838. štev.
V Ljubljani, sreda dne 4. decembra 1912.
Leto 1.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; a pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1'70. —• Za inozemstvo celoletno K 80 —. — Naročnina se pošilja upravništvu.	::t
Telefon številka 118.	:'•(
:::
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
Posamezna številka 6 vinarjev.
:i:	Uredništvo	in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Balkanska vojna.
:vi<:rora«^i*S«18SHiWI
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Zapišite tudi,« se je oglasil Dolet, »fta le bil veliki profos pariški, predstavitel] francoskega kralja, soudeleženec podlega zločina.«
Med tem pa je bil oficir razgrnil Doletov plašč.
Izvlekel je tri knjige, ki jih je bil vzel nesrečnež ravno poprej, da jih ponese k Francu I.
Lojola je segel željno po njih in vzkliknil zmagoslavno.
»Vidite,« Je rekel Monklarju. »Obtoženec ne more tajiti. Imel je pri sebi tri iztise prepovedanih knjig, ki jih Je hotel nedvomno odnesti h kakemu ubogemu zapeljancu . . . Toda prišli smo v pravem trenotku, da rešimo dušo, ki le bila v nevarnosti!«
»Pišite!« je dejal Monklar pisaču.
Dolet je bil zaprl oči, da ne bi drugi videli ogorčenja, ki je vrelo v njih pogledu . . .
Preiskava v tiskarni 'e bila kmalu končana.
Zavoj, ki sta ga bila prinesla brata Tibo in Luben le bil na svojem mestu . . . Zaplenili In zavili so knjige In Jih zapečatili s kraljevskim pečatom.
»Verski inkvizitor vas bo sfidil,« Je rekel Jgnacij De Lojola s svečanim glasom.
«In vas,« }e odgovoril Dolet, »kdo bo sodil vas?«
>Da]te. stopajte, gospod,« je rekel oficir
sočutno in prijel Doleta pod pazduho.
»Kam me vedete?« je vprašal tiskar v popolni oblasti nad samim seboj.
jola
»V Konsjeržerijsko ječo,« Je odgovoril Lo-
Dolet se le obrnil k njemu.
»Gospod,« mu je dejal počasi, »vi slavite zmago. Ali, bolje rečeno, duh zločinstva zmaguje danes v vaši osebi. V imenu Boga, ki je zapovedal ljubezen in dobroto do bližnjega kot prvo čednost, hodite vi ropaje, ubijaje in poži-gaje po svetu, in zgolj razvaline zaznamujejo vašo pot. V tem trenotku si nakopavate nov zločin; nanj boste nakopičili prihodnje. Vaši nasledniki bodo prevzeli ostudno dedščino moritve in zaduševanja, ki jo vi započenjate, in izkušali dopolniti vaše delo. Ubiti hočete znanost. To, česar pogin sanjarite, je večna in neomajna resnica sama ... A jaz, Štefan Dolet, žrtev vašega sleparstva in vašega sovraštva, jaz, uklenjeni jetnik vaš, vam pravim: Zaman so vsi vaši zločini. Zaman Je vsa vaša podlost in brezvestnost. Vi sami veste tako kakor jaz — in ravno to bo vam in vsem vašim naslednikom kazen, ki vas zadene neizbežno — da se borite zoper spoznanje brez upa zmage in da zaman gasite sleherno luč . . . zakaj, pride dan, ko zasije vsem ljudem večna resnica ... Po vekih zavrženosti in nevednosti pridejo druga stoletja, ko se povzpne osvobojena misel v vedre višave znanja in vede. Mene boste ubili ... a tudi vi morate umreti. Pride dan, ko bo vaše ime pojem sleherne pro-palosti in sramote in ko se dvigne v bratstvu vseh ljudi ganjen pogled k spominu umorjenega Stef<ma Doleta! To sem vam hotel reči.«
Cez nekaj trenotkov je dodal:
»Premišljajte o mojih besedah v noči svoje vesti. Gospod,« se je obrnil k oficirju, »zdaj me odvedite v Konsjeržerijo. da bom zaprt v resnični ječi, kakor je gospod Lojola zaprt v Ječi sramote in nizkega gneva . . .«
Vojna
Pogajanja glede premirja med Turčijo in balkansko zvezo, ki so trajala več kot teden dni, so se torej končala dne 30. novembra. O teku pogajanj in njih rezultatu je pravzaprav toliko znano kakor nič. Železniški vagon v Bahčei Kfii na čataldski liniji, kjer so se vršila pogajanja, je prisluškoval, a žurnalistov ni bilo blizu. Ti so v bolgarskem glavnem stanu kombinirali in kombinirali in pošiljali svojim listom samo svoja mnenja. Tek pogajanj je bil povoljen, normalen, pesimističen in slično — to je bilo vse, kar smo zvedeli. Ponovno so žurna-iisti poročali: Turki zahtevajo ono, zavezne države ono.
Jasno je, da je pri pogajanjih igralo veliko vlogo vprašanje Drinopolja, Skadra, Janine in čataldže. Balkanska zveza je zahtevala kapitulacijo teh postojank. Kako izhodno formulo sta konečno obe stranki dobili in ali so Turki vkljub svojemu prvotnemu protivljenju vsaj nekoliko odnehali, ni znano. Verojetno je le to, da te trdnjave za enkrat še ostanejo v turških rokah.
Ravno poslednje dni in to še celo v soboto, se je opažala na turški strani tendenca, da je dobro, pogajanja kolikor mogoče zavlačevati. A Srbi in Bolgari so hitro prišli na sled tej turški nakani. Bolgarski in srbski uradni in poluradni listi so dvignili svoj glas in najodločnejše protestirali proti vsakemu zavlačevanju pogajanj. Zagrozili so celo, da bo balkanska zveza v tem slučaju primorana, podvzeti najenergič-nejše korake, zadati Turčiji zadnji udarec, zasesti tudi Carigrad in pregnati Turke za vedno iz Evrope.
Zanimivo Je, da Je bilo premirje sklenjeno neposredno na te grožnje, in zato Je Jako verjetno, da je Turčija pod utisom ostrega tona uradnih balkanskih časopisov precej popustila od svojega trdovratnega stališča.
Vest o sklenitvi premirja Je prišla preko Pariza. »Agence Havas« fe namreč prinesla sledečo brzojavko iz Carigrada:
Ministrski svet je 30. novembra sprejel zapisnik o sklenjenem premirju. Zapisnik bi mo-
ral biti podpisan dne 1. decembra. Sultan je zapisnik sankcijoniral s posebno irado.
Takoj po sklenitvi premirja so se pričela pogajanja glede definitivnega miru. Ker so že v premirju zastopane glavne točke miru, je upati, da bo v najkrajšem času sklenjen tudi definitivni mir.
Pričakovati je torej, da je krvava vojna na Balkanu končana in da sedaj ne bo prišlo več do spopada z orožjem. Sedaj bodo govorili diplomati.
Cetinje, 2. decembra. Kot črnogorski zastopniki pri pogajanjih za sklenitev definitivnega mirtf odpotujejo v Sofijo general Savo Vukotič, bivši ministrski predsednik Lazar Mi-juškovič in bivši črnogorski poslanik v Carigradu, Popovič.
DOSEDANJI REZULTAT POGAJANJ.
Carigrad, 2. decembra. Po nekih vesteh bolgarski zastopniki v zadnjem trenotku niso več zahtevali predaje Drinopolja, ker so prepričani, da mora Drinopolje tako v najkrajšem času pasti v bolgarske roke. V petek zvečer Je Danev ventiliral vprašanje blok^e Črtiegr morja. Zahteval je, da blokada preneha. Turki so odgovorili, da zamorejo temu ustreči le pod tem pogojem, ako tudi Grki prenehajo z blokado v Egejskem morju. Grški zastopnik je nato takoj telegrafiral v Atene po nove instruk-cije.
KONFLIKT MED BOLGARIJO IN GRŠKO.
Carigrad, 2. decembra. Sultan je poslal caru Ferdinandu brzojavko, v kateri poudarja, da je miroljuben, da se pa Odrinu ne more odpovedati. Glede bolgarsko-grškega konflikta se tu trdi, da se je že tako poostril, da skušajo bolgarski pooblaščenci Grčijo s separatno pogodi«) s Turčijo prehiteti. Turčija na to dozdaj še ni pristala in je rezervirana, pač pa se obo-rožuje na kopnem in tia morju dalje.
Atene, 2. decembra. Tu vlada glede premirja jako pesimistično razpoloženje. Poudarja se, da Grčija v tako premirje, kakor ga Turčija hoče skleniti, ne more pod nobenim pogojem privoliti.
Sofija, 2. decembra. Merodajni krogi so vsled težav, ki jih dela Grčija, precej vznejevoljeni. Priznava se, da je razmerje med Bolgarijo in Grčijo zelo napeto.
RUSIJA IN SRBIJA.
Belgrad, 2. decembra. Ruski poslanik Hart-wig je izjavil, da se mora pritoževati proti temu. da se mu pripisujejo intervievi, katerih ni nikoli imel. Vedenje Rusije je bilo vseskozi lojalno. Rusija ne igra dvojne vloge. Rusija je Srbiji svetovala vedno zmernost in ji priporočala sporazum z velesilami kar se tiče avtonomije Albanije, ji Srbija ne nasprotuje. Srbija' pa ima tam življenjske gospodarske interese in potrebuje jadranskega pristanišča. Glede tega sc lahko pogajajo velesile po sklenjenem miru s Turčijo. To vprašanje se ne da rešiti samo z eno velesilo, ampak z vsemi.
BALKANSKA ZVEZA IN VOJNA ODŠKODNINA.
Soiija, 2. decembra. Bolgarski finančni minister Todorov, ki se Je podal v Čataldžo, bo zahteval od Turčije za balkansko 7" ^ vojno odškodnino 1200 miljonov.
TURŠKE GROZOVITO?" 1
Dunaj, -J. decembra. Poročevalec Reiehs-pošte« poroča iz Soluna grozovite podrobnosti
Odvedli so ga; Ignacij De Lojola pa Je prijel Monklarja za roko.
»Gospod,« mu Je dejal z gorečim glasom, »ako ta človek uide, boste vi sežgani namesto njega! . . .«
Pol ure kasneje so pehnili Štefana Doleta v tesno in temno, par pednjev široko ječo, kamor je prodiral zrak samo skozi ozko, visoko okence na hodnik, kjer je stražilo troje mož s strogo nalogo, da se ne smejo raziti niti za tre-notek.
Priklenili so ga čvrsto k zidu.
»O resnica!« je zamrmral, »kako daleč si še od nas . . .«
Nato sta se dvignili pred nejgovim duhom sliki njegove žene Julije in hčerke Avete.
Vlažna megla mu je zakrila pogled; nežnost je obšla srce tega jeklenega moža.
In v mislih je izrekel dvoje besed, kakor umirajoči svojo poslednjo molitev:
»Žena moja! . . . Moja hči!«
XXXVII.
Oče.
•' 'W
Tribulet se je bil pravkar oblekel.
Franc I. je bil sklenil tisti večer, da se zo-pot pokaže za par trenotkov v razkošni dvorani, kjeT so se zbirali njegovi dvorjani. Vse tri dni. odkar je bila izginila Zileta, je vladalo na dvoru nemajhno razburjenje in vznemirjenje zbog žalosti in mrklega nepokoja, ki se je zrcalil na kraljevem obrazu. In Franc, ki je slovel za mojstra v umetnosti hlimbe in pretvarjanja, je hotel pokazati vsem smejoč obraz.
Tribulet.' ki Je blodi’ po vse! nnlo?1? ter nre-žal in prisluškaval na vse strani, je bil izvedel od Basinjaka, da se bo njegovo Veličanstvo nocoj blagovolilo pokazati.
Oblekel je svojo norčevsko obleko v barvah francoskega kralja.
Tako našemljen se Je napotil proti kraljevskemu stanovanju.
Mračen izraz drznosti in obupa je dajal njegovim črtam poseben blesk.
Tribulet je bil sklenil izvedeti, kaj je kralj storil z Zileto; kajti sam pri sebi je bil prepričan trdno, da je kralj sam dal ugrabiti deklico.
Ce kralj ne bo hotel odgovoriti, ga ubije Tribulet na mesti^!
Ubogi norec je bil skleni! žrtvovati svoje življenje.
In ravno to mu je dajalo nenavadno moč.
Njegovo srce ni utripalo nič hitreje nego nekdanje čase, kadar je vstopil v kraljevo sobano, kamor je smel stopiti po privilegiju svojega stanu, ne da bi bil poklican, kakor je smel govoriti v kraljevi navzočnosti, ne da bi bil vprašan.
Neizprosna odločnost mu je nadomeščala sleherno drugo čuvstvo.
Po koridorjih Je srečaval mnogo plemenitašev, ki so mu vsi čestitali, da je zopet v milosti pri kralju.
Zakaj bali so se norca.
Nihče si ni mogel misliti, da si upa stopiti pied kralja v svoji norčevski obleki, ne da bi bil mir sklenjen med njima.
Tribulet jim ie odgovarjal le jako redkobesedno.
Par trenotkov kesneje je stopil v sobo. kjer je tlvoroval kralj tisti večer.
Takoj se je razširilo šepetanje:
»Tribulet! Tribulet se vrača!«
-No. Tribulet. ali ti je postalo dolgčas?« ga je vprašal D' Esč
»Da, ni mi bilo več obstanka '.
(Dalje.)
o	turških krutostih na podlagi prizorov, ki Jih je imel ptiliko sam videti. Poročevalec piše med drugim tudi sledeče: Turki so zapustili okoli Soluna eno samo veliko pokopališče. Vse krščanske vasi so do tal požgane, možje, žene in otroci so vsi ubiti, deloma so jih na najgrozo-vitezši način poklali. Vso živino so odgnali in polja popolnoma opustošili. Od Djuma Balija do Demir Hisarja leži nad 2000 trupel ondotnega prebivalstva, ki so jih Turki strahovito razmesarili. Pogled na to morišče je nepopisno strahovit. Ko so se bolgarski vojaki bližali Solunu in so videli turška grozodejstva, se jih je polastilo tako razburjenje in besno ogorčenje, da so se kruto maščevali nad nečloveškimi Turki. Vsakega moškega Turka, ki so ga kje dobili, so neusmiljeno pobili, prizanesli so samo ženam, otrokom in starcem, drugo vse je moralo v smrt. — Kot dokaz, kako živinsko - vnajo Turki, naj služi samo ena slifta s tega morišča: Turki so v vasi Petriči polovili osem mladih deklet od TO do 12 let, jih najprej živinsko posilili in potem iztrgali dekletom roke ter jih pustili tako ležati na polju. Par ur pozneje so prišli tu mimo bolgarski vojaki ter se jim je posrečilo še 4 dekleta rešiti. Dopisnik je videl ta štiri dekleta sam v bolnišnici in izvedel od strežnic razne podrobnosti teh turških grozovitosti. Neki bolgarski kavalerijski čajnik mu Je pravil tudi, da so bolgarske čete videle tako strahovito živinske prizore, da so vojaki, navajeni krvi in groznih prizorov, vztrepetali groze in se kakor divji vrgli na barbarske Tuke.
ODRIN.
Sofija, 2. decemba. Zaradi pomanjkanja premoga v Odrinu že tri dni ne funkcijonirajo reflektorji. Zato je poskusila posadka še enkrat izpad iz trdnjave, Bolgari pa so jo pognali nazaj.
ČRNOGORSKI PRESTOLONASLEDNIK
DANILO.
Cetinje, 2. decembra. Vesti inozemskih listov, da je bil prestolonaslednik kraljevič Danilo v boju pri Skadru smrtno nevarno ranjen, niso resnične. Res pa je, da je princ Danilo nevarno obolel na črevesu.
DNEVNI PREGLED.
Iz Ježice. Kot rjoveči levi zaganjali so se letošnjo jesen ob priliki prireditve veselice tukajšnje podružnice v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Z najpodlejšimi lažmi sikali so katoliški gadje okoli sebe — a morali so konečno v sveti nevošljivosti za župnikovo bisago, osra-moteni pred javnostjo odnehati. Vkljub temu,, da so nekatere župnikove agitatorice začele oznanjevati v njih sveti pobožnosti? kazen božjo, bil je vspeh omenjene veselice nad vse po-voljen. V nedeljo so začeli nekateri otročaji iz farovža raznašati po hišah vabila za Miklavžev večer, katerega priredi cerkvena bratovščina »Orel«. Vstopnina se pobira kakor po navadi v farovžu. Cisti dohodek je za Suppa-novo bisago. Celo Posavje pa ve, da se za omenjeno cerkveno bratovščino (telovadni odsek) skrivajo župnik Suppan, učiteljica z nekaj učenci in gospod iz Ljubljane, od katerega pravijo, da marinarice za njim cvilijo. Omenjena učiteljica dresira že delj časa šolarje med šolskim letom za korist in zabavo župniku — žalibog ne ,ve pa v sedanji mučeniški svetosti, da škoduje s takimi zabavami otrokom in starišem — kajti za kaj splošno koristnega nima časa, ter vzgaja otroke po župnikovi volji: »čim manj znajo, tem bolj so neumni in se lažje z njimi izhaja« — ne ve pa, da jo plačujemo mi davkoplačevalci ne pa župnik. Dolgo časa smo mirno gledali župnikovo in učiteljice gibanje za kulisami — prišel je pa čas, da odpremo javnosti oči, kakšne ljulike so začele rasti na Posavskem polju, ter moramo omenjeni nerodovitni plevel čim-preje iztrebiti. Nam pa v tem ne bode treba posluževati si izvrstnih zahrbtnih laži itd. pri raznih uredništvih, kakor se poslužuje katoliški župnik na Ježici.
Odpošiljanje pošte za c. kr. poštni urad r Solunu. Pošta za avstrijski poštni urad v Solunu se bo odpošiljala od sedaj nadalje izključno yia Brindisi - Patras - Pirej.
Slovansko društvo »Slavila« na Dunaju priredi vseslovanski večer, ki se vrši dne 8. prosinca 1913 v veliki dvorani »Hotel Post«, I.,
FleischmarJct (Dracfiengasse 1). — ZačeteK točno ob pol 8. uri zvečer. — Večer se zaključi s plesom. Na ta večer se razpošiljajo vabila v vseh slovanskih jezikih in se bo na njem zbral gotovo ves slovanski dunajski svet. Vabilo se glasi:	Dunaj,	listopad	1912. Vaše blagorodje!
V	naši sosedščini na vzhodu so se združili slovanski narodi, da bi z nezlomljivo silo roke in železa zmagovito vse ljudsko svobodo si prisvojili in skoro uničili svojega stoletnega tlačitelja, in ravno v tem času se sestanemo mi vsi Slovani na Dunaju, da enako dokažemo z izrazom našega jedinstva na polju kulturnega dela, kakor tudi duševne zabave. Z revolucijo duha nadaljujemo na potu naših vzbuditeljev in stopamo kljub vseh spletk naših neprijateljev za vresničenje tistih njih idealov čez realnost Slovanstva. — Patriotično navdušenje v pesmih preide v poglobitev spoznavanja Slovanov in v medsebojnem tekmovanju. Vsakdo, ki hoče dvigniti te misli moralično in materijelno. pride in bode bratsko sprejet na vseslovanskem večeru slovanskega društva »Slavija« na Dunaju z geslom: Zgini napuh, sebičnost, nezaupanje, Spoji naj nas vse ljubezen, vzajemnost! Program je izbran slovanski.
Šaleška čitalnica v Šoštanju uprizori v nedeljo 8. decembra t. 1. narodno igro s petjem »Domen« in sicer ob 3. uri popoldne. Zvečer je nastop Miklavža in razdeljevanje daril! Pričakuje se obilne udeležbe, kajti kakor se posojuje
—	tako se vračuje!
Odbor Šaleške čitalnice v Šoštanju, ki je bil izvoljen pri XXXI. rednem občnem zboru, se je konstatiral sledeče: Preds. g. Ivan Koro-pec, učitelj; podpreds. g. dr. Fran Mayer, odvetnik; tajnik g. Martin Vrečko, učitelj; blagajnik g. Fran Vrečko, trgovec; gospodar g. Ivan Senica, trgovec; odborniki gg. Alojz Trobej, nadučitelj, Miloš Tajnik, učitelj in Matija Zalar, lesni veletrgovec. Gledališki odsek: gg. Trobej, nadučitelj, Lukman, učitelj in Tajnik, učitelj.
Napad. V nedeljo dne 1. decembra je prišel Fr. Tekavčič, doma iz Orehovce pri Št. Jerneju po opravkih in k maši v Št. Peter. Zamudil se Je malo predolgo pri svojih sorodnikih. Med
4.	in 5. uro popoldne se je vračal mirno po cesti domov. Kar planeta iz hoste med Št. Petrom in Otočcem dva mlada fanta z odprtimi noži in jo ubereta za Tekavčičem. Ko je napadenec opazil, da mu preti velika nevarnost, se je spustil čez drn in strn v divji beg tako. da ga k sreči nista mogla doiti in sta zopet pobegnila v hosto. Napadalca nista znana še dosedaj, a upati je, da jih orožniki kmalu izslede.
Pretep z nožem. Te dni je bil v Kopačevi gostilni v Zireh ples, katerega se je udeležil tudi čevljarski pomočnik Bogataj. Tega sta ples in vino precej razgrela in mu vlila v žile bojno kri. Proti večeru je prišel v gostilno tudi čevljarski pomočnik Matija Brenčič z nekim svojim tovarišem. Komaj je stopil v gostilniško sobo, je skočil Bogataj brez vzroka k njemu, vzel iz žepa nož in je sunil z njim Brenčiča v desno ramo tako, da ga Je težko poškodoval. Bogataj bo imel zaradi svoje bojevitosti še opravila s sodiščem.
Aretacija nevarnega potepuha. Dne 28. novembra je orožništvo prijelo brezposelnega delavca Jurija Ciceja in ga izročilo celjskemu okrožnemu sodišču. Ciceja je orožništvo že dolgo zasledovalo zaradi raznih goljufi), ki jih je izvršil na Hrvaškem. Kranjskem, Istriji, Bosni in Štajerskem. Ko so ga aretirali, je imel pri sebi le nekaj vinarjev in se ni mogel izkazati z nobeno listino. Tako je prišel nevarni tat in goljuf slednjič vendarle pod ključ.
Na svojega tovariša streljal. Iz Ptuja se poroča: V pondeljek ponoči ob dveh je nastal med trgovskim pomočnikom Mihaelom Kokotom, ki je uslužben pri firmi Vaulaut in med trgovskim pomočnikom Petrom Drnovškom Iz Zagorja ob Savi, ki je bil iz službe odpuščen, velik prepir. Med prepirom je potegnil Drnovšek iz žepa samokres, katerega je ukradel svojemu gospodarju, in je sprožil na Kokota strel. Kroglja je tega zadela v ramo in ga je k sreči le lahko ranila. Drnovška so izročili sodišču.
Nepoboljšljlvec. 2e neštetokrat kaznovan tapetnik Karol Erber iz Ptuja je bil te dni vsled nevarne grožnje in nasilnosti aretiran in izročen sodišču.
PožigalkaL Navadno slišimo le o požigalcih in ne o požigalkah. Te drii pa se je pripetil slučaj, ko je bila povzročiteljica požara ženska.
29. preteklega meseca Je ob šestih zjutraj nastal ogenj pri posestniku Silvestru Kandlu, katerega so le z največjim naporom pogasili. Orožništvo je po vzroku požara pridno poizvedovalo in orožniškemu stražmojstru Hermanu se je posrečilo dobiti storilca v osebi posestnice Marije Schaffler, katero Je orožnik seveda takoj aretiral in izročil pristojni oblasti.
Dva otroka zgorela. 2e zopet žalosten slučaj vsled pomanjkljivega otroškega nadzorstva in malomarnosti staršev. Predvčerajšnjem ob
1.	uri popoldne je dala mizarjeva žena Alojzija Kirchsteiger svoja dva otroka triletno Marijo in dveletnega Antona v sobo, kjer je družina stanovala. Sama je odšla nato v drvarnico. Medtem je prišla v sobo otrokova babica, ki je oba, Marijo in Antona peljala, oziroma nesla v kuhinjo. Na to je babica odšla v klet in pustila otroka sama v kuhinji. Ko je prišla Al. Kirchsteiger okrog 3. ure domov in Je stopila v kuhinjo, ji je udaril nasproti gost dim in njenim očem se je odprl grozen prizor. Mala Marija je vsa opečena ležala na tleh mrtva, dočim se je njen sin Anton zvijal v groznih bolečinah pri vratih, ves pokrit s težkimi opeklinami. Poklicali so takoj zdravnika, ki je podelil ubogemu otroku prvo pomoč in ki je odredil, da se otroka takoj odpelje v bolnišnico. Oba otroka sta prišla v kuhinji do vžigalic in sta se igrala z njimi, vsled česar se Je zgodila nesreča.
Vlak ga povozil in usmrtil. Predvčerajšnjem popoldne se Je peljal GOletni posestnik Gruber na osebnem vlaku, ki je vozil iz Dolenjega Štajerja proti postaji Wernsdorf. Ker stoji vlak na tej postaji samo malo časa, je šel kmet. ko je vlak še drdral na ploščado železniškega voza. Svarili so ga, naj ne skoči prej z vlaka, dokler se ta popolnoma ne ustavi. Ko je prišel vlak na postajo, je kmet kljub svarilu skočil z voza, predno se je vlak ustavil. Prišel je pod kolesa, ki so mu desno nogo popolnoma odtrgala od telesa. Vlak je na postaji vsled te nesreče ostal dalje časa, da so dali težkoranje-nemu prvo pomoč in ga za silo obvezali. Nato so ga prenesli v vlak, ki Je odšel naprej v Gradec. Med vožnjo pa je kmet vsled zadob-ljenih poškodb umrl.
Preprečen roparski napad. Pisarniškega slugo Rajmunda Kollmanna je predvčerajšnjem zvečer na poti na pošto v Sv. Jedert nenadoma napadel neki potuhnjen, srednje velik človek, ki je bil skrit za nekim leševjem. Neznani ropar le prijel Kollmanna z vso silo za vrat in ga je držal tako močno, da so se Koll-mannu zadrli nohti v meso. Nato je ropar z drugo roko izvlekel iz žepa nož in je večkrat sunil z njim Kollmanna v levo stran prsi in v glavo. Skušal je tudi polastiti se velike torbe, v kateri je imel Kollmann poštne stvari. Med ruvanjem se je Kollmannu posrečilo, da se je za trenotek oprostil napadalca in da je zakričal na pomoč. Ko je ropar videl v tem nevarnost. je zbežal. Ker je imel Kollmann v žepu notes, se ni zadrl nož, s katerim ga Je ropar sunil v prsa, daleč v telo in Je rana k sreči le mala. Orožništvo pridno zasleduje napadalca.
Parnik zgorel. Te dni je zgorel v Hamburgu parnik »Silesia« linije Harnburg-Ame-rika. Parnik je bil naložen z jeklenim orodjem iz Solingena in namenjen v Vzhodno Azijo. Ogenj je izbruhnil na zadnjem delu ladije in se je hitro razširil tudi na srednjem in prvem delu. Vse blago, ki se je nahajalo na parniku, je popolnoma uničeno.
Dva kaznjenca napadla paznika in ušla.
V	prisilni delavnici v Pfalzburgu sta dva kaznjenca napadla nekega paznika, strgala mu z života obleko in sta nato ušla iz zavoda.
Romantična ženitev. Zelo romantična zgodba neke mlade, krasne baronese in samostanskega brata, o kateri je »Dan« svoj čas že poročal, se je te dni končala v Monakovein s srečnim koncem. V prvih dneh oktobra t. 1. je izginila z veleposestva Guhrova v Šleziji na skrivnosten način mlada in krasna baronesa Elizabeta pl. Rothkirchova. Baronesa je prišla pred kratkim po očetovi smrti na veleposestvo svojega bolnega strica, da bi uredila tamošnje domače razmere. Bolnemu stricu Je stregel samostanski brat Vendelin. Nekega lepega dneva pa so vsi domači pogrešili krasno baroneso. Pogrešili pa so tudi samostanskega brata Ven-delina. Ker sta prišla baronesa in samostanski brat na veleposestvu večkrat v dotiko in se Je
v obeli vzbudila medsebojna ljubezen, je brat Vendelin nasvetoval svoji ljubici, naj odideta v svet, v kak samoten kraj, kjer se bodeta nemoteno ljubila in srečno živela brez zlobnih jezikov ljudij. Vendelin je povedal tudi baro-nesi, da takoj sleče kuto, ako je zadovoljna z njegovim predlogom. In res, baronesa je bila zadovoljna z Vendelinovim predlogom, ta je takoj slekel kuto in naslednja noč je vzela oba zaljubljenca. Obvestila se je o tem romantičnem begu takoj policija, ki je zasledovala oba begunca na njuni poti. In izkazalo se je, da sta se mlada človeka odpeljala najprej v London, kjer sta se takoj poročila, nato pa sta odpotovala v Monakovo. Oba sta se prekrstila: Samostanski brat Vendelin Je postal pošten občan Maks Volkmar, s prekrasne baronese Roth-kirchnove pa je postala ljubka ženica Lizika Volkmarjeva.
Duševno obzorje Kitajcev. Kdor je imel priložnost priti s Kitajci v daljše stike in posebno na potovanju priti v njihov kraj in spoznati vse vrste kitajskega prebivalstva, je gotovo dobil velike skušnje o kulturni višini in svetovnem nazoru Kitajcev. Pogosto takega potovalca tamošnji radovedneži obkolijo in ga naivno povprašujejo po evropskih razmerah. Po stavljenih vprašanjih se zelo lahko snozna, kako si predstavljajo Kitajci ostali svet. Zelo razširjen je nazor, da sveti »barbarom« čisto drug mesec. Po nazorih Kitajcev sta torej dva meseca in sicer eden za zapad in drugi za vzhod, čisto zmešani so tudi zemljepisni pojmi in to ne samo o tujem svetu, ampak tudi o Kitajski sami. Tako je neki visoki in vplivni tamošnji občan prepričeval potovalca z resnim obrazom, da leži Peking sredi puščave in da ima tako morilno podnebje, da ne morejo tam južnokitajski uradniki dolgo živeti. V neki srednji šoli Je odgovoril dijak na vprašanje, s katerih delov sestoji Angleško, da s provincij Schantung, Kianguan in Schansi. Ed*-- :”^ed Kitajcev, ki zavzema visoko mesto v znanosti, je sicer poznal Afriko po imenu, vedel pa ni, da je Afrika eden izmed petih delov sveta. Seveda to nepoznanje ni presenetljivo, ako se ozremo na kitajski zemljevid, ki so ga napravili kitajski učenjaki že v starem veku. Po tem zemljevidu leži Kitajsko v sredini in vsi ostali kraji, katerih je po njih naziranju 84.000, so postavljeni krog sredine države. Posamezni kraji imajo zelo zanimiva imena. Tu je kraj ljudij s krivimi ramami, tam zopet dežela, kjer se je les, tu dežela brez mož, tam država hrušek, kraj igrajočih se duhov, dežela, kjer se je fižol, dežela onih, ki nimajo črev, kraj opic, dežela gorskih prelazov in dežela skrivljenih nog. Na severnem tečaju stoji velikansko drevo, ki daje senco, dolgo 1000 Li (444 km). Ti nazori so med ljudstvom splošno razširjeni, zakaj zabavna kitajska literatura, ki je tudi zelo stara, je z njimi vsa napolnjena in tako se ta zanimivi svetovni nazor med ljudstvom neprenehoma razširja.
Goljuf na debelo. Zanimiva slika življenja goljufa se Je nudila pred kratkim pred porotnim sodiščem v Parizu. Obtožcnec se imenuje
Charles de Ville - Vells, kakor sam pravi, čeprav ni to verjetno; tožiteljev je bilo samo — 1198. Ville - Vells trdi, da le rojen Anglež in da je star 72 let. V pariških in londonskih krogih se je gibal s čudovito izurjenostjo in varnostjo. Leta 1865 se je v Parizu oženil, razume se, da bogato. Ko je pripravil svojo ženo ob večji del njenega premoženja, je odšla ta od njega in živi sedaj r.ekje v Marseillu. Ville - Vells pa ni bil zaradi te ločitve prav nič razburjen. Namesto žene je dobil maitresso in je živel mirno naprej. Svojo »trgovino« je začel Ville - Vells leta 1882. Ustanovil je tedaj V Parizu dva bančna zavoda in je po njiju krat- . kem delovanju dobil dve leti zapora. Od leta 1889 pa do leta 1892 je opravljal svoje »trgovsko delovanje« na Angleškem. Tudi tam jo bilo to njegovo trgovsko delovanje ocenjeno
—	osem let ječe. Leta 1899 se je vrnil v Pariz in je izumil čudovit stroj: obrabljeni električni tok bi se obnovil sam od sebe. Naivni bankirji so mu naravnost basali v žep denar,' katerega pa potem niso več videli. Ker pa iznajdba ni mogla na neki čuden način priti do praktične veljave, je Ville - Vells izginil za nekaj časa iz Pariza in ko se je razburjenje, ki Je vsled tega nastalo, polagoma pomirilo, je ustanovil, seveda pod nepravim imenom, v.
Plačilo.
Historična epizoda.
Bolgarski spisal Ivan V a z o v. — Prevela Božena Cesar.
(Dalje.)
Urno je ubirala korake ni*dol med potjo pa premišljevala:	To	dobro delo moram storiti.
Nesrečnež! kako izgleda. Morda se me zaradi-ftega usmili bog in mi reši dete. Sveta devica, pomagaj mi le, da dospem do samostana. Dobri bog, ščiti ga, saj je Bolgar žrtvoval se Je za krščansko vero.
Odločila se je, da poprosi na skrivnem samostanskega prednika, dobrodušnega starčka pa vrlega Bolgara, za kaj obleke in nekoliko kruha, in da se takoj po dovršenih molitvah povrne, da še pred prvo solnčno zoro doseže hajduka.
Hitela je dalje s podvojeno silo, da reši čim preje dvoje človeških bitij.
3.
črna noč se Je že zgrinjala nad čerepinj-jskem monastirjem. Iskrova dolina je plaho molčala pod temnim nebesnim svodom, reka je šumela tajinstveno in tužno v globočini in se izgubljala z zamolklim bobnenjem za ovinkom pod visoko nad njo visečimi pečinami. Na nasprotni strani so se dvigale črne sence, skalnate £tene, skrivnostno in sanjavo so stale s svojimi Jemnimi Jamami* svojimi obeliski, ki Jih Je tu izklesala božja roka, in orli, ki $0 »ivftli na njihovih čereh.
V	sanje zaglobljen je bil tudi tihi in samotni samostan.
Sluga je stopil ven, takoj za njim pa se Je prikazal tudi menih, le napol opravljen, razo-glav.
»Ivan, kdo trka tam na vratih?« je zaklical plaho menih. Ob steni je stala postelja, na nji so ležali razprostrti posamezni kosi obleke. Redovnik se je oprl ob visoko posteljno končnico.
Trkanje se je ponovilo.
»Gotovo so oni. Kaj mi Je storiti? Spustiti jih noter. Predstojnika tudi ni doma.«
»Stoj! Vprašaj najprvo.«
»Kdo je?« je zaklical nato sluga In posluh-nil — »glas se zdi ženski.«
N »Sanjaš menda! Zena! Ob tem času! AH so oni ali pa Tur čini. Gotovo so Turki. To noč nas pokoljejo. Kaj pa iščete tukaj? Tu ne dobite ničesar, sumljive ljudi ne spuščamo v samostan« ...
»Gospod, usmili sel« se je zopet oglasila oseba za vratmi.
»Zenska Je, ki kliče«. Je ponovil hlapec.
»Kdo si?«
»Ivan, Iliča iz Čelopjeka, ah, odpTll«c
»Si sama?« je vprašal Ivan.
»Sama, z vnukom, Ivan. Odpri, bog te 8o plačal!«
»Glej, če ni kaka sleparija vmesi« je dejal pater Eftimi hlapcu.
Pogumno je pristopil hlapec k vratom hi pogledal skozi okence v temo zunaj vrat. Ko se je tudi redovnik prepričal, kolikor mu je dopuščala tema, da stoji zunaj le ena žena, .veli Ivanu odpreti xrata.
Ta odrine nekoliko duri, spusti kmetico za obzidje in takoj zopet zapahne.
»Vrag te vzemil Kaj iščeš tu, Iliča?« Jo vpraša jezno menih.
»Moj vnuček je bolan. Kje je pater prijor?«
»V Berkovici. Kaj mu hočeš?«
»Da bi molil molitve. Toda takoj! Stori to, ti, oče.«
»Kaj?! Ponoči?! Kaj morem pomagati bolnemu otroku«, je godrnjal jezno.
»Tl ne moreš pomoči, toda bog premore vse.«
»Sedaj pojdi spat. Jutri.«
»Do jutri, kdo ve, kaj se zna zgoditi že do jutri. Otrok je že zelo na kraju. Bolezen ne čaka. Le bog sam more pomagati. Tudi plačati hoče, kakor se spodobi.«
»Nespametna si. Prisiliš nas, da tl odpremo ponoči monasterij, da udrejo ustaši, da pridejo Turčini in uničijo samostan.*
Tako godrnjaje je odhajal menih v svojo celico, pa se zopet kmalu nato vrnil v svoji kuti, razoglav.
»Pojdi!«
šla je za njhn v cerkev. Menih je nažgal voščenico, si djal okoli vratu štolo In vzel v roke brevir.
»Daj sem bolnega otroka.«
Iliča se je z otrokom približala luči. Njegovo obličje je bilo rumeno kot vosek.
»Toda saj ne živi več!« je pripomnil menih.
Globoko upadle njene oči so izstopile, kakor bi hotele ugovarjati tem besedam, in v njih se odbijajoči svitlobi so se zaiskrile kot zvezde.
Redovnik položi jeden konec štole; na otrokova giav.0. niPii urftG molitvico za njegovo
ozdravljenje, ga blagoslovi z znamenjem križa in zapre brevir.
Kmetica poljubi njegovo roko, v katero stisne dva pijastra.
»Če mu je dano živeti, bo ozdravel! — Sedaj pojdi spat v lopo.«
In samostanjk se Je.okrenil, da odide.
»Stoj, pater Eftimi«, je zaklicala obotavljajoča žena za njim. On se zopet obrne in stopi k nji.
.»Kaj imaš še povedati?«
S tišjim glasom je izpregovorila: »Nekaj tl imam zaupati. Saj smo kristjani.«
Menih se je razjezil.
»Kaj imaš tu zaupati. — kakšni kristjani? Spat pojdi. Sveča ne sme goreti, znabiti opazi kdo nje soj in pride v posete.«
Pater je imel v mislih hajduke, ki so jih neprestano zasledovali Turčini. Zena ga je razumela. Lice njeno se je potužilo in glas se ji le tresel: »Ne boj se! Nihče ne pride.«
In s še skrivnostnejšim izrazom pristavi: »Ko sem prišla iz vasi, tam v našem gozdu — <
Strah in togota sta se borila po zsnibanenl menihovem obličju. Spoznal je, da mu hoče žena povedati nekaj nevarnega, zato jo je prekinil: »Ne maram slišati, ne pripoveduj mi. Ohrani zase, kar veg-«	.	,
Kmetica j_e hotela še nekaj pripomniti, toda ko Je začula te zadirčno plahe besede, so tf umrle besed na ustnicah; brez najmanjše iskrice upa je stopala za razsrjenim samostanikonl na dvorišče.
»Tu pa ja ne bom prenočevala!« je vzkliknila, ko je videla, da ji je hotel pokazati redovnik oot oroti šuoi.
Novo došla
laisia tnlinit) tudi „G0RA"
koncertuje od danes naprej vsaki dan
v kavarni »Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
Kavarna je celo noč odprta.
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan	Mikolič.
Parizu novo banko. Čez nekaj časa ie prišel zopet polom in tri leta ječe za ustanovitelja. Nato je Ville - Vells ustanovil na Angleškem sindikat za ribjo trgovino in je moral biti za to tri leta v prisilni delavnici. Leta 1908 je začel v Lyonu izdajati neko revijo m je obljubljal abonentom, ki plačajo v dnevnih obrokih franke 30 centimov brezplačno vožnjo okrog sveta. Izmed abonentov se seveda ni napotil niti eden okrog sveta in Ville - Vells ie dobil za to dve leti zapora. Komaj je prišel iz »luknje« je takoj ustanovil družbo »Chocolite« za izdelovanje čokolade, in še eno zvezo, ki se je imenovala »Polmesečna renta«. Ko je Ville -Vells to ustanovil, se je zadovoljil samo s plebejskim imenom Charles Rivier. Svojim udeležencem je obljubljal od vsakih 100 frankov kapitala en frank dnevno obresti), kar pomeni letno 365 frankov. Ta misel mu je nesla
1	980 000 frankov in gospod ravnatelj je utak-nil v žep 842.000 frankov. Ostalo je plačal nazaj iz obrokov. Konec vsega je bil čisto navaden. Gospod ravnatelj je izginil, policija ga je prijela in sedaj bo sedel.
Ljubljana.
OBČINSKI SVET LJUBLJANSKI.
Včeraj zvečer se je vršila pod predsed-$tvom župana dr. Tavčarja javna redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Verifikatorjem sta bila imenovana obč. svetnika gg. Ivan Belič in Ivan Srebot.
Udanostna izjava cesarju!
Župan vstane, za njim vsi občinski svetniki in izjavi:
Slavni mestni sveti
Včeraj, dne 2. decembra, pričelo se le petinšestdeseto leto vladanja našega presvitlega cesarja.
V	teh viharnih časih polagam važnost na to. da se spominjamo z neomajano zvestobo in vdano pokorščino tega za Avstrijo in nosebno tudi za nas Slovence prepomenljivega dogodka!
Pri tem izražamo željo, da bi nam pre-vzvišena oseba cesarja, ki je bil vsekdar zaščitnik miru, bila ohranjena do skrajnih mej človeškega življenja!
Fran Josipu I. slava!
O ti izjavi hočem poročati Najvišji kabinetni pisarni.
Vsi občinski svetniki zakličejo ponovno: Slava, Živio!
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Kot zastopniki občinskega sveta v c. kr. mestni šolski svet se odpošljejo gg.: Takob Dimnik, dr. Triller, Milohnoja in dr. Plppenbacher, kot namestniki pa gg.: Luka Jelenc. Pusto-slemšek, dr. Novak in Likozar. Klerikalci so oddali prazne glasovnice.
Inkorporaclja Šiške k mestni občini.
Štirje klerikalni petelini v Spodnji Šiški so se obrnili na deželni odbor s prošnjo, naj se občina Spodnja Šiška priklopi, oziroma inkorpo-rira Ljubljani. Deželni odbor je šali v resnici takoj nasedel, ne da bi povprašal za to tudi "druge šišenske občane in nemudoma sporočil ljubljanski občini, naj se tekom osem tednov izjavi o tej stvari Deželni odbor utemeljuje svoj predlog s tem, da se je Šiška razvila danes že v pravo mesto, kjer se razvijata trgo-
Proračun se vzame z večino na znanje in odobri.
Prošnji najemniku kopališča v Koleziji za delni odpis najemŠčine, ker je bila letos jako slaba kopališka sezona, se principijelno ne ugodi.
Štefe: Živio Tivoli!
Draginjska doklada mestnim učHeljem.
Finančni odsek obč. sveta ljubljanskega predlaga z ozirom na samostalna nredb obč. svet. Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem sledeče:
1.) Naprosi se deželni odbor, da predloži deželnemu zboru predlogo glede regub^e učiteljskih plač.
2.) V proračun za 1. 1913 se stavi svota 6000 K, katera se izroči županu, da io po svoii previdnosti razdeli med mestne učitelje.
Dr. Zajec:	Stavim	spreminjevalni pred-
log, da se vsem učiteljem, ki podučujejo v 6., 7. in 8. razredu, dovoli draginjska doklada v znesku 200 K.
Pri glasovanju so klerikalci doživeli strašno blamažo in pokazali, da jim je učiteljstvo devta briga. Dočim je dr. Zajc poprej v tako vznešenih besedah opisoval bedo kraniskega učiteljstva, da bi se kmalu jokal ves občinski svet, je med splošnim smehom s svojimi kom-panjoni glasoval proti prvemu In drugemu od-sekovemu predlogu. Klerikalci so bili vsled te blamaže očividno poparjeni. Tudi galerija se je smejala tem pustnim jogrom.
*
*
Predlog obč. svet. Rojine glede zvišanja aktivitetne doklade mestni policijski straži se izroči pragmatičnemu odseku.
Obč. svet. Rojina. Prosim, da bi se ugodilo moji prošnji in dalo policajem nekaj denarja In še po eno zimsko jopco za spomin na mestno službovanje.
Štefe: Jopce bomo kar sami oblekli.
Novi mostovi v Ljubljani.
Za napravo novega frančiškanskega mostu se razpiše v kratkem javna konkurenč. razprava.
Za oddajo naprave novega šentpeterske-ga mostu je treba konkurz nemudorm razpisati. Porabijo se domače tvrdke in one, ki so se že pred leti oferirale.
Šolske telovadnice In telovadba.
Samostalni predlog obč. svet. Jegliča glede vporabe šolskih telovadnic v izključno šolske namene, se odkloni. Proti so glasovali samo klerikalci.
Proračun mestnega vodovoda za i. 1913. se odobri, istotako tudi proračun mestne elektrarne.
Vodovodni pravilnik se v toliko izpreme-ni, da se lahko pri 40 cm svetlobe vporabljajo mesto svinčenih tudi pocinkane železne cev .
V	posameznih izlivkih v nadstropjih je treba napraviti prehodne ventile.
Ob cesti v Rožno dolino se napravi sedem svetiljk. ko bo cesta regulirana. Ob koncu vodovodnih cevi na Dolenjski cesti se napravi javen vodnjak. Na Ižanski cesti se podaljša električna razsvetljava, podaljšanje elektrike razsvetljave na Dolenjski cesti pa se za enkrat odkloni.
Štefe: Mi smo vedno za luč in zato prosimo, da se ugodi tudi drugemu predlogu obč. svetnika Likozarja.
Pri glasovanju glasujejo klerikalci proti
vina in obrt, dočim je kmetijstvo popolnoma ponehalo. Tudi prebivalci so večjidel sami delavci in uradniki. Občina pa se vsled tega, ker veljajo zanjo isti statuti kakor za zadnjo hri- odsekovemu predlogu, kj je bil sprejet
bovško vas, ne more primerno razv" '■ in j- 1	*------'r~	o*—« •*
zato potrebno, da se priklopi k Ljubljani.
Predlog deželnega odbora se z vso odločnostjo odkloni, ker se na štiri mandeljce ne more ozirati, drugič pa bi inkorporacija Šiške stala ljubljansko občino, ker bi bilo treba napraviti kanalizacijo, razsvetljavo, vodovod itd., ogromno svoto denarja, katere Šiška sama nikdar ne bi mogla kriti
Uvede se kanalska pristojbina v znesku 10 vinarjev za kvadratni meter zazidane plo skve, ki se pomnoži s številom nadstropij. To zadevni načrt se predloži deželnemu odboru v pretresavanje.
Izvršila se je nenadna škontracija mestne blagajne in našla v popolnem redu. Se vzame na znanje.
Kot posebni davek na žganje se določi znesek 14 K 94 vin. na hi, za žgane opojne pijače pa 7 K 96 vin.
Dohodki mestnih ustanov za 1. 1913 Izka Zlijejo svoto 21.610 K, stroški pa20.900 K torej 720 K prebitka. Proračun se odobri. Klerikalci so glasovali proti, ker hočejo imeti natančen vpogled v vporabo tega denarja
Proračun mestnega ubožnega zaklada za 1.
Župan: To je nedosledno. Poprej ste bili za luč, sedaj pa glasujete proti luči. (Smeh v zbornici.)	...
Ob osmih se javna seja zaključi. Sledi tajna.
— Pridite pogledat. Prejeli smo n°v0 sliko iz Srbije, ki kaže zavzetje Prilepa. Zmagovite srbske čete se ženo z naskokom proti Turkom, ki padajo kakor snopje. V ozadju je videti, kako turške čete beže — Srbi se pa bližajo gradu, kjefr je nekdaj vladal junak srbske narodne pesmi: kraljevič Marko. Res ltrasna slika velike srbske zmage.
— Prejeli smo: Te dni je pobirala po ljubljanski okolici neka Marijina devica, katere ime pa zamolčimo za sedaj, denar za stavku-Joče delavce v vevški papirnici. Marijina devica je hodila v uniformi, to se pravi s trakorfi okrog vratu in s kolajno na traku. To bi bilo vse prav lepo in tudi odbor stavkujočih delavcev ne bi imel ničesar proti temu. ako bi mu ta devica prinesla za delavce nabrani denar. Tega pa možakarica ni storila in je okrog 100 kron nabranega denarja spravila lepo v svoj žep. Marijina devica v uniformi.
Himen. Danes se poroči gdč. dr. Anica Jenko iz znane ljubljanske narodne rodbine z
1913 izkazuje 144.960 K stroškov in 55.692 K Mg. ph. dr. Janom Šterba - Bohmom, docen
"dohodkov, torej 89.268 K primanjkljaja.	1 -	-----1	- "	' T'-
Štefe: Mi nimamo ničesar proti temu zakladu, smo pa proti upravi, kakor sem že ponovno naglašal. Mi hočemo vedeti, kdo vse 'dobiva podporo iz tega zaklada in za to ne moremo glasovati za proračun.
Župan: Knjiga je »lino debela In bi moral najeti najmanj 10 ljudi], da M Jo prepisovali.
štefe: Plsače bom že Jaz preskrbel In tudi brezplačno.
Podžupan dr. Triller: Odločno nesocljalno je, da bi ljudje stikali po tej knjigi in gledali, kdo dobiva ubožno podporo.
tom kemije na češki univerzi v Pragi. Dr. Anica Jenko je prva Slovenka, ki je postala doktorica na avstrijski univerzi. Novemu paru naše iskrene čestitke!
Primadona slovenskega gledališča gdč, Eliška Orlova je včeraj odšla iz Ljubljane. Ker bi vsled obolelosti ne mogla še par tednov na stopiti in Ji Je zdravnik svetoval, da naj ne nastopi, dokler popolnoma ne ozdravi, je gdč. Orlova odpovedala za to sezono svoj angažma in se je odpeljala domov. Odč. Orlova si je s svojimi nastopi na slovenskem odru pridobila simpatije ljubljanskega občinstva, ki bo y.rlo
pevko in navdušeno umetnico gotovo ohranilo v najlepšem spominu in jo bo, ako se prej ali slej vrne, gotovo z veseljem pozdravilo.
— Iz gledališke pisarne. Danes se izven vsakega abonementa kot druga dijaška -kronska predstava uprizori Calderonova klasična drama »Sodnik Zalamejski« z g. Verov-škom v naslovni ulogi. Začetek, ob 6 zvečer, konec po osmi uri. — V četrtek zaradi Miklavževega večera ne bo predstave.
— III. slovenski vsesokoiskl zlet v Ljubljani 1913. 11. redna seja tajniškega in časnikarskega odseka se vrši v sredo, 4. decembra ob pol 9. zvečer v predsedstveni sobi (Narodni dom). Bratje, ki ste vstopili v delokrog navedenih odsekov, udeležite se seje polnoštevilno.
— Kupujte sokolske zletne razglednice, ki
jih je izdala Slovenska sokolska zveza za III. slovenski vsesokolski zlet leta 1913 v Ljubljani. Te razglednice predočujejo v zanimivih slikah velik del zgodovine slovenskega Sokolstva. poleg tega imajo pa še namen prispevati s svojim skupičkom k zletnemu fondu. Zato priporočamo Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, da jih marljivo kupuje in se jih poslužuje pri vsaki priliki. — Kupujte pa samo prave zletne razglednice, ki jih je izdala slovenska sokolska organizacija:	od drugih nima
naše Sokolstvo nobenega dobička.
Mestna hranilnica ljubljanska'. Promet meseca novembra 1912: 1336 strank je uložiio K 838,957.59.	2371 strank Je dvignilo
K 1,745.366.60. Stanje vlog K 41,204.677.94. Število uložnih knjižic 28.587.
Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra 1912 sledeči promet, in sicer: I. Prejemki, a) redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1.051 K 64 vin. 2. Prispevki podružnic, in sicer: Kranjska 1313 K 16 vin., štajerska 530 K 10 vin, Koroška 37 K Primorska 196 K 44 vin., skupaj 2077 K 20 vin.
3.	Razni prispevki 3838 K 71 vin., skupaj 6967 K 55 vin. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad 300 K 20 vin., skupaj 7267 K 75 vin. II. Izdatki, a) Redni izdatki. Plače remun. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 12.142 K 52 vin. b) Izredni izdatki. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 300 K 20 vin., skupaj 12.442 K 72 vin., torei primanjkljaja 5147 K 97 vin. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200 tisoč kron.
— Vojni posnetki z balkanskega bojišča,
d se predvajajo danes in naslednje tri dni v »Elektroradiografu Ideal« posneti so na bojišču iz daljave 10 do 12 metrov in nam kažejo ako zanimive in aktualne prizore z bojišča, kakor n. pr. Oboroženje Albancev, močnih in utrjenih ljudi, katerim se že na obrazu bere, odločnost do skrajnega, dalje razbito turško armado, kako v največjem neredu beži pred sovražnikom, za njimi pa se vidijo oblaki dima strelov zasledovalcev. Ne 1oči se častnik od prostaka, vse navskrižem beži čez močvirno ravan z ženami in otroci na vozovih in obup se jim bere iz obrazov. Najbolj grozni prizori so pač z bolgarskega bojišča. — Pred sabo vidimo železniško progo »Lile - Burgas«, po kateri se počasi približuje lokomotiva. — Toda naenkrat zabliskne se pred nami, in že leži lokomotiva prevrnjena, zadeta od šrapnela. — In že so tu Bolgari, ki mečejo uničujoče krog-lje na turško vojsko, da pada mož za možem na zemjo. — Druga slika popelje nas med mrtve in ranjence, kako jih pobirajo in odnašajo z bojišča. Film kaže nam vse grozote vojne molče, toda vendar nam je, kakor da slišimo stokanje in tožbe ranjencev. Zadnja slika: Velika planjava brez drevja ali grmičevja. Naenkrat oživi cela ravan, zopet šrapneli, ki rušijo in mečejo zemljo v zrak. Daleč na horizontu se prikaže temna črta, bolgarska artilje-rija. Postave se večajo, vidimo topove, ljudi in slično toči padajo turške krogle med nje, toda attiljerija drvi naprej. Tu pade konj, tam se valja v zemlji 20 in več vojakov, toda že odgovarjajo bolgarski topovi turškemu ognju. Cela slika zavita je v dim topov in naenkrat konec slike. Zakaj? Posnemalec g. de Beery zgrudi se. sam zadet od kroglle, težko ranjen in leži še danes v hospitalu v Lile - Burgasu.
—	Te slike bodo gotovo zanimale vsakogar, ker so to prve slike, posnete Iz neposredne bližine na bojišču in so se predvajale 1. t. m. pred nadvojvodo Friderikom na Dunaju.
Gorica.
O predavanju dr. Drmote se Je utihotapila v naš list notica z nepotrebnimi in neumestnimi opombami. Izjavljamo, da Je prišla notica v list brez vednosti uredništva, ker smo jo oddali pod rubriko »Gorica«, v misli, da obsega le navadno poročilo o predavanju dr. Drmote. Zelo obžalujemo ta slučaj, tem bolj, ker opažamo ravno med goriško inteligenco največ dobre volje, da ne postane drugim enaka. Daleč smo od tega, da bi hoteli napadati kogarkoli, ki dela na polju slovenske prosvete ali kogarkoli, ki to delo pospešuje.
Predavanje. Prošlo soboto smo čuli nreda-vati g. vseuč. profesorja dra. Ernesta Millerja v hrvatskem jeziku. Tema je bila zanimiva in g. predavatelj se je potrudil, da nam poda kolikor mogoče jasno sliko o kazenskem pravu. Oovoril je o Kantu, posebno omenil šolo Carla Lombrpsa ta Ferrija, prehod .v. novejšo dobo in
kratek pogled v bodočnost. V obče smo bil s predavanjem zadovoljni, a tudi takrat je bilo malo udeležneev. Hrvatski jezik je nam lahko umljiv, in če je tema drugačna kakor druge-krati, ni treba, da bi obsikali predavanje sami juristi. Naj izgine tista mlačnost iz naših vrst, posečajmo predavanja v obilem številu! Ne kažimo, da nas zanima oseba g. predavatelj, temveč predavanje samo! In kdor pozna te razmere, bode pač lahko umel, zakaj so sedeži v pritličju prazni.
Dne 7. decembra predava g. nroi. Ferdinand Seidl o »Geoloških izprehodih po goriški okolici. G. Seidla poznamo kot izvrstnega pri-rcdoslovca, napisal nam je že marsikaj zanimivega, in upamo, da bodemo tudi v soboto slišali kaj novega. Goričane pa poživljamo, naj se predavanja polnoštevilno udeleže!
Umrl je cesarski svetnik F. Vodonivec. Najprej je bil učitelj na Tolminskem, potem na realki v Gorici in na RekJ. Ko je poučeval na ženskem učiteljišču v našem mestu, so ga imenovali c. kr. okrajnim šolskim nadzornem za goriški, tolminski in sežanski okraj; to službo Je zevsto izpolnjeval, celih 28 let; naposled je bil odlikovan z naslovom ces. svetnika. Zadnja leta je pomagal gmotno in duševno »Šolskemu Domu«. — Pogreb njegov se je vršil v soboto, dne 30. nov. Udeležili so se ga ljudskošolski učitelji z mladino vred, mnogo profesorjev in gojencev učiteljišč in gimnazije. Eno trdimo: izgubili smo moža, kakršnega nadomestitev je v današnjih dneh težka ali celo nemogoča. Bodi mu hvaležen spomin!	R.
Glasilo farških trebuhov »Gorica« poroča da je napovedala tvrdka A. Križnič v Kanalu konkurz in dostavlja, da bodo morali iskati Kanalci novega župana. Vidimo, kako so si vtisnili ti »božji služabniki« Kristove besede v spomin!
Reklamo za naš list dela »Gorica« na ta način, da piše o resničnosti zadnjih vesti, katere je priobčil »Dan« prošli petek. Ne bi ji odgovorili, ker ni vredna, če bi ne vedeli, kako hoče preslepiti s svojimi ostudnimi lažmi to ubogo, slovensko kmečko ljudstvo. Da je pa-trijotična, nam Je znano, in v koliki meri tudi. Raditega niti ne odgovarjamo, kajti premalenkostno se nam zdi polemizirati, ker vsaka beseda bi bila odveč. Povemo pa, da lahko piše o nas v poljubni meri, ker dela tako reklamo našemu listu.
Pondeljkov semenj se Je tudi letos obhajal kaor navadno na dan sv. Andreja, ki se je vršil dne 2. decembra. Čeprav se je dr/ ’ ' -"'ne kislo, Je vendar prišlo v naše mesto mnogo ljudi z dežele, vendar ne toliko, kakor druga leta. Promet ni bil tako živahen, kakor smo ga sicer navajeni, vendar smo z uspehom sejma prav lahko zadovoljni.
Deželane, ki prihajajo ob raznih prilikah v Gorico, opozarjamo, naj dobro pazijo na denar, kajti dogaja se, da so v zmešnjavi množice pomešani izurjeni dolgoprstneži, ki ne prinašajo koristi. V zadnjem sejmu je tak človek ukradel neki ubogi ženici 40 K, v trenotku, ko je hotela kupiti prešiča. Varno ni nikakor nositi denarja vidno, in naše ljudi opozarjamo na to v njih lastnem interesu.
Kje tiči vzrok, da prihaja »Dan« tako pozno v Gorico? Odkar preži cenzura na njegove kolone, je vsa stvar v največjem neredu, in »Dan« prihaja po preteku poldrugega dneva v trafike. Opozarjamo poštno ravnatel -o, naj vso stvar natančno preišče in uredi, sicer se pritožimo še na drugo pristojno mesto Ljudje komaj čakajo, da dobe naš list v roke, a »Dneva« ni, čeprav odhaja iz Ljubljane redno!
Boji za Skader na Bojani.
(Konec.)
Toda povrnimo se nazaj k Skadru. Za časa Skenderbega je bilo v okolici mesta mnogo več Srbov nego jih Je danes. Skader je bil v oblasti Benečanov in Turkom je bil to pretrd oreh, da bi ga skušali streti, šele, ko je Skenderbeg zbolel v Lešu, so se Turki približali »pogumno« Skadru. ko pa je Skenderbeg poslal svojo vojsko, so bežali na vse strani, misleči, da je to Skenderbeg.
Po smrti Skenderbegov! leta 1447. Je poslal sultan 70.000 vojakov pod poveljstvom Su-lejman-paše v Albanijo. Prednja straža te vojske, 10.000 Turkov, je prišla pred Skader, kjer je bilo le 2500 Benečanov. Ivan Crnovojevič je prišel Skadru na pomoč z 8000 Črnogorci ter zasedel breg sv. Marka poleg skaderskega gradu (Kastela). Tridelo Griti je prijadral z 18 ladjami in se izkrcal pri izhodu Bojane iz skaderskega jezera. Turki so se utrdili na obeh straneh Bojane in zgradili most, da bi bili med seboi zvezani. Črnogorci so odbili vsak turški napad. Konečno Je dal Sulejman, ves razkačen vsled nepričakovanega odpora, povelje za juriš. Celih šest ur so se branili Benečani v Ka-stelu, ko pa so Črnogorci napadli s hriba Sv, Marka Turke od strani s sabljami in handžari* so začeli Turki bežati v največjem neredu, pu-stivši 3000 mrtvih. Toda Črnogorci so jim bilf takoj za petami in sredi avgusta so se morali Turki umakniti z izgubo 7000 mrtvih in 14.000 ranjenih. Svoje topove so razbili pred mestom in vojska se Je razpršila na vse strani.
Toda Turki so že leta 1477 zopet navalili na Skader. Sultan Mohamed II. je pripeljal 350.000 Turkov. Prvi boji so se vršili krog Kroje, ki so jo Turki zavzeli po trimesečnem obleganju. Tri dni pozneie oa so že obkolili Skader.
v katerem je bilo lc 1000 meščanov. 1600 Črnogorcev in 250 žena. ioda Skader se je držal dolgo. Sultan je dal zgraditi na Tepi leseno trdnjavo in pred njo 4 velike, s kamenjem napolnjene stolpe, da bi zakril oblegalne priprave in stroje. Nato je dal namestiti v trdnjavi tl velikih topov. Turška vojska je štela 350.000 vojakov in zavzemala prostor 40 kvadratnih milj.
2e v prvem mesecu so izstreljali Turki iz topov 2534 strelov, težkih od 300—1300 funtov. Zidovi trdnjave so bili že popolnoma porušeni in jarki polni. Glavni napad so izvršili Turki 22. julija. Zjutraj, ko so oblegani Skader-čani molili po cerkvah, je navalilo 15 tisoč Turkov na mesto. Na stolpih glavne trdnjave je že vihrala turška zastava in sultan se je že pripravljal, da proslavi svojo zmago, ko so naenkrat udarili v boj Črnogorci in potisnili Turke nazaj. Sultan je komandiral drugi napad na glavno utrdbo, ki so jo bili Turki razrušili z bombardiranjem. Benečani in Črnogorci so se branili obupno, izpostavljeni od vseli strani ognju sovražnišluh topov. Naposled so Turki prodrli tudi poslednjo steno, ki je nudila obleganim junakom nekoliko zaščite. Toda v tem tre-notku je prispela Črnogorcem pomoč in potisnili so Turke drugič nazaj. Pri tem napadu je padlo 12.000 Turkov in !e 400 Črnogorcev in Benečanov. Prihodnji juriš so poskusili Turki dne 27. julija. Boj je trajal ves dan. Turki so opetovano priplezali na zidovje, toda vedno so iili Črnogorski junaki pometali nazaj v jarke. Pri tem napadu so Turki Izgubili 12.000 ljudi In niso zavzel? Skadra. Dasi je pozneje vodil napade sultan sam in napel vse sile, da dobi mesto v roke, se mu to ni posrečilo. S krvavimi glavami in brez uspeha so se vračali Turki od vsakega napada. Koncčno je sultan z ostalo vojsko zapustil Skader in se vrnil. 40.000 mož pa je ostavil pred mestom ter jim poveril nalogo. da še nadalje oblegajo mesto, dokler se ne preda. 26. februarja leta 1479. so konečno sklenili Turki z Benečani mir in na podlagi tega miru je pripadel Skader Turkom. Odslej so vladali v mestu Bušatliji kot vezirji in so bili napol samostojni vladarji. Ko pa je turška vlada sklenila, da zlomi moč posameznih vezirjev, je prišel Mehmed Rašid paša leta 1831 pred Skader, da uniči Bušatlije. Mehmed Rašid paša je hotel zasesti Kastel. Dal je tor*! privleči baterije na Tepe in Taraboš in streljal od tam dva tedna na mesto, toda posebne škode ni napravil.
V šestnajstem dnevu obleganja pa je prišlo Skadru na pomoč 3000 Malisorov. Bilo je dogovorjeno, da obleganci zapuste Kastel ter skupno s Skaderčani vzamejo Turke med dvojen ogenj. Toda Malisori so ostali osamljeni, ker se Skadrčani niso hoteli zganiti. Po kratkem boju so se morali Malisori umakniti, za-pustivši na bojišču 50 mrtvih, 1.50 ranjencev in 22 ujetnikov, ki so jim še istega dne odsekali glave pred šotorom Mehmeda Rašid paše. Turki so med tem neprestano bombardirali Skader. Večkrat so jih premagali v manjših praskah Arbanaši pod poveljstvom Prenk-Marka in Leki Zija, dveh Miriditov. Štiri tedne je že trajalo obleganje, ko je nekega dne turška bomba počila tik pod kastelom ter pognala utrdbo v zrak. Ko je zagorel Kastel v plamenu, je obupal Mustafa paša Bušatlija nad vsakim na-daljnim odporom ter je poslal svoje poverjenike velikemu vezirju Mehmed Rašid paši, da se pogajajo z njim zaradi predaje. Mustafa paša bi bil kot upornik gotovo izgubil glavo, da se ni zavzela zanj Avstrija; po njenem posredovanju je dobiva! Mustafa paša letnih 100.000 pilastrov pokojnine, toda njegovo gospodstvo v Skadru je bilo pri kraju.
Toda s tem še ni bilo konca nemirov krog Skadra. Še v preteklem stoletju Je bil Skader torišče neprestanih bojev, vstaj in oblegani. Teh par zgodovinskih, slučajev pač zadostuje v dokaz, kako izvanredno lahko brani majhna a hrabra posadka to imenitno utrdbo. Ni se torej čuditi, če tudi Črnogorcem dela zavzetje Skadra velike preglavice. Če dobijo v roke Taraboš, k! te taktično najvažnejša postojanka v okolici Skacra, potem tudi to mesto ne bode več moglo dolgo z uspehom kljubovati modernim topovom.	______________________
levičarskega miru pod nobenim posojeni ne sme priti. Balkanska zveza svojih z lavorje-viml venci okrašenih zmag in silnih žrtev ne sme zamenjati s premirjem na bojišču, ker bi potem konečno le še s strašnejšo silo izbruhnila balkanska vojna, ker bi se Turčija tekom premirja silno ojačila in zopet ohrabrila. T'<"riia mora računati s sedanjim položajem, to je, računati mora s tem, da je bila tekom dosedanje kratke vojne popolnoma poražena in -^ena. Le na podlagi tega je mogoče skleniti mir. Turčija mora hočeš nočeš sprejeti pogoje, katere zahteva balkanska zveza.
POGAJANJA PRI ČATALDŽI.
Pariz, 3. decembra. Tukajšnji večerni listi poročajo iz dobroinformiranih krogov iz Carigrada: Bolgarska je sporočila Porti, da so se vse ostale balkanske države najodločnejše Izjavile proti kakemu premirju na bojišču. Vendar pa bo Bolgarska kljub temu napravila še en poskus in skušala prepričati ostale balkanske države o neobhodni potrebi in veliki koristi premirja na bojišču. Bolgarski in turški zastopniki na pogajanjih glede premirja so imeli danes ob dveh popoldne zopet redno sejo. V oficijalnih krogih prevladuje sicer velik optimizem, vendar pa ne bo čisto nič čudno, ako se bodo pogajanja kljub prizadevanju Bolgarov in Turkov konečno razbila in zruhnila vojna zopet z vso silo na dan.
SRBIJA IN NARODNA SITUACIJA.
Belgrad, 3. decembra. Vladni on>an »Samouprava« prinaša sledečo izjavo: »Srbija se ni čisto nič Izjavila, da zahteva koridor skozi Albanijo in velikega obžalovanja vredno ?e. da se v javnosti razširjajo čisto napačne vesti, ki nimajo nobene prave podlage. Mi lahko z mirnim srcem pričakujemo, da bo Evropa z balkanskimi državami, zlasti pa s Srbijo postopala korektno. Mi nikakor nočemo kaliti javni mir in smo pripravljeni v zadevi naših pristanišč se podvreči evropski pristaniški konferenci ali pa konferenci zastopnikov velesil. Danes Izjavljamo ponovno, da Srbija čisto nič ne oja-čuje svojih severnih mej, niti ne utrjuje kakih trdnjav; nasprotno smo pripravljeni z vsemi močmi delovati na to, da pridejo vsa naša sporna vprašanja pred formn evropske javnosti, da nam ja ne bo mogel kdo očitati, da hočemo kaliti evropski mir.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
KAJ BO Z NAŠO POSLANSKO ZBORNICO.
PROTI MOBILIZAČNIM PREDLOGAM.
Dunaj, 3. decembra. Poslanska zbornica je danes izročila proračunski provizocij zopet proračunskemu odseku. Provizorij kakor redni proračun bosta seveda dalje ležala v odseku, ker Je veliko vprašanje, če se bodo sploh vršila posvetovanja proračunskega odseka. Vsaj zelo majhna nada le. Prihodnja seja poslanske zbornice se vrši šele v petek, je pa veliko vprašanje, če bo do te seje sploh prišlo, ker ni izključeno, da vlada jutri ali pojutrišnjem parlament odgodi. Vlada odločno zahteva, da sprejmejo odseki vse tri mobilizačne predloge brez vsake najmanjše spremembe in da se ima to zgoditi že do petka. Ako odseki ne bodo upoštevali te vlftdne zahteve, potem pride čisto gotovo do odgoditve zbornice. Vse stranke so se izrazile proti tem predlogam. Češki socialni demokratje so sklenili, da bodo nastopili z vsemi dovoljenimi sredstvi proti sprejetju predlog in tem štilu kakor to zahteva vlada. Enak sklep so napravili tudi češki narodni socialci in Masarykova skupina. Tudi Rusini in Dalmatinci bodo predlogo obstruirali. Posvetovanja odsekov se nadaljujejo jutri ali pojutrišnjem.
ODLOČEN GLAS IZ GRŠKE.
Atene, 3. decembra. Grški vladni organ »Patrls« prinaša o pogajanjih pri Čataldzi sledeči Jako zanimivi in silno odločni članek: Združene balkanske države moralo v svojem, v Interesu svojih narodov In v Interesu onih, za katere so se vrgli s tako silo v bo}, z vso odločnosti© zahtevati, da enkrat za vselei neha turška suvereniteta v Evropi. Do kakega P°-
SVETNIK EDI.
Streharjem na čast zložil Fige Lipi.
Gospod Edi, gospod Edi, le sedel pri polni skledi: v levo pivo — v desno vino in pečenka v sredi.
Mislil si je gospod Edi:
Osel, kdor živi še v bedi:
Kdor se more dobro vsesti, ta se dobro -— vsedi.
Sicer bili so Slovenci naši stari dedi, pa kdor hoče kvišku priti — ta nazaj ne — gledi.
Zdaj razmere so ugodne: v taki splošni zmedi ki pri nas je zdaj nastala, vsak za sebe — vedi.
In tako si za bodočnost skupaj nitke predi, pivo pij in vino pij in se z pečenko — redi.
Kak se karijera dela kažejo nam zgledi.
Kdor sam hoče kaj imeti — clrugim naj — ne Štedi.
Druge tlači — sebe višaj — srečo si naredi — spremljali z višav te bodo —< milostni pogledi Narod, družba, domovina, bratje in sosedi —
Kaj ti mar — le dalje, — daljt svetnik Edi — svetnik Edi.
= ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganiama 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne »UNION
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5 I. nadstropje.
za angleška in francoska dela se priporoča.
Pozor!	Pozor!
Kdor hoče imeti lepo	,
električno razsvetljavo,
naj se oglasi pri trg. zastopniku
Francu Železniku,
v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, 1.. nadstr.
Največja in najcenejša zaloga električnih
„Ergo Wolfram“ žarnic.
1 Pozor trgovciS
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
>	:	v''	jjp
KLOBUK
moderno iiakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	točno in najceneje. :
5
Najcenejši nakup
božičnih in novoletnih daril.
• • • I
O • • •
Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo pvve vrste. Najnižje cene.
LUD. ČERNE
juvelir, trgovec l urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3
©	Ceniki	zastonj.
Krojaštvo
Ivan Kerssiič
v Ljubljani 2«
Si. Peira cesta SL 32, L nad. |
(poleg kavarne . Avstrija*)
najtiovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
BSOTmBiBaGSaeses£JVf«!K3i
i h k Mg&mm Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces?jonirani optik in strokovnjak svoj
zuvod. ■"'Sšsž
Daljnoglede, toplomere, in zrakoniere vseii vrst Očala, ščipalniki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
t
Odgovorni urednik RadivoJ Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Sijajna zmaga
iT\
& a !
v damskih raglanih.
Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K.
Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek.
»Angleško skladišče, ob!ek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
• ••••••• >••••>•■ •••••IIMIIIIIIIIIItlllllllllll'
»»•••»•••'••»•‘••••••••MIIUMII Miri H IIIIIII
Marnja ulogi ir, sala« in srcirns H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokolirana tovarna ar v Švici.
Tovarniška zurunka
„IKO“ ~BKtt
Cenik zastonj iii poštnine prosto.
Mi iščemo
iii
Oddelek za srečke Češke industrijske banke.
Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje v Ljubljani.
Lfubllanska kreditna banka v Lfublianl
Stritarjeva ulica štev. 3, (lastna Hiša)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
MT 4U TKI
Del. glavnica K 8,000.000.
Rez. fond nad ■ K 800.000.