•tev. 337 TJ*$T, v torek S decembra * 't? 'N v' IZHAJA VSAK DAN tefl #t> nedeljah to praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. !P*MHil2na Ste t. m proda.is.jo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih V>bakarnaii v Trstu. in okolici, Gorici, Kranju, Št. Putru, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbeigu itd. Zastarele 5tev. po 5 nvč. (10 stot.) 3ALABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 fcakme. CENE: Trgovinski in obrtni ogl&si po 8 et. mm. *«mrfcnice, zahval«, poslanice, oglasi denarnih ^svodov po 30 »t. ikw. Za cglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *adaljna vrata K 2. Hali oglaai po 4. stot. beseda, naj-itiiLcj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave Jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-. PUčljivo ln tofljivo v Trstu. "■•■■'■ .......» t - F- ~i 7 i i VniT >lg iim i iiTiii~Mi Glasilo političnega društva „Kdinosf* za Primorsko. „V edinosti jt moči" NAROČNINA ZNAŠA aa cek> 'eto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0K;a nr ročbe brez doposlane naročnine, se uprava na ozira Itrontat um nedelj ako tsdanj« „EDIHO0TT" »tan«: ta oslo leto Kron 5-30, It pel let* Kron a «0. Vsi dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. !fefrani o vaaa pisna a« m sprejemaj« la rokopisi se o« vrslaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljat) na upravo Umi** UREDNIŠTVO: ulioa Glorglj Galatti 2u (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Ed»uo*t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trs>%u_ u.-.ca Giorgio Galatti štev. 20. PoStao-hranllnltnl ratun Štev. 841-652. TELFFOn St 11-57 SRZOJflUNE VESTI. Odsek za državne nameščence. (Izvirno.) DUNAJ 4. Za predposvetovanje o vladni predlogi je odsek za državne uslužbence izvolil izmed sebe poseben podosek, ki je imel v nedeljo daljšo sejo, pri kateri sta bili zastopani notranje in justično ministrstvo. Splošno se je povdarjalo v tej seji,, da je treba znatno zboljšati vladno predlogo v bistvenih točkah in da je treba nadaljnih pogajanj z vlado, da se ugotovi primerna podlaga za izvedbo časovnega napredovanja. Ta pogajanja se bodo nadaljevala brez pre-kinjenja in Je pričakovati, da se dovršijo v najkrajšem času. DUNAJ 4. Odsek za državne nameščence je imel danes dopoldne sejo, v kateri je koičal razpravo o §§ 47 do 59 in o §§ 74 i« 75. Razprava o §§ 60 do 73 se je z •žirom na ponovne financialne poizvedbe, ki jih je uvedel še pododsefc v svoji nedeljski seji v zadevi časovnega napredovanja, začasno prekinila. Zelo temeljito se je razpravljalo o §§ 55 do 58, ki urejajo dopuste. Po predlogu posl. dr. W a b e r j a, se je § 55, ki določa najmanjšo izmero dopusta, sprejel s sledečim besedilom: Praktikanti imajo dopusta 14 dni, urad Miki s prejemki XI. in X. činovnega razreda, ■e glede na dolgost njihovega službovanja tri tedne, uradniki s prejemki IX. in VIII. činovnega razreda štiri tedne, uradniki s prejemki od VII. činovnega razreda navzgor pa pet tednov. Ostale določbe je sprejel odsek po vladii predlogi. _ Vodnogospodarski zakon. (Izvirno.) DUNAJ 4. Danes dopoludne se je vršila ■a Dunaju konferenca o vodno-gospodar-skem zakonu. Pii konferenci so bili navzoči ministrski predsednik grof Stiirgkh, finančni minister vit. Zaleski, trgovinski minister baron Rossler, minister javnih del Trnka in več strokovnih referentov prizadetih ministrstev. Konferenca se je potem nadaljevala popoldne. Tekom cele konference se je razpravljalo o vodnogospodarskih vprašanjih. Zakonski načrt o vodnem gospodarstva se bo končno redigiral v posebni v ta namen sklicani konferenci, nakar ga vlada predloži parlamentu najbrž že prihodnji teden. _ Nadaljne izpremembe v generalnem štabu. DUNAJ 4. (Izv.) Danes je cesar sprejel v avdijenci vojnega ministra vit. Auffenberga. Vojni minister je poročal cesarju o demisiji šefa generalnega štaba Conrada Hčtzendorfd in o nadaljnih personalnih izpremembah v generalnem štabu. Bivši šef generalnega štaba o državni upravi. DUNAJ 4. (Izv.) Novi armadni nadzornik, bivši šef generalnega štaba, general in-ianterije Conrad HOtzendorf je ob svojem slovesu iz generalnega štaba izdal poslovilno povelje, v katerem se nahajajo sledeč! stavki: „S ponosom sem se zavedal, da stojim na če?u generalnega štaba in sodelujem v j povzdigo udarnosti, moči in ugleda naše slavne armade, za katero nam vsem že izza j naše otroške dobe bije srce z vsemi svojimi žilicami in na katero se končno apelira | vedno, ako odpove vse drugo." Ta kritična pripomba bivšega št-fa generalnega štaba, ki stoji v poslovilnem povelju, je pobudila na Dunaju splošno pozornost, ker še ni nikdar izrekel noben vojaški dostojanstvenik take kritike ostalih državnih uradov. Sežig umrlega Lafarguea. PARIZ 4. (Izv.) Danes je bilo na tukajšnjem pokopališču Pere Lachaise sežgano truplo bivšega socijalnodemokratičnega voditelja Pavla Lafarguea. Shrambi pepelnih ostankov umrlega v grobnici na istem pokopališču je prisostovaia velikanska množica ljudstva. Nove banke. PRAGA 4. (Izv.) Praško mestno zastopstvo je sklenilo, da se ustanovi v Pragi posebna komunalna banks. PRAGA 4. (Izv.) Češka industrijalna banka namerava ustanoviti v Bukareštu ru-munsko industrijalno banko z ustanovno glavnico 1 milijona frankov. Borzni manever s cesarjevim odstopom. DUNAJ 4. (Izv.) Današnja večerna „Zeit" pravi v svojem borznem poročilu, da je precej ozlovoljevalno vplivala na današnjo dunajsko opoldansko borzo popolnoma neutemeljena vest pariškega „Matina", da se namerava cesar Fran Josip odpovedati prestolu, čemur so dale povod nepotrjene vesti o cesarjevi obolelosti in vesti, da je omajano stališče ministra vnanjih zadev, grofa Aerenthala. V Parizu samem „Matinova" vest ni napravila nikakega vtisa Im smatrali so jo le za navaden borzni manever. Po točnih informacijah na poučenih mestih zatrjuje „Zeit", da omenjene vesti nikakor ne odgovarjajo resnici. Dragocenosti bivšega sultana na bobnu. PARIZ 4. (Izv.) Pri razprodaji dragocenosti bivšega turškega sultana Abdula Hamida se je dosegel skupni izkupiček v znesku 7 milijonov frankov. Dva vlaka trčila skupaj na belgrajskem kolodvoru. BELIGAD 4. Včeraj ob 7 50 zvečer je na tukajšnjem kolodvoru budimpeštanski osebni vlak trčil skupaj s tovornim vlakom. Pri tem je bil neki pasažir imenom Winterstein iz Dunaja, takoj mrtev. Neki drugi potnik finančni uradnik iz Belegagrada, imenom Miiller, je bil težko ranjen. Razun teh sta bila lahko ranjena dva potnika in pet oseb železniškega moštva. Pet vozov je Šlo na kose. Uvedena je preiskava. BELIGRAD 4. Radi včerajšnje železniške nesreče na beligrajskem kolodvoru, dospe danes semkaj komisija ravnateljstva kr. ogrskih Železnic iz Budimpešte, da vodi preiskavo skupno s srbsko železniško komisijo. Ogiba lni Čuvaj, ki je bil pri postavljanju PODLISTEK. Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Mrzlica je stresla ude kraljice pri teh besedah Ilije; vendar pa je odločno namignil z roko, naj gre, kamor misli iti, in je, zavivšl se v svoj pajčolan, stopila s trdnim korakom skozi odprtino v steni na kodnik. Ilija se je tu ustavil za trenotek; steno, ki se je na tečajih umetno premikala kakor vrata, je spravii zopet v prejšnjo lego, tako, da se ni moglo ničesar opaziti. Vzel je potem bakljo, ki je bila ta čas obešena v kotu, in je molče korakal pred kraljico po stopnicah doli in dalje po čudno zvitem hodniku. Precej časa sta že korakala, ko jima je zavel nasproti vlažen, neprijeten zrak, ka-koršnega nahajamo v podzemskih kleteh, in čuti je bilo glasove menihov, ki so molili svoje molitve ; toda zdelo se je, kakor da H glasovi prihajajo od zgoraj. Tu se je cepil kcSnik na dve strani: na levo so vodile kamenite, siabe stopnice navzgor, na desno pa je končal hodnik pri malih železnih vratih. „Tu smo pri cilju I" je dejal Ilija, ko se je vstavil pri vratih, „tam po onih stopnicah more oni, ki pozna tajnost tega samostana, priti na piano; skezi ta vrata —" ogibov, je izginil, ko se je pripetila nesreča. Danes predpoludne si je mesto nesreče ogledal tudi kralj Peter. Uhcd na kolodvor je zopet svoboden. Proti „Freie Schule". PRAGA 4. (Izv.) Praško namestništvo je posvarilo podružnici d uštva „Freie Schule" („svobodna šola") v Budjejovicah in Toplicah in je zagrozilo organizaciji „Freie Schule", da jo razpusti, ako bi se Še nadalje bavila s politiko. Dardanelsko vprašanje. DUNAJ 4. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se zagotavlja kar najodločnejše, ! da rešitev dardanelskega vprašanja v se-| danjem času nikakor še ni aktualna. Zago-S tavlja se, da bo Rusija šele tedaj zahtevala ! revizijo londonskega dogovora v zadevi I Dardanel, ko bo italijansko-turški konflikt že blizu svojega konca. | Avstrijski poslanik pri ruskem carju. PETROGRAD 4. (Izv.) Avstrijski po-jslanik na ruskem dvoru, baron Berchtold, | je prispel danes v Petrograd, da se udeleži, kakor se uradno povdarja, na posebno carjevo vabilo dvornega lova. V dobro informiranih krogih pa zatrjujejo, da je s tem povabilom zvezano Še vse kaj druzega. Poudarja se, da bo avstrijski poslanik ob tej priliki sprejet v posebno važni politični zadevi v avdijenci pri carju, v kateri bo govora o stališču Avstrije in Rusije napram sedanjemu evropskemu poli-itičnemu položaju. Tej avdijenci pripisujejo dobro informirani krogi velik pomen. Slovenci smo v Trstu doma! NaŠ mestni svetovalec dr. Wilfan je v 1 zadnji seji tržaškega mestnega sveta pove-■ dal Italijanom, da „Trst stoji na slovenski zemlji". Ta resnica je sicer morda za naše hude Lahe bridka, resnica pa ostaja zato vendar-le resnica. Že večkrat je bilo zapaziti, da Italijani na take resnice, po katerih se oni čutijo užaljene, odgovarjajo po svojem časopisju na dolgo in široko. Tako tudi v tem slučaju. Znamenje torej, da so se čutili zelo i užaljene, to se pravi, da je bila resnica, za-Uučana jim po dru. Wilfanu v obraz, zares ] nepobitna. ! Glasilo italijansko-liberalne večine našega mestnega sveta je sicer prineslo članek, v katerem skuša dokazati svoje trditve na podlagi italijanskih imen nekaterih izmed onih posestnikov, ki so nekdaj posedovali ona zemljišča, kjer danes stoji mesto, a se je svoje dni Še raztezala okolica. Gotovo pa je, da je omenjeno glasilo priobčilo le imena italijanskih posestnikov, opustilo pa previdno imena posestnikov, ki bi dokaza-vala, da so bili ti posestniki naše krvi, sinovi našega naroda, da so to bili naši stari očetje, naši predniki. Saj se v omenjenem članku samem trdi, da so tam navedena imena le imena nekaterih posestnikov. Katera imena so gospodje pri „Piccolu" izpustili, nam je jasno: gotovo vsa ona, ki so zvenela — premalo po italijansko in preveč po slovensko. In še pri izbranih imenih jim „Skozi ta vrata ?• je ponavljala kraljica, ko je Ilija umolknit. „Stopil je v bivališče mrtvih, v samostansko rakev," je odgovoril Ilija počasno. „Ti si se stresla, moja gospa? Ali morda ne prenesel kratke dobe skupno s speč mi na veke? Se-le eden počiva tu — tvoj mož 1 — On je prvi in morda tudi zadnji," je do- j stavil za-se. ; „Jaz sem Katarina Kosarevna, kraljica; Bosne," je rekla kraljica ponosno, in se je j ojunačila z nadnaravno močjo, „ne bojim se j bivališča mrtvih! Sprovedi me, grem za! teboj !" Ilija je s težavo odmaknil železne, z rjo pokrite zavore, vrata so se -odprla, in on je, visoko po koncu držeč bakljo, stopil v rakev. Kraljica se je stresla, ko jo je obvel zrak rakve; nehote je ustavila svoj korak, potem pa je, biagoslovljajoČ se s križem, hitro vstopila, prestrašeno zroč krog sebe po rakvi. Bil je to visoko obokan, obsežen prostor; v pročelju se je nahajal majhen oltar, pred katerim je stala rakev kralja Štefana; na desni strani oltarčka so še-le dozidavali podzidek, v katerem se je imelo spraviti kraljevsko truplo k večnemu počitku. Ru-| deča luč baklje se je odbijala od vlažnih sten, in dim, ki se je v kolobarjih vil po rakvi, se je pri rudeči luči temno črtal na stenah, da se je zdelo, kakor bi sence duhov plavale ob zidovju. Radi pajčolana Ilija ni mogel videti bledega, prestrašenega lica kraljice, ki je vsled navala nenavadnih pojavov od notranje groze skoro skoprnela in se je morala opreti ob zid, da ne omahne na tla; čim pa se je dotaknila mrzlega vlažnega zida, je odskočila ; bilo ji je, kakor bi se bila dotaknila hladne smrti. Morda bi bila, vzlic svojemu zatrjevanju, zapustila ta prostor, toda g'asovi menihov, molečih v cerkvi, ki se jim je jasno razumela vsaka besedica, so ji vrnili srčnost, so ji podkrepili ponos. Pristopila je bližje k Iliji, kajti zdelo se ji je, da v njegovi bližini d:ha svobodneje, nego če se opira ob vlažni, hladni zid. Ilija je vtaknil bakljo v ročaj, zazidan v zid, tako, da je ves žar padal na kraljevsko rakev; obrnil se je h kraljici, rekši: „Pravili so ti, jasna gospa, da je tvoj soprog, kra!j Š:efan, umrl nagle smrti ?" „Resnično I" je šepetala kraljica, zroč začudeno na ilijo. Ilfja je snel pokrov rakve in je pokazal na lice kralja, ki je bilo od zarje baklje jasno razsvetljeno; in zgrozila se je kraljica, ne morda radi pogleda na mrtvo truplo svojega moža, marveč ob pogledu na modro, da, skoro počrnelo njegovo lice; oprla se je ob ramo llije, ki je dolgo mrtvaško obleko iz črnega baržuna odgrnil z vratu mrliča, in je, pokazavši na zarezo, vijočo se okrog vratu in oblito s krvjo, dejal: „Tu poglej, če je to naravna smrt ?" Krčevito je stisnila kraljica ramo zvestega služabnika; glasen krik ji je pridrl iz prs, in morala se je držati Ilije, da se ne zgrudi na tla. (Pride še.) je ušla mala napaka: med posestniki nagajajo tudi nekega Tommaso de Ustia in n. to Marijo Deseila. Kdor ne zna slovensko, seveda ne vidi v onem Tomaža z U;tja in v tej Marijo Dežela, ter se tako lahko zapelje, da z Imeni, s katerimi hoče nekaj dokazati, ravno isto pobija. Sicer pa Je vsa ta teorija, ki se j* je oprijel člankar v „Piccolu", popolnoma pi-škava. Na podlagi te teorije bi se dalo dokazati, da je bila Kranjska pred sto leti — nemška dežela, in Istra ali Goriška za ia^a grofovske oblasti — nemško, ozioma m< la Trst za časa francoske okupacije po vtv ni francoski. Toda niti po tej teoreji ni mogoče dokazati, da je bil današnji novi del Trsta enkrat italijanski — dasi priznavam, da je to mogoče dokazati na podlagi mett de vporabljanja te teorije, ki se je služi „Piccolo". Toda, o tem več, ko bomo rr.i govorili o zemljiški knjigi. Za danes naj govore drugi dokumenti. Dosti, dosti je še spominov iz starodavnih časov, ki spominjajo brezdvomno na to, da so tu tedaj bivali tudi Slovenci. In ti spomeniki se nahajajo ne le v okolici, ki je še danes trdno-zavedna in odločno narodna, slovenska, tudi ne samo v „nekdanji okolici", sedanjem novem mestu, amoak notri v samem starem mestu, v tistem delu mesta torej, ki ga je dr. Wilfan prepi stil Italijanom kakor čisto njihovo. Glavna ulica starega mesta je bila današnja ulica Riborgo. Slovenci, ki so pred stoletji tam stanovali, so jo imeaovaii s krasnim slovenskim imenom „Velika ulica", ime, ki je Še do danes ostalo v spominu in ki se še danes rabi od starih t ržaširih slovenskih rodbin, ki so dane? seveda že potisnjene v okolico. Današnji trg „piazza Rosario" je bil Slovencem le „Konjski peč", Beseda „piazza" je bila namreč našemu narodu tuja in si jo je zato priredil v „peč" (izgovarjaj pječ). Ta tvorba je tako karakteristična, da pobija vsak dvom ; tuje besede [prilagodja svojemu jeziku na tak način | le narod. In da beseda „pječ" odgovarja j duhu slovenskega jezika in še bolj pa duh« 'slovenskega dijalekta v Trstu in okolic', o ! tem menda ne dvomi nihče. Poleg ulice Riborgo je bila glavna pro-: metna žila starega mesta tržaškega ui ca '„Cavana". No, in odkod to ime, gospoda? j Vidite, tudi ta ulica je gla.cn k slovenskega | imena in življa v našem Trstu. Tj ulica, k) leži namreč nižje, nego morje, (krje je pa bilo v starem času tej ulici mnogo bližje, nego je danes, ker je bil velik del m- rja tam posut in zazidan), je bila često od vode poplavljena in zato kalna, ali v dijalektu „kavna ulica", in iz tega je izviralo ime „kavna ulica" kar so Italijani nesrečno prekrstili v ulico „Cavana". V starem mestu se tudi dviga \z spodnjega dela mesta navzgor ulica „Tigor", ki tudi ni n*č drugega nego slovenski „tje gor." Na koncu te ulice se je namreč nahajala mala ravan, mal travnik, na katerega so stari tržaški Slovenci po stezi, ki je dar es ulica, vodili gori svoje ovce na pašo, in kakor so jih gnali, so jih gnali po stezi „tje gor", to je pa današnji ulici „Tigor", kr je vsem Tržačanom dobro znana. — „Pa vse to ste si izmislili", bo prigovarjal kdo. Ne l to ne le da ni izmiŠjeno, tudi ni prišlo c!o nas le po ustnem izročilu, ali po slovenskih pisateljih, ampak sporočajo nam to itaiijfi-ski zgodovinarji, ki so pisali o Trs'.u Čitajte Generinija, Caprina, lreneo della O* ce itd., in dobite tam dokumentov, ki vam dokažejo, da so od nekdaj t j bivali Slove rci, toliko, da jih mrgoli. Da, lreneo della Croce! Ta mož nnm pravi Še iz leta 1630, da se je kraj, kjer je danes ulica S. Cilino, imenoval „Markova globena". Bila je namreč tam giobina, v katero so baje v prvih letih krščanstva vrgli tudi glavo sv. Marka in odtod je ona „globena" dobila svoje ime, ki ji ga gotovo niso dali Italijani, ker „globina" je lepa in poštena slovenska beseda. — U bte kn ige se lahko prepričamo tudi, da se je grad prt sv. Jakobu tedaj imenoval „Stari grad", prelepo ime, ki bi bilo vredno, d^ je vzeto iz zaklada sladkega Dantejevega idioma. Toda ne 1 Ponosni „stari grad" se je ponižal in si šel iskat svoje ime k priprosten u zan če-vanemu slovenskemu jeiiku in ponosno klical v svet častno slovensko ime, kakor prorok bodoče slovenske trdnjave, ki se je dvignila črez par stoletij. Naš „Stari grad" se oživlja in dviga našo narodno zastavo pri sv. Jakobu... Tudi med Italijani bi ne megli hiti redki, ki bi se morali spominjati, da je tuil ulica, ki danes nosi ime velikega plemenitega italijanskega pesnika — Giosue Or-ducci — ulica, ki je danes jedna izir.ed najbolj prometnih v Trstu, razŠ rjala naš glas s svojim lepim imenom; imenovala se S .: n. * 3%. 337 V Trstu. i d«Nmb'« 191». je namreč „1 ia del Torreate Ključ*. Toda to je biio še v listih Časih, ko se naš magistrat ni Še bal slovenskih kljuk! In vsi vemo, da je „ponte della Fabbrau italijanska skovanka za slovensko ime, na katero edino se še dandanes spozna naše ljudstvo, to je „na Kovačlčnem mestu". In še naše matere so hodile (pri vhodu v ulico „Arcata", pred gledališčem „Armania", danes Goldoni) v „Pekel", da-si so bile zelo pobožne. Še ni 20 let, odkar je nad ulico Donota na Stari Reni izginila ulica Kovač (Covach). Ulica Carpison se je zvala Materica. Trg „Prelazar" če danes obstoja. Lep dogodek k temu poglavju sporoča baŠ gosp. mestni svetnik dr. Wilfan sam iz zadnjega časa. V stavbeni komisiji, v kateri je tudi dr. Wilfan, je bil stavljen predlog za nakup neke hiše. ki se nahaja na voglu ulice „crocefisso" in neke „androne", koja — kakor je zatrjeval gosp. asesor — nima imena. Dr. Wilfan, kakor vesten človek je pogledal v priloženi načrt, da se prepriča, koja ulica v Trstu nima imena. V načrtu pa zapazi napisano ime, ki je bila „androna Bric", in je uljudno opozoril gosp. asesorja, da ta ulica ima vendar svoje ime. Gosp. asesor je pri tem močno zardel, pa ne morda iz sramu, da je hotel zamolčati ime ulice v starem mestu, ki zveni preveč po — slovensko ! Da, tudi en pomol v Trstu je imel pristno slovensko ime Ključ, in sicer pri izlivu potoka, ki teče iz Ključa pod Lonjer-jem in Sv. Ivanom, po ulici Giulia in Stadion ter dalje Carducci (nekdaj „Torrente Ključ") v morje. In ta imena niso tako stara, da se jih ne bi mogli spominjati tudi še sedaj živeči Italijani. In ker se že Italijani sklicujejo na pisane dokumente, naj bo dovoljeno tudi tu omeniti dokumenta, ki leži pred nami, in ki jasno dokazuje, da so tudi Slovenci imeli svoja posestva in hiše prav notri v starem mestu. Ta dokument nam namreč pravi, da je I. 1745. čian stare tržaške slovenske ugledne rodbine Pertotove, po imenu Simon, prodal svojo hišo v »Veliki ulici" (via Ri-borgo) št. 21, ki jo je več nego 100 let p "»preje kupil njegov praded cd nekega Cermelja! — Omenjeni Simon Pertot je prednik pok. dobroznanega, tudi od Italijanov zelo spoštovanega zdravnik dr. Simona Pertota in današnjega zdravnika in mestnega svetovalca dr. Justa Pertota. Zadostuj! Dokazov, da je Trst tudi slovenski od pamiiveka, da smo Slovenci v Trstu doma, na svoji zemlji, je toliko, da jih ni možno prinesti v okvirju Časopisnih članov. Mi pa smo tako prepričani o tem, da nam ni treba nobenih dokazov, ker jih vidimo in poznamo dobro; Italijanov pa itak ne pregovorimo, kajti tepec ostaja tepec, tudi če ga posadiš na univerzo, kakor slepec ostaja slep, če ga prav postaviš pred luč. Toda Italijani naj se le še spomnijo časov, ko se je še v tržaških laških hišah zapiralo vrata „colla kluka" in ko so hodile dekle italijanskih družin prati perilo „sul patok". Priznavamo, da tla, na katerih stoji lega dečka abecedo že poprej, preden je stopil v prvo ljudsko Šolo v Ribnici. V Ribnici je bil deček odličnjak. Leta 1813 je prišel Prešeren v Ljubljano na gmnazijo, ki jo je dovršil vštevši tudi oba takozvana filozofska tečaja, leta 1821 z izvrstnim uspehom. Že na gimnaziji se je Prešeren seznanil s slovenskim učenjakom Matijem Čopom, ki mu je ostal zvest do smrti. Leta 1822 se je bil vpisal Fr. Prešeren ia juridično fakulteto na Dunaju, ki jo je dovršil 1. 1826. Dne 27. marca je bil promoviran za doktorja juriš. V KlinkowstrSmovem zavodu Je Instruira! grofa Auersperga, ki je pozaeje zaslovel kakor nemški pesnik Anastazij Griin. Meseca maja leta 1829 je nastopil Fr. Prešeren svojo prvo javno službo pri cesarski komorni prokuraturi v Ljubljani. A ker ob samem pisarniškem delovanju ni mogel pesnik živeti, se je 17. decembra zahvalil za tlako in odšel v Celovec, pripravljat se za advokatski izpit. Na Koroškem se je seznanil s pesnikom in učiteljem slovenskega jezika, s Slomšekom. Po prestanem izpitu je nastopil službo kondpijenta pri ljubljanskem odvetniku dr.u Chrobatu in je tu ostal do leta 1846. Se-le leta 1846 meseca septembra je postal Fr. Prešeren sam svoj gospod. Preselivši se v Kranj, je odprl svojo odvetniško pisarno. Ali to srečo je užival samo tri leta. Jeseni leta 1848 so ga videli zadnjikrat v Ljubljani. Meseca novembra ni šel več iz svoje sobe. Trpel je na vodenici. Dne 6. februvarja 1849 je napravil svojo ustno oporoko. Zjutraj 8. februvarja pa je ob osmih (v hiši št. 181) izdihnil svojo veliko dušo. Pokopan je v Kranju. Na njegovem grobu so pa izklesane v rudečem mramoru zanimive besede, ki jih je posvetil prijatelju Smoletu: „Ena se tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži*. Poezije Prešernove delujejo neodoljivo na slovensko dušo. V nekem sonetu poje: „ Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milše zvezde nego zdaj sijale $ temi besedami hoče povedati naš pesnik, da se Slovencem bližajo boljši časi. V „Krstu pri Savici" pravi: „Največ sveta otrokom sliši slaveu. Prešeren je gledal minolost, sedanjost in bodočnost slovenskega naroda. A najlepše proslavimo ta znamenti spominski dan, ako si utisnemo globoko v zavest veliko resnico, ki jo jo napisal Prešeren, da je boljša smrt, nego so „pod svetlim solncem sužnji dnovlu. _ Mestni svet tržaški. (Seja dne 4. decembra 1911) Župan je otvoril sejo ob 7.30. Nadaljevala je podrobna razprava o proračunu za 1. 1912, postavka o šolstvu. Pri postavki 10.000 k, podpora za italijansko univerzo v Trstu, se je oglasil za besedo svet. dr. W i 1 f a n ter rekel, da bodo slovenski zastopniki glasovali proti tej postavki, ker ne morejo glasovati za italijansko univerzo, ko Italijani ne dovoljujejo Slovencem niti ljudskih šol. Zavaruje se proti očitanju večine, da se Slovenci kot zastopniki okolice zavzemajo tudi za Slovence v mestu ter dokazuje, da je dolžnost vsakega mestnega sve-ozemlje Trsta in okolice, so po velikem'tovalca skrbeti za interese celokupne občine, delu italijanska, a še po veliko večjem so Govornik povdarja tudi, da so okoličanski naša slovenska. In na to smo mi ponosni, volilci pooblastili svoje zastopnike, da na-Seveda, skušajo Italijani, posebno v zad- stopajo tudi za interese mestnih Slovencev, njem času, na vse načine izbrisati vse, kar Sicer pa če se smejo italijanski mestni zale slovenskega okoli in okoli Trsta in v stopniki brigati za interese Italijanov v oko-Trstu samem; oropali so celo našo spodnjo lici, se smejo z isto pravico brigati tudi okolico njenih lepih narodnih krajevnih imen slovenski okoličanski Slovenci za interese in jih premeni!i s pokvarjenimi spakami v Slovencev v mestu. Govornik navaja potem laščini. j številke iz sklepnega računa občine za leto Toda ne pomislijo, da je to kulturno 1909 ter dokaže, da se je v omenjenem barbarstvo, da je to civilizirana tatvina, rafl- ietu potrošilo za italijansko šolstvo 2,632 452 niran rop na naši narodni časti, na našem K in za slovenske šole v okolici le 199.106 ■arodnem posestvu. K. V odstotkih pride torej na Italijane 93% In prav zato jim to ne hasne, to ne bo \n na Slovence le 7°/t. — Govornik se niti trajno, temveč le tako dolgo, dokler se pest noče sklicevati na ljudsko štetje v svrho slovenske pravice ne dvigne, da barbare, dokaza, da tu ni nikake proporcije, kar ob-roparje in tatove naše narodne časti kaznuje £ina trosi za slovenske in med onim kar po zaslugi. Ta sodba pa pride kmalu nad troši za italijanske šole. Altroche 300.000 ■jih, ki so jo klicali. Prihaja v obliki vedno k, katere da troši občina po zatrdilu svet. rastočega števila našega naroda na tej Brochija za slovenske Šole v okolici l naši zemlji in v obliki naše zavednosti. Govornik je zaključil z izjavo: Storite svojo Na svoji zemlji pa se ne damo več za- dolžnost napram slovenskim someščanom, tirati in tudi ne žaliti, kajti tu smo v svoji potem bomo tudi mi glasovali ne le za pri-hlši: Slovenci smo v Trstu doma! ;spevek za italijansko univerzo, temveč Dr. I. M. Č. bomo glasovali za isto tudi v državnem 111-letnica našega pesnika Svet. Brochi je rekel, da dr. Wilfanu Fr Procornal ne bo odgovarjal, temveč mu izroči nek n . i i oooi i ld. izkaz mestne računarije o stroških za sloven- Dne 3. decembra je minilo 111 let, sko šolstvo v okolici. Predlagana postavka je odkar je zagledal luč sveta veliki genij bila seveda vsprejeta. naroda slovenskega. Glasnik in dramitelj Gospodje od večine so se potem do-našega naroda, f. Prešeren se je rodil dne bro uro prepirali ali naj se da zavodu za 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, povspeševanje male obrti 12.000 K ali Pri hiši pravijo pri „Ribičevih". Ime Prešeren 16.000 K. Vsprejet je bil predlog za izhaja, — kakor nam pripoveduje sedanji 16.000 K. lastnik hiše — od tod, ker so bili svoje dni Potem je začel prepir med istimi Člani lastniki te hiše ribiči gradu Begunjskega, večine, če se da trgovskemu muzeju 7.500 Že v 17. stoletju so sloveli nekateri Prešerni, ali 10.000 K podpore. Vsprejeta je bila po-kakor n. pr. dr. theol. Janez Preschernius stavka 7.500 K. (Prešeren), potem dr. jur. Janez Krstnik Pri postavki o šolskih zdravnikih v Prešeren, ki ima nemški pridevek pl. „Hel- znesku 20 000 K je svet dr. W i l f a n denfeld". Jakob Prešeren je bil stotnik leta omenil, da se je za gornjo okolico imeno-1686, padel je pri naskoku na Budo. V valo šolskega zdravnika, ki ne razume slo-18. stoletju pa je živel neki dr. Franc Ksa- venski. Govornik je dokazoval, da šolski ver Prešeren. Vsi ti Prešerni so bili v so- zdravnik ne more vršiti vspešno svojih rodstvu s pesnikom Fr. Prešernom. Ko je dolžnosti, ako se ne more pogovoriti z otroci, bilo Fr. Prešernu sedem let, vzel ga je k sebi Rekel je, da treba tak šovinizem le obža-■Jegov stric, župnik v Kopanju. Učil Je ma- lovati. Svet. dr. D'O smo povdarja, da znajo zdravniki v okolici za silo slovenski. Pov-darjal je tudi, da se dogajajo v bolnišnicah slučaji, ko Slovenci, ki razumejo italijanski, nočejo govoriti drugo, ko slovenski. Svet. dr. W i I f a a odgovarja da morda zdravniki znajo po par besed slovenskih, a moralo bi se zahtevati že v razpisu služb, tudi poznanje slovenskega jezika. Glede slučajev, navedenih po svet. D' Osmo, pravi, govornik, da se Slovead, ki v mestnih za-i vodih »očejo govoriti italijanski, če prav zaajo, poslužujejo 1« svoje pravice. Svet. dr. Ara navaja grozen slučaj, da je neki Tržačan peljal v ljubljansko no-j rišnico svojega očeta, kjer zdravnik, da-si je sam prizaal, da zna italijanski, vendar ni hotel govoriti drugo ko slovenski in je moral tržaški Italijan na zahtevo zdravnika privesti tolmača. Svet. dr. Wilfan: Tako delate vi vsak dani Postavka je bila vsprejeta. Prešlo se je nato na razpravljenje o predlogu Šolske komisije, da se stavi v proračun 70.000 K za obed v zimskih mesecih ubogim šolskim otrokom, ki obiskujejo mestne šole v mestu in okolici. Svet. dr. Puecher predlaga, da se v to svrho določi 120.000 K, in sicer da se daja obed otrokom celo leto. Ta pred'og je bil na predlog svet. dr. D' Osma izročen finančni komisiji. Ostale postavke o Šolstvu so bile vspre-jete brez prigovora. Začela je na to razprava oddelka proračuna : javna dobrodelnost. Poročevalec svet. Are h je pri tem razvil malo sliko koruptne uprave mestne bolnišnice. Neki dan da Je prišel po opravilih v bolnišnico in o tej priliki si je dal pokazati predpisano dijeto za plačujoče bolnike. Bilo je oni dan v bolnišnici 14 takih, ki so imeli deloma dijeto prvega, dr j gega in tretjega razreda. Poleg dijete so imeli predpisanega toliko mleka, da je prišlo na vsakega bolnika 4 1 i t r e za en dan in poleg tega je teh 14 bolnikov imelo predpisanih 152 drugih porcij in 28 jajc. In nota bene: med temi bolniki sta bila dva popolnoma mrzlIČava. (Taki bolniki sploh ne dobivajo druge hrane nego luho. Ured.) in nekateri drugi polmrzličavi. Povdarja, da treba tu nujno reformirati upravo. Govornik je tudi povdarjal, da je v razmeri z drugimi bolnišnicami v tržaški bolnišnici mnogo preveč postrežkinj. Protofizik dr. C o n s t a n t in i priznava, da so pritožbe poročevalca Archa opravičene. Študira da se že od leta 1908, da bi se uvedlo tozadevne reforme, ni se pa dosedaj zgodilo še ničesar, ker se pričakuje, da uvede potrebne reforme novi ravnatelj. Ker je bila ura med tem 10*40 je župan zaključil sejo. _ Domače vesti. Iz finančne službe. Računski revident Ivan K u k a r je imenovan računskim svetnikom v področju tržaškega finančnega ravnateljstva. Novi poveljnik garnizijske bolnišnice. Viši štabni zdravnik dr. Josip m e r 1 i n je imenovan poveljnikom ga^niz. bolnišnice. Slovenščina na koprski sodnlji in c. k. evidenčnem uradu. V roko mi je slučajno prišel odlok sodnije v Kopru, ki se glasi dobesedno: Nalog je za nastop kazni. Kjer je razsodba z dne . . . štev. . . . postala pravomočna iz katero ste bil... obsojen... zaradi prestopka, pregreška, zločina ex § .... k. z. v.....dnevni zapor, z ... postom poživlja se Vas, da se predstavite v teku (Času) 8 dnlj po prejetju tega poziva v tukajšnje sodnijske zapore v zvrho obdr-žanja goriomenjene kazni in sicer iz ogibom prisilne pripeljatve. Izkažite se pri čuvaju tukajšnjih zaporov iz tem pozivom." Ako bi italijanska stranka prejela le količkaj pogrešensodnijski spis, ki ga je zakrivil slovenski uradnik, bi že bilo vse na nogah okoli strašila »Piccolo*. Mi potrpežljivi Slovani pa moramo pogoltati vsakovrstne laške jezikovne kozle. In take odloke podpisuje še . . .! Druzega nam ne manjka, nego da bi prišel še za predstojnika koperske sodnije kako zagrižen Italijan. Ali gospodje, ki odločujejo v tej stvari, naj vedo, da se bomo z zobmi ia nohti borili za svoje pravice. Ako hočejo imeti odpor, imeli ga bodo na vsej črti. za kar naj pripišejo posledice le sami sebi. Na c. kr. evidenčnem uradu v Kopru pa vlada prava babilonija, da si človek ne more prestavljati kaj takega. V tem uradu lomijo nekateri uslužbenci slovenščino za silo, a ni enega ni, ki bi res vsaj kolikor toliko pošteno poznal naš jezik. To je res neodpustno, da se v uradu, tako važnem za naše kmečko ljudstvo uraduje na tak način. Upokojen je bil zemljemerec Fonda, sicer Italijan, ali konciiijanten mož. Pri imenovanju naslednika pa c. kr. vl?da ni vpo-števala, da prebivata v Koprskem sodnijskem okraju dve tretjini Slovencev. Imenovala je namreč na njegovo mesto Tirolca Fioren-tinija, da bo pomagal — reševati italijanstvo Istre. In res se mož še krčevito brani govoriti s slovenskimi strankami slovensko. ' Zakaj ? Ker ne pozna niti besedice slovenske. 1 k-/b. Zanimivo predavanje. Gosp. M e k- med Hidajet effendiPardo, uredaik »Mjesečnika44 v Skadru (Albanija), ki se mudi te dni v Trstu, bo predaval danes v torek, dne 5. decembre 1911. v g!e4a-liščnl dvorani „Narodnega d<-ma" o sedanji vojni med Turčijo ia Italijo s posebnim ozirom na italijanske aspiracije v Albaniji in o vprašaaju trgovskih zvez mad Turčijo in Avstrijo. Začetek ob 8. uri zvečer. Vitopalca 20 stot. Predavanje se bo vršilo v krvatskem jeziku. Tržaški Slovani ! Udeležite se tega važnega predavanja vsi, ki se zanimate za sedanji italijansko-turški konflikt in za dalekosežne pesledice, ki bi jih utegnil isti imeti za vso balkansko politiko in bodoči razvoj razmer na Balkanu. Predavanje o draginji. .Izobraževala! odsek NDO8 priredi v četrtek dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer predavanje o predmetu: „Današnja draginja, nje vzrokif in sredstva za odstranitev istea ; predava gosp. Andrej Munih. Vstop svoboden. — Z ozirom na aktuelnost predmeta, pričakuje se obllae udeležbe od strani našega ljudstva. Za veliki dobrodelni koncert so vstopnice, kakor tudi sedeži in lože v predpro-daji pri vratarici trž. „Narodnega doma". Dijaške vstopnice se pa bodo dobivale na večer konceria pri blagajni in sicer pri predsedniku akad. fer. društva »Balkan" g. Ivo Kernev-u. Opozarjamo slavno občinstvo, da si čim preje preskrbi zlasti sedeže, da s tem olajša posel blagajnika na večer koncerta. Na sinočnjem železničarskem shoda je poslanec dr. R y b a r poročal o stanj« železničarskih zahtev. Poudarjal je, da se je sedaj pokazalo, da je bilo prav, da žezni-čarji niso svojčas stopili v odločilni boj za svoje zahteve, temv.eč da so sklenili počakati parlamentarne akcije v svrho zboljšanja svojega gmotnega položaja. Parlament je v resnici delal in tudi sedaj resno dela na to zboljšanje in skoraj z absolutno gotovostjo je pričakovati, da se stvar reši do 20. decembra. Pododsek za železničarje predlaga 3S milijonov v ta namen, prejšnja vlada je dajala samo 14 milijonov, a ravno resni nastop železničarjev je bil povod, da sedanja vlada namerava znatno zvišati to svoto. Koliko, se še ne more reči, a prav sedaj se še vrše pogajanja v tej zadevi, in kakor rečeno, je pričakovati ugodne rešitve. Shod je vzel to poročilo z odobravanjem naznanje, nakar se je k drugi točki dnevnega reda v zadevi volitev v personalno komisijo južne železnice sklenila sledeča resolucija : „Shod odločno protestira proti očivid-nemu kršenju dogovora ZJŽ s „Koalicijo*, po katerem naj bi pri volitvah v personalno komisijo južne železnice pripadal v vsaki kategoriji po eden član „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev-, kar se pa skuša preprečiti z raznimi zahrbtnimi mahlnacijami; poživlja članstvo ZJŽ, da se v imen« protesta proti temu kršenju dogovora ne udeleži teh volitev ter da ne odda niti behk glasovnic, in zahteva obenem od generalnega ravnateljstva južne železnice, da preuredi načia volitev v personalno komisijo na ta način, da se voli v personalno komisijo za območje vsakega inspektorata posebej po en člaa ia en namestnik v vsaki kategoriji. Odbor za „Ciril Metodov ples" ima danes ob deveti uri redno sejo v gorenjik prostorih restavracije „Balkan". Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. Brzojavne denarne nakaznice za Severno Ameriko. Od 1. decembra t 1. so dopustne v prometu z Združenim državami Amerike in Kanade brzojavne poštne nakaznice, ki jih bo posredoval American Expres-Company, ker poštne uprave obeh teh dežel ne pečajo z brzojavnimi poštnimi nakaznicami. Pogoji tega prometa so jednaki onim za poštne nakaznice v mednarodnem brzojavnemu prometu. Nzjvišji znesek nakaznice 1000 kron; odpošiljatelj mora plačati poleg pristojbin za nakaznico tudi brzojavne pristojbine do New Yorka ; pristojbina za na-daljno brzojavno posredovanje se bo od-trgavala od nakazanih zneskov. Važni sklepi naše „Kmetijske družhe za Trst in okolico". Družbini odbor je v svoji redni seji 1. decembra t. 1. vsprejel sledeče predloge: Podpora za vzrejo telet se je do daaes priznala 20 posestnikom. Izplača se sedaj IS članom, katerih teleta so že stara nad tri mesece ; za ostale in druge, ki so se že ia se Še prijavijo do 31. decembra, bo družba pozneje delila podpore. — PričenŠi z 8 decembrom izplačuje blagajnik podpore v draf-bini pisarni, ulica Galatti št. 14, od 10. do 12. zjutraj. Da se za pozneje odstranijo vsakoršra nesporazumljenja, je družbini odbor določil, da veljajo odslej vsa druiblna določita ia razpisi o nagradah In podporah samo za stare člane. Novovpisani pridejo pozneje v poštev. Nakup plemenitih saansklh koz. Podod-borovem sklepu so naročene koze odpošljejo na opensko postajo. Naročniki morajo takof pri izročitvi koz plačati po odboru določtno ceno in vrhu tega še užitn:o*ki davek (iac) \ V Trstu, 5. de«emrr» ivH 33T ft 8!' i za one koze, ki pojdejo čez linijo v mesto. Dan prihoda se objavi. Razpis službe strokovnega tajnika Kmetijska družba nakaže bodečemu strokovnemu tajniku, ki ga vsprejme v službo proti trimesečni odpovedi približno letnih 2200 K. — Prošnje naj se naslovijo na „Kmet. družbo", ulica Galatti 14.' II. Trst. Koledar družbe sv. C. in M. za leto 1912 ima jako zanimivo vsebino: životopis pok. mecenke M*rije Vilharjere, ki ga je spisal A. Beg in ga krase štiri podobe (n'ena s'ika, rojstvtni dom, grad Kaleč in grobnica Vilharjevih), dve rodoljubni pesmi Manice Komanove, našim Slovenkam namenjeni članek A. B.: Ženstvo v narodni obrambi, poučna spisa: Zrnat rod (roditelji, vzgojitelji, ne prezrite teh krasnih navodili) in Kompoljskega izvrstna Beseda o igrah in veselicah. Za osmrtnico f dr. Josipa VoŠ-ajaka je v&žna razprava R. Orla: Jezikovna meja na Goriškem, ki jo pojasnjuje natančno Izdelan zemljevid V sklepnem članku se nam predstavlja nova družbina Šola na Blanči v Gorici z besedo in lično podobo. „Vestnik* prinaša običajno gradivo, ki se Iz njega spoznava do dobra sedanje vstransko stanje družbe sv. C. in M. Nadtjamo se, da bo najnovejši družbeni koledar bolj kakor vsi njegovi predniki razveselil in zadovoljil naše občinstvo. Narodni Slovenci, sezite po njem in pošljite družbi sv. C. in M. zanj ne le I K 20 st. kolikor stoji zapisano na njegovi naslovni strani, nego vsaj 1 K 30 st. ali še več I Podružnica sv. Cirila in Metoda v sv. Ivanu priredi 8. dtcembra svoj Miklavžev večer. Ker je ta večer v prvi vrsti namenjen otrokom, uprizore se tri otroške igrice, v katerih nastopijo samo otroci. Med eno in drugo igrico pa bo tamburaški zbor ,Vrdeljskega Sokola" razveseljeval se svojim sviranjem občinstvo. Kakor so bile vse prireditve dosedaj dobro obiskane, upamo, da tudi na to pride vsak zaveden Sveto-ivančan in privede svoje otroke k tej ■edolžni zabavi. Darove je poslati izključno v otroški vrtec, ker za druge se ne bo odgovorno. „Šiviljo", burko s petlem je priredil v nedeljo „Zavod sv. Nikolaja". Igra je uspela dokaj dobro. Pohvaliti moramo igralce, ki so se zelo potrudili in so tudi prav zadovoljili številno občinstvo. Posebno sta nam pa ugajala Mihajlovič in Koleša, ki sta z veliko spretnostjo vršila svojo šaljivo nalogo. Priznanje pa zaslužijo tudi ostali: Pod-grajska, Grgeljeva, Podgorski, Simborski, Stresova in Zorka ter vsi drugi, ki so imeli manjše vloge. Večina igralcev so bili še-le začetniki. O nekaterih bi si v resnici želeli, da dalje razvijajo svoje igralske zmožnosti, sposobnost za to so pokazali. Tudi naše občinstvo je pokazalo, da ve ceniti delovanje zavodovo ter se je udeležilo prireditve v nepričakovano velikem številu. Tria&ka mak kronika. Samomor. Mehanik Ivan Borkovič, star 42 let, je v nedeljo zvečer prišel z Dunaja v Trst in se je nastanil v hotelu Volpich. Včeraj zjutraj se je v hotelski sobi ustrelil z revolverjem. Umrl je v bolnišnici, kamor ga je zdravniška postaja prepeljala, ne da bi več prišel k zavesti. Vzroki samomora niso »ani. Nagla smrt. Mihael Schwatosch, star 53 let, stanujoč na Borznem trgu št. 3, že dolgo let prvi natakar z restavraciji alla B">rsa vecchia ozir. sedaj Dreher, je včeraj zjutraj po hipni slabosti takoi umrl. Zdravnik je le mogel konstatirati smrt. Rop. Natakar Fran Juraga, stanujoč v ul. Torretta 1, se je v soboto zvečer ob 9. tričetrt vračal domov. Na enkrat sta na cesti planila dva moža nadenj. Eden mu je s telovnika strgal zlato uro z zlato verižico vred. Urno sta oba roparja na to odnesla pete. Vendarle se je posrečilo ujeti enega imed čedne dvojice, in sicer Jakoba Vrba, dninarja iz Hrvatske. Koledar in vreme. — Danes: Sava opat — Jutrt: Nikolaj šk. femperatura včeraj ob 2. uri popoludne 10# Ceis. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Hladno Zmerni vetrovi od severo-vzhoda. _ Porotno sodišče. Morilec svoje ljubice pred porotniki. Včeraj se je vršila razprava proti 21-letnemu zidarju Andreju Kozlović pok. Antona. doma iz Terseka blizu Kopra, obtoženemu zločina umora, izvršenega dne 6. avgusta t. 1. na osebi Ane Cipolatove. Razpravi je predsedoval višesodni svetnik dr. Andrich, votanta sta bila svet. Pahor in dr. Prati. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika, branil je toženca dr. Rossi. Prisostvovala sta razpravi tudi zaprisežena izvedenca psihijatra dr. Xajdias in dr. Castiglioni. Evo posnetka iz obtožnice: V nedeljo 6. avgusta t. 1. je šla 21-letna Ana Cipolat, ki je bila doma iz Por-j denona v Italiji, v obiske k neki prijateljici,1 stanujoči v hiši št. 13 v ulici della Pleta.; Spremljal jo je njen ljubimec Andrej Kozlo-| vid. Ko sta prišla do rtčene hiše, ga je; hotela osa odsloviti, a on ji je sledil v vežo: hiše, kjer jo je prosil za poljub. Treba po-1 ve dati, da sta bila že prej v sporu, in da je Kozlović oni dan skušal pripraviti Ano Cipolat, da bi še dalje ljubimkovala ž njim. Ko mu ona ni hotela dati poljuba, ji je on z dolgim in ostrim nožem zadal tri rane, in sicer eno v levo roko, eno — lahko — v desno stran prsi in eno v levo ramo. Ta poslednja rana je provzročila smrt Ane Cipolat, Id je — preaeČena takoj v bolnišnico — izdihnila še tisti večer. Takoj, ko Je izvršil zločin, je skušal Kozlović pobegniti, a slučajno mimoidoči Ivan Tommasin, je tekel za njim. Da se reši preganjalca, se je Kozlovič vstavil in sunil proti prsim Tommasina, zadevši ga pa samo v levo roko. Na to je pa Kozlović skušal vmoriti samega sebe ter si je z nožem — sicer le lahko ranil vrat. Vsled tega Je bil Kozlovič obtožen zločina zavratnega umora, predvidjenega v §§ 134 in 137 — 1 kaz. zafc, zločina težke telesne poškodbe (izvršenega na škodo Tommasina), predvidjenega v §§ 152 In 155 a) kaz. zak., in prestopka proti orožnemu patentu. Po prečitanju obtožnice — je predsednik zaslišal obtoženca. Skrajno potrt je ta ves čas držal sklonjeno glavo in gledal v tla pred-se. Odgovarjal je s težavo in komaj slišno. Priznal se je krivim. Bfl je skrajno zaljubljen v pokojno Ano Cipolat, in tudi ona ga je imela rada. A njiju sreča je trajala le malo časa. Ko sta mati In sestra Ane izvedeli za njiju razmerje, sta Ani prepovedali to razmerje nadaljevati. Ona se je sicer nekaj časa branila, a slednjič se je vdala zahtevi matere in sestre ter prekinila ljubavno razmerje ž njim. Vendar sta se tu pa tam še videvala. No, ona je postajala vedno bolj hladna proti njemu, ki pa ni mogel živeti brez nje. Ker je imel iti za tri leta pod orožje, se je bal, da jo popolnoma izgubi. Zato je pa Še teden prej sklenil, da konča to neznosno stanje. Skleail je bil vmoriti samega sebe. Zadnji teden je živel ob sami kav* in ob vinu. Kupil je nož in sklenil v nedeljo še enkrat govoriti z Ano in skušati, da bi mu obljubila, da bo njegova. V nedeljo 6. avgusta popoludne jo je Šel čakat ter jo je potem spremil do hiše št. 13 v ulici della Pieta. Ko sta se imela raziti, ji Je on rekel — videč, da ona res ne mara več zanj —: „Ana, Jaz sem sklenil umreti. Daj mi še en poljubi" A ona ni hotela... Kar se je pa potem zgodilo, tega ne pomni. Na to je predsednik začel zaslišavati priče, ki jih je bilo 9. Priči Katarina Cipolat, sestra pokojne Ane, in pa Fran Zorze-non pa nista prišla na rapravo. Prvi je bil zaslišan redar Josip Pahor, ki je Kozloviča aretoval. Njega sta o dogodku obvestila dva dečka. Prihitel je nasproti obtožencu, kterega sta vodila dva druga človeka. Njemu se je zdel miren. Spremil ga je v bolnišnico, kjer se je začel tresti in nI hotel odgovarjati na stavljena mu vprašanja. Josip M a r s i g 1 i o je bil prvi pri pokojni Cipolat, ko je ležala v luži krvi na tleh. O kolu 5. ure in pol ali malo kasneje je čul vpiti: „Mamma mia, mamma rnial" (Mati moja, mati moja); hitel je v vežo hiše, od koder je prihajalo vpitje in našel v krvi na tleh ležečo mlado žensko. Poklical je na pomoč, na kar so prišli drugi ljudje. Josip Cozzi je videl, kako je obtoženec hotel zabosti Tommasina in si potem porezal vrat. Neka ženska je na to priskočila od zadej in je obtožencu iztrgala nož iz roke. Obtoženec je bil jako razburjen. Herman Treu, 13-leten dečko, je videl prizor med obtožencem in vmorjeno. Obtoženec je bil vprašal pokojno: „Kdaj se vzameva ?", ona je odgovorila: „Če nama je usojeno, lahko tudi Čez deset let 1" Na to je obtoženec rekel: „Daj mi poljubi" a ona se je obrnila in se napotila v notranjost hiše rekši: „Eh, beži!" Obtoženec je na to zdirjal za njo, in on, priča, je začul krik in takoj za tem je videl obtoženca kako je pridirjal iz hiše z nožem v roki. On je obvestil redarje. Marija Tedeschije bila prijateljica pokojne. Istega dne Je hotela Cipolat k njej v obiske. Ivan Tommasini je v ulici del Solitario čul vpiti: „Vstavite morilca 1" Vi- Julio Meinl uvoz kave Rova filijalka: ••© GORICA Corso Giuseppe Verdi 30 POHIŠTVO Odlikovano pekarna In slaščičarna VINKO SKERK-TRST S0U0N0: m : ELEGANTNO t ■rstr PO ZMERNIH CENAH I RAFAELE i TALI A ? TR8T - VIA MALCANTON - TRST fc Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena mmr ura za K 4*20. Krasna, pozlaćena, najtineja ura Anker-Kemont s pozlaćenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoće 36-urno kolesje, za kar se jami 3 leta, 1 kra-ma ovratna igla a Sinili • bri lan tom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za goapode ali g'spe, 1 Krasen collier iz okolu 150 • rijentalakih peri, najmodernejši n kit z* dame, 1 kraana garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in p^ai, zajamčeno 3°/, Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganUM žepni črnilnik iz nikla. 1 krasao zrcalce, 1 kouia 1 dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 72 angle&aib perea. 20 različaih komadov za korespondenco in 5e 396 drugih predmetov ki so kori*in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred. ki a h jua velja d--akrat toliko, stane samo K 4*20. Oi pcStlja po povzetju eksportna ivrdka H. SPINGARN, Krakovo št.240. Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep no-Ž č z dvemi rezili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 noiič. Za to kar ne ugaja, se rrne denar. Torej je izključen vsak nziko. Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. NaifinejSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrežba na dom. Krnit ln slai&ioe >• izdeluje lglenifiklm elektrlfiklm strojem Poskusite FI- ColutSri" ki Je naJ" GOVO KAVO ffOdlllllll finejSi in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. jfova trgovina olja, kisa, mila, sode in vseh drugih potrebščin za perice. Prodaja sveč, žigic itd. Jrst, ul. Sette fontane 7 blizu zaloge materijala za stavbe. Na obroke I - Trst Na obroke X JAKOB DUBINSKV TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1» D. nadstropje Ma izta izioto?M oblet zaonoii in uMnia Hlap ter moške ln fcenske suknje. 107, UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurenc«. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38 Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki etan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov na&e zadruge. — SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE - M Ml peremo vse nsša perilo : milom v\\\\ Sulinght t .tU Glavni zastopnik: Albert Tedescbl Trst, Corso št 2, UL nadstr. Mnenje gosp. dr, Mihočinović-a KRIŽEVCI G. J. SERRA VALLO Trst. Bila je ena najsrečnejših Idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnskl alkaloid z železnim elementom v taki sestavi (ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA VALLO), ki ne samo vrne bolnika zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju. KRIŽEVCI; dne 2. marca 1910. Dr. J. MIHOČJNO VIČ. 6tf*u IV. ..fDISUKT" 337 V Trst« :» dtMMbra 1911. del je obtoženca, ki je tekel proti njemu, on mu je zastavil pot in ga prijel za prsi. Obtoženec ga je hotel na to zabosti z nožem v prsi, a ranil ga je ▼ levo roko, s katero je on pariral. Ker je bil tedaj on sam, je obtoženca izpustil, a takoj na to so ga vstavili drugi. 11 a 1 i a Montagna, prodajalka mleka, je videla, kako so ljudje skušali vstaviti obtoženca, a se mu niso upali blizu, ker je imel nož. Ona je skočila k njemu, ga prijela za roke in ga potisnila k zidu ter mu potem iztrgala nož. Josipina Ambrosich, pri kateri je obtoženec stanoval, je izjavila, da je Koz-lović zdo dober človek. Judita Cipolat, sestra pokojnice, je povedala, da je ona branila pokojni Ani razmerje s Kozlovićem, ki se ji ni zdel primeren žecn za njeno sestro. S tem je bilo končano zasliševanje prič. P.edsedaik Je dal na to prečitati izjave piče Katarine Čipolat in Frana Zorze non, ki nista prišla na razpravo, in mnoge dru^e spise, mej katerimi tudi izvestje zdravniških izvedencev, ki sta izvršila obdukcijo telesa vmorjene Ane Cipolat. Ob 2. uri popoludne je predsednik prekinil razpravo do 5. ure popoludne. V večernem nadaljevanju razprave sta bila najprej zaslišana zdravniška zaprisežena izvedenca psihijatra dr. Xydias in dr. Ca-?tig»ioni, ki sta oba izjavila, da je obtoženec zdtave pameti iti da je bil popolnoma pri zavesti v hipu, ko je izvršil zločin — da je torej popolnoma odgovoren za svoje početje. Sodišče je na to stavilo porotnikom tri glavna vprašanja, in sicer prvo, da ii je kriv zločina za vratnega umora ; drugo, da li je kriv zločina poskusa težke telesne poškodbe (izvršenega na škodo Tommasina), in tretje, da li je kriv prestopka proti orožnemu patentu od 24 oktobra 1852. Govori;a sta za tem zastopnik državnega pravdništva in branitelj dr. Rossi, na kar je predsednik reasumiral vso razpravo. Porotniki so se na to umaknili v svojo posvetovalnico, a po več nego tričetrturnem posvetovanju so se vrnili v dvorano, kjer je njih načelnik proglasil pravorek, s katerim so pritrdili soglasno glavnemu vprašanju, izključivši pa morilni namen, češ, da obto ženec ni ranil pokojno z namenom zadati ji smrt, pač pa z diugtm sovražnim namenom. Drugo vprašanje, glede zločina poskusa težke telesne poškodbe, so zanikali s 7 da in 5 ne, a tretjemu so tudi soglasno pritrdili. Na podlagi tega pravoreka je sodišče oosodilo Andreja Kozloviča na 4 leta ječe, poostrene s postom vsake tri mesece. Čuvši razsodbo, je Kozlovfć izjavil, da vsprejema kazen. Omeniti nam je še, da se je del zasli-šavanja Kozloviča vršil v tajni razpravi. * * Danes se vrši razprava proti Antonu Gabrovec, ki je obtožen zločina ubojstva. Predsedoval bo predsednik deželnega sodišča, vitez Milovčič, a branil bo toženca dr. Mandfč, ki bo s tem prvikrat nastopil kakor branitelj pred porotniki. Naše gledališče. ob V petek popoludne vprizori se dramskih cenah opereta ,PTIČAR" Zvečer bo sledila noviteta, ljudska igra „GOSPODJE SINOVI" Ta igra bo v abonamentu. Književnost in umetnost. Veliki dobrodelni koncert .Dijaškega podpornega društva*. Na tem koncertu se bo izvajal Fran Lisztov (* 22. 10. 1811. 4- 31. 7. 1886). Prvi klavirski koncert v es duru s spremljevanjem orkestra. Proizvajal ga bo gosp. Anton Trost na klavirju in vojaška godba pod vostvom g. kapel. P. Teply-ja. Nekoliko besed o skladbi: Skladba se prične z nenavadno energično, ritmično ojstro, glavno temo, v kateri menjajo godala in pihala vstopajo. Taki. j nato vskoči klavir in preide v daljši uvod, ki ga prekinjuje orkester s kratkimi vstopi in glavno temo. Ta uvod pripravlja polagoma vstop posameznih solo-instrumentov, izmed katerih tekmujeta najprvo klarinet in klavir v zelo izrazoviti melodiji. Godala prevzamejo drug za drugim to melodijo, pihala se pridružijo, klavir spremlja nastalo gradacijo, katera doseže svoj višek z mogočnim orkestralnim vstopom, kjer pride zopet do izraza glavna tema. Iz tega se razvije kromatično padajoča pasaža, ki pelje do ponavljanja prve klavirske partije. Z nežnim prednašanjem akorda, katerega izvajajo pihala, spremljan od klavirja, konča prvi del klavirskega koncerta. Drugi del prično celisti in kontraba- sisti. Druga godala odgovarjajo, klavir vstopi in nadaljuje nekoliko sam to misel. Nato vpeljejo celisti zopet izrazovito melodijo do dramatičnega rc citati v 2, ki ga izvaja klavir, spremtjan z nemirnim treraolo godal. Pa kmalu se vrne začetna mirnost stavka, ko se po celi vrsti triičkov proizvajanih od klavirja, flavte, klarineta in oboe menjaje, oglasi mirno prejšna tema. i V globokih tonih klarineta izgine polagoma ta misel. In sedaj naznanijo fini vdari triangla začetek tretjega dela. D tre veseli melodiji stopila v ospredje. Obe osvetljeni v sijajnem zvoku trian-,gla. Poleg teh pa leti virtuozno obdelana i klavirska partija, ki pelje nazaj k prvi glavni ^temi. Ta pripravi četrti del, zadnji del, v ! katerem združi vse v prejšnih stavkih znane (misli v novo celoto, v kateri je najbolj iz-jrazovlta glavna tema._ Društvene ve&ti. Tamburaše pev. društva „Trst". Jutri v sredo ob 8. uri zvečer tamb. vaja. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Vaje se vršijo v „Del. podp. društru" (Narodni dom). Sokolski pevski zbor. Danes ob 9. uri zvečer pevska vaja v sokolski telovadnici. Ker se bo pripravljati za „Silvestrov večer", so naprošeni vsi bratje pevci, da se vaje polnoštevilno udeleže. Na zdar! Šentjakobska Čitalnica. Danes ob 3. in pol pevska vaja za moški zbor. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Novi pevci, dobrodošli. Trgovsko izobraževalno društvo naznanja, da danes v torek zvečer ne bo navadne odborove seje. Vršila se bo jutri v sredo. Društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju javlja, da priredi svoj drugi redni .občni zbor dne 5. t m. ob 8. uri zvečer v „Brunner Bierhalle", XVIII. Geutzgasse 62. z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli 1 . deL organizacij „Skupina slovenskega žen-s t v a NDO" naznanja vsem tovarišicam, da v petek, dne 8. t. m. ob 5. uri pop. sklicuje Javni shod v prostorih NDO ulica Sv. Frančiška št. 2, II. nadst. Vabljene so vse tovarišice in prijateljice, da se tega Javnega shoda vdeleže. Ker Je na dnevnem redu jako važen pogovor o stanovski organizaciji, je dolžnost vsake tovarišice, posebno služkinje, da se odzove temu vabilu. „Izobraževalni odsek N.D. O.* priredi na občno željo nekaterih rodoljubov iz Sv. Marije Magdalene Spodnje, v nedeljo, dne 10. t. m. v novi dvorani g. Antona Čiač p. d. pri Miklavcu št. 92 v Sv. Mar. Magd. Spodnji žaloigro v 4 dejanjih „Sin", spisal E. Gangl. Opozarja se že danes vse tamošnje narodno delavstvo in druge somišljenike na to krasno, že večkrat vspelo igro, da se je v polnem številu vdeleže. Prihodnjič objavimo natančnejši program. Odda št 32. se meblovana ali prazna soba b kuhinjo. Commerciale št. 329, vrata 22, nasproti 2145 Meblirana 27, II. eoba se odda takoj kaki gospodični b hrano, ul. Belvedere št 204« Tobakarna prodaialko. - s užbo piattičao prodajalko. - Prednost iiLa, ki položi kavcijo. Ponudbe na insei oddelek Edinoe Vam Slovencem znanim že iz minule dobe in tudi Vam še neznanim odjemalcem. Na svidenje! 2149 Odda se meblovaoa sobica, levo. Belvedere 57, III. 2150 Išče se 14 16 letni deček kot pekovski vajenec. F« meto 11. 2132 \/0iilfO istrskega refošza, ulica Olmo 3, VCl I K« pn GregoriČa. Pošilja na dom od pet litrov dalje po 88 vin. liter. Gostilničarjem po dogovoru. 2011 Deček 18 let star, išče službo v kakem skla- govori 3 ianke. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 2136 Slovanske igralne karte rSŽf. knjigarna J. Gorenjec, ul. Caaerma 16., Gregor Zidar & O., Roccl 263, tobakarna £egolin, ulica lndustria (Sv- Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva. 1472 B ČELJARNiC^ = ■ BRATA ČEH Trst, ul« G. Carducci 40. ■ Prodajalna z dclavnieo vsako- | vrstnega obarala za moške in ■ lenske ter otroke. _ SPREJEMAJO SE NAROČILA ■ - PO MERI. - H Cene zmerne. Svoji k svojim! 9f £11' £rtfgiano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone), Jzgotovljca« obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožubastimi ovratniki od kron 13 do 42. Igrače po priložnostnih cenah trg Ponterosso 6 Podpisana se priporoča slavn. slovenskemu občinstvu, naj se posluži za sv. Miklavža v novi trgovini ml - Velik izbor punčk. Udana ANTONIJA RIEGER. Ulica Sette Fontane 2 (Piazza Barriera) Prodajaln, ur In dragocenosti (ex drug Dragotina Vekjeta ) Trst »a Corso štev. 36 Bogati iibor zlatanine, siebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro slato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vs&kovistne srebmine, ziatanine, kakor tudi ?epne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE Specialiteta gumijskih predmetov + Irigatorji, klisteriji, suspen- g zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi za vino. plin, podložki z ovate ■ HIGIJENSKI :: PREDMETI Prodaja in poprava gumijskih — čevljev. — federico Steindler, ^cquedotto 12. Nova slovenska trguvir** (zgotovljenih oblek fnm MARTIN SK&PIN TBST — ulica Areata štev. 19 — TftST VELIKA IZBERA oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah mr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna del al ni ca ■■■■ PAVEL ViSINTINi Trst, nI. Glosue Carducci 31. Velika izbera ojoikib in ienekib ćevljov. - Poprave »e izvržujejo točno in ■( lidoo m* po smernih cenah "D O a. SL » 30 M 00 •• Iščemo 3-4 mlajše - pridne mehanike za takojšen nastop. Ponudbe s spričevali in zahtevami naj se pošljejo na naslov; „VOLTA-WERKE' G. m. b. H." Tovarna elekt. aparatov Ajdovščina. lOIIOHOllOllOi V GOSTILNI lOHOllOilOiiOl due Američani v Trstu, ulica Crosada št. 3 se točijo izvratna ISTRSKA lil VIPAVSKA VINA po imern ll Ci'It»h. preiskan« od ees. kr. poskuževaliSča za živila v Gradcu v aini* u jj i. zakona z dae 16. jan. 139(3. ?t. 39. Za mnogobroen obiak n« toplo priporoča svoji is rojak m v mestu in cn deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. ogomil Fino = urar in zlatar = = Trst, ulica Vlncenzo Belimi št. 13 lasproti ctrfre n. iitsii isreia Bogat izbor ur vtake vr>te, kakor tudi ah?nor, prstanov z dlja-znautl ia brex dijaman-tor, ženah« i erlžtee, zlate ln srtbrr,«! za moške, v$e po konkurenčnih cenah. 2 « 3 « ^najboljše za ^ Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2. fr J Dobiva .. po^.od v vllkth doaah j ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, clica Sag fianccsco 5'^ssisi 2. Specijalist za popravljanje roulet 11 a oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmetl. j moril za popolno delo ln se ne boji konkurecoe. TOVARNA GLASOVIRJEV Pečar & Baksida v Trstu, ulica della Fornace Št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi-janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglaae-Vanje ixvrstno in točno po nizkih cenah. c-s s s « • »v** m m j* as CO J3 N PT i\a obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode ln deSke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga« Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. U. _ N 3* C/3 •L S » 5* < = _ m • n S" IĆevljairnka^Alla ^Sal^elto^^rgt 77 Velika Izbera vaakovrstirifc čevljev za moške, ženske la otroke. — Blago iz-vrstno la flC cene saierae.