288. številka. Ljubljana, v četrtek 17. decembra. XVIII. leto, 1885.
I »h* j a ^8>ik dan iic^er, l^invn nedelje in praznike, <er velja po pofiti prejeman za ivb' pI j sko-og«rsk4 dežele za vse letrv lr> Hd., za pol leta 8 gld.. za četrt K-ta 4 gld., sa Jeden uaeaec 1 gld« 40 kr< — Za Ljubljano brez pošiljanja ur dom za vso loto 13 gld. m Mtrt b,a 3 gid. 30 k.-., za jeden nseseo I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu ao po
10 kr. za hiohoc, po .'0 h.r, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikoj požimna znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jedenkt-*t t;8ka, po -r> kr., 6e *j dvakrat, in po 4 kr., ča »e trikrat sH večkrat tinka. Dopisi naj so izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravaiatvo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, „OiodaliSka Stotb*", Upravni Atvu naj so olagGVoUjo pošiljati naroon.ee, refclamaoge, oznani1*, i J, «-3« ad.noistrativno etvari.
Zjedinjenje Bolgarov.
— o.— V lepo teženje bolgarskega naroda po zjedinjenji svojem vrgla je zavist srbske vlade kontrast, bratoniorstva prizor, pred katerim si je vsak Slovan v tugi zakrival svoj obraz. Tega neskončno žalostnega prizora je sedaj, hvala Bogu in upajmo, za zmirom konec; glavno dejanje, dejanie bolgarskega sjedinjenja se je zopet prikazalo prezani-mivem odru balkanskega poluotoka. Zadosti je trpel junak; sedaj ima pravica besedo, junak mora dobiti svoje plačilo.
Zjedinjenje bolgarsko se IS. septembra po mislih cesarskih velemočij in njihovih trabantov ni bilo spočelo v pravilnih razmerah. Bilo je „upor" proti volji „Evrope". Zlasti Rusijo je razžalila samovolja kneza A leksandra. Zaspani ruski agentje v Sofiji in v Plovdivu so vrhu tega nekatere stvari v Rusijo poročali, ki neso le ruskega carja, nego tudi narod ruski oneprijazniti mogle z bolgarskimi voditelji. Rusija je potem trdno zastopala za „status quou. To je vnanje-oficijalni Avstriji tudi bilo po godu. Ne le za to, ker v našem vnanjem mini-sterstvu ni še nobene lastavice, ki bi oznanjevala pomlad za slovanski Balkan, nego baš glede na dogovor Berolinski ni naša država mogla biti menj Berolinska, kakor Rusija. Vsaka druga država se principu Berolinskega dogovora laže odpove, kakor avstrijska. Vzemimo ozir na Bosno in Hercegovino in takoj nam bo obrazloženo postopanje Avstrije, kateri poleg tega prijaznost z ofieijnlno Rusijo ni malo draga. Bismarck je v očigled temu, da se njegov voz itak dobro vleče, lepo mirno za vozom hodil. Voda na mlin nstatus-a quou je bilo to, da se je Anglija tako živo in dejanjsko zanimala za združenje bolgarsko; Ludi zato je zveza kontinentalskih držav odbijala preobrat, ker je s tem odbijala posledice njegove, zlasti Rusija mej njimi, angleške uplive v Bolgarski. V tacih razmerah bi Bolgari, to dandanes lahko trdimo, ne bili dosegli svojega namena.
V druge razmere jim je pomagal — brat. Danes je narod bolgarski z zmagami oslavljen. Ves moralični svet zahteva, naj dobi zadostilo narod-junak, knez-junak. Ne samo to. Tudi kdo drugi je prestopil mejo Berolinskega dogovora. Kdo je tu spolnil voljo „Evrope" V Bolgarski narod tudi za to zasluži pripoznanje in nagrado. Te „Evropa" ne more dati od srbske zemlje, zlasti ne Avstrija; tudi bi se s tem še bolj razširil razdor mej dvema sosedoma.
Poročilo in nadomestilo se zmagovitemu bolgarskemu narodu more odšteti le v Vztočni Rume-liji in knez Aleksander bode s svojim narodom vred zadovoljen, ako se mu za zmage potrdi zjedinjenje Bolgarske z Vztočno Rumelijo.
To je sedaj zopet delo diplomacije. Da je sedaj premišlja z drugim duhom, o tem ni dvojbe. Prvi nastop ima tudi sedaj Rusija. Avstrija je sama v Berolinski dogovor tako zapletena, da bi le z nevarnostjo prezirala katero njegovih določeb, dokler iste ne prezira tudi Rusija. Bismarck je sodnik, ki se tako dolgo ne gane, dokler ni prepira. Dosedanje stališče angleške vlade za združenje bolgarsko načelno ne spada semkaj. Rusija torej ima prvo in zadnjo besedo. Bode-li sedaj hotela? Odgovor na to ni težak. Znano je že, da car Aleksander samo to čaka, kedaj se mu približa knez Aleksander. Fenomenalni vspehi junaškega kneza in bolgarskega naroda ponižali so tudi ruskega, mogočnega carja. Moža se je tudi njemu pokazal hrabri bolgarski
knez in ponosen je, kakor je sam izustil, da je zmagujoča izvrščina hrabre bolgarske vojske za služno delo njegovih, ruskih častnikov. In kdor je ves svet, zlasti pa rusko javno mnenje zft-se pri- j dobil, tistega tudi car Aleksander zametati ne more. I Razjasnilo se je tudi da je največ po pomoti, po tuji krivdi imel ruski car razloga, misliti slabo o knezu Aleksandru Mnogo je tedaj že popravil čas in dogodek. Preostaje le še to, da bolgarski knez sam ruskemu carju priliko ponudi, za izrazilo obnovljene naklonjenosti. Grof KhevenhUller je nekda v imenu avstrijskega kabineta knezu Aleksandru priporočal, naj se spravi z ruskim carjem, češ, da vse prijateljstvo Anglije Bolgarom ne pomore do združenja, ako se ne odstrani tudi odpor Rusije. Ako je to tako bilo, potem to kaže, da Avstrija za-se varuje upliv v Srbiji, a da Rusiji pripoznava upliv v Bolgariji, in da je tu tudi mejsobna zveza proti Angliji. To tudi utegni? nagniti bolgarskega kneza, da nastopi nasvetovano pot. Korak, ki bode vsaj na. videz kazal, da je Rusija Anglijo znova pregnala iz Bolgarije in da se Bolgari nočejo prav do zadnjega odtegniti iz področju Rusije —: že to bodo dovolj, da Rusija ne bo več odbijala bolgarskega združenja. Nobena veletnoč potem ne bo delala težav.
A kolikor se nam iz dosedanjih poročil vidi gotovo, da bolgarski narod združenja v vsem obsegu te besede tudi potem ne bo dosegel, nekoliko zavoljo Turčije, nekoliko zavoljo tega, ker se dogovor Berolinski ima pridržati. V koliko, tudi za to i imamo že besedo, Berolinski dogovor ima služiti „v podstavo". Poprej se je zahteval „status quo" do zadnje pike Berolinskega dogovora, sedaj pa se hoče dogovor po bolgarskih zmagati uporabiti le „za podstavo"', ker velenioči svoje pogovore hočejo osnovati na danem „pravu". Namere se tudi kažejo, da se velenioči ne odmaknejo veliko od tega „prava". In tako potrdijo bržkone le personalno unijo. Knez Aleksander ostane knez bolgarski, a ob jednem bode postavljen v generalnega guvernerja Vztočne Rumelije. Predno bode to, moral so bode seveda sporazumeti z „visoko porto", a znano je, da to ne bodo ravno težko in da si turški oblastniki sami želo tako sporazumljenje. V Sofiji poznajo ta položaj in knez Aleksander, ki je toliko veščine pokazal v zadnjih tednih, bode stvari tudi odslej, o tem smo lahko uverjeni, dobro vodil in do srečnega konca privel.
Srbijo sedaj seveda spreletavajo mrzli in nezadovoljni občutki. Tem polnoustniše bodo njeni potlačeni „državniki" zahtevali „status quo ante", ka-keršen bi bil , pur et simple". Tudi v Urni Gori in na Grškem si hočejo pomagati. Ali to no bode oviralo srečnega izida za bolgarsko stvar, ako le bode bolgarski knez tako premišljeno ravnal, kakor dosihdob.
Tragedija se primika slavonosnemu koncu za Bolgare. Srbija pa je bila organ usode, kakeršen mora delovati v vsaki dobri tragediji. Srbija je hotela slabo, a je učinila dobro. S pregrešno pusto-lovnostjo svojega „očeta'\ s svojo akcijo je prena-gnila vse tiste velenioči, ki iz kraja o bolgarskem združenji neso hotele slišati nobene besede, dala jo knezu Aleksandru in bolgarskemu narodu priliko za dejanje, katerim se danes čudi in zadostilo pripoznava ves izobraženi svet. Avstrije vnanji politiki so tudi zapletali dejanje, hoteli so se okoristiti proti Rusiji, a usoda jim je dala slabo sredstvo v roke in to je pokazalo, da je Avstriji na Balkanu žeti le poltg prijazno misleče Busije.  Avstrija se-
daj sama Rusiji potrjuje upliv tam, kjer ga jej je imel z njenim nadomestiti srbski ,,vazal". Toliko je bilo osvete, a bilo je Avstriji tudi nekoliko sladke zavesti, zavesti namreč, da je srbski narod rešila zaslužene kapitulacije. Tako je še zinirom nekaj transcendentalnega v zgodovini. Nasproti plačilu za bolgarski narod treba je le še — da srbski narod, organ usode, udari na tla svojega upropastnika.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja dne 11. decembra 1 885.)
Deželni glavar grof T h ur n naznanja, da so je deželni odbor, videč, da se deželni proračun za leto 1886 Nj. presvetlemu cesarju ne bode mogel predložiti o pravem času v Najvišje potrjenje, obrnil do g. deželnega predsednika, naj bi deželna vlada kranjska dovolila pobiranje deželnih davkov in doklad, na podlagi proračuna za 1. 1885, dokler dospeje Najvišje potrjenje. A deželna vlada je odgovorila, da nema dati takega dovoljenja. Zatorej prosi de-želni glavar, da finančni odsek v tej zadevi potrebno poskrbi in stavi umestno predloge, (se je zgodilo in smo sklepe deželnega odbora v tej zadevi žo priobčili.)
Poslanec dr. V oš n jak poroča vimenu finančnega odneka glede dovoljenja podpor za šolske zgradbe in nasvetuje:
1. Za leto 188(1 dovoli se iz deželnega zaklada podpora za zgradbe ljudskih šol v skupnem znesku (iOOO gld.
2. Iz te podpore dobijo po 500 gold. šolsko občine Strekljevee in Griblje, po 400 gold. Veliki Gaber. Božakovo, Stari trg, Doberniče, po 300 gld. Cerknica, Dobrova, Spodnji Logatec, Terzin, .Jesenice pri Radovljici, Sv. Ana pri Tržiči, po 200 gld. Iloheneg, Petrovavas, Smlednik, Orni Vrh, Dobličo, Kropa, po 100 gld. Trpčane, in Kuteževo, Zgornjo Pirniče, Prežganje, Dolnji Seinoti.
3. S tem so rešene prošnje občine Cerkniške, Sv. Ane,  Smlednik,   Dobrova, Velike Poljane, Trp-
i čane in Kuteževo in dopisi c. kr.  deželnega šol-I skega sveta zastran šol v Bojancih,  Uoheneg, Ba-binopoije in Cerknica.
Vladni zastopnik gosp. Hočevar poteguje se v daljšem čitanem spisu za podporo šole v Bojancih. Poročevalec dr. Vošnjak pa mu odgovarja, da so rečena šola zaradi tega ni mogla priporočati, ker ima vas premalo za šolo godnih otrok. V obče so, pravi poročevalec, šolske občine jako neredno oglašajo pri deželni blagajnici za njim dovoljene podpore za šolske zgradbe. Tako je raspoloživih podpor iz leta 1884. še 1000 gld., iz leta 1885 še 3300 gld.
To je jako neprijetno za deželni odbor, ki ima nalog, vsako leto sestavljati računske sklepe za pretočeno leto in kateri res ne ve, ali sme še dovoljene svote izplačati ali ne. V tej zadevi želel bi dr. Vošnjak, da bi finančni odsek določil deželnemu odboru veljavna vodila. Poročevalec misli, da dotične šolske občine neso poučene o tem, da se njim je podpora dovolila.
Vladni zastopnik Hočevar odgovarja, da so šolske občine potem okrajnih šolskih svetov takoj poučene o dovoljenih podporah, a da deželni odbor podpor ne izplačuje, prodno so ne prične zgradba šolskega poslopja.
Dr. Vošnjak naglasa, da je deželni zbor sklenil, da se nemajo dovoljene podpore p rej izplačevati, dokler se ne prične stavba ali se vsaj kupi posestvo za šolo. Torej se vidi poročevalca jako neumestno, da šolske občine  celo 4 do 5 let na-
prej že prosijo podpore za zgradbo šolskih poslopij. Predlogi se vzprejmo.
V imenu finančnega odseka poroča poslanec Šuklje in nasvetuje, da se dovoli polnočnemu učitelju Franu Sehonbrun-u povekšana pokojnina od sedaj ne place (400 gld.); učiteljski udovi Barbari Staracarjevi miloščina letnih 50 gld. za tri leta, po-Čenši od leta 1886. Prošnja bivšega učitelja Jvana Lenarčiča, za miloščinjo se pa zavrne.
Poslanec Luckmann poroča vimenu bilančnega odseka o proračunu prisilne delavnice za leto 1880. Ker se bode porabilo za nameravane nove stavbe 10.000 gld., je vsega primanjkljaja 11.895 gld. Pokritje je 00.436 gld. Odobreno.
Duhovniku frančiškanu, ki opravlja duhovna opravila v prisilni delavnici, dovoli se povprek za vožnjo 00 gld. na leto.
Pooslanec ltobič poroča o poročilu deželnega
od ustja, kar  bode i jako koristno za uravnanjo
Save.
Poslanec dr. Poki u k ar podpira nasvete poslanca Kersnika.   Vsprejme se predlog odsekov.
Poslanec dr. Poklukar poroča o prenaredbi močvirske postave, o ustanovitvi podružnih odborov in o močvirskem zakladu, ki jo po poročilu deželnega odbora sledeči :
V zadnjem letnem poročilu deželnega odbora se je izkazalo, da je premoženje tega zaklada koncem mese:a junija leta 1884 znašalo 77419 gold. 69l/a Dohodki,   namreč  obresti od obligacij z
obresti v papirji, znašali so v
drugem polletji 1. 1884   .   .   1600 gld. 20 kr.
stroškov je bilo .....1O00   „    — „
ta izdatek se je namreč plačal civilnemu inženerju j Podhagskemu na račun za dogotovitev druzega na-| črta.   Premoženje koncem leta 1884. pomnožilo se
odbora o točki, katera se tika davkov. Odpisalo se    je torej za 600 gold. 20 kr. v primeri s premo«
je po ravnokar predlo".enem izkazu finančnega ravnateljstva kranjskega vseh davkov pri  občinah  po * nezgodah poškodovanih !)439 gld. 30l/a kr. Poroče-VileC se čudi, da se krajem kakor so:   Kranjska j gora,   Dovje in Mojstrana,  kateri  so  po  povodnji ( preteklo jesen trpeli toliko škodo, ni nič davka od- j pisalo. Ne more si tegu poročevalec drugače tolina- j čiti, nego da poškodovani  sami neso odpisa davkov prolili, kar je postavno neogibno potrebno. Poročilo se odobri.
Poslanec ltobič nadalje poroča v imenu istega odseka, da se je vozni na za odgonce na železnici znižala, kakor tudi o nekaterih naredbah zadevajo-čih deželno blagajnico. Konecno stavi predlog, naj se ta nazuauiia vzemo na znanje. Vsprejeto.
Poslanec baron Taulferer poroča o izvestji deželnega odbora, da bi so Bled uvrstil mej zdra* vilue kraje (Curort.) Deželna vlada v tem oziru jako veliko zahteva, češ, da treba zdravnika, me-dioinae doktorja, bralne sobe, igralnega in godbe-nega salona, če mogoče pivne zgradbe (Triukhalle) in razširjenja \rtnih nasadov (Parkanlagenj.
Poslanec baron Sch\vegel naglasa, da se v tej zadevi zahteva dosti preveč.
Ako se hoče dejansko, ne platonično, s samim občudovanjem krasne narave, za Bled res kaj storiti, treba je, da se povzdigne v zdravilen kraj. Ni treba pivne zgradbe, ker v Bledu mineralnih voda ni, tudi sedanji prostori za skupno razveselje-vanje in za branje popolnem zadostujejo, isto tako sprehajališča, dasi so večinoma privatna lastnina, a Bo občni porabi prostovoljno prepuščena. Gotovo ima Bled toliko zahtevanih pogojev aa zdravilen kraj, kolikor se jih nahaja v Toplicah na Dolenjskem, ki so uvrščene mej zdravilne kraje. Prva je, da se sme pobirati, zdravilna taksa (Curorttaxe), vse drugo se bode iz dohodkov ustvarilo. Tudi v Meranu in Ischlu, ki sta gotovo izgledna zdravilna kraja v Avstriji, vsega tega prej ni bilo, in se je potem priredilo, ko se je že pobirala taksa. Baron Scnvvegel nasvetuje, naj se deželni odbor sam zato poteza, da se Bied poviša v zdravilen kraj. Ustanovi naj se zdravstveni odsek, nezavisen od občinskega zastopa, kateri poleg njega lahko posluje. Določbo o pobiranji takse, proračun in računski sklep naj določi in odobri deželni odbor in o tem poroča deželnemu zboru, za zdravnika pa naj do-klada, dokler bo treba dežela, kar pa dolgo ne bode trajalo.
Predlogi barona Schvvegla vsprejmo  se z ve liko večino.
Poslanec dr. Sterbenec poroča o deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu za leto 1883/84 in nasvetuje, da se iste poslovanje vzame na znanje. Se zgodi.
Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu gospo-darskeg i odseka o poročilu deželnega odbora, tika-jočem se uravnave Savo pod Črnuškim mostom. Poročevalec naznanja, da se bode Sava uravnala po dosedanjih načrtih od Črnuškega mostu preko Zaloga, Dola (Lustthal) in Laz do štajerske meje. To bode stalo nad dva milijona gld. Država dovolila je letos 50.000 gld., za prihodnje leto postavljena je v državni proračun zopet jednaka vsota. Deželni zaklad kranjski pa dodaje vsako leto 2000 gld. Poročevalec nasvetuje, da se poročilo vzame na znanje, c. kr. vladi pa se izreka za tolikanj izdatno j podporo zahvala deželnega zastopa.
Poslanec Kersnik izraža željo in opozarja c.  kr.   vlado na to, da bode konečuo uravnanje ! Save le tedaj vspešuo, ako se bode uravnavala tudi Bistrica, vsaj v spodnjem delu, nekoliko kilometrov1
ženjem koncem prvega polleta znašalo:
a) v gotovini ....
b) v obligacijah   v nominalni vrednosti   .   . .
c) v hranilničnih knjižicah skupaj
To premoženje je
—   gld. 89% kr.
76200    „    — „ 1819    „ —
. 78019 gld. 89'/, kr-Dohodki prvega polleta 1885 znašali so na obrestih I od obligacij z obresti v papirji 1600 gld. 20 kr, ! ki so se z delnim zneskom 80 kr. zgoraj navedene i gotovine vred, tedaj skupaj 1001 gld., naložili v j hranilnici na knjižico štev. 13 7787.
Ker se na to   ni  nič. izdalo, znašalo je pre-i moženje koncem meseca junija 1. 1885. toliko
j     a) gotovina...... —   gld. 9l/a kr.
I     b) obligacije.....70200   „ —
c.) hranilnične knjižice   . 3-120   ,    -_„
skupaj   .   .   79(120 gld. 9'/,: kr. Poročevalec dr. Poklukar, kazoČ na velike ne-
zgode barjanov po poplavljenji letošnjega leta. predlaga, da se poročilo deželnega odbora vzame na znanje, da se deželnemu o.(boru mireči še v letošnjem zasedanji, predložiti nov načrt močvirske (barjanske; postave, da se gleda na to, da se hitro ustanove po-družni močvirski odbori, in delovati z vso odločnostjo, da se pričetna dela za osuševanje močvirja hitro dokončajo In se deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predloži postavni načrt o pokritji t roško v.
Poslanec De ž man predlogu načelno ne nasprotuje, a dvomi, da bode mogoče sestaviti pravi zapisnik barjanskih posestev, ki k barju spadajo, in občin, katere imajo po tem zapisniku volilno pravico v glavni močvirski (barjanski) odbor. Sploh želi, da bi imel deželni odbor mnogo već upliva v glavnem odboru za osušenje barja, a tudi vlada naj bi si upliva pridobila, ker bo šlo v tem odboru tudi za to, da vlada iz državne blagajnice dokaj za osušenje barja dovoli.
Deželni predsednik baron \Yiukler zagotavlja, da se bode potrudil, da dobi glavni odbor za osušenje barja državno tehniško moč brezplačno, kar deželni zbor z odobravanjem na znanje vzame. Potem se vsi predlogi gospodarskega odseka vsprejmo, Poslanec dr. Poklukar poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji posestnikov z Brezja, Podolnice in Dobrove za uvrštenje občinske ceste od Dobrove do Horjulske okrajne ceste mej okrajne ceste. Prošnja se izroči se deželnemu odboru v rešitev. Potem se seja sklene.
nekaterih njenih organov, ker nema stalnega načelnika.
Sj»oiStisfršjHlii deželni šolski sovet Je nekda dovolil vodji češke šole na Dunaji, da sme svoje uloge ukladati v ftemškem in češkem jeziku pri spndnjeavstrijskih uradih. To je jako razburlo nemške liberalce in so namestnika v deželnem zboru interpelovali, aH je to iesnica. Ako bode namestnik potrdil, da je deželni šolski sovet res izdal tako določbo, bode se v deželnem zboru začela obravnava o odgovoru na interpelacijo in liberalna stranka bode skušala dokazati, da ta določba nasprotuje deželnim zakonom, da se tedaj mora preklicati.
V r-trvutskem saboru se je predvčeraj končala generalna budgetna debata. Poslednji je govoril v generalnoj debati grof Sermage proti dovoljenju budgeta V jako živih barvah slikal je, kako ogerska vlada zatira hrvatska prava, in kazal na afero zaradi grbov. Nadalje je omenjal, kako hitro naraščajo davki in kako neusmiljeno se izterjavajo ter kako se (Juri nastavljajo v hrvatske urade. Množi se vedno kmetski proletarijat. Vse zemljiško posestvo se je žrtvovalo ogerski državni ideji. On je trdno prepričan, da ogerska vlada Hrvatom nič dobrega ne želi.
„Varšavskij dnevnik" je objavil, da je v Stusni tajen odbor, za katerega sedež še društveniki ne vedo.  Namen temu odboru je:   1. Sestaviti obširno I spomenico na velevlasti, v katerej bode odbor p.o-
I testoval proti okupaciji Bosne in Hercegovine in
j izrazil željo, da se da narodu ona svoboda, katero
' mu je bil zagotovil Sanštefanski dogovor; 2. dolc-
i zati vse zlorabe, katere je zakrivila sedanja p.ovi-
I zorična vlada; 3. navesti uzroke propada domače
'' obrtnije in konstatovati, kako se prišel j ujejo židje
■ in druga sodrga; 4. navesti in dokazati, kako se j širijo nemške naselbine v škodo domačemu prebival-! stvu; 5. razložiti, kako velikanska invazija jezujitov i preti ne le pravoslavnim, ampak tudi katolikom; • 0. pritOŽfti se, kako si sedanja vlada prizadeva od-! straniti cirilico; 7. dokaziti, da je katoliška propa-I ganda poslednja leta jako napredovala; 8. svetu . osvedočiti, kako velikanske davke mora prebivalstvo ; plačevati, četudi se še ni rešilo agrarno vprašanjo; j 9. pripraviti listajo. Ta odbor ima pravoslavne, mo-j hnmedanske in katoliške člane. 8 tajnim odborom i so v zvezi bosenski izseljenci v Turčiji in Črni gori. j Odbor ima tudi mnogo članov v inozemstvu. Mi
■ mislimo, da je poročilo ruskega lista o tem odboru
■ samo časniška raca.
Politični rang;
V Ljubljani 17. decembra.
Okrajno sodišče za Staro novo mesto v Pragi je odločilo v nekem specijalnem slučaji, da noben časopis ni zavezan priobčiti popravka v drugem jeziku, kakor izhaja. Slučaj bil je sledeči: Občinski zastop v Husinici, katerega večina je «Vsk:». poslal je „Prager Tagblatt"-u popravek v češčini, v katerem popravlja vest, kojo je priobčil ta list, da so Čehi v Husinici ob občnem zboru Nemške Šumavske zveze napadali dva Nemca. Urednik ni hotel vspre-jeti popravka v češčini in okrajno sodišče je razsodilo v gori povedanem zmislu in podprlo svojo razsodbo s tem, da se more pripetiti, da kaka tiskarna nema črk za drugi deželni jezik. Mi se spominamo, da je pred dvema letoma neko drugo sodišče v podobnem slučaji razsodilo v baš nasprotnem zmislu.
gftnlitioč iaislii deželni zbor se je zaključil. Kaj je bilo povod, da je vlada tako hitro zaključila zborovanje, ne vemo. Italijani in Srbi bili so stavili veČ interpelacij, na katere še neso dobili nobenega odgovora. Najbrž vlada tudi sedaj ni marala odgo-vaijati na te interpelacijo, ki se tičejo delovanja
Na »rtoafeo-bolgarabem bojišči navstalje silen mraz. Kakor se iz Belega grada poroča, je več vojakov na straži zmrznilo. Zategadelj je želeti že iz humanitarnih ozirov, da bi se kmalu sklenilo premirje in potem definitivni mir.
«ribale i vladni 1 i -1 i še vedno črnijo Bolgare. Vedno prinašajo izmišljena poročila, da Bolgari grozno ravnajo. Poročajo pa tudi vedno o novih praskah, katere so vselej le Bolgari prouzročili. Da bi narod bolj pomirili, javljajo, da se povsod zavračajo bolgarski napadi. Vlada pa tudi na druge načine širi podobne vesti, Tako so je bila v Belemgradu pred nekaterimi dnevi razširila vest. da so Si bi Bolgare otepli pri Velikem Izvoru, ko v resnici v tem kraji še nobenega boja ni bilo. Pa vzlic vsemu temu nevolja proti sedanji vladi v Srbiji narašča Nikakor ne bode več dolgo, da pade sedanja vlada in razpade naprednjaška stranka.
Madjid paš » odposlali so v Sofijo na posebno željo tliriJkega sultana. Turčija namreč želi, naravnost, pobotati se z Bolgarijo, da se konča vzhodno-rumelijska kriza, ki turškej državi napravlja mnogo težav in nevarnostij. Turki so se nekda prepričali, da se status quo ante ne da več ustanoviti in da od Evrope neinajo pričakovati nikake pomoči. Zategadelj mislijo v Carigradu, da je najbolje, da se prizna zjedinenje. Sedaj, ko je Srbija tepena, se Turčija nema več bati, da bi bolgnsko zjedinenje Spravilo njen obstoj v nevarnost. — Na grškej meji imajo Turki že toliko vojakov, da se od te strani nemajo ničesar več bati. — Bolgarska vlada je nekcN objavila turškej, da ne more vsprejeti Madjid pa06, ker Turčija ni prihitela Bolgarom na pomoč, ko so jih napali Srbi, če tudi jo je prosil knez.
Vlasti se še neso sporazumele, kako bi se rešilo v«lio«lMoriiiiielijslto  vprašanje. Francija se močno prizadeva, da bi pregovorila Turčijo, da prizna zjedinenje. V Rimskih vladnih krogih mislijo, da se bode mej Bolgarijo in Vzhodujo llumelijo ustanovilo podobno razmerje, kakor je mej Nizozemskim in Luksenburškim. „Journal des Debats" zve« del je iz Peterburga, da tam mislijo, da bode v kratkem knez bolgarski imenovan vzhodnorumelij-skim generalnim guvernerjem.   Pogajanja, ki so se vršila zaradi tega, vodil je knez Bismarck sam. Ruski list „Svjet", kateri ima zveze z generrlom Ignatjevom, pa piše, da Rusija mora priznati zjedinenje Bolgarije in knezu čestitati kot knezu ooeh Bolgar ij, ako neče svojega upliva zgubiti na Balkanu v prid Avstriji in Nemčiji.   Nadalje mora Srbom pridobiti potreben mir in zopet ustanoviti jim prejšnjo mejo. To je ložje doseči, kakor pa zjedinenje Bolgarske še vedno odlašati in Bolgare strašiti sedaj z Avstrijo, sedaj z Rumunijo, sedaj s Turčijo. Jasno je, da se Bolgari ne bodo drugače udali, kakor s prelivanjem krvi, kar bi pa omadeževalo in onečastilo devetnajsto stoletje krščanske dobe.
Svobodomiselna stranka stavila je v nemškem državnem zboru sledeči predlog: rDržavni zbor naj sklene, da izjavi, da iztiranje avstrijskih in ruskih podložnikov, katero je zaukazala pruska vlaua, po svojem obsegu in po kakovosti ni opravičeno iz narodnega interesa ter prezira človekoljubne ozire in pmotno škoduje nemškim državljanom samim."
Brzojavka generala Courcy-ja iz Toiiklnga
obširno poroča o operacijah francoskih čet v tej deželi. Pomilovanje dežele jako hitro napreduje. Francozi so pobili več morskih roparjev in jim razbili mnogo ladij. Sto roparjev usmrtili so v jednej vojašnici in vzeli dva utrjena kraja.
Naslednik  pokojnega  Mahdija,   Abdullah, ki si je  pridejal   naslov  kalifa,   izdal  je vojno proklamacijo, v katerej   kliče vse Hmlimee, ki so spolnih 16. leto, k svojej zastavi. Sudanci so dobro oboroženi, vsi imajo Remingtonove puškp, in topove novejših sistemov. Razen tega so se Sudanci privadili popolnem nove taktike.   Nič več ne napadajo I sovražnika skupno, ampak so se  privadili razstre- j senega vojevanja,   tako da jim streljanje napravlja manj škode. Da so se Sudanci izvežbali v vnjevanji i ni čuda, ker je egiptovski   podkralj sam začetkom tega leta izračuni 1, da je v Mandljevi službi kakih 15.000 bivših egiptovskih vojakov in podčastnikov.
Dopisi.
\r, <»r;i<lca 10. decembra. [Izv. dop.] (Deželni zbor.)   O gasilnem redu za Štajersko po- I ročal je za občinski odsek vitez Vestenek. To pred- ! logu  dež. odbora bi mesta,  ki  imajo svoj lastni Statut, ne Bpadalafpod ta zakon. Toda odsek nasve-tuje, da velja novi   gasilni red tudi za mesti Maribor in Celje. V generalni debati izjavil se je poslanec g. Jerman ter dokazal, da predloženi  ga- : silni red naklada nova bremena zlasti kmetskim občinam, da je sum na sebi p mianjkljiv, bi torej nikakor ne bil koristen, ako se sklene. Naj bi se zaslišale še poprej   občine in okrajni  zastopi, da izrečejo svoje mnenje. Zato nasvetuje, da se zakonski načrt vrne deželnemu odboru, kateri ima poia« vedeti mnenje okrajnih zastopov. Vestenek ugovarja, . da stvar ne spada   v  delokrog okrajnih zastopov. Jermanov predlog ni dobil večine in isti zakon, kateri v petih oddelkih govori o zabran jenji požarov, o gasilnih pripravah, o gašenji  požarov, o stroških in o kaznih, bil V nespremenjen vsprejet. Vladni zastopnik želi strožje določbe zastran poti strehami pripravljene  vode    G. Vošnjak  se izreče proti taki določbi za hiše na kmetih, ker bi so sploh ne dala izvršiti,
Pri konečni določbi, katera govori o perijo-dičnem rasglafienji zakona, nasvetuje g. Vošnjak, da se naj razglaša v vsakem okraji v tamošnjem deželnem jeziku. Baron H a k e 1 b e r g je proti temu, ker spada taka določba v občinski in ne v ta posebni zakon. Tudi Vestenek se upira in predlog bil je ovržen.
Prošnja Konj ške vasi in Preloge za izločitev iz občine Konjiške izroči se deželnemu odboru, da poroča v prihodnji sesiji.
Šolski odsek predložil je poročilo o sistemizo-Vanji učiteljske službe na Ptujski realni gimnaziji za veronauk m slovenščino.
Iz KiiKrt'ba 15. decembra. [Izviren dopis.] (Nadaljevanje) V tem. ko sta vlada in saborska večina delovali skupno, da ponižata trojednico; da jo spravita v popolno odvisnost od Ogerske; da izbrišeta stoletja staro neodvisnost in samoupravo hrvatsko; — ' doletel ju je pa proti temu glasen protest, ki jima bode dolgo donel po ušesih. Pri dopolnilnej volitvi v prvem okraji Zagrebškem, ki se je vršila dne 12. t. m., zmagal je namreč kandidat združene opozicije dr. Marijan Derenčin z 268 glasovi proti vladinemu kandidatu Ivana Makovcu, ki je dobil 259 glasov.
Ta zmaga je tem znamenitejša, ker se na Markovem trgu ni za trenotek ni dvomilo, da je izvolitev Makovčeva gotova. Pomisliti je namreč treba, da v prvem razredu voli uradništvo, katero šteje nad polovico glasov vseh volilcev. Ker so pa uradniki imeli strog nalog, da morajo vsi od prvega do zadnjega glasovati za vladnega kandidata, ker je volitev ustna, in ker se je konečno za gotovo pričakovalo, da bodo pretnje pri nekaterih neodvisnih volilcih tudi storile svojo dolžnost — guhiš v prvem razredu ne prihaja v kombinacijo — zato je Dragutin „banček" mirno spal in videl menda v duhu, kako bode v Pešti vzrastel njegov prestige, ko se izkaže, da niti složna opozicija proti njemu ničesar ne premore.
Morete si torej misliti, kako je bilo veliko iznenađenje v palači na Markovem trgu, ko se je iz-
vedelo o polu dveh, da opozicija nadvladuje. Vsi korteši bili so na nogah in morali so letati od jed-nega konca mesta do druzega, da pobero porazgu-bivše se volilce, kateri so sklenili vzdržati se volitve. A zastonj je bil ves njihov trud. Ko je ob dveh bila volitev zaključena, proglasiti je moral predsednik volilne komisije, da je izbran dr. Marijan Derenčin z večino devetih glasov. Neštevilne množice, ki je čakala pred voliščem, polotilo se je vsled tega nepopisljivo navdušenje. Kakor iz jednega grla zadonelo je „živio!" katero je prvo madjarskemu gubernatorju v banskem dvoru hrvatskem naznanilo, da je bil ves v poslednjej uri kubieirani trud njegovih kortešev neuspešen
Nekateri iz volilcev dvignili so novoizvoljenega poslanca na ramena in nesli so ga v slavnostnem sprevodu za neprenehljivega burnega nazdravljanja mimo banskega dvora do njegovega stanovanja na Zrinjskem trgu. Karol grof Khucn IIedervary pa je, kakor poizvedam iz zanesljivega vira, psoval ta dan svojo služinčad; dotaknil se komaj pri obedu pred stavljenih mu jedil; poptdudne pa pozval k sebi načelnike vseh uradov ad audiendum verbum.
Drugi dan dobila sta takoj dva umirovljena stotnika, katera sta upravljala službi pomočnih uradnikov pri deželnej vladi in katerih jeden se volitve ni udeležil, za dr. M. Derenčina, „consilium nheundi". Trgovcu liiji Guteši pa je ban dal sporočiti, da ne bode več od njega kupoval niti najmanjše stvari. Načelniki uradov dobili so konečno nalog, da ostro oštejejo vse one uradnike in profesorje, ki se volitve neso udeležili. Bržkone bode si vsak tako oštetih mislil: „waat koof ik mir daforV"
Ta volitev ima pa za opozicijo velik pomen. Ona dokazuje, da je — ne samo v Zagrebu — ampak po celej deželi nepremagljiva, ako se združi. Ako bosta obe stranki — neodvisna narodna in stranka prava — hoteli si zapamtiti nauk, ki jima rezultuje iz zadnje Zagrebške volitve, tedaj se da z matematično gotovostjo prerokovati, da bode pri prihodnjih Bplošnih volitvah po celej deželi zmaga na njijinej strani. In kako lahko bi bilo zjedinjenje na podlagi poprej določenega „modusa vivendi!" Vsaj imata obe stranki isti namen povzdigniti domovino; rešiti jo moreče zavisnosti od Madjarov. Zal, da stranka prava zopet dokazuje, da ni umela velikega nauka zadnje volitve; kajti članek, kateri je po njej priobčila „Sloboda", v stanu je le širiti propad mej obema strankama. „Pozor", čegar stranka je prav za prav zmagovalka — dr. M. Derenčin je namreč pristaš neodvisno narodne stranke — pisal je vse drugače, mirno in dostojno. To dokazuje, da ume položaj.
Sicer pa popolnem nesmo še obupal«. Ako Starčevićevci sami ne bodo hoteli spoznati potrebne sloge, prisilila jih bode k temu spoznanju madjar-ska vlada. Kom:« prih.)
1% ttporihrje Hiške 16. decembra. [Izv. dop.] Dokler ni postala zadeva inkorp orači je jednega dela SpodnješiSenske občine k mestnej občini i Ljubljanski javna, in dokler stvar ni toliko daleč dozorela, da se hoče to zadevo rešiti potom deželne postave, neseni Vam hotel o stanji te zadeve poročati s stališča, katero zavzema javno mnenje pri nas, ker sem menil, da bode vendar še mogoče najti modus, da se stvar potom mejsebojnega prijateljskega dogovora reši. V tem vodila me je misel, da je bolje, pustiti dotičnim oblastvom, naj se inej se boj pogode, ker po mojih mislih bi utegnilo vsako javno razpravljanje te zadeve pred časom, le obuditi še veče nasprotstvo.
Ker pa pride ta zadeva sedaj, ko se občini mej seboj nesta .sporazumeli, pred deželni zbor in jo hočejo rešiti potom deželne postave, štejem si v dolžnost o tem izpregovoriti in svariti pred prenagljenimi koraki. Premišljeno in vsestransko naj se vse preudarja, potem pa pravično sodi.
Tembolj hočem Vam o tej zadevi poročati, da se ne bode kje mislilo, da je znabiti kak drug uzrok, ki odstopu z naše strani nasprotuje zato, ker ima Ljubljana sedaj narodni zastop, kakor se je svoje dni v nekih časopisih namigavalo. Ne, ravno temu mestnemu zastopu veljajo v polnej meri naše simpatije, ker je do sedaj še zmirom pokazal, da je zastop slovenske Ljubljane. Gotovo rada storila bi mu naša občina marsikako ljubav, a v odstop nikakor privoliti no more, kajti s tem se obstoj naše občine popolnem podkoplje, no glede na to, da je občina zavezana varovati last svojih posestnikov, ki bi bili po odstopu brez odškodnine, neopravičeno in deloma silno oškodovani, kakor bo-
dem pozneje dokazal, in ker so ti posestniki prosili tudi pomoči občine.
Razvideli ste že natančneje iz poročila deželnega odbora, katero ste priobčili v Vašem cenjenem listu, za katere parcele da gre. Ponavljam naj le, da so to posestva graščine Podturn (Tivoli) s 129 orali in 531 zemlje, dalje ves svet, kjer stoji muzej Rudolrinum, vile Mayer, Cambiaggio in Voll-heim, kakor tudi obširno poslopje „Kolizej" imenovano, last g. Witbahna.
Ves ta svet, ki ga zahteva mestna občina Ljubljanska,   meri  skupno  141 oral in 1139Q°, ne pa 136 oral in 1000 Q °i kakor stoji v poročilu deželnega  odbora.   Ker vsa občina Šišenska meri skupno 59i> oral in 587 CD° in je čistega dohodka od zemljifič 4365 gld. 87 kr.,  dočim  odpada na zahtevane parcele čistega dohodka 1015 gld. 70 kr., razvidi lahko vsak, da bi se potem Šišenska občina silno pomanjšala, akoravno že .*edaj ni velika. Zgubila bi skoraj V« sveta, več nego l/* prebivalstva in toliko tudi na davkih,  ki so temelj občinskim j dokladani. Vprašam, li ni res njen obstoj kot samo-j stojna občina nemogoč? Občinstvo naše pa odločno ; in jednoglasno zahteva, da občina ostane samostalna j ker se z nobeno drugo spojiti ne more, kajti občina ! Gorenja Šiška se je svoje dni izrekla jednoglasno proti združenju z našo občino.   Opravičeno je to : splošno mnenje pri nas, kajti posestniki dobro vedo, ' da bi morali potem sami plačevati za vse potrebščine občinske in teh toliko več, kolikor več se nam sveta odtrga.   Reklo se pa bode, saj se bode dala odškodnina ; res se v poročilu govori o nekih 70 gld. < s katerimi naj bi bila občina odskodovana, a rečeni račun je popolnem pristransk iti nepopolen.
Tako se na pr. računa, da bode po odstopu občina tlobila za lov 16 do 20 gld. manj; da, to je istina, ako se to primeroma glede odstopa sveta zmeri, ali to jo drugače. Neki lovec mi je rekel, da bode potem Spodnja Šiška teško oddajala svoj lov, kajti hriba ima potem tako malo in tako razkosam ga, da nobeden samo tega kosa v zakup vzel ne bode, kajti če bode zajca na 100 korakov da-Iječ streljal, bati se bode že moral, da pade na tujem lovu. Tedaj bi občina izgubila pri uajeuiščiiii lova ne isamo 16 do 20 gld., ampak najmanj 60 gld., ker lov velja sedaj 70 gld. Dalje ni prav nič v račun vzeto, da so razna javna zabavišča na tem prostoru, kateri bi se odstopiti moral in samo letos je dobila občina okoli 81) gld. za takse, katere sme pobirati. Dalje se bode ravno na teh prostorih še izdatno zidalo, kar bode donašalo občini zopet Večjih dohodkov.
Vsako leto imela bode tedaj občiua večjo do-! hodke in ti naj bi se odkupili za 70 gld. odškod-i nine na leto !?
In bode li občinska doklada zmirom zanaprej ! znašala samo 28%, ko se misli ravno sedaj nato, i prirediti  razsvetljavo  ulic,  ko  se misli premeniti i šolo v trorazredno in potem baje še v čveteroraz-redno, ko je cerkev poprave potrebna in treba na-i kupiti tudi orodja proti požaru.  Do sedaj se to ni j moglo vse hkratu storiti, ker se je itak plačevalo j za novo šolo 25 •>/„ doklade,  sedaj  se pa s časom vse to bode.   Deželni odbor jemlje pa za svojo  podlago pri proračunjevanji odškodnine 8 °/0-
Pa tudi glede vsakoletnega nastanjenja voja-; kov se mora dati odškodnina, kajti število vojakov za našo občino je določeno. Kam potem vse spraviti v slučaji, ko se ravno največja posestva odcepijo V Županstvo bode moralo potem najemati in plačevati v ta namen stanovanja in prostore.
Na to vse je treba misliti, ko bi sploh kdaj prišlo do tega, da se postava o iukorporaciji sklene v deželnem zboru, ker pravica je Bogu in ljudem ljuba!
Sedaj sem opozoril na opravičene zahteve občine, katere bi se morale v poštev jemati v slučaji odškodovanja, sedaj naj mi bode pa še dovoljeno omeniti veliko škodo, katera bi zadela privatne posestnike.
Vzemimo le ^Kolizcj". Sedaj je oudu oddana najmanjša klet ali niagacin za dobro plačo, ker je to poslopje zunaj mesta, tedaj blago, ki je ondu Bhranjeno, vse „transito". Ko bi pa prišel Kolizcj pod mesto, nikomur ne bode prišlo na misel, ondu si najeti kleti in magaoine, kojih je v mestu na ostajanje in ker sploh le potrebuje kleti in magacine zunaj mesta za blago, katero je v Ljubljani podvrženo užitnim. Vsled odstopa izgubil bi posestnik „Kolizeja" gotovo 3 do 4 tisoč goldinarjev let-
Tiih dohodkov. Komur bi se prevelika zdela ta številka, temu navajam, da imajo v Kolizeji svojo kupčijo ali deloma magacine in kleti: 1 mokar, 1 mesar, 1 špecerist na drobno, več špeeeristov na debelo in štirje vinski trgovci. (Dalje prih.>
Domače stvari.
— (Obravnava proti dru. Davidu S t a r č e v i ć u,) G r ž a n i ć u in K u m i č i ć u zaradi znanih dogodkov v hrvatskem zboru, pričela se je 15. dan t. m. Obravnava je javna. Ustopnice v dvorano delile so se prejšnji dan, ker bi sicer ves Zagreb pritisnil v dvorano (lalerije in parter so prenapolnjene, pred vratmi so straže z nasajenimi bajoneti, po hodnikih policaji. Predseduje prvomestnik „sudbenog stola" g. Cuculič sam. Dr. D. Starčeviča zagovarja dr. Derenčin, Gržaniča dr. Hinković, Ku-mičiča dr. Barčič. Dr. D. S tarče vic izjavlja, da se on bana ni dotaknil, ker se ne strinja z njegovim dostojanstvom, da bi se „grofa Khuena" dotaknil, a da se je veselil, videč, kako »o ga iz dvorane i/tirali. — G rž a nič priznaje, da je bana sunil z nogo in ga iz dvorane iztiral, da je to istina, če tudi ban in večina trdijo, da ni res. Kumičic priznaje, da klical „eto narode, tat je vani", ker je bil veselja zavzet, da so bana iz sabora izgnali. Potem so se preslušavale priče. Prvi je poslanec Dedovie. On pripoveduje da je videl, kako je David Starčević porinil Gržaniča iz klopi proti banu Khuenu. A priča se je potem zaplel v taka protislovja, da naposled ves zmočen pravi i „jaz ničesar ne vem, meni se zdi." Za njim priča poslanec Itlinger. On govori, kakor zatožba. Na to pride na vrsto poslanec Czrn-kovicti. Pripoveduje, da je Starčević pahnil Gržaniča proti banu, da je Starčević po pravici zatožen, ne samo zaradi nasilstva, nego da bi se moral tudi tožiti zaradi poskušenega umora. Na vprašanje bra-niteljevo, iz česa priča to sklepa, odvrne Czrnkovič, da se Starčeviču na obrazu brala silna razjarjenost in jeza in da se je iz tega dalo sklepati, da je hotel tudi „umorstvo učiniti", ako bi bilo potrebno. Veliko veselost prouzročila je dra. Hinkoviča opomba, da bi se moral po tem takem priča Czrnkovich že mnogokrat tožiti zaradi poskušenega umora, kajti, dokler je bil sodnik, je skoro nad vsakim zakričal: „Šutite, drugač Vas dadem objesiti." Preslušan je bil potem saborski kvestor Kuzmanovie. Proti tej priči dvigne se branitelj dr. Derenčin in zahteva, da se ne zapriseže, ker s: on in dr. Kršnjavi protislovita, kajti vsaki „zahtjeva za sebe čast, da je bana Khuena spasio." Zaradi tega nastane kontroverza mej predsednikom in braniteljem, pa na zadnje priča Kuzraanovič vender priseže. S tem je bila dopoludanska obravnava končana. (Obširneje dopis v prihodnjem listu.)
— (Slovensko gledališče.) V soboto 19. dan t. m. je pred božičnimi prazniki poslednja predstava. Da nekoliko pozabimo solze, ki so se prelivale v „Starem korporalu", predstavljale se bodo tri igre veselega zadržanja: „Nemški ne znajo", Damoklejev meč" in „Srce je odkrila". Kdor se hoče prav iz srca smijati, naj ne zamudi priti v Talijin hram.
— (Doktorjem prava) bil je včeraj na vseučilišči na Dunaj i promoviran g. Albin S u ver, odvetniški koncipijent v Ljubljani.
— (Vabilo) gospodom društvenikom narodne Čitalnice Ljubljanske k občnemu zboru dne 26. decembra 1885 dopoludne ob 11. uri v čitalniški dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti posameznih društvenikov. 5. Volitev dveh pre-gledovalcev računa. 6. Volitev 15 odbornikov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri zadmi porotni obravnavi v tem zasedanji zatožen je bil 70 letni kmet Luka Žir ovni k iz Svil j blizu Medved, zaradi hudodelstva ponarejenja kovanega denarja. Na stare dni je hotel Žirovnik obogateti s tem, da je pričel delati kovan srebernenui podoben denar. Pripravil si je v to svrho različnih pomočkov, a bili so vsi jako okorni in izdelani denar tako slab, da ga je, po domače rečeno vsaka baba spoznala. To se je tudi izdelkom Žirovniko-vim zgodilo, kajti ženska na mitnici v Medvodah je bila, ki je prvi izdani ponarejeni goldinar takoj spoznala, da je ponarejen. Porotniki so tudi nevednost Žirovnikovo uvažali, kakor tudi to, da je denar slabo ponarejen, zatorej so sicer potrdili vprašanje glede zločinstva ponarejenja kovanega denarja,
a tudi pritrdili dodatnemu vprašanju, da je vsakdo lahko spoznal denar, da je ponarejen. Vsled tega je sodišče obsodilo Žirovnika le na štiri mesece ječe. S to obravnavo bile so porotne obravnave zadnjega zasedanja v tem letu končane
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 17. decembra. „\Viener Zeitung" objavlja imenovanje F. M. L. Cornaro-ta namestnikom v Dalmaciji. — Člani mejnarodiie vojaške komisije odpeljali so se o polunoči z ekspresnim vlakom na bojišče.
Budimpešta 17. decembra. Zasobni uradnik Viljem Egressv postrelil je danes dopoludne svoje troje otrok, potem pa še samega sebe. Jeden otrok živi. Nagibi temu zločinu neznani.
Novi York 17. decembru. Kakor se brzojavlja iz San Francisca zasledila je policija socijalistično zaroto, ki je imela namen, umoriti guvernerja kalifornskega in druge odlične meščane. Več osoh so zaprli.
v/ /
Gg. pevci Ljubljanske čitalnice!
i Ker se bliža Silvestrova veselica, ffiif ^ •'Žifflšjk Pr* kateri bode pel čitalnični zbor S&J-'v**'';|3§P več pesnij, vabi in opominja podpi-^x sani odbor vse pevce, da pridejo jutri
in potem redno vsaki torek in petek zvečer k vajam.
V Ljubljani 17. decembra 1885.
Čitalniškega pevskega zbora odbor.
Poslano.
Bolezni vsako vrtite, /.hi si i bolezni živcev, pn-<llc«», bolečine v želoilci* nervozno Niiinenje po ušt-Mih, tromije po iimcmHi* ftlub posluh, i;litto-bolfe, mifcreiio, bledico in mrtvico ozdravlja po ra-
cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolulli na pljučnh in ■na«luNl|ivih dosežemo v štirih tednih čudovite VBpehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor.
Privatna klinika „Freisal" (708-3) v Solnogradu. (Avt.tr.»
Tržne cesi«* v IJuftij«!^*
fina    1 l l    i It w *t \ ti i l»t*o    f 1
		b.		•si kr.	
. Pfienica,	hktl.   .   . .	t; 0	3peh povojen, kgi. .	—	li t
1 Rež,	n       •    • •	5 39	Surovo maslo, „		M
Ječmen,	n       .    . •	■S 89	Jajce, jedno ....		
, Oves,	„       ,     , ,	V, 0	Mleko, liter ....	_	8
Ajda,		4|23	Goveje      meso, kt^r.	—	t; i
i Proso,	TI          •      • •	504	Teleeje          „ n	—	ro'.
1 Koruza,	■ ...	4j87	Svinjsko       „ .,	—	50
Krompir		2;86	Koštrunovo   „ „	—	35
Leca,	» ...	8j—	Piianefl.....	—	50
Grah,		8 —		—	17
Fižol,	n ...	8,50	Sen.',   100 kilo    . .		05
Maslo,	k-r. .	— s»o	Slana,   „           . .	2	On
Mast,	rr	— j 72	Drva    trda, 4 Q motr.	8	50
8poh frii	911, n	-|50	„   mehka, „	0	— 1
Meteore logično p o roči lo.
«	Oas opazovanja	Stan|e barometra v mm.	Tom-   1 W,-poriitura trovi		Moti :»ua v j
g •o •ji 1 ""^	7. zjutraj 2. por, " 9. zvečer	747-21 ami. 745*60 wu 746 11 iq.u.	—12 0' t j brezv. — 89° C si. szh. —13-4U V si. szh.	megla jas. megla	OOOmm, '' 1
Srednja temperatura — 11*4°, za 9    pod nortnalom,
dne 17. decembra t. I
(Izvirno telegrafičii:; poročil.
Papirna rent« Srebrna renta Zlata renta .
Akcije narod::e banke . . . Kreditne akeije ....
London........
Srebro.........
Napol.....,   .   . .
(J. kr. cekini ...
Nemško marke.....
4°/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrska zlata renta 4%    . , „    papirna renta 5°/0 . .
250 gld. 100 gld.
82	tsVi. 80	
83	_	3f>
	n	10
100		—
866		—
295		80
125	n	95
9	rt	99
	n	93
61	H	85
128	yi	—
170	TJ	25
99	n	65
91	»	65
b9/0 Štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104 gld. —
Dunava reg  sr.-čke r-'J ;, L00 ^id lit , 2>
Zemlj ohč avsf/  P," „  'Jati zast   iiati 1*2 . . o
Prior, oblig   Elizabeti'*,   .-.apud  iHeznieo 115 r —
Pror  oblig  Ferdinandove sev. telesni ••■ 50
Kreditna srečke HM) ]7v» 75
Rađolfbve ar^kn •   10   n       18 50
Akciie an^lo- vstr  banke 120 105 „ 25
Trainmway-drnSt  voli   170 j;ld .i  p 1^4 , 75
kr.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi so knjižicu
„Tisočletnica Metodova."
!—i; > ii-iai 1   uuli''vcii   IjlAltl   (IlIMko i j .
Cena lO isr. Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi av. Cirila in Metoda". (518—14)
Vabilo na naročoo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih »Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po.....
elegantno vezan po.....
II. zvrzek, nevezan po.....
elegantno vezan po.....
III. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan pn.....
IV. zvezek, nevezan po.....
elegantno vezan po.....
V. zvezek, nevezan po ..... elegantno vezan po.....
Ako pa tudi od-dajciuo vsak p<>s mučni zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino 7.a več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I.—V.*neve-zani zvezek B gl. 50 kr. Za vseh prvih pet 1 po
veianih zvezkov 6 ki,
.   .  .     .  gld lv.
..... 150
.   .   .      .      „ 070
.   .   .      .      „ 1'20
.   .   .       .      „ 0-70
..... 1 20
.   .   .             , 0-70
.   .   .      .      , 1-20
..... 070
..... 1-8$
Naročnina za VI. do X. zvezek stoji samu 3 gld ; za elegantno vezani h drugih. pet zvezkov (VI.—X. zvezek) sauni 5 ghl. 59 kr.
Naročnina za I. do X. nevezani zvezek stoji «» gl<l. Za
vseli prvih deset lepo vezanih zvezkov pa ii telil. — Na ročnina sc poSilja najprikladneje s poštnimi nakaznieaiiii pod naslovom: gospod J o s. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franco. (22—40) Dijaki dobivajo Jumrove „Zbrane spise" po 80 kr. izvod,  ako si naroče skupno po 10 izvtnlov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. S t are t u v Ljubljano naročilu o svoto
0 Odbor za Jurčičev spomenik.
ova
sladčičarna
v LjnMjaiii, na Prešir, ovem trgn št. 2,
vabi k obisku svoje Itožične ruzetture in priporoča svojo bogato izber nlaileičurakega bl»t{a9 koufektov (u lio; Ui>ti.iv najfinejšega okusa (laflten iz<lelek), ne zamenjati s tovarn:škiui blagom, itasrte z» bonbone in božieun tlrevettct« od 1 gld. viAje. Od Sllvestrovega dne dalje slednji dan sveže, jako priljubljeuo pređpastue krofe. (740 - 2)
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben /.oper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki Žele dobiti cist in krepek glas, za ikrofelj-naste, krvične, slabotne, bledične in krvl-revne jo
sok kranjskih planinskih zelišč,
§^T" .s ]»o«lloNf*orn« Stislim atpiiom
JU   f.VH /A*tH |M»llieŠJllI.
Lastili izdelek.   Ceua 56 kr.
Dobiva ne v (673—6)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani. S33 1;,l/.pošilja sc vsak dan po pošti. i^H
Tujci:
15. decembra.
Pri SI'jhb t Baronica Wald-egg z Dunaja. — Filipp iz Zagreba. — Zubanoiakv z Dunaja. — Vilharjiz Prezida. — Sclrvvarz z Dunaja. — Satrau iz Celovca.
Pri Pflnlici! Pawy z Dunaja. — Obatz iz Gradca. — Sclivveiuburgcr z Dunaja. — \Vaschitza i-; Krškega. — Oseh z Dunaja. — Pnntigam iz Gorice. — Benzur iz Budimpešte.
— Seidl iz Kočevja.
Pri južnem kolotlvorn: Jiiger iz Gradca. — Sclnvarz z Dunaja. — Brcneič iz Trsta.
— Lan kič iz Litije.
Cujte in čudite se!
12.500 kosov
ogrinjal za dame«
popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvali, rujavih, sivih, ornih, rudedih, modrih, belih, ikotskih in turških itd., proda se po
goldinar Jf^ goldinar
komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo prostori.
JExportliaus „Ziir ^imstrda.", Wien,
0"toexđ.e"tolixi.g-, 3^ariengasse 33.. (727—2)
lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'
\