjenih 72 topov ter 253 strojnih pušk. Te številke sožezapopadenevžcobjavljencneni skupnem številu. Na morju. Naši podmorski čolni v Sredozemskem morju, „(.orriere dclla Sera" poroča iz Svracusa: Ker se je poročalo, da se nahajajo avstrijski podmorski čolni v Sredozemskem morju, jih zdaj zasleduje že nekaj dni brodovje torpcdoyk. Dva francoska toi'pedna rušilca sta se iialutjala v soboto nekaj ui' v jtristaniŠču Augusta ob socilijaiiskem vzhodnem obrsžju. Parnik „Torino" je srečal, kakor jioročajo iz Aten, v prekopu Otranto neki ])odtiiorski čoln, ki niu je ukazal, naj obstane. Ka-liitan jc takoj ustavil. Podmoi-ski čoln je v daljavi 300 metrov zahteval natančne podatke o narodnosti paniika, nakar se je podmorski čoln ml:;tranil. Pomorska bitka v Finskem zalivu. Po poročilu švedskih listov; Potniki, ki so dosli iz Finske, pi'ipovedujejo, da so čuli v tinskem zalivu grmenje topov, ki je bilo zelo silovito. Videli so, kako je neka velika ruska bojna iadja težko poškodovana j)riidiila v jjristani.šče Helsingioi's. Turška vojska. Boj na dardanelski fronti se jo vršil dne 22. t. ni. Sovražnik je izgubil na mrtvih in ]'anjenih nad 4000 mož. Turške baterije so nevarno poškodovale (Ux sovražtii oklopni križarki. Vojska z Italijo. Kaj je zahtevala Avstrija? Nemški listi jmi'očajo: 20. marca je prevzela Nemčija garancijo, da bo Italija od Avstrije dobila vse obljubljeno. Sonnino je zahteval, naj stavi Avstrija konkretne j)redloge. Po sedmih dneh je iiurian zahteval od Italije: 1. Dobrohotno nevt]-ainost v političnem ozii'u za cel čas vojske. 2. Prosto roko za Avstrijo na Balkanu. 3. Italijase odpovenadaljnjiodškodnini. 4. Podaljšanje pogodbo glede Albanije. Najnovejša poročila. Rusi zopet tepeni. Armada annadnega l)oveljnika Mackensen-a je z novo ofenzivo zavzela močno utrjene kraje Drohojov, Ostrov, Kadynmo, Vysoko, Vitlin, Marko-viko. Pri tem je ujela 153 Častnikov in nad 21.000 mož in uplenila 30 topov. Rusi so imeli izredno velike izgui)e. Pri Dubisi so obenem Nemci vrgli Rnse nazaj in jih ujeli 2240. Iz tira sta začetkom tega tedna skočila dva vagona pri Zatičini. K sreči ni bilo nikake nesreče; v enem vagonu se je vozil tudi novomeški notarski substitut g. Mastnak, kojemu se pa k sreči ni zgodilo nič, razven da ga je malodane na glavo postavilo. Naše brodovje na delu. V noči od 23. na 24. t. m. je naše brodovje bombai-diralo italjansko obal od Benetk do Bar-letto iii povzročilo Italjanom silno veliko škode, osobito v Benetkah, v Rimini, Sc-nigalliji, -lakiini (Ancona) in Barletti, koder je večinoma poj'ušilo vojaške naprave in železniške moste ter potopilo enega rušilca. Istočasno so naši letalci bombardirali zra-ko])lovno lopo v (Jhiravali, vojaške utrdbe v .lakinu in arzena! v jienetkab. Razširjenje vojaške dolžnosti napoveduje Italija od lil), do 42. leta. DomaČe in tuje novice. Poroka, V Tržiču na Gorenjskem sta bila dne 22. maja poročena po p. n. g. nov omeškem [)roštu: stotnik v p. gosp. C^iril Dolenc, ravnatelj kranjske deželne prisilne delavnice in vzgojevališča, z gospodično Tilko Lončaijevo. Nevesta je iz znane rodbine veleposestnika in hotelirja Loniar v Tržiču. Ženin i)a je sin tukajšnje uglediicrodbinevpok. ravnatelja Uiharda Doléne. Čuden slučaj je nanesol, da je gospa mati ženinova prav isti dan pri svoji hčeri v vili Skalický tako nesrečno padla, da si je nogo v stegnu poškodovala. Novoijoročenca se ve tega nista slutila. A ker radi ustavljenja železniškega obrata iz Metliko nista mogla se peljati v Zagreb, sta sc vrnila v Novo mesto, kjer sta zvedela o tej nezgodi. — lîog daj novoporočenccma vso srečo, gospej materij pa skorajšnje ozdravljenje! Šolsko. PredbinkoŠtni teden je tukajšnjo c. kr. ginniazijo nadzoroval deželni šolski nadzornik, dvoriti svetnik gosp. di-. Bezjak. Ogledal si jo tudi nekaj drugih zavodov. Zasebni promet po železnici Ljubljana—Bubhjarci je popolnoiim ustavljen. Druzega vojnega posojila je podpisala Hranilnica in posojilnica za Ivatidijo in okolico v svoti Kt.OOO kron. Po istem zavodu so zasebniki prijavili še 7.40()K. Prepoved, konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih krajev. Z \ikazom c. kr. ministrstva za deželno \)ran z dne 30, julija 1914 drž. zak. št. 179 se je izdala prepoved, konje z razvidnicalni odstraniti iz njihovih nabornih okrajev, to se pi'avi, da se konji, ki so potrjeni in žc namenjeni vojaški oblasti nc smejo daljo prodati iz dotičnega nabornega okraja. Na to se opozarja občinstvo, osobito posestnike konj, s pristavkom, da se pre-stoi)ki te prepovedi kaznujejo z denarjem do (JOOK, s katero glolio se lahko združi zapor do etiega nicseca. Poroča se nam z Lokvice: Martin Šuklje, jiosestnik na Dolenji Lokvici, pešec 17. pp. 4, st. piše svoji ženi, da je v nogo ranjen in da je v bolnici, pa da ga bodo kmalo poslali drugam. Tedaj jej bo naznanil, ko tja dospe, svoj naslov in kraj. Iz prejšiijih njegovih dopisov se sme sklepati, da je bil mi zadnje nekje tam okrog Stanislava v Galiciji. Nogo odrezal jc v četrtek 27. t. m. vlak nekemu vojaku v Novem mestu. Ko je vlak že odhajal, je baje še skočil na tla po čepico, ko je pa hotel nazaj skočiti, mu jo vlak potegnil nogo pod kolo. Kost je pojiolnoma zdrobljena ravno pri gležnju. Nesrečneža so takoj obvezali in peljali v bolnico v Novo mesto. Vojaška odlikovanja. Dobili so: Nadvojvoda maršal i'^riderik vojaški zaslužni križ L razreda z vojno dekoracijo v bri-ijantih. Nadvojvoda Evgen najvišje pohvalno priznanje. Nadvojvoda Jožef Ferdo in general Borocvič voj. zasl. križ L razr. z vojno dekoracijo. Načelnik gen. štaba baron Konrad pl. lliitzendorf vojno dekoracijo k velikemu križu Leopohlovega reda in k L razr. reda železne krone. — Pohvalno i)riznanje i)oročnik 27. domobr pp. Josip Petcrnelj. Srebi'no lirabr. svetinjo L vrste: jn'aporŠČaki Ivan T]'atnik, Viljem Kusternik in Jos. ř^ngcl, narednik Ivan Bostjančič, čctovodja Anton Kovačič in Karol Okorii, intanterist Jernej Podlogar, vsi pri 27. domobr. i)p. Praporščak Karol Regorše in četovodja Anton Vinuit, oba pri 4. domobr. jip,, narednik Rib, Čeh, čctovodja Miroslav Finstei'le, inťantďist ívan Martelos, vsi tiřjc jiri 27. domobr. pp. Si'e-brno lirabr. svetinjo 2. vrste: desetnik Jos. Jane, infanterista Fran Gorenc in Fran Simončič, narednik Rajko Osterc, čctovodja Fran Kebeilc, infanteiist Štefan Bobrik in Fi'an Korošec, vsi pil 27. doniobi-. pp , pi ed-mojster 27. p, t. }). Slon Ivan. Pionirji: Fuhrman Alojzij, Kajťež Anton, Kramer Rudolf, Majcen Anton, Murko Ludovik, Bremelc Fi'an, Božič Fi'an in Zupančič Josip, vsi pri 3. pion. bat. — Bronasto hrabr. svetinjo: poddesetnik Kot Ivan, Bla-žina Josip, Debevec i\Iiha, vsi trije liri 3. sap. bat. Bevčei' Jos,, Boltar Andrej in Premelje Andrej, vsi pri 3. pion, bat. Odlikovani slovenski častniki: Red žel. krone 3, vrste je dobil generalmajor Ol.on Sertič. Duhovno-zaslužni križec 2. vrste na belo-rudečem traku je dobil voja.ški kiirat Ernst Trstenjak, vojna bolnica Št. 8/14. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Anton Burgar 87. pp. Srebi'no hrabr. svetinjo 2. vrste: praporščak Kvasnička Fran B7. pp. Srebrno hiabr. svetinjo 1. vrste rez. kadel J. Grinčnik 17.pi). Sprejemanje v kadetnice, z začetkom šolskega leta líH.fi/ltí (sredi septembra) se bo sprejemalo aspirante z namembo za C. deželno hrambo v L, II. in 111. letnik ene izmed iicliotnih kadetnili šol za v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele in v I. konjeniške kadetnice. Sjjrcjcm v di'uge kot zgoraj označeno letnike je nedopusten. Sprejemni pogoji sc nahajajo v „Predpisih o vsprejenm aspii'antov v e. in kr. kadetne šole" (izdaja iz 1. 1900 z dodatki iz leta 1902 in 1905). Prošnje je vlagati najkasneje do 20. julija t. k Sprejem oniii, ki so pri črnovojniSkem izbiranju spoznani za sposobne za črno-vojntško službo z orožjem kakor tudi onih, ki so že potrjeni, jc izključen. Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki se objavi te dni v uradnem listu „Laibacher Zeitung" in ki je tudi na vpogled pri vseh c, kr. okrajnih glavarstvih^ pri inGstncNi Tiiagistiatu v Ljubljani i» iiri raviiateljstvn pomožnih nnulov r. kr. deželne vlade. Izkaz cesarico Kllzahete javni bolnici v Novem metitu doSlih darov. Kksceleiica barnniea Karla [il. Schwarz 500 cigaret, 1()() cigar. G. Ivan Kakoše v Straži zalioj žganja, (i. Fran Možina 501 vina. G. liia Guzelj ca. 200 razglednic. cigarct(!, tobak, ])il)e, pajiir, ustnike, itd, (I. dr. Bertiscbc v 1'oganicab zavoj Čaja. (i. tJabrijida Go-rianyjeva v Kniirôvrliii 2 ŠkaMji čaja, Časopise, (i. Franc Pintar 1 voz gnoja. N. Žcťrau v Gotni vasi 1 voz gnoja. Janez Slak v Gor. Cilobodolii 1 vrečo krompirja. Alojzij Pnst v Gor. Globodolu 1 vrečo krompirja. — Vsem prisrčna bvala ! Velikanske goljufije vojaških dobaviteljev. „Rcichspost" poroča: Domobransko sodišče v Pečiibu je prišlo iia sled velikim slepaiijani pri dobavali za armado. Niti ])reiskave vodijo do StiilihveiUenburga, Kosic in lliškolca in jasno bo, da je bil vojaški erar oškodovan za stotisoČe kron, iti sicer lia ta način, da mu je bila de-lotiia prodana pokvarjena krma, deloma di'uga ki'ma, da je bila ena in ista po-šiljatcv večkrat ijlačana. Glavni krivec jc neki Ignacij Pollak, ki žc 40 let dobavlja za ai'inado. Milijonarju sc jc s jiomočjo lilafauib pomočnikov posrečilo, da je pred drugim obleganjem Frzemysla ki'atkomalo poneveril dva tovorna vlaka po 50 voz z Živili, ki sta že do.Šla v Pi'zemysl in sta bila že plačana, na ta način, da je dal oba vlaka zopet nazaj na Ogrsko zapeljati in je naloženo blago spravil v svoje slii'anibe. Tam je že enkrat plačani materijal v drugič jirodal vojaškemu crarjii. V ponedeljek zjutraj jc bil Pollak aretiran v treiiotku, ko je došel z Dunaja. Cena petroleju. C. in kr. vojno mi-instrstvo je izdalo lastinkom tiiineratnih ratinerij naredbo, s katero se zagotavlja stalna cena petroleju. Lastniki rafinerij morajo svoje odjemalec zavezati, da ne bodo i>i'i prodajanju naj»rej imeli pri sodu )ietroleja več dobička, kakor 5 kron. ]>ri nadroluii prodaji pa ne sme liter t)etroleja v mestu več veljati kakor G2 vin., na deželi pa 64 vin. Prestopki sc bodo st rogo kaznovali. Iz ruskega ujetništva. MegliČ Franc, Foldwebel, Štot S]»osiek Tanibovski Dos Kii'chdorf AbaSavo anf dem Giitc Jjočinott (Uussland) Rusija piše 11). aprila 1915 svojemu oČctu na lirod št. 21. cenzurirano vojiio doi)isnico: l.)ragi stariši! Lepo Vas pozdi'avljam iz j'uskega ujetništva, Zelo sem daleč, 18 dni smo masirali in z vlakom sc vozili 11 dni do tukaj. Zdaj smo jnisli na stalno mesto. Jast sem komandant čez 50 mož, ki delajo po polju s konji, skrbim za ibter in za kuhinjo za ljudi. Imam veliko oijravila s tem, sem zadovoljen, samo ko bi še bolj zdrav lili ; kniba imamo dosti l)elega kot sneg, jo prav po ceni 15 krajcerjev košta tak lilel), da ga imam dosti nestî, tukaj ne poznajo Črni knib. Piti so ue dobi noiiene pijače, ne žganja Če bi bilo za umret, samo Čaj, ampak meni ne pašo Čaj, som vedno bolan, ki nisem vajen vode. I\Ii smo na kmetib, nioji ljudje bojo orali, sejali, da bo veseljo. Jast jib ])a komandiram. Gosi)odai' jo en grof zelo dober gospod in lu'ijazfiii. Úc Kog da, jia se bomo ie šc enki'at videli. Če bom zdrav. Vam ne morem za enkrat več pisati, bomo se pa doma kaj več pogovorili. Nas Slovence itmijo zeb) radi, ampak Nemce, Mažai'c so dali vse v Sibirijo, se morajo pa šo ii tedne vozit. Pozdravljata Vas vse skupaj Vas sin Fcancelj, — Z Hogom staiii. Iz ruskega ujetništva so se oglasili dolenjski \ojaki: Karol Zu])ančič iz Luž dobiniške župnije je pisal iz Vijaznikov v vladimirski guberniji. — Franc Krampelj jiise svoji ženi, da je ujet in da masira na določen ttiu kj-aj. Imenovani je bil ))aztiik v tukajšnji kaznilnici. ■— Alojzij Zajec piše svojetau oČctu v Pijavi gorici pi'i Škofljici. — Anton lilažič piše svojemu očetu v Novem niestu iz Orenbui'ga ob [iralu na tueji itied Fj\'ropo in Azijo. — b'i'an .lanko, posestnik in iidinai' (ioj-enje Sušice, je liil ju'i črnovojti, topni,štvu odd. (i. 111, vojni zbor iz I'rzemysla, ujet na Ruskem, O nekaterih večjih požarih v Beli Krajini v zadnjih 27. (etih. Ker so biše ]io veliki večini vasi v Beli Kiajini krite s slamo, ali so vsaj še bile pred malo leti, ni čudno, da jo bilo v zadnjih letih mnogo ])ožarov. Požare navadno provzročajo otroci, ki so broz vai-Sitva, včasib nastanejo jia tudi po nesreči, redkeje pa vsled strele. Naj navedctn tu nekaj zajnskov o večjih požarih, kolikor jili imam shranjenih. L. 1888. 28. marca, na veliko sredo, uničil je silen požar med prav hudim vetrom veliko hiš in gospodarskih imslojuj na Vinici, Goleku in Podklancu v viniški žu])-niji. Na Viinci je ])ogorelo 27 hiš, na Goleku 10 in v Podklancu y. Ker je silno vlekel jug, bilo je naenkrat vse v ognju, da ni bilo mogoče skoraj nič rešiti. Ogenj jc nastal, kakor so pravili, {»o nesreči. Zgorelo je tudi več glav živine. Smrad slame smo čutili celo k nam, četudi je do nas dol)ri dve uri in čez Uoste in liribe. L. IH'JO, 17, jun, uničil je požar skoraj vso vas Dragovanja vas v dragatuski župniji. Pogorelo je I (>. gosjjodarjem prav vse. Škodo so precenili čez 00.000 K, Zažgali so otroci, — 7. okt. zvečei- ob 8, uri začelo jc goreti na Bojancili, v pravoslavni vasi naše občine. Pogorelo je 9 gosiiodar-jem. — 14. okt. jia je pogorela Kadovica. Pogorelo je 29 gospodarjem in sicer 30 hiš in čez 60 druziii poslopij ter več glav živine. Zažgali so otroci. L. 1899. 19. marca, na tiho nedeljo in jiraznik sv. Jožefa, nastal je zjutraj ok. 4. ure ogenj v Tj'ibuČali, naše župnije, h. št. 3., pri Ivanu Cvitkoviču-Stankatu. V malo minutah bilo jc v ognju iiet hiš z vsemi gospodarskijui po.s]o])ji vrol, ker je raviiotakrat jjrav hudo burja vlekla. Rešiti ni bilo mogoče skoraj nič. Ivami Cvit-koviču, pri katerem je nastal ogenj nienda po nesreči, zgorel je tudi vol, tele, breja svinja, 12 starih ovac in 4 mlade. Druga Živina pa, katero so rešili, jc bila hudo obžgana, tako da je imel samo jiri živini škode do 1000 Iv. Tudi gospodar sam in njegov sin Miko, ki sta skušala rešiti živino, sta sc prav hudo ojiokla in obžgala, sin celo tako hudo, da je čez dva dni vsled opeklin in ran unnl Vsa škoda vsled požara je znesla okolii 14.000 K. Lota 1903. Sredipostno nedeljo, 22. marca, zjutraj okolu 8. ure, ko so bili ljudje pri sv. maši, i)ogoreIa jc vas iMáline v so-miŠki žiipniji. Zgorelo je 12 posestnikotn vse, hiše z gospodarskimi i»oslopjÍ vred in kar je bilo v njih, kakor tudi iiet glav goveje živine in štirje prasci. Škode je bilo okolu GO.OOO K. Zažgali so otroci. — IH. jul. uničil jc grozen požar v Predgradu, starotrško žu]>nije, 07 hiš in nad 150 gospodarskih }ioslo]iij. Zgorelo je tudi več govedi, več glav ovac in svinj in en človek. Vsa škoda jo bila cenjena na 340.0(J0 K, zavarovanili pa je bilo le 35 posestnikov za (i2,000 K. l^cta 1904. 14. avg. uničil je ogenj v I\rali Lahini, dragatuškc župnije, trem gospodarjem vse. Pogorelo je dvema posestnikoma in eni koČariei. Zgoi'elo je vse, liiŠc, blevi, podi, vsa, krma in zrnje, pet svinj, eno tele in enemu posestniku tudi 500 Iv gotoviiga denarja. Zažgali so oti'oci, ki so bili v Jiedeljo med poiioldansko službo sami doma. Leta 1907. 25. jul. pop. med 2. in 3. uro jo obiskala skoraj vso Belo Krajino silna nevihta z gromotti, strelo in točo, ki je posebno v čriiomaljski župniji naredila izredno veliko škode, da stari ljudje niso pomnili take nesreče. Meil nevilifo pa je tudi večkrat treščilo. Stixda jo udarila v Loko pri Črnotidju, kjer so vsled nje pogorele štii'i iiiŠc z vsemi gospodarskimi poslopji. Treščilo je tudi v neki stog v fiu-toi'aju. Preje pa je treščilo tndi v Dobličah, kje]' jo pogorelo tudi več hiš in ]>nslopij. v Brkopčovo stanje v Zemlju pri 1'odzetiilju, v skedenj Jož. Jernuina v Loki [ni (Jrnom-Iju, ki je tudi zgorel. Siiloli je v jul. tega leta provzročila sti'cla več požarov v Beli Krajini in iio sosednjem Hrvaškem. Leta 190S. 4. junija uničil je ])ožai' v pol ure v Gornjem Butoraju, črnomaljske župnije vso vas, obstoječo iz 10 s slamo kritih hiš in vsa k njim spadajoča gosjio-darska poslopja. Skupna škoda je znašala 00.800 K, zavarovani pa so bili samo za 13.200 K, — 10. oktobra naredil je ogenj v Božjakovcm pri Metliki silno škodo. Uničil je okohi 50 posloidj, namreč devet hiš in do 40 drugib stavb, podov, hlevov, kletij itd. Zgorelo jtv petim posestinkom vse do zemlje, Štii'im pa so ostale le hiše, ki so Iidc zidane in z oi)eko krite. Zgorelo jc tudi vse orodje, posoda, živež, krma, okolu 200 veder vina, okolu 3800 K v gotovini in nekaj pi'ascev. Vsa škoda je bila precenjena na 160.000 K. Leta 1910. 11. jan. imeli so požar v Gornjem Suhorju, viniške župtujc, Ogenj je uničil osmim gospodarjem vsa poslopja z vsem živežem, klajo, orodjem itd. Kne-iiui gospodarju je zgorela tudi krava, neki vdovi dvoje prascev. Škoda je bila cenjena na 39.500 K, zavarovani pa so bili le 4 gospodarji za 0900 K. Ogenj je zanetila jietletna deklica s žvepljenkami. L. 1911, 8. okt,, v nedeljo, imeli so požar v Selih ]U'i Otovcu, eriiomaljskc župnije, kjer je pogorelo sodmiui i)03estnikom prav vse, [loslojija, dva ju'asca, dvoje telet, obleka, zrnje, krma. Leta 1913. 23. oktobra i)0])0hidiie pogorelo je dvema posestnikoma v Tribučali naše župnije. Škode je bilo čez IT.injo K. Zažgal je petletni otrok. — 1. decembra ])a zopet dvoma posestnikoma. Škode je bilo okolu 7000 K. ZažgatiO jc bilo nalašč. Leta 1914. 30. jun, ob četrt na 11. uro ])0 noči nastal je ogenj na Daljnjih Njivali, vasi v Župniji Vrh pri Vinici, kjer je zgorelo do 30 hiš in gosjiodarskib poslopij v skupni škodi okolu 50,000 K. Dopisi. Iz AdleŠiČ 22. maja. Dvoje zanimivih jiiscm naših vojakov. 28. aiirila i)isal je svoji ženi Peter Vosolič iz Vrbovec h. št. 5. iz Bosne pismo, iz katerega se vidi, koliko trpijo naši vojaki po nekaterih krajih v vojski. Piše med drugim; „Jaz sem bvala Bogu prav zdrav, samo me konča misel na dom in žalost. Do zdaj šc nisem bil nič ranjen . . . Jaz nisem si»al l»od streho 8G noči. Dva mesoca smo dobili samo tri nionaže. 45 krat smo bili v ognju. Tri ]inške sem přeměnil, kcj' sta mi bili dve razbiti od krogelj, a meni, hvala Bogu, Iti bilo nič. Dosti krogelj je prešlo okrog mene in čez obleko, a jaz sem bil dozdaj ]irav srečen". To itisnio nam pa kaže tudi, kako liog večki'at res čudežno vai'iije naše ljudi in koliko izda molitev domačih za vojake v vojski. Drugo ])ismo pa je ]iisal Miko Novak iz Sel b. ,št. 5. s severnega bojišča svoji jnateri in sicei" ]ia brezovi skorji. Pise ji: sprejmite srčen pozdrav na bi-ezovi skoi'ji. Ne zamerile, ki Vam pišem na brezovi skoiji. Papirja nimam, a kupiti ga nimam kje. Denarja imam dosti, lia ga no morem rabiti". Dopisnica je prav lepo obrezana in kakršne so navadne do-liisnioo. Poslali jo bomo lahko vojnemu muzeju v Ljubljano, čo ga bodo ustanovili, ker inia tudi svojo zanimivost. — Iz te brezove dopisnice so pa tudi razvidi lahko, da bi naši vojaki večkrat ]'adi jiisali domu, da pa iiiniajo na Čem, ker jim manjka iiapirja. Književnost. „Svetovna vojska". Izšel je 14. sešitek tega dela, ki objavlja nadaljne popise dogodkov v vzhodni Pruski, katerih začetek je bil objavljen v 3. sešitku. Zelo spretno so uvrščena v sešitek zanimiva pisnja nemškega vojaškega duhovnika dr. I^drtnnerja, ki jih je poslal uredniku ugledne nem.ške revije „Ilocbland", in pa i)oročila di'. Štefana Steincija dunajski „Reiclispost". Ta pisma in poročila ganejo bolj kot vsi drugi popisi bojev, ker nam pretresljivo slikajo bedo in tridjcnje, katero so morali prestati vojaki in pa ljudstvo v onih krajih, ker je divjala vojska. Poleg tega pa ta priporočila tako zanimivo spopolnjujojo popise vojaških dogodkov, da se čita celi sešitek lepo enotno in nudi zaokroženo sliko dogodkov pi'vc njesece vojne v vzhodni Pruski in ])a čez nje meje na Rusko-Poljski. Priiioročamo ! Drazbeni ohlic. ~ 1041/13 97 Diic 21. junija 1915 predpoldne oh 9, urf ho pri tem iiodisiu v íkIjí .št. 31 zopetna dražtja slodeSiti nepremičnin; Ziiiiiljiàltn knjiga Rudolfovo, vi. St. 500, pníiDilt, njiïft, travnik, cocihm vrednost 860;') K, najmiiuJSI po-nudek 43<)HK. Zeiitljiikii kujipft Jïiidolfovo, vi. fit. (j4,S njivd tu vi. St, 657 njiva, Bknpiij cenilua vroduoat 40Í7K 30h, nnjmanjii poniidck yoaUK Tod [iajmatij,iini ponudkom so no prodajo, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., due it. maju lfll5. Velika svota denarja sc zamore nakljuóiti vsakoimir, ki postane naš naroĚnik. — Brezplačna pojasnila ])ošitja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana. Antiiilkoliolicne jiijaiiD, kremo in ra^no pceivo lirez moko in kielo mleko BO doljiva vsak dan v baraki g. Pavčiřa nasproti e, kr, oki, Elsvurstvii, 2fi-i!-2 Srednje velik gozd je na prodaj v vrteli pri Drganjem selu. Več so izve pri lastnici Mariji Hrovat v Novem tnestu št. 203. 25-2.2 ■W Popolnoma varno naložen denar. [IRftNfLfIlCft ie POSeJflNfCâ /a Kiiiidijo in okolico, rog. /adr. /> iiooiii. zavezo = v lilstiioni doiim v Kiiiidiji ^^ sprejpiiia tiraniliic vlo^e od vsacef^a, če jc njen nii alf 110, ter obrestuje po 1-0-9 na leto l)rex odldtka reiitncřía davka, katerega sama iz avojejift plačuje. d •