ZS. Strolllia. V LJubljani, v foreh 1. februarja I9Z1. LIV. leto Uhaja rsak dan popoldna Uneoisl nadeli« In prainU«. |ns*?tJ i Prostor 1 mtm X 54 m'm za maič oglase do 27 m/m <; ne 1 K, od 30 m/m viiine dalje kimčijski in uradrii oglasi 1 mm \\ 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mm K 3—. Poroke, zaroke 30 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Upravalirvo »Slov. Naroda" ia ,,Maroitis Tisk ara a" H nafto va ulica it. £>, crltllCno. — Te6?ja »t. 334. „Slovenski Narod* velja * v Jagoaiavljl t celoletno naprej plačan • K 30O — polletno 150*— 3 mesečno...... w 75*— 1 25 — Llobl|aat la po polti i V lnomtmatvo i celoletno......K dilemo.........210-— J mesečno .•••«.„ 105*— ......35 — Pri morebitnem povijanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki nai no^ijeio v prvič naročimo vedno tf^T po nakaznici. Na sam* nlsmeni naročila brez poelatve denarja se ne moremo ozirati. C Uredništvo „Slor* Naroda" Hnaflova nlloa it. S, 1« naditrop;#j Toitroa itev. 34. Dopise »prejema le podpisane in radostno traaJtovaaa. ■V Rokopisov ne vrača. ~fBP4 Posamezna Številka velja 1*20 K PoStnlna plačana v gotovini. Šolska uprasania u Jnl. Benečiji. šolsko vprašanje je najvažnejše. Zato pa se bavijo ž njim Italijani dan na dan. Umevno, da se moramo mi Je bolj baviti s tem vprašanjem, saj ffre za temelj bodočnosti velikega dela našega naroda, ki je proti svoji volji ali po angleško-franc.-italiianski odločbi prišel pod italijansko kraljestvo. Šola Je podlaga vsemu. Italijani radi tega hite, da bi dali šoli tako podlago, ki bi služila njihovim načr-tom za prihodnje čase v Juli.iski Benečiji, v kateri hočeio popolnoma zagospodovati, tako da bi bil Jugoslo-ven v njej samo nižii delavec in reven bajtar, vsa večja posest, trgovina in obrt pa nai bi prešla, kar je Jugoslovenske. v italijanske roke in v teh rokah naj bi se strnila sploh vsa gospodarska in politična moč v deželi. Jugoslovansko ljudstvo bi delalo in paralo ter se potapljalo v nižinah Italijanstva. Italijanski nacljonalisti kažejo Včasih precel očitno take svoie namene in vlada nima drugih, kakor to Spričuje njeno dosedanje postopanje 8 šolo m učitelji med Jugosloveni. Polno fe slučajev, ko se s službene strani poskrbi, da se ukine jugoslo-venska šola in ostane ukinjena ali pa se nenadoma, v razočaranje Jugo-slovenov. ooia^i med niirm italijanski učitelj ali učiteljica, kakor je to v Istri. Zabolelo je nas, da ie socijalno-demokratično glasilo ?Lavoratore« dalo prostora člankom enega izmed glavnih voditeljev te stranke, dr. Oberdorferia. ki sicer privošči Jueo-slovenom šolo tam. kjer žive kompaktno, drugodi na naj se kar na kratko raznaroduiejo v italijanski goli, ki postavlja v iugoslovensko šolo italijanskega »nadzornika«, da bo podil iz rde Irredentizem. ter ki glede srednjih in višjih šol soglaša z nacIlonalistL tako da bi jueosloven-ski učenec, ki bi se šolal po navodilih Oberdorferja in nacijonalistov. vstonil v Hudsko šolo kot jugo^lo-venski deček, konča! nn b! svoje študije kot Italijanski mladenič z nekakim ingoslovenskim obilježiem. Pa ne sodijo vsi tako. kakor Oberdorfer. Goriški profesor Bonnes boljši človek. On pravi v svojem .inku v »Lav oratoru«: Vse jugoslovenske Šole. ki so eksistirale pred vojno, srednje šole kakor ljudske, se morajo odpreti! Jugoslovenske šole v jugoslo venskih krajih in kier so potrebne v jezikovno mešanih. Več slabega napravi iz političnih motivov neodprta šola nego vsa propaganda nacionalističnih učiteljev, ako ni za njo opravičene podlage. Učiteljišče v Tolminu je monstrum, ki je nudil več argumentov za agitacijo in dal več uspeha jugoslevenskemu nacionalizmu, kakor bi ga dalo pet srednjih šol v Gorici. Naj se otvori v Gorici? Naj se »tvorijo srednje šole in pokaže naj se dobra volja in pove. da dosedanja neotvoritev ni bila odvisna od političnih motivov, marveč od motivov, neodvisnih od dobre volje. Bonnes nasvetuje italijanski vladi, da nai si ne Išče svofifi svetovalcev med Kalni ftaf»lanske Slavile, sicer bo jugoslovcnskl irredentizem neizogiben pojav. Bonnes vidi Ban-dlja in Mavra in še koga drugega, kf se bo dal porabiti prav po smžbeno-itaJpansko v Šolskem vprašanim Kalne išče Italiianska vlada, Kajn naj ubije Ablja, potem bo šolsko vprašanje rešeno po volu* seiamih krrnilar-lev italfianske države. Bonnes hoče dati pravico vsem. aH je tega mnenja, da se da doseči to samo s soci-latfstičnlm delovanjem, sa*no. v tem delovanju fe pot. VI vodi do uresničenja pravice. TtaHlancka vlada na. ki je zastopnica Italfianske huržrv žile fn kater! daleio nasvete stari liberalci v deželi, osleolien? od šovf-nlzma. ne bo rešila tPiea problema, ki le tak. da utegne privesti še težke zapihale. Bonnesov članek Je simpatičen, ali tisti, ki Imaio moč v rokah, sodilo in delalo drugače, po drugih poimih o pravici. Z Italijanske strani nimamo pričakovati šolske pravice, kar oni hočejo dati. to ne bo niti senca pravice. Šolsko pravico si mor'1'^ Ttino-sfoveni sami Izbojevat?. Tako je! Zato pa na plan in v bol za našo šolo v Julijski Benečiji! K. GiasoHl o Polisk*. Prezident poljske republike P i I-sudski Je preiel vabilo Francije, da poseti Pariz. Kaj je konkretni povod temu vabilu, se ne ve. Mislilo se Je. da gre za vojaško konvencijo med Poljsko m Francosko, obrnjeno proti Aleksander Dumas. sin: Kipaneva pravda. I? o man. (Dalje.) Obenem me je pogledala s svojimi velikimi modrimi očmi. ki so jih obrobljale dolge rjave vejice, Bile so oči Minatijeve. »Napravim novo sliko,« sem dejal, »dve. tri druge, kolikor hočete« »Kdaj pa?« »Kadar vam drago. Lahko za-Čneva takoj.« »Ne. tu nI udobno; pridem raje v vaš atelier.« »Potem lahko napravim rudi va- lo soho.« »Ali res?« »Gotovo.« »AH odpotujemo že v osmih dneh.« »Toliko časa niti ne potrebujeva.« »Iz česa napravite klpr« »Iz ilovice In to hočem potem žgati.« »Kako se dela to?« In razložil sem jej vse ravnanje. »In vi mi ga pošljete?« »Prav rad.« »Tudi na Poljsko?c »Gotovo.« »Ali pa se na poti ne zdrobi?« »Ne. sicer ga pa lahko tudi shranim, dokler se ne vrnete,* »Ne vrnem se.« »Nikdar?« »Ne. ondl se omožim.* »Kaj. vi mislite že na možitev?'« »Mama pravi: jaz ne razumem ničesar o tem. Morda uporabite lahko tudi moje roke? Zdi se ml, da so lepe.« Obenem ml je pokazala svoje bele ročice, ki so bile resnično dra- žestne. »Kako so bele!« sem dejal. »Kaj takega je najti redkokedaj v vaši starosti.« »Spim v rokavicah. Mama zelo skrbi za mole roke; pravi, da so k lepoti prav tako potrebne kakor noge.« Zdelo se rrtl le. da ml Je hotela pokazati še svojo nogo, a se le premislila. Kako tesna združitev nedolžnosti in koketerije. Mahoma je rekla: »Ampak vaše sohe ne moremo plačati, ker nimamo denarja: toda vezti vam hočem mošnjiček, le poglejte, kako lepe znam delati!« In pokazala ml je svoje delo. ki Je bilo tako dražestno. kakor ročice, ki so ga izvršile, Razmišljeno sem Nemčiji in boljševikom, ki jih Nemčija podpira, Vabilo pa ima velik pomen tudi za poljsko notranjo politiko. Pilsudski. ki nagiblje k sociali-stuiu, in vsa levica poljskega državnega zbora hoče IclasI je vsa Poljska za ententofilsko, posebc za francozo-Ijubno politiko), da si Poljska obdrži kljub temu neodvisnost odločevanja: Pilsndskemu nasprotna skupina, bolj desničarska narodna demokracija (GJabinski) pa je za brezpogojno enoto s Francijo ter se je nadejala, da bo Francija povabila njenega pristaša Padereuskega, a se je varala. Francosko vabilo je dokaz, da Je stališče Pilsudskega trdno, obenem pa tudi dokaz, da je Poljska dosti konsolidirana država, ki z njo Francija računa. Seveda v isti meri. kakor je Poljski francosko vabilo milo. Je to vabilo Nemčfii neprijetno m njeni finančniki delaio na vse krlplje. da spravijo poljsko markn nb veljavo. Razmerje med Poljsko in Nemčijo je naneto posebno tudi zaradi Oornie Sleziie (dosedanje pruske Sleziie). kler ho v kratkem plebiscit. Ta zaradi p^emoera rn Industrije tako važna oolfska debela fe leta 174? pripadla Pruski: pollski kmet je postal pravi suženi pruskih junker-iev: po napoleonskih vofnah se fe začela hnda permanlzaclia: 1. 18?4 le bilo še 131 čisto poljskih šol.'a tri leta pozneje že samo 70: 1. 187? se le »tvedla vsepovsod izklnjčno nemška HndsVa šola: r~rrnanlzacl!o je slino poHorfa k^tob^v^ cerkev, osobito odV; r i« bfl 1. !8£7 Kopo rmenovan za nadškofa: ta fe odredil, da nai se celn snoved opravka po možnosti n<*rn» lo dokončal, če bi tega poslanci ne sto* rili ali pa ne odgovorili, morala bi kon» stituanta odločiti o tem, aH ostanejo mandati v veljavi ali ne. Najbrže bi se potem v onih okrajih, kjer so bili Ra* dičevci izvoljeni, razpisale nove ur> Mrve. = Pogajanja med demokrati fn JugosJovenskim klubom. Beograd. 30. Januarja. Včeraj ob pol 3. popoldne le posetil kot delegat Jugoslo venskega kluba dr. Mandič demokratski kJuh, nakar so se vr^i'a daljša posvetovanja, Pogajanja niso rodila nikakega uspeha. Demokratski delegati so izjavili da ne moreio popustiti ni za las od svojih se* danjih zahtev. Kakor se domneva, se ta pogajanfa no bodo nadaljevala. *= Pogajanja r zemliorađnnd. Beograd. 30. januarja. Včera so se vršila v ministrstvu pravde nova pogaja^ nja, katerim so s strani demokratov prisostvovala Svetozar Pribičevlć lu Ljuba Davidovič. od radikalcev Trifko-vič, od zemljoradnikov pa Pucelj tu predsednik kluba Lazić. Razpravljalo se je o znanih 20 točkah, ki so Jih postavili zemljoradnik! kot predpogoj z* sodelovanje v vladi. Demokrati In radikale! so stavili svoie protlpredloge. o katerih bo razora vliti v prihodnjih dneh zemljoradnlški klub. V političnih krogih prevladuje mnenjo, da Je ▼ gledal vezivo, ko so se vrata naenkrat burno odprla. XI. Mož, ki hoče zasačiti svojo ženo, bi ne mogel drugače priti v sobo. Bila je Izina mati. Nehote sem vstal. Iza pa |e ledva okrenlla glavo. »A. ti sL mama?« je dejala. Kako nenadno st vstopila!« »Portirka ml je povedala, da je mlad gospod pri tebi.« »Pa kai zato?« »To sc ne spodobi.« »Zakaj ne?« »Ker se ne spodobi, in nerazumljivo mi je, čemu prihaja ta gospod k povsem tulim odličnim damam in kako da ostaia sam pri mladi dami« Prosil sem ves zmeden oprošče- nja. Iza pa me je prekinila, polastil! a materi nekai v poljskem jeziku, kar jo je takoj pomirila Vzela ie sliko ter Je rekla svoji hčeri: »Obleci se, otrok!« — »Razumeli boste,« se le obrnila potem k meni, »da zadoSča lahko samo minuta, pa ie uničeno dobro ime dekletovo. Vsaka čenča more škodovati Izi, meni seveda ne. Da nisem tako strogo oazfla na svojo najstarejšo hčer. bi ne bila nikdar napravila tol? zaslužene partije. Potomka je ene najstarejših In najodličnejših poljskih rodbin, Ampak ubožall smo, in na Poljskem kakor tudi na Francoskem igra denar prvo uJogo. Poslednja ustaja ie pogubila mojega moža. Dasi je bilo to zelo neumno, se je zavzemal za svobodo. Zavrnil je najlepše carjeve ponudbe. Njegov brat je bil bolj pameten: sprejel jih je In zavzema sedaj lako visoko mesto v Peterburgu. Bil le mlajši sin, ampak po smrti mojega moža je poglavar rodbine. Na.ša posestva so zaplenjena. Meni ni treba — kakor mojemu možu — delovati za poljsko stvar, ker sem po svojem rojstvu finskega pokolenia. Zato sem prosila svaka, naj se pri carju zavzame zame. Moje prošnje so bile uslišane in zato odpotujemo. Moja starejša hči ima jako bogatega moža. Ampak jaz jej nisem mogla ničesar dati, in vedeli boste, kakšne so hčere, ko so preskrbljene. Nič se ne briga zame. PJscm piše kolikor le hočem; kaj ko se polna le praznih besed. Pri rdel ne najdem torej nikake zaslombe. Tudi ona je lepa, ali še dolgo ne tako kakor Iza. Kakšen uspeh je bil to sinoči! Tako je povsod, kamor prideva, Dekle je rojena kraljica, in prav gotovo pride še na prestol! Na Ruskem se dostikrat veliki knez? poroče z revnimi dekleti. Peter Veliki se je oženil z deklo, la njegovo lastno mater si je rtfcsrot oče vzel iz nizkega ubožnega plemstva. Moja hči je iz dobre hiše, ki Je} prav tako plemenita kakor hiša Radzivvillov in Czartoriskvh. Kot mala deklica se Je večkrat igrala • carjevim sinom, ki je bil v Varša* vi v poset«h. Bila sta še otroka, alf gotovo vem. da Je še ni pozabil m da njegova simpatija takoj oživi, kakor hitro Jo zopet vidi. Seveda moramo pri stvari tudi mi nekoliko pomagati. Sicer ni prestolonaslednik, a je dosti upanja, da še postane. Na Ruskem človek nikoli ne ve. kaj je življenje In kai smrt. In mlajšemu princu že dovolijo, ua so oženi po svojem srcu. Veste, samo zato vzgajam Izoi tako dobro. Govori perfektno angleško, francosko, poljsko in ruska SIcer bi mi pa lahko napravili njen portret prav lep. Jaz bi potem po-» skrbela, da ga vidi veliki knez. To fe dobro, četudi ne zadošča popolnoma. Razen svaka imam še prijate-* Ua. ki bi Iz ljubosumnost! nasprotoval mojemu načrtu, brž ko bi slišal o njem. dasi bi mn bila Izina sreča samo v korist, kajti ona nikdar ne pozabi svojih prijateljev. Krasna ročna dela zna delati. Dobri otrok ima zlato srce In voljno prenaša vse pomanjkanje. 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 1. februarja I92t. L'5 štev. fcemljoradniškem klubu dobila premoč »traja, ki je za to, da stopi stranka v vlado. = Nova pogajanja z dr. Korošcem? Posl. dr. Korošec je sporočil Demokratskemu klubu, da je pripravljen »ačeti pogajanja za morebitni vstop v vlado. Demokrati so izjavili svojo pripravljenost stopiti v pregovore z njim. Domenili so se, naj vsak klub določi po pet poslancev, ki se bodo pregovarjali o podrobnostih. Pregovori naj bi se začeli že danes. — Načelnik ZemLorad-ničkega kluba dr. Lazič je poslal pismi ministrskemu predsedniku Pašiču, na-celniku Demokratskega kluba g. Davi-doviču, kjer Jima sporoča, da je njegov klub pripravljen začeti pregovore. Pogajanja bo vodil posi. Trlfkovič. = Hrvatski ban — anahronirem is fevdalnih Časov. >Pravda< piše o ban-skem dostojanstvu: zdi se. da se večina na Hrvatskem bolj zanima za formo kakor pa za vsebino. Mase bi se uzadovo-rjile z najrevnejšo > avtonomijo«, če tudi bi bila ta v škodo dežele, samo da se ohranijo lepe in radi svoje tradicije pribijene formo: ban v lepi zgodovin- ski noši, sabor s zvočnim imenom, adre-sami in poslanci, pa Četudi ne bi imel noben kake oblasti. Večina zagrebškega časopisja pise, če tudi prikrito, vedno o banstvu. Noben list si no upa nar stopiti odprto proti temu nezmisolnemu anakronizmu iz fevdalnih časov. Skrajni čas je. da se enkrat razjasni to vprašanje. Ako je Hrvatom toliko do parado in tradicij, naj jim ostane ban, toda Hrvati bodo kmalu samo uvideli, da je mnogo boljšo brez bana. Samo je treba dobro premisliti, če ne bi ohranitev tega političnega in upravnega fosila ve6 škodovala državi tn narodu, kakor pa koristila >T>ornirienju duhov«. ssa Due! dr. Ivlce Franka. Dr. Ivica Frank, ki iz Pešte dirigira habsburško propagando po Hrvatski, je imel nedavno tega duel z nekim Dražičem. katerega je obdolžil, da je najel 6 Bosancev, da ga pretepo v nekem hotelu. Frank je izposloval pri madžarski vladi, da so Dražica internirali. Dražič je utekel Iz internata in pozval poštenjaka Franka na dvoboj. Dvoboj se ie pretekli teden vršil. Ranjena sta bila obadva duelanta. Tele! onsha in brzojauna poročila. SEJA KONSTITUANTE. —d Beograd. 29. jan. Včerajšnja popoldanska seja konstituante se Je pridela ob 16.40. Poslanec dr. Edo Luki-n i 5 je odgovarjal na izvajanja preoV govornikov, ki so trdili, da Je poslovnik, kakršnega je predložil odbor, reakcionaren. Odgovarjal Je tudi na trditev poslanca dr. Mehmeda Spaha, da Je treba za sprejem ustave kvalificirane večine. Pravi, da je prečital krfski pakt in da je tudi prisotvoval izročitvi adrese regentu prestolonasledniku Aleksandru dne 1. decembra 1913, toda niti v prvom, niti v drugem dokumentu ni našel določila, da je za sprejem ust-ve treba kvalificirane večine dve tretjini poslancev. Za tem odgovarjal poslancu Lazare vi ću, ki je prot* ČL 8. poslovnika, češ da še ni rešeno vprašanje o obliki vladavine v naši državi. Pravi, da jo ravno ta njegova trditev glavni greh, ki Ima za posledico vse ono, kar se je danes zbralo proti poslovniku. Mod tom pa je vprašanje oblike vladavino v nasi državi danes že rešeno, (Burno ploskanje v centrumu in na levici ter desnici. Protesti na skrajni levici.) Za brate Srbijance je vprašanje o obliki vladavine rešeno s srbsko ustavo, ki obstoja tudi še danes, ca one pa, ki so pripadali Avstro - Ogrski, |e istotako to vprašanje jasno in definitivno rešeno. Iz vrst komunistov se sačuje glas: Sram vas bodli — Ostali poslanci vstanejo« protestirajo proti medklicu ter zahtevajo, naj se poslan-ea, ki je napravil medklic, odstrani ls dvorane. Predsednik je na to pozval prizadetega komunističnega poslanca, naj zapusti dvorano, ker nima pravico, da govori. Med tem je poslanec Vladimir Fabjančio, ki ga je predsednik opozoril na njegovo postopanje, zapustil dvorano ter 6e je seja nadaljevala.) Poslanec dr. Lukinič je na to nadaljeval svoj govor, v katerem je izjavil, da Je Radić imenoval svojo stranko cesarsko in da je za vojno delal pesmi na čast Habeburžanom, Za tem Je čital dr. Sachsovo pismo p03lancu Radičeve stranke dr. Mačku In ves članek, ki ga je o tem objavila zagrebška >Rijec< ter Je končno izjavil, da jo jamo, zakaj nočejo Radičovd položiti prisego. Polemizira nadalje z radikalnim poslancem Jovanovičem in pravi, da je treba najprej sprejeti poslovnik in potem, da predloži večina ustavo, kar ni mogoč sporazum. BIVŠE AVSTRIJSKE LADJE. — d Beograd, 30. jan. Italijani so, kakor znano, uvrstili najboljše manjše enote bivše avstro-ogrske mornarice v svoje lastno mornariško brodovje. Vsega skupaj so priklopili svojemu bro-dovju 2 mali križarkl, 7 torpednlh rušil cev, 3 moderne nemške križarke in 3 večje torpedne rušilce. Te ladje so dobile nova imena. S temi lahkimi enotami, ki so v vojni Že opetovano pokazale svojo veliko vrednost radi svoje gibčnosti, je italijanska vojna mornarica pridobila novih 30.000 ton prvovrstnega ladijskega materijala. NEMŠKE PRIPRAVE ZA PLEBISCIT V SLEZUL — d Byton, 29. Jan. Plebiscitna policija ie na kolodvoru v Katovicah saplenila dva zaboja, ki sta bila naslovljena na dva Nemca tn sta vsebovala 50 granat. NEMŠKA REPARACIJA. —d Pariz, 28. jan. (Havas.) Kakor vso kaze, se je dosegel sporazum v nastopnih točkah: 421etnih rokov, ki bodo odgovarjali boulognskemu dogovoru, na drugi strani pa taksa ad valo-rem na nemški izvoz. Na seji komiteja, ki še vedno traja, se bo določil obseg 421etnih zneskov, kakor tudi višina takse, ki Jo bo morala Nemčija plačati na izvoz. Prvotno so predlagali deset do 15 procentov, vendar pa je po vsem verjetno, da bodo takse višje. Po 22. uri se je pododsek konference sestal k nočni seji, na kateri se je razpravljalo o Llovd Georgevem ugovoru, češ da Nemčija tekom prvih let morda še ne bo mogla plačati kar tri milijarde skupaj in ne bo mogla prenesti davka na izvoz, ki je določen na 12H%. Obenem bo odsek za kazenske zadeve določil kazenska določila, ako Nemčija ne bi izpolnila svojih obveznosti. Angleži so 8 svoje strani izjavili, da se pogoji, ki Jih je setavila komisija, odpošljejo Nemčiji, če jih odobri vrhovni svet. Pozneje enkrat se bo v Bruslju vršila nova konferenca, na kateri bo najbrže tudi Nemčija zastopana. — O polnoči je pododsek še vedno zboroval. Letni obroki bodo znašali najmanj dve, največ pa šest milijard zlatih mark. Odsek je predlagal dva odplačevalna sistema: Prvi sistem za prvi dve leti po dve milijardi zlatih mark; za tretje leto tri milijarde, za četrto leto štiri, za peto pet in za ostalih 87 let vsako leto po šest milijard zlatih mark, tako da bi se dosegla skupna vsota 238 milijard zlatih mark v 421etnih obrokih. Po drugi metodi bi se odplačevanje vršilo nekoliko drugače ter doseglo končno vsoto 226 milijard zlatih mark v 42letnih obrokih. —d Pariz. 29. jan. Sistem, ki ga |e odobril konferenčni komite glede nemških obnovitev temelji na plačilu 42 anuitet od 1. maja 1921, in sicer po dve milijardi mark v letih 1921 in 1922, potem za vsako razdobje treh let tri oziroma Štiri in pet milijard, a v ostalih letih šest milijard, skupno 226 milijard zlatih mark. Tekom 42 let bo morala Nemčija plačevati za svoj izvoz 12 odstotno takso ad va-lorem, ki }o bo pobirala reparacijska komisija. Nemčija bo dobila za predplačilo eskont, ki bo znašal prvi dve leti 8 odstotkov naslednji dve leti 6 odstotkov, ostala leta 5 odstotkov. Kot kazni se predvidevalo zastavba nemških carin, določitev novih. aH višjih pristojbin In morebitni drugi ukrepi. Reparacijska komisija bo kontrolirala vsakršne zunanje posojilo Nemčije. Konferenca se je sestala danes dopoldne. Končroveltav-na odobritev načrta le zagotovljena. Strokovnjaki bodo na to nadaljevali svoja dela v BrusHu. Za določitev modalitet Izvedbe tega dogovora, se sestanelo zastopniki zavezniških vlad In nemški ministri koncem februarja v Londonu In sicer ko bo konferenca končala svoje delo glede orientskega vprašanja. Iz naše hralSeutne. ~d Odlikovanje Beograda. Točno po sporedu dne 29. jan. ob pol 10. dopoldne je dospel v Beograd francoski general Franchet d1 Esperav. V Zemunu ga je pozdravil predsednik beograjsko občine. Na kolodvoru v Beogradu so generala pričakovali generali, ministri, diplomatski zbor, poslanci in načelništvo mestne občine ter častna stotnija. General se Je po pozdravu odpeljal v hotel >Mo.<:va<. Kasneje Je po-setil grobove padlih francoskih vojakov. Na grob vojvode Mišića Je položil palmo. — Z generalom je dospel v Beograd tudi zagrebški župan, ki Je na grob vojvode Mišica položil prekrasen venec — S tehniške visoke šole v Zagreba. V soboto dopoldne se je na tukajšnjem vseučilišču vršila slavnostna promocija posl. dr. Milana Roj ca za častnega doktorja tehnične visoke šole v znak priznanja za zasluge, ki si jih je dr. Roje stekel za osnovanje te visok« šole. Pri slavnostnem Činu je imel dr. Roje govor, v katerem je očrta! zgodovino osnutka tehniške visoke šole, nakar Je v hrvaščini položil zaobljubo. To je prvikrat, da se Je promocija vršila v hrvatskem Jeziku; doslej se je to vedno vršilo v latinščini. Svečanosti so prisostvovali vsi rektorji visokih šol ter slušatelji tehnike. Reodresena domovina. — »Qu! slamo m Italfa. Non si fann o fes te slave!« V prostorih srbske čitalnice v Trstu se je vršila 27. zvečer proslava sv. Save z zabavo. Navzoči so bili samo povabljeni gostje. Na to proslavo so udrli fašisti, nastopili z orožjem in razbili, kar ilm je prišlo pod roko. Sliko sv. Save so raztrgali. Odšli so kričoč, da tukai smo v Italiji in tu se ne vprizarlajo slovanske siavnosti, potem so še za-vpili v slovo: »Abasso i sciaviU Nekaj reči so mimogrede ukradli in odnesli. Na kvesturc sta sla ju/gosloven-ski delegat Nešič in svetnik Marko-vič. na kar sta prišla v dvorano dva redarstvena uradnika. Eden je bil tako moder, da je rekel, da bi bili navzoči lahko sami vrgli ven tisto malo število fašistov. Tako torej! Napad fašistov se je izvršil v poslopju natančno vis a vis ravnateljstva kve-sture! Italijansko nacijon. časopisje je začelo opravičevati napad z drzno lažjo, da fe bila v dvorani srbske čitalnice slika cesarja Frana Josipa L Taka bedastoča: slika Fr. J. 1. v srbski čitalnici! Italijanski nacijonalisti so se s oametjo skregali. — K d al gredo Lahi? »Nova Doba« poroča iz bibenika. da v tamkajšnjih italijanskih vojaških krogih govorijo, da bodo Italijani zapustili zasedeno Dalmacijo do 15. marca. Pred par dnevi je dospel v Šibenik italijanski general, da osebno vodi izpraznjene. Stare avstri ske ladje, ki so ostale v Si-beniški luki, so odpluje proti Puli. — Nasilni karablnjerji. V sredo zvečer je prišlo v PrviČu pri Šibeniku do krvavega spopada med kmeti in karabinerji. V neki hiši je bila svatba, pa so kmetje pri tej priliki izobesili naše trobo niče. Karabinerji so bili gotovo nato opozorjeni in so skušali sneti zastave. Nastal je pretep, v katerem so imeli kmetje dva mrtva, karabinerji pa enega. Ranjenih je bilo 14 oseb, med temi 1 karabinjer smrtno. — Spor med komunist! in socijalisti v Trstu. Takoj ko so komunisti zasedli uredništvo »Lavoratore« in tiskarno, je sklical odbor soc. stranke zborovanje in dogodek brzojavno sporočil osrednjemu vodstvu stranke v Rimu. Zborovanje so motili komunisti, tako da so se morali socijalisti iz svojih prostorov v Delavskem domu preseliti v restavracijo »Ai due leoni«, kjer se je vršilo zborovanje nemoteno. Sprejeli so resolucijo, ki stremi po sporazumu tn ogorčeno protestirali proti nasilju. VeČino komunistov tvorijo Slovenci in ti nimajo nobene pravice do lista »Lavorato-re«. V Livomu so sicer dobili primorski komunisti večino, ali iz tega še ne sledi, da hoče večina delavstva v deželi izstopiti iz stranke. Sešll so se nato trije komunistični odposlanci na sestanek, na katerem so komunisti Izjavili, da so pripravljeni za pogajanja o kateremkoli vprašanju glede premoženja prejšnje stranke, razprave o »Lavoratoru« pa ne pripuščajo, češ, da je neoporečna last komunistov. Komunisti so vztrajali Dri svoji zahtevi in tako so se pogajanja razbila kljub vsemu prigovarjanju socijalistov. V Delavskem domu se je vršil 27. zvečer občni zbor strokovnih organizacij. VeČina je poudarjala potrebo enotnosti v strokovnih organizacijah. Italiianski nacijonalisti delujejo z vso silo na to. da bi se ob tej priliki razšli italijanski in slovenski socijalni demokratje. Komunisti so udrli v Spazzalovo tiskarno, kjer so stavili list »Lavoratore«. In so tam poni šili ves stavek. Komunist! hočejo Izdaiati »Lavoratorec z novimi stavd, ki so jih poklical? iz Milana, Vsa zadeva med korrnmlst! In unitarci le po zadnjih poročilih Še vedno štacijonama. V noči od sobote na nedelio so stražfll redari! tiskarno »Edinosti«, da bi se ne izvršil kak naskok na slovensko tiskamo. — Aneksijska proslava preložena. Iz Trsta poročaio. da se s kompetentne strani potrude zadnje dni razširjena vest, da se aneksiiska proslava preloži ter se bo vršila morda če« mesec dni ali še kasneje. Pravijo, da je vzrok ta, da sedal ne morejo priti k proslavi parlamentarci zbog nuine. Obrnrno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: 1.) Južna železnica v Jugoslaviji: ' Ves brzovozni in tovorni promet je prost. 2.) Državne železnice v Jugoslaviji: 1.) Direkcija Zagreb- a) eksnres-na roba ee prevzame »orno do 850 kg teže k osobnim vlnkom. Posamezni komadi ne smejo tehtati čez 75kg. b) Br-zovozni kosovni promet ni omejen, c) Kakor brzovozno hl.ico v vozovnih nakladah je rlopo~~ono samo meso, zaklana živina, ribe, mleko, sir, mast. kruh, testenine zelenjava, lajca, živa žival sveže sadje, mrliči in leom d. k in južni kolodvor loco. e) Sprejem u nje tovornega blaga v voz. nakladah za Bosno. Herregovino in Dalmacijo preko Bosanskega Bioda je ustavljeno. Izjeme* živila, živina, žival, premog, režijske in vojne pošiljke. Reekspedicije v Bos. Brodu niso dovoljene, f) Sprejemanje tovora v vozovnih nakladah za Bakar je ustavljen. Izjeme: živa zivad, hitro pokvarljiva roba, premog, rež. in voj. pošiljatve. g) Z Reko (Fiume) je preko Bakra vos promet ustavljen, h) Reekspedicije so dovoljene lr ko se izvrše v razkladal-nem in nakladalnem roku, si<*fr se pošiljke dražhenil potom prodajajo. (Narodne Novine, broj 2lJ5 od 1918.) 2.) Direkcija Beograd: Ves blagovni promet je prost. 3.) Direkcija Sarajevo-. Tovor-jenje sena in slame za Boe. Brod loco in transit jo ukinjeno. 4.) Direkcija Sul>otica: Na progah Apatin Sonta in Volikakikinda Nakovo je ustavljen ves promet. III.) Avstrija-, a) Ukinjeno je sprejemanje tovora v vozovnih nakladah za Dunaj Hauptzollamt; izvzeta so živila. Ze sprejeto stavite na razpolago, b) Ukinjeno je sprejemanje in odašiljanje losa v posajo Ottakring in Hernals. c) Ukinjeno je .sprejemanje in cdpoSiljanje brzovoznega in tovornega blaga v Graz, kakor na progo Graz-Koflach - Wiee, kakor tudi Graz-IIart- borg; izjemo živila, živad, pokvarljivo blago, brzovozno kosovno blago. d) Promet preko Kadkersburirn in Prevalj jo ukinjen. — IV. Poljaka: Za vse pošiljke nn Poljsko je potreba provoznoga dovoljenja direkcij-' juž. žeL na Dunaju kakor tudi direkcijo drž. žel. Vv ien Nordost. Bros teh 4 tovor ne smo sprejemati in odpošiljati. V« Nemci-j a : Tovorni promet v Nemčiji preko Salzbur^a je ukinjen. Ze c p rej eto Daj &e odide. Reekspedicije v Salzburgu niso dovoljene. VI. Italija: a) Ukinjeno Je sprejemanje in odoociljanje tovor-noga bl;»ea v Opatijo M.. Izvzemal zdravila in živila, b) Blago je nakazano carini v Milano Porta Garihaldi. c) Koso vno blago. VII. Iz inozemstva v Jugoslavijo: a) Iz Nemčiie in Čohoelova*-ske je ves uvoz dovoljen, b) Iz Avstrijo: Ustavljen je dotok tovornoga blaga v vozovnih nakladah v Maribor. Dovoljen je uvoz teden-ko po 10 vozov bla-pa namenjenega carini v Zagrebu juž-drž. kol. Čakovec in Karlovac. Ves drug dotok je prost, c) Iz Italije: Dovoljen je uvoz na teden po 10 vozov hlapa, namenjenega za carino v Zagrebu in Karlovcu. Yoq drug dotok Je prost. Režijsko, na Ministarstvo Saobraćaja in direkciji drž. feeiezniG na-slovljono, daljo vso režijsko pošiljko in selitve so v vseh relacijah proste iz Avstrije in Italijo. VIII. Tranzitni promot preko Jugoslavije ja popolnoma prost Proe seje stalnega zakonodajnega soda o Beogradu. Dva odseka, zasebnopravnl in kazenskopravni, stalnega zakonodajnega sveta v Beogradu, ki je poklican kot pomožni organ ministrstva pravde za izdelavo načrtov zakonov, sta imela sredi januarja svoje seje. Spričo važnosti teh se}, ki so imele opredeliti in ugotoviti smernice za tako potrebno izenačenje zakonov naše kraljevine, je bilo pač hvalevredno, da sta se odločila slovenska člana zakonodajnega sveta gg. profesorja ljubljanske univerze dr. ; QoJmir Krek tn dr. Metod Do-| lene. poročati o tem, kaj Je zakonodajni svet skleniL Dne 27. t. m. Je bil v ta namen sestanek društvenikov Pravnika v justični palači. Ob obilni udeležbi pravnikov in nekaj gostov, med njimj univerzitetnega rektorja dr. Zupan-| čiča, je poročal prof. Dolenc in sicer za se m tudi za dr. Kreka, ki se je moral naglomu odpeljati iz Ljubljane. Iz pismenega poročila profesorja Kreka so se mogli pravniki predvsem uveritl, da zasebnopravni odsek zakonodajnega sveta nikakor ne stoji na stališču, da naj bi se oktroiraj eden ali več že obstoječih zakonov enega dela naše kraljevine na vse druge dele. Nasprotno, zasebnopravnl odsek je priznal, da je osobito najvažnejši zasebnopravnl zakonik, občni državljanski zakonik, kakor velja dandanes z vsemi novelami v Sloveniji, najprlpravnejša podlaga, na kateri se mora osnovat! nov načrt državljanskega zakonika za celo kraljevino. To osobito Iz razloga, ker hna rudi dandanašnji srbski obč. drž. zakonik za nodlag-o temeljna določila avstr. obč. drž. zakonika In se le kot tak v Srblfl dobro nfrvel. Pa tudi vs? dmcrl zakoniki fste nravne snov! v naši kralievinf: hrvasTd. bosanski, čmog-oTskl (Imovinski) hn ogrski so v tesni zvezi z avstr. o. d. z. Zasebnonravm odsek le sklenit vtkv števaie kakovost zakonov In rrufnost Izenačenja, da se bo nalnrej Izdelal načrt za organizacijski zakon vobče v zrrrtsln na Se sodne orrsmfzacfk*. načrt za cfvflnopr. red. ki rrm bo takisto n?S zakrwifk za podlago, potem trgo- vinski zakonik na podlag? načrtov, ki so izdelani za Nemčijo, in menični zakon na podlagi haškega načrta. Nazadnje se izdela načrt za obči dr* žavljanski zakonik, izdelali ga bodo na že označeni podlagi med drugimi prof. M a u r o v i Č v Zagrebu (obvezno pravo), prof. Krek (splošni del), rtd. Iz poročila prof. Dolenca o kazenskopravnem odseku pa je Izhajalo, da je že minister pravde Marko Trifkovič sam zavrgel predlog ožjega odbora, ki je nameraval predlagati začasno proširjenje srbskega kaz. zakonika, nekoliko dor vinjenega in premenjenega, na celo oz^emllo kraljevine, in odredil, da naj se napravi ob sodelovanju veščakov iz Hrvatske in Slovenije nov načrt na podlagi projekta za nov srbski zakonik iz L 1910. Glede kazenskopravnega reda se Je odsek zjedinil na to. da ostane v splošnem pri načelih, kakor jih vsebujeta avstr. in hrvaški kazenskopravdnl zakonik in da se rudi inštitut porote načeloma obdrži. (Vse v zmislu tozadevne spomenico društva Pravnika). Glede pravnega stanja, kakor Je nastalo vsled proSIr-jenja gflave IX. m X. srb. kaz. zakona, pa Je sklenil odsek nredlagatl. da naj se pri porab? teh določil VPO&teva sp!o£nl del srb. kax. zakona, ki se mora še pravilno razglasiti za Izven« srbsko ozemlje, a pri konkurenci de-liktov. katere fe presojati po avstr. In srbskem kazenskem zakonikn hkrati, pa na t velja vedno to. kar Je od obeh strioSnlh delov milejše. Kazenskopravni odsek se bo shalal vsaki mesec v Beogradu na posvetovanje In je poročevalec izrazil npanle. da utegne odesk svoje delo dovršiti do letoŠnle Jeseni Društven Od so z zadovoljstvom vzeli ta poročila na znanfe. kar je Izrazil društven? predsednik g. dr. Maiaron v svoji zahvali gg. poročevalcema, poudariaie, da smo slovenski pravniki lahko popolnoma pn-irnrjeni ker že ta osnovni začetek kaže, da se bodo naše tmravičene Želje glede Izbere nrava pri Izenačenju rade vpoštevale. Dneune pasti. V Llnbllani 81. — Odgođftev aneksije našega Primorja. Iz najzanesljivejšega vira smo izvedeli, da se aneksija zasede-nega ozemlja ne proglasi, kakor je bilo prvotno nameravano, dne 6. /. m. Italijanska vlada je aneksijo odgodila za poznejši čas, S tem odpadejo vsi protiukrepi, ki so bili za dan 6, februarja zamišljeni po naših narodnih organizacijah, — Konec klerikalnega tunačenla. Od 28. novembra lanskega leta so se klerikalci neprestano junačili. da so prepričani republikanci tn se zaklinjali pred bogom tn ljudmi, da ne bodo nikdar, nikoli pon nobenim pogojem in za nobeno ceno prisegli zvestobe kralju. V tem ozlru sta bila najbolj glasna bivši kraljevi poverjenik za socialno skrbstvo Andrej Oo-sar in župnik Skulj. ki sta v svolem pokojnem glasilu »Večernem listu« kričala in dopovedovala, da bo prel jela teči Sava iz Beograda nazaj proti izvini, preden bodo klerikalci odstonili od svoie zahteve po republiki in se zakleli narodnemu kraliu. Mi smo že^tnkrat naelašnll, da le to klerikalno kričanje zgolf hnmbug. ki ne za*f~dT"e drugega namena. kaicoT da m^če zaoelianerru ljudstvu no<^k v oči in predstavi klerikalno rx>- /anuar/a 1921, slance slovenski Javnosti kot največje revolucionarje in borilce za majčkeno slovensko - klerikalno republika Poudarjali smo že takrat, da ni smeti jemati klerikalnih izjav za pre-resne ter prorokovali, da bo prvi odločni korak vlade proti temu klerikalnemu repulikanskemu gibanju povzročil, da bodo takoj zlezli pod klop ter pljunili na vse Gosareve orogra-matične izjave. In to se je tudi zgodilo. Cim so klerikalci uvideli, da obstoja v Beogradu resna in odločna volja razveljaviti vse mandate poslancev, ki ne prisežejo, ter za niih mandate razpisati nove nadomestne volitve, ki bi nesporno prav občutno decimirale »revolucionarne vrste«, so takoj šli v Kan oso ter med ho-merskim krohotom vse zbornice v soboto polož?li p "edpisano prisego. Njihovo jimaoenie ie torei našlo v soboto neslaven konec. Od sobote so klerikalni revolucionari! In republikanci postali zooet nohlovmj in ponižni — monarhist!. Postali so monarhisti, ker so se kakor paglavci 5ke mirovine) v Linhlfand, 6t Petersfca vojašnica (prej Vojaška pokojninska likvidatura). — TJmrl je v Trsta, tudi v ljubljanskih krogih dobro poznani g. Matija Lavrenčič, iz strogo narodno postojnske rodbine Lavrenclceve. Bil je vseskozi neustrašen narodnjak, predsednik rojanske G. M. podružnice ter odbornik vseh triaaklh narodnih 1 1 društev. Tzmed vseh on Je bila pri srcu najbolj Ciril - Metodova družba, kateri je posvetil svoje življenje ter se tudi gmotno za njo žrtvoval. Pokojni je bil brat g. Josipa LavrenČiča ter stric gospe dr. 2erjavove. Tržaaka narodna , društva Je zadel težak udarec. Bil je : zvest nas pristaš ter dolgoletni naž rxa-! roenik. Kakor čujemo, prepeljejo pokojnika pozneje v Postojno. Bodi mu lahka zemlja I — Raspis službe. Pri Državni posredovalnici za delo je razpisano mesto uradnega sluge z letno plačo 1200 din. in dnevnicami, ki pritlčejo istim. Kol-kovane prošnje je vlagati do 15. februarja 1921 pri osrednjem uradu Državne posredovalnice za delo v Ljubljani. Invalidi imajo prednost Več glej v l'radnom Listu. — Podružnica »Družba sv. Cirila In Metoda« v Litiji je nakazala glavni družbi vsoto 1351 K mesto venca na grob narodni starosti g. L. Svetcu. Marljivi podružnici iskrena hvala! ~ Vesela družba pri Kavčiču je zbrala za C. M. družbo vsoto 310 K. Darovali so gg.: Krapež 100 K. Zalaznlk 80 K. Pu-povec 80 K, Kavčič 40 K. Sila 10 K. Bog živi darežljive rodotiube! — fn Se sitnosti hna! Posestnik na Strmi poti V Morgutti ima sedaj sitnosti pri sodišču, ker ni prijavil svojega zeta A. Adamiča, ki je nedavno skočil v Orubarjev kanal, a ga še doslej niso dobili. — Porod v šupL Danes ob 2. ponoči je neka Ižanka porodila v eni okollčanskih šup zdravo moško dete. Z rešilnim vozom so Jo prepeljali v porodnišnico ljubljanske javne bolnišnice. — Prepir med invalid!. V Invalid-nicl sta se prepirala Invalida Fran Voll-mayer ln Aleš Jaklič. Prvi je Alešu dejal: »Kai boš ti? SI samo v glavo ranjen. Meni Je bila noga pohabljena.« To oporekanje je Jakliča, ki mu mauika kos črepinje, silno razburilo It? ie tovariša nanadel z nožem. Jaklič je drugače miren Človek. — Nova kavama v Celjn. V Celin na Krekovem trgu pred kolodvorom so v soboto otvorili v prostorih hotela »Evrope« novo kavarno, kJ je v rokah hotelske družbe. — Smrtna kosa. V LJuMfanl sta umrta krojaški mojster g. Anton Je-retlna in gdč. Avrelija StibiL P. n. v.!_ Lfndsko Sfefie. — G. popi srn! komisarji za Ljubljano in Spodnjo Šiško ee prosijo, da pridejo zanesljivo spodaj določenega dne in točno ob določeni uri v veliko dvorano mestnega magistrata,, da se skupno po okrajih ugotovi, če nito stranke katerih hiš dvakrat popisane, oziroma če ni prebivalstvo katerih hiž 6up, barak, vagonov itd., v katerih star nujejo ljudjo, dvakrat popisano. G g. popisni komisarji naj prinesejo s ee-boj bamo opisni krog, (formula st. 1) in kontrolno polo (formula št. 5). Ke-daj se bo predložil ostali materijal, se objavi pozneje. Gg. popisni komisarji naj so zglase v veliki dvorani na magistratu, kjer so dobili ustna navodila, zanesljivo in točno em redu: 1. Gg. popisni i za I. okraj popisni kropi i ie 3. febru- arja 1921 ob 8 v ■ na 2. Gg. popisni komis :ji ok j (popisni krogi 6t. 24 do 49) Uie .>. februarju 10*21 ob i0. uri dopoldne. 3. Gg. popisni komisarji za III. A okraj (popisni krogi št. 50 do 65) dne 3. februarja 1021 ob 2. uri popoldne. 4. Gg. pooisni komisarji za III. B okraj (popisni krogi št. 66 do 85) dne S. februarja 1021 ob 4. uri l»opoMno 5. Gg. popisni komisarji za III. C okraj (popisni krogi št. 86 do 105 dne 4. februarja 1021 ob 8. uri zjutraj. 6. G g. popisni komi arji za IV. A okraj (popisni krogi št. loi do 1.1.1) dne 4 februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. 7. Gg. popisni komi?ani za IV. B okraj fpopUni krogi £t. 1°>4 do 163) dne 4. februarja 1921 ob 2. uri popoldne. 8. G g. popisni komisarji za V. okraj (nopbni krogi Št. 103 do 174 dn^ 4. februarja 1021 ob 4. uri popoMne. 9 Gg. popisni komisarji za VT. okraj (popisni krogi Št. 175 do 189) dno 5. februarja 1021 ob 8. uri zjutraj. 10. Gg. popisni komisarji za VIL okrai (popisni krogi st. 190 do 219 dne 5. februarja 1021 ob 10. uri dopoldne. Ta poziv je nabit tudi na mestni deski, levo od vrat glavnrga masristrtnoga poslopja, kjer se bodo nabili rudi nndiljni razgl t/=i, ki se tičejo ljuisnice za. ljudski popis. Ker se pri izpolnitvi popisnio za ljudski popis, ki ce vrši od 1. do 10. februarja 1921. porajajo dvomi, kako naj so izpolni 14. vprašanje po-pisniec: >Ali je bil v vojni in v katero trupo je kot vojni obveznik vpisan ?< se podaja sledeče pojasnilo: Na prvi del vprašanja: >A 1 i je bil v vojni ?< se odgovori z da ali ne. Na drugi del vprašanja: >In v katero trupo je kot vojni obveznik vpisan?« se odgovori z navedbo onega vojnega oddelka ali jedinice, kateri vojni obveznik sedaj pripada. Ako bi kdo tetra ne vedel, naj navede oddelek, oziroma jedinieo, v kateri je v vojni služil. — Pripominja se, da po sedanjem vojnem zakonu traja vojna obveznost do 50. leta. Seja nsfauDtoortfe sftiipičlne. SOBOTNA SEJA ^-a* Beograd. 30. Jan. Sobotno sejo Je otvori! predsednik dr. Ivan Ribar ob 10.30. Po verifikaciji zapisnika je govoril poslanec Štefan B a r o i č, ki ie podal v imenu jugosl o venskega kluba nastopno izjavo: >Slovenska ljudska stranka. Hrvatska pučka stranka ln bunjevačka - sokačka stranka, ki predstavljajo parlamentarno skupino Jugoslovenskega kluba, so se odločile, da polože prisego, četudi stoje na stališču, da bi se mogla prisega v ustavotvorni skupščini vršiti šele po tem, ko se je že glasovalo za ustavo. To store omenjene stranke radi tega, ker to zahteva večina, in pa, da se omogoči parlamentarna borba, in da na podlagi kompromisa, med vsemi državotvornimi strankami, ki stoje na stališču državnega edinstva in nedeljivosti nnše države, zgradimo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Nato se je oglasil k besedi v imenu narodnega kluba dr. D r i n k o v 1 6, ki je izvajal med drugim: >Jaz sem zadnji od svojib tovarišev pristal na to, da se priseže. Bil sem proti prisegi in sem še danes. Ce prise-žem, storim to samo zaradi tega, ker se pokorim volji svojih tovarišev. Veren sem kralju in mislim, da je dobro, da se v ustavotvorni skupščini polaga prisega.« Drinkovič Je na to razpravljal o dogodkih leta 1918. in 1919. Med njegovim govorom je doSIo do incidenta med dr. Laginjo in dr. Lukaničern, vslod česar se je morala seja prekiniti. Ko sr je šepet otvorila, je dr. Drinkovič govoril o državni obliki in o dve-tretjlnski veČini pri sklepih konstitu-ante ter končal svoja izvajanja z izjavo: Mislim, da me ta Diieega, h kateri sem bil prisiljen, ne veže. da tudi m o Jl tovariši niso vezani in đa noben ni vezan. Tega pa ste krivi vt ki ste nas k temu prisilili, da vršimo prisego kot neko formalnost Zato vam pravm, da bi tega ne bilo treba, Ce jaz in moji tovariši prisežemo, hočemo na ta način, da so sporo zume-mo glede ustave. Samo za to prisežemo, čeprav bi tega ne bilo treba. (Poslanec Milivoj Jovanovič: >Noben smagova-lec se še ni velikodusneje obnašal proti prema^ovalcem !<) Stojim na atali&cu. da Je v interesu ugleda in časti vsega naSega naroda, da ustavotv. skupščina vsemu našemu narodu prinese ustavo. To vam govorim jaz, ki sem po rodu in vzgoji Hrvat; zastopal pa bi isto stališče. 6e bi bil tudi Srbin. To pravim, da boste vedeli, da sta nam bila prisega in poslovnik vsiljena in da ta sila ne bo imela dobrih posledic Prosim vas, ne hodite dalje po tej poti.« Nato Je govoril dr. Bdo Luk i -n 1 6, ki je obžaloval, da je prej v afektu rabil nepari a men t aren izraz napram možu, ki ima sivo brado in visoka leta, nakar Je govoril minister za proeveto Svetozar Pribičovl£: >Ker so Je dr. Dri n kovic dotaknil lajava« ie trate, da se posveti * Jugoslovanskega kluba, Bunjeveev fn Narodnega kluba so nato prisegli. Asistira l je svečenik Vekotdav VVagnor. Pr. Mate Laginja je izjavil nato, da jo njegov spopad z dr. Lukiničem nastal čisto slučajno, ker se nista mogla Fpo-razumeti radi nekega datuma. Oo tri-oajčtih jo podpredsednik (^otič prekinil eejo iu odredil nastopno v ponedeljek ob šestnajstih. — Beograd, 29. januarja. Predsednik dr. Ribar otvori današnjo sejo kon-stituante ob polu enajstih. Nadaljuje ee debata o poslovniku. — Posl. BajiiČ izjavlja v imenu Jug"slo\enskega kluba, da* bo njegov klub prisegel, kor hoće omogočiti parlamentarno delo in k«r je za edinstveno državo. — Posl. dr. Drinkovič izjavlja v imenu Narodnega kluba, da bo prisegel, ali ne na ukaz onih, ki so napravili prisego, marved na pritisk lastnega kluba. Izjavlja, da on ni nikdar i odpisal tega p >-'ovnika. _ Nato povzame besedo posl Lukinič in izjavlja, da trditve poslani i dr. lepinjo niso točn^. — Post Svetozar Pri« biČevič polemizira i iz vaji nji po?l. dr, Drinkoviča. Pred pri-ego Članov Jugo-slovcnskcga kluba je prišlo do spopada mod slovenskimi (lani Jugoslovenskega in Zemlforadnifkega kluba, ker so 1 ki onim očitali nepošteno agitacijo proti njim. — Nato po vzameta % 1 - do po-slanea dr. Laginja in dr. Drinkovič in govorita o osebnih zadevah, nakar zaključi podpredsednik Cosič sejo. — Prihodnja seja v ponedeljek ob šestnajstih. KONS TITU ANTE. stvar. Dr. Drinkovič* se sklicuje na neko historične dokumente. Konstatiram, da dr. T rinkovič ni pravilno razložil zgodovino sestanka strank v Zagrebu. Naj spomnim g. Drinkoviča da sem bil /škrat, ko so je Bklenilo, da se sestanejo v Narodnem Veču vse stranke, in ko je dr. Pavelič zahteval, da se sprejme pa-s\u? o historični in politični individualnosti naSega organizma v izjavo d le-kupnega Narodnega Veča, da sera bil takrat jaz tisti, ki ie protestiral proti temu, in ki je izjavil, da ne bo vstopil v Narodno voČO, če vzame kot podlago za organizacijo nnSe države historično in politično individualnost. (Burno odobravanje in ploskanje v centrumu.) Dr. Fctričič, kot patriot, ki je živo želel, da bi se sestalo Narodne Veče. je odstopil od te zahteve. V adresi se je tudi govorilo o vprašanju dinastije in državne forme na način, kakor ga rabijo oni. ki govore o stvareh, kakor da bi bile že absolvirnne. (Ploskanje.) Da ne bo nesnorazumljenja, ne rečem, da so to tisti, ki zavzemajo drugo stališče in ima,-fe drug program, da je za tiste to absol-virana stvar, ampak da je to bilo za one savršena stvar, ki so bili v Narodnem Vrču. Takrat pa. ko ie došla beseda regenta, kot odgovor na adreso, kaj je bilo tedaj? Pozivljem se na priče, na vse žive ljudi in na vse današnfe polit, prvake Srbije, ter takratne člane srb. vlade, ali ni bil t^daj sprejet regentov odgovor? (Ploskanje). Torej je Narodno Veče. ki je došlo v Beograd popolnoma obveščeno, sprejejo govor kjer se govori o kraljevini kot o gotovem dejstvu. (Ploskanje, klici, protesti). G. dr. Drinkovič govori tukaf o obvezah, ki so jih prevzele nase stranke, ki so tedaj tvorile Narodno VeČe. Gospoda! Kdor se bavi s politiko, dobro ve, da takih obvez nI. Jaz s svojimi prijatelji sem prišel v Narodno Veče kot človek, ki je v politiki izkušen in ki ve, da se politično življenje izvaja v etapah. Po tem principu se fe ravnalo tudi vse našo delo v posameznih fazah. Gospoda! Ne govorimo toliko o pritožbah in ne govorimo o svojih žrtvah pred predstavniki naroda, ki Pam ve za žrtve. Tisto, kar smo mi pretrpeli, ni nič proti krivi, ki jo je prelil narod. (Burno ploskanje). Dr. Drinkovič govori tu o nasilju, a mi vsi vemo, da ima tukaj vsak poslanec popolno svobodo. Smatram za svojo dolžnost da ne odgovorim Drinkovicu na politični del njegovega govora. Zato bo kasneje prilika.< Nato ie vstal dr. Laginja, proti čemur so protestirale vse stranke, ker dr. Laginja še ni prisegel. Predsednik mu je dal na znanje, da bo lahko govoril potem, ko bo prisegel. Dr. An dri č je obširno razlagal zadevo glede memoranda grofu Tiszi in potrdil, da dr. Lukinič ni bil v Sarajevu s Tiszo, kakor se mu je tekom seja očitalo. — Mesto predsednika Je za-vzal podpredsednik Cotič. Zastopniki I Dir-LOMATIČNI INCIDENT S ŠVICO? —d Bern, 30. januarja. Švicarska b*-7> srna a rontura roroča: Z naslovom »Diplomatski ! dei med Švico in Jugoslavijo« objavlja za pa dno-Svica rski list *E lair« \t Beograda ki vel- da le odstop Jngoslovenskega poslanika v Bernu v zvezi s tem, izročiti bivšega cesarja Karla. K tel vesti Je ugotoviti, da Jugoslavija nI nikdar zahtevala Izročitve In da so vi Iz tega Izvirajoči zaključki brez podlage. REPARACIJE ZA ITALIJO. — Rim. 30. januarja. Iz zaključka o sporazumu za reparacije sledi, da dobi Italija 10 odstotkov, izvirnjočih Iz reparacijskega določila v Spa, ki ostane netzpr* menieno, kar pomeni progresijo od J00, rnibionrrv do 600 miliionov na leto v markah v zlatu in 12 Dro mille iz dobička naklade na nemSki izvoz. Sporazum določa defmitivno dolgove in kredite med Italijo in Nemčiio. Sklepi se naznanilo Nemcem, ki so pozvani na dan 28. februarja v London. Dne 7. februarja se snidejo v Brusl:u tehnični izvedenci za reparacije. ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim, 30. januarja. Socialisti ob-struiraio zakonski načrt za zvišanje cene kruhu. Zbornica je zelo nemima. B i s o g n i (soc.) je v včerajšnji seji poudarjal škodo, ki jo prinese zakonski načrt delavskemu ljudstvu. Komisije za rekvizicijo žita so izborno služile agrarcem. Proletarijat bo znal preprečiti izvršitev takega zakona. Buggi-no (soc.) je predlagal resoluci o. ki pravi, da dokler bo država trosila 10 miliiard na leto za vojaštvo, se ne sme misliti na novo obremenitev revnih slojev. P a g e 11 a zahteva obsodbo vladne politike in trdi. da Giolittiiev program za demokratične reforme je sama misti- fikacija. kajti burJoszna vb da ne more Ščititi delavstva. V ponedeljek se prične debata o notranji politiki. Priglašenih je 37 govornikov. POMOČ AVSTRIJI. —d Pariz. 29. lanearj Konferenca ie sprejela poročfo LoucheurJa glede pomoči 7a AvsirUo, ki predvideva ustanovitev finančnega sindikati z glavnico 200 miliionov. Poročilo Loucheurievo o sredstvih za pomoč Avstriji priporoča zavezniškim vladam, naj odpomoreio bedi avstriiske republike in naj sc odpovedo vsem zahtevam glede reparacij in stroškov za posadke. Poročilo predvideva tudi ustanovitev nekake »Avstrijske družbe«, ki nai bi io pripore-ČiM bankiriem raznih dr?av po sprejetja' gotovih odredb, Hede rmanjsarrja vila uradTirkov. glede preobilnega prebivalstva Dunaja in ustanovitve frnnč-nc kontrole, O stvari se bo s> ra^n^av-Ijalo »n v Portoroii teh držav* in stanje tega dela Evrope, NEMŠKA RAZOROŽITEV. —d Pariz. 20. januarja. Diplomatski sotrudnik Agence Havas poroča: Nastopni >kleni so sc spoTOČirl Nfemfill: Glede razorožitve se fe ^reeb v* ročilo maršala Focha. Nemci v mora med drugim prilagoditi svoie zakonodajstvo določbam pogodbe, mora odpraviti preobilna čnstni^ka mesta v vojnem ministrstvu do 15. aprila, mora d<> 28. februaru oddati preostali vojni materbal, mora do 30. iuniia razpustiti meščanske hrambe in uničiti vse še neizgrajene voine ladiie in vse rodmornike do 31« jnuia. Določbe zaveznikov v rennraciT-skem vprašanja se bodo naznanile re-piracHsfri Vomisiii. ki bo nadzirala nemški izvoz. Nemčija mora izročiti zaveznikom bone, ki odgovarjajo anuitetam. 1'UltUTZ. Repertoir narodnega gledališča v Ljubljani. Dram i Ponedeljek. 31. januaria: Zaprto. Torek, 1. februarja: Cvrček za pečjo. Red C. Sreda, 2. februarja: Madame sans Gene, Izven, «• Opera: Ponedeljek, 31. januarja: Zaprto. Torek. 1. februarja: Fra Diavolo, Red D. Sreda, 2. februarja: Od baike do bajke, mladinska predstava ob 3. pop. Izven. — Stare Jos.: Lisjakova hči. Povest. Tzdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1920. S„ 130 str. Broš. K 15. po posti 1.40 več. Članice Zveze dobe knjige potem Zveze za K 12. Po Kersnikovih potih je stopal Jos. Stare (1843—1907). profesor in ravnatelj v Zagrebu, ki je umrl v Ljubljani. Znan je zlasti po >Občni zgodovini*:, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja. Drugi zvezek knjižnice >Pro-sveti in zabavi« je obnovil Jos. Stare* tovo najboljšo povest >Lisjnkova hči<, ki je izšla 1. 1892 v »Ljubljanskem > Zvonu«. Pretkana z vodnica odtuji neizkušeno, samostansko vzgojeno nečakinjo njenemu mehkemu soprogu ter jo spravi po spolzki stezi samoljublja v naročje oboženomu poročniku. Radbin-ska žaloigra s krepko realnostjo, ki ji mestoma ne manjka romantičnih primesi; ljubljansko življenje pred dobrim polstoletjem, ki je bilo središče raznih plesnih in maškerar!nih zabav, je podano prav živo. Jos. Stnre je prijeten pripovedovalec, zato najde ta njegova po-vo?t hrezdvomno znova dovolj hvaležnih čitateljev. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna uL 6. — Wilde Oskar: Pravljice: Poslovenil M. E. v Ljubljani 1921. Založila Slovenska Socialna Aiatica. Naša prevodna literatura je pri nas razmeroma Še vedno precej revna. Zlasti nam manjka modernih klasikov Iz velikih zapadnih literatur. Zato moramo naj-topleje pozdraviti najnovejši prevod prekrasnih pravljic tega duhovitega Angleža, Id spada med najsijainejše stiliste svetovne literature. NJegove pravljice so deloma nežna poezija, mestoma pretkana s humorjem, satiro, a tudi jedkim cinizmom. Čitajo se vedno znova, ter ie izšlo v vseh književnostih nebroj izdai tega VVildovega delca, Slovenska knilga obsega vseh 15 VVil-dejevih pravljic. Uverieni smo, da jih bo tudi vsak naš inteligent Čital z užitkom. Oprema knjige je zelo lena. papir za današnje razmere krasen. Dobiva o se le vezani izvodi po 50 K pri »Slovenski Socialni Matici« v LJubljani, Poštni predal 91. Društvene oestl In prireditve. — Odbor m članice »Splošne*«! slovenskega ženskega društva« vabimo, da sc zanesljivo udeleže velevažneza sestanka v torek, dne T. februarja ob pol 6. popodne v posvetovalnici na magistrata. Na dnevnem reda ie: razgovor o ukrepih z ozirom na prtdsioječo ane~ ksiio zasedenega ozemlja. Pričakujemo polnnštcvifne udeležbe* — r b Primork priredi jutri, dne 1. februa ob 9. zvečer v dvorarji Dravske l ^ije »Krizantemni večer«. — Na fantovski ples iutri, v torek, zvečer v Mestnem domu v prid šentjakobski knjižnici opozarjamo Se enkrat občinstvo. Vabimo nanl ne samo fanto in dekleta, ampak seveda tudi zakonce obojega spo'a. da nam dajo navodil za prihodnje življenje, kadar nas ubvatl zakonska mreža. Vstopnina za Člane šentjakobskega naprednega društva v predorodajl zvečer v knjižnici 10 K*, pri blngajni v Mestnem domu za vsakogar 20 K. (k) Priprave za drugi ooliraii^ki sokolski z!t1 I MfefcL Kakor zr.ano. Je Jue:oslovertskl sokot^Vi aavez sk'enil. da »e vrši druži pokrajinski sokolski zlet v Osijeku kot druza n:nic"<-stacija naSega pomlajenega sokolstva na podiafl narodnega in državnega edinstva. Zlet se ho vr>il 27., 28. in 1$ junija ter bo po svojem obsegu in števcu udeležen* cev večji nc?o je bil mariborski. Zlcta se bo udeležilo obligatno In v polnem Jtevllu osem soko'^klh žup. ki melljo aa o^jeAk« zapo. ter številne delegacije vseh drnffOi Jugoslovenskih žup, kakor tudi mnogoštevilna delegacija čeSke sokolske zveze. Po dosedanjih računih se bo udeleži'o zleta okoli 10.00a jueoslovcaskih In 4000 Češkoslovaških Sokolov, Osječka sokolska župa marljivo pripravi ji in organizira zlet. tehnuni odbor župe sporazumno s Savezom sestavlja nove vaje in nastope, starešinstvo 2upe pa Je organiziralo posnrr.ezae notrebne odbore Na skupščini, ki se ie vršila 2. t m.. In katere so se nđeleiflJ Številni vojaikj h cl* vt'nl zastonniki, so bili Izvoljeni nastopni odbori: slavnostni, stavben!, financijski, aprov^zacilski, odbor za propada:.do ta tisk, zdravstveni, odbor za razstavo, gledališki In Jeletmlčarski odbor. Kot eksekutlvt centralnega zletaega odbora funkeronira rSletska kancelarija« v Kolodvorski ulici 29, ki daje vse potrebne informacije. Vit posam-^nf odho-l so prl-^Tl Je aktivno delati. Finančni odbor Je dosegel za župo od Inaoslaflrensfct banke kredit v znesku 150.000 K. £upa Je kupila ves stavbni materijal od mariborskega zlota. Finančni odbor bo Izdal rudi plačilne Hstke ra vso kavarne In gostilne ter bo ilo od vsakega m* farna 50 vin. v korist zleta. Stavbeni odbor le storil že vse korake za nastanitev Sokolov v zasebnih hišah Šolah In vojašnicah. Osješka sladkorna tvornica Je dala na razpolago svoje prostore za 1000 Sokolov s tisoč posteljami |n električno razsvetljavo. Za časa zleta se priredi gospodarska, obrtna, industrijska in umetnostna razstava, »češko-slovenska obec pro Slavoniju* dela intenzivno za čim večjo proslavo sokolske misli v Jugoslaviji Kakor Je razvidno Iz teh podatkov, Je drugi pokrajinski sokolski zlet globoko zasnovan In bo brezdvomno mnogo prlpomo-fel h končni konsolidaciji narodnega in državnega edinsrva. Gospodarske uesti. — Drža mi a posredovalnica za delo. Promet od 1. januarja do 22. januarja t L izkazuje 1254 strank in sicer 512 delodajalcev in 742 delojemalcev. Posredovanj ee je izvršilo v tem času 282. Dela iščejo: pisarniške moči, kleparji, kovači, slikarji, pleskarji, krojači, šivilje, zidarji, tesarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, služkinje, kuharice, vajenci vajenke itd. — V delo se eprejniejo: mizarji, krojači za malo delo, Žagarji - gataristi, tesarji, že-lezolivarji, mehaniki za šivalne stroje, elektromonterji, mlinarji, vzgojiteljice, bolniške strežnice, služkinje, kuharice, vajenke itd. —g Kovine na svetovnem trgu. V JLondonu in Novem Jorku pada cena srebra. Vzroki so: otežkočenje življen-ckih pogojev v Vzhodni Aziji vsled padanja cen surovin in slabi konsum Evrope, kakor tudi silna lakota na Kitajskem. Dne 15. oktobra je notirala v ijodonu unča srebra še 57 H pence tekom novembra do 1. decembra pa je podla na 45 pence, 31. decembra že na 4&U pence In sedaj se poroča, da stoji na 39 H pence. Lani 12. februarja je bila cena srebra dosegla svojo najvišjo višino, namreč 89 H pence. Pred vojno pa je bila padla njegova cena že na 17 pence. Lani februarja so na Angleškem poslabšali denar na ta način, da so zaceli kovati srebrni denar s 500 od tisoč srebra namesto dotedanjega kova 925 od tisoč. Tudi sicer pri kovinah vidimo podobno nazadovanje cen. Tako je stal baker sredi septembra ena tona 100*/» funta šterlinga, danes samo 70K funta; ein 273^4 funta, danes 187H funta; cink 40 in 24H funta: svinec U% ln 221', funta za angleško tono. Kar se tiče železa, je bilo zadnji čas opažati čudno dejstvo, da je cena na svetovnem trgu začela rapidno padati kljub temu, da je padla ameriška produkcija v enem mesecu od 3'28 milijonov na 2*94 milijonov ton in je padlo Steviio delajočih plav-žev od 287 na 252. Cena je padla za 25 frankov pri toni. Kljub temu je malo povpraševanja kar jekaraktorističuoza vso današnje kupčije, da ni nikjer stabilnosti. Skladišča so polna, francoska industrija i»opusča še nadalje v cenah. Na Angleškem stane hematit 13 do 14 funtov angleška tona. Cene v Nemčiji so še nižje dasiravno so v zadnjem secu nekoliko poskočile. Povpraševanje je večje zlasti za lito železo in ja bila Nemčija prisiljena celo sama kupiti na tujem trgu. Polfabrikatov ima Nemčija v izobilju, enako tudi žice. Za oblikovano železo je na nemškem trgu povpraševanje živahno, zia»ti za težke profile. Železna pločevina gre dobro, ladjedelnice v inozemstvu naročajo ceno nemško pločevino, finojša pločevina pa leži v skladiščih, ker je povpraševanje slabo ter se v teh kvalitetah zlasti na Francoskem in Angleškem naročila hitro izvršujejo. Drugače je z železom v palicah, ki ga je mogoče dobiti samo z zamudo do štirih mesecev, ker je bil konsum do sedaj slab in industrija sedaj ne zmore tako hitro vseh naročil. Nemčija se drži v svojih cenah za surovo železo cen železnogospodarske zveze z dne 1. avgusta 1920, za polfa-brikate. formirano železo, v palicah in za pločevine pa veljajo popusti z dne 1. novembra 1. 1. ter 6o te cene obvezne do konca februarja. Kljub velikim produkcijskim stro'-kom je dobiček ^ri železu vendar zelo velik ter porabljajo nemške tovarne v rensko - wee>tfalskem in gornješlezijskem revirju te dobičke, da razširjajo in modernizirajo svoje tovarne. Kar se tiče produkcije bakra, je bila Amerika v zadnjih desetletjih vodilna. Leta 1880. je bil njen delež na svetovni produkciji 17%, leta 1913. že 55%. V času od 1879 do 1913 je znašala svetovna produkcija bakra 16 milijonov ton ter so bile v tem času pri t°j produkciji države udeležene takole: Zcdi-njene države 51%. Španska in Portugalska 11%, Cile 7%, Japonska 0%, Mehika 5%, Avstralija 5%, Nemčija ±%. Podobno se je dvignila elcktroliti-čna bakrena industrija v Ameriki. Bakra so podelale Severna Amerika. Nem- čija, Anglija in Francija zadnjih 16 let n.fcjveč in sicer okroglo 80% svetovne produkcije med njimi Zodinjen« države vsaj 28%, Vedno narašenjoča potreba elektrike, dviga tudi to produkcijo. Takoj za Zedinjenimi drla' ami je ttala leta 1913 Nemčija. Sed^ , pa je padla poraba nemškega bakra aa polovico, tudi produkcija Amerike se je znižala. Mnogo delavcev je brez posla, kljub temu šu ameriška skladišča prenapolnjena, kar jo posledica dragega dolarja. Vsled tega je padi* v Newyor-ku cena bakra na 13 centov za ameri ški funt, dočira je bila začetkom 1917 še 37 centov V Londonu je stalo 1016 kg baKra marca -*M>7 še 110 funtov, ob izbruhu vojne 57 funtov, leta 1917 že 160 funtov, lani februarja 11'J funt.>v, apiila 11 i funtov in decembra 1. 1. 78 funtov, lani februari* im.aou ,*?>( 1234 funtov, danes pa notira že pod 70 fun tov. V Nemčiji je stalo pred vojno 100 kg Lakra 114 mark, elektrolitični baker pa je stal lani 4700 mark ier padci do aprila na 2S55 do konca maja na 1C09 in si jo ojauuogel pozneje na okrogli 2000 mark. Kakor se da danes soditi, se svetovna kriza na kovinskem trgu se vedno pou^truje, pričakovati jn pri večini kovin ?e padca cene, pač pa j** gotovo, da te nizke ceno tudi ne bodo ostale stabilno. To je tudi posledica vojne, da se cene ne morejo ustaliti in obdržati. — g Davek na poslovni promet Po informacijah finančne ue!egacije v Ljubljani izide v prihodnjem Uradnem listu razglas, ki uravnava postopanje pri plačila davka na poslovni promet za blago, u\. ženo v državo pred uve-Ijavljenjem finančnega zakona za leto 1920/21, to Je ored 6. novembrom 1920. Kdor ima tako blago v zalogi mora predložiti najkasneje do 15. februarja 1921 pristojnemu davčnemu uradu popis tega blaga v dveh izvodih in hkratu plačati odpadajoči davek. Ta davek znaSa za luksusno blago 10%, za ostr.lo blaeo Pa 2% prodajne cene. Za popise se mora o porabiti posebne tiskovine, ki bodo po l K za polo (z dvema izvodoma) te dni na prodaj pri davčnih ura lih. Ponis mora povsem odgovar-iati deJarskim razmeram tako glede množine, kakor glede nrodajne vrednosti. Za napačne navedbe so zaprete-ne visoke denarne kazni; poleg tega še zapade zatajeno blago na korist državne bTagaine. katera izplača eno četrtino od izkupila za zatajeno in zase- [ ženo blago onemu, ki pripomore državi j iz^lcuhi rake prestopke. — g Vloge poStne hran!ln?ce v 1 Trstu. Iz T^sta poročajo, d.i se vr^i te j dni pri tamošnji trgovski zbornici P<>-I svetovanje glede povračila depotuv • pri avstrijski poštni hranilnici, katerim I se pri izplačanju do sedaj še ni priznala re'acija 100 K — 60 lir. Gre za 30 milionov. ki so last veletržcev in za kakih .30 mili ionov kron vlog malih hranilcev. Od sedai (tali anska vlada tega vprašanja še ni resila, vsled česar so imeli zlasti mali h ranil d občutno Škodo. Tržaška trgovska zboniira namera\a storiti v tem ozlru energi/.ie korake pri italijanski vladi. Predavanje o Siamu. 11. Tii? Lupča hoče izvesti prvo man* stveno in komercijalno jugo^lov^np^o ekspedicijo v vzhodno Azijo do ohladi not za nnše delo v bodočno^ii tudi v teh krajih. Naloga to ekspedicije bo: 1. Navcza*i trgovinski stik in preučiti v^e. ker je potrebno za to, da so obnesejo in nkoreoinijo nas! Inu ; v bod ;čno-ti na daljnem Vzhodu. 2. Proučiti na licu mesta zadnje spremembe narodno - gospod.".'?V»'lm in so< ijalnega značaja tam bivajočih narodov. 8. Nabrati vsestranski znrm^tveni materijal, osobito zbirke za sole in muzeje. 4. Pridobiti sploh ugleda naPemu narodu in državi s katerim bo prišla okspedici.ia v dotik. Na poi nasprotniki t j. da nižino narod tistega balkanizma o k.itoiera se je govorilo s ponižujočimi ni meni nam v škodo prod svetom, ki ras feo premalo pozna. Doka$imo da smo zmožni tekmovati v nv^lrarod-nem eivilizatorskeni k« . kurcnčneiu boju. Glavni Izvozni predmet Slama to bombaž, kava, riž, čaj, poper, cimet, vr^te, elonova kost. ramUf/a, henzoa. gelak. surovi gumi pum benjv« min, kopra, svila, les vsako vrste dro-guo za zdravila, mangrove skorje za čreslo itd Uvažajo ?o vsi evropski predmeti. Za nas bi prišli pred vsera ni-Iednji vpoštev: vino, pivo, inino-ral.no vodo. suho in konzervirano §ad-je kakor slive, jabolka itd., orodje vsake vrsto karbid, pu^ke za lov, ken'tka* !iie vsake vrste itd. Predavanje je bilo izborno obiskano t^r je žel goap. predavatelj obilo priznanja za stvarna, res zanimiva in poučna Izvajanja, Na-a želja je, da ee v s postavijo čimprej trgovski stiki z vzhodno Azijo pred vsern s Siamom ker lo na ta rta-rin bomo kupovali blago iz prve roko in ne kot sednj po visokih cenah ii tretje ali pete roke. Pofzugdbe. -— Svilen, črn, širok pas se !e lz- 1 gubil v soboto, dne 29. januarja med j 19. in 20. uro na potu iz Hradeckega I vasi preko Poljanske ceste, mimo pošte v Knafifevo ulico. Pošten najditeli se prosi, da bi istega oddal v Knaflievi ulic? št. 10, III. nadstr. levo, ali pa v Kazini, II. nadstr. vrata št. 16. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni uredniki Božidar Vodeb. Kopališki ho v morski kopeli v Jugoslaviji na Adriji kupim ali vzamem v zakup, eventuelno se z večjo glavnico udeležim podobnega podjetja. Ponudbe pod „Reelni odbornik Čech* na insertni kancelar Taussig, Pragaj Vaclavskć namesti 45. 741 Električni likalniki za vsako idočo napetost, 150 voltov, 220 voltov so takoj dobavni pri skladišču v Mariboru. Prodajalci dobe pri večlem nakupu ugodnosti v cenah. Družba za električno industrijo d. d. Maribor, Jurčičeva ulica 8. 737 Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicati v bolj-||1 še življenje našo predrago sestrico in teto, gospodično I Avrelijo Stibil po kratkem trpljenju v 70. letu njene starosti, v soboto 29. januarja t. I, ob pol 12. uri dop., previđeno s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se bo vršil iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališču pri Sv. Križu v ponedeljek 31. t. m. ob 2. uri popoldne. V Ljubljani, 30. prosinca 1921. Žalujoče rodile: Ml lijatiiE. SimoDfif ia mMti Tužnim srcem javljamo, da je naš ljubljeni soprog, papa, stari papa, stric, brat, in tast, gospod zasebnik v petek, dne 28. januarja i l. ob 10. uri zvečer mirno preminul. Pogreb se je vršil v Trstu v nedeljo, dne 30. januarja t. 1. na ondotno pokopališče. Počivaj v minil Ljubljana-Trsti dne 30. januarja 1921. Zarote rodbine: LamullL Fort Samar. Višji eradiiik, m\M m m. tudi s hrano. Ponudbe p >d .Dr. 3r 730" na upravo Slov. Naro.ia. 730 Srebrn -odstavek (70 c r) 2 srebrno oi" na upravo Slov. N.irola. 74» S*»vriSo. Svarim ' rm vsakopar. l» I IH Rhffaino 7a H7irlifi Pristednja na prostoru, sigurnost vatri □ luljdlllti LU U£iUlll. i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava mca 25., l Hotter I drus - ZflJreB, Telefon. 1-27 .v , t i * I Globoko potrti žalosti naznanjamo vaem sorodnikon, prijateljem in znancem pretužno vest, d* Je nal dobri oče, brat, svak in stric, gospod Anton Jeretina kro|a6 danes, dne 30. januarja ob pol 8 zvečer po do'gotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega ramlo bo v torek dn 1. fehruaria 19M ob pol 3. popoidm iz hiše žalosti, Sv. Jakoba trg št 8, na po kopalilče k Sv. Kn2u. Priroročamo ga v molitev in blag spomin! fc|*fcl|ana, dne 30. januarja 1921. Žalnfoča rođbfaa Jeratiae. moško k-)l° za K 9^0-— motorni plašč K 550*—, gesli K 35'1* —, citre K 1000—. Kje, pove upravnBtv-- It »verskega Nroda 733 600 K nagrade mu £os::odj nerner-l STbo, katera se bo rabila samo 4 mesece v letu Ni?k>v v uprav. Slov. Naroča pod .Nemeblirana soba 728". 728 Eleiatii HBtfl "*,e^.£°™ proda N?slov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 627 2 mm n (g fajenčni klozeti, umivalniki, kopelne peči, emajlirane lite banje. Točna dobava z izvoznico. Velika zaloga. LEOPOLD BLAU & Co , Oes. m. b. H. Wien, II, Aspernbrflckeng 5. Izvoz po vsem svetu. Telefon inter-nrban 43351,__P818 M^niJl hl«5 in več stavbenih r«rcel ■dfljM Ur d naprodaj Naslov pove jpravništvo Slov. Naroda. 69' Sprejme n več gripodov na itn imft hm up,m In lovsarf rjziroma ipcUii ioz se 70 I. Sodi so iz hrastovega lesa, v najbol Sem sranju. Joj Stadler, Ljabijaoa, Sodna alica ti. 631 Jedilnica moderna, kompletna (hraM), snaZna otroška postelja, otmSki stol (tonet), kopalna banja za otroke ln druco se z;radi odpotovanja proda. Vprašati: Mestni trg 6, 11 nadstropje. 4j9 Licitacija občinskega vina In igan|a meii Ormož se vrli na SveČn co, dne 2 le-bruarja 1921 ob 3 url popoldne v obči skl pisarni v Ormožu Mestno inpattKtvo Ormol, dne 17. januarja 1921. Spreizno sa tako| trjoMR! pomočnik me5ane stroke, prvovrstni moJ in nčenec Trgov. 4terk, Črnomelj. Vino izbrano, naravno, belo al» cviček, novo ali staro, po vrlo nisM ceni na malo n veliko pošilja v poslan h aodik trgovina vsna Ciglar Stubica. Hrvatsko Zagorje. 461 tAnfon č?)tar!>on irgov e o Francka roj. Oblakova poročena. Ojttbljana. 30. januarja 1$21. Alojz Fuchs zlatar In iuvellr Selenburgova ulica 0 ima vedno v zalogi veliko Izbiro vsa* kovrstnih porofaiH prstanov. zvrsuje tudi po narol >lu v raznih obli