Glas zaveznikov
Leto II . St. 189
ANGLEŠKA ZUNANJA POLITIKA!
Tudi v Grčiji je kot posledica nemškega zloma prišlo do nečesa podobnega. Ekstremistični elementi, ki se ne ozirajo na zakon, so se poslvievali demokratičnih gesel. V deželi je bil izvesten nemir in izvest na nesposobnost voditeljev, ki so stremeli samo za osebnimi cilji Zgodovinske vezi vežejo Veliko Britanijo in Grčijo, prav tako trgovina in kultura. Byron je umrl v Grčiji. Prav tako so Novozelandci, Britanci in Indijci, ki so pripadali majhni IVavellovi vojski, ki je prišla v Grčijo in na Kreto, umirali za isto stvar. Britanski narod ne bo nikdar pozabil na junalki boj proti Mussolinijevemu napadu. Grški narod se bo vedno spominjal, kako so jim Britanci poslali svoje čete iz Egipta na pomoč, četudi ie to bila brezlzgledna vojaška akcija. Tako so dopustili, da je Rommel pridrl skoraj do Kaira. Britanske^ čete so priile v Grčijo na podlagi jušne zahteve grške vlade in gotovo na ieljo velike večine grškega naroda. Britanski vojak je postavil radijsko postajo ob vznolju Par-tenona in je vozil z avtomobili skozi Tcrinopilet da bi preprerečil umore in da bi dobili izstradani griki otroci hrano in ' obleko. Britanski vojak ni iel v Grčijo, da bi jo pripeljal v to, kar nekateri nazivajo ^britansko interesno sjeron. Velika Britanija bo Se nadalje storila vse, kar bo mogla za pomoč in obnovo Grčije. Četudi je v težkem denarnem poloiaju, je Velika Britanija izbrisala nekatere svoje terjatve. Zdrulene drlave dajejo svojo pomoč pri tej veliki in vaini nalogi. SKlepajo z griko vlado trgovinski dogovor in olajšujejo izvestna davčna bremena, predvsem v zvezi z uvoznimi in izvoznimi dajatvami.
Indijsko vprašanje je ie starejše, skoraj bi lahko rekli večno vprašanje. Uradna britanska politika v indijskem vprašanju je jasna in enostavna; muliti največjo pomoč, da bi prispeli do končnega cilja, ki jo samouprava. Pri tem je treba računati na stalna trenja med bu-d\sti in muslimani, ki povzročajo skoraj vsak meseo krv&ve spopade. Preden bi Velika Britanija umaknila svoje čete in popolnoma ukinila svoje nadzorstvo, mora priti do ustanovitve domače uprave, katera bo sposobna uredit\ mirno sožitje budistov in muslimanov, da bi mogli mirno Živeti med seboj kljub razlikam številnih verstev, indija je mnogo bolj podobna celini kot pa narodu; tam najdemo veo jezikov in dialektov kot v Evropi, Aziji ali Afriki. Tam je mnogo različnih vrst in oblik držav, ter številne rase. Nekateri severni rodovi so predvsem bojevnik*. ki obračajo že stoletja svoje pohlepne od na bogate ravnine juga in Bengalije, kjer živijo slabotnejše toda višje razvite rase. Ti bojeviti rodovi so osnova indijske vojske, toda »e vedno teiij0 pron jugu v želji za roparskimi pohodi. Kateri koli potnik, ki je bii v Indiji in je ne. pristransko opazoval tamkajšnje ro*™fre' ne rabi prevet velike domišljije, da predvidi, kaj bi se zgodilo v Indiji, ce w jo britanske oblasti zaoustiig v sedanjem trenutku.
Palestinsko vprašanje je drugo, ki kljub svoji različnost* povzroča mednarodne zapietljaje zaradi svetovnega obsega židovske go vprašanja in naraščajoče pomembnosti zavesti o arabski skupnosti na Srednjem Vzhodu, Velika Britanija nasprotna narodni r avi idovskega naroda, toda so I***catere mora kot razsodnik ievrsm na tem področju; dovoliti naseljevanje samo „ tak,nem ob_ segu, kot to dovolj gn3poda„ki načrt za tisti pyel in v to ne nasprotuje korutim tam-kajinjega prebivalstva. Vprašanje je predvsem ff°sP0<i<*rsfce„
Razprave o Prednostnem razmerju med	Kilibuatejo( <n
Arabci so v tej zvezi dvovrstnega Pomena. Ne oziraje se na to kakšno je trpljenje in kakšne so Pravice židovskega naroda, dalje boksne so pravice in zmote arah-gibanja, so dejanja židovskih nuZremiatov povzročila samo škodo soMi* *‘VOr4- Zato so jih ostro ob-dovll naivl"H duhovi samega H-doin^ nar°da. Bilo bi preveč °e hi hoteli opisati važnost tnlu'*1’ da ie m°rala Velika Brinja v najkrltičnejši dobi afriških oojev vzdrževati v Palestini <i.* dt. mziji vojaštva za zagotovitev reda * m,ru v tej tako važni točki za--eniškega vojnega ustroja. To ie o najbolj vidno v trenuku akcije PVchijske vlade v Siriji in za časa npora v Mezopotamiji. Vse to so Pripravili Ne mm
Informacijski dnevnik A 1. S.
Cena 3 lire
TRST, torek 29. januarja 1946
UREDNIŠTVO I Vin & PeiUoo U • Telefon it »3894 ta »4443
OGLASI: Cena na milimeter Tišine (širina ena kolon«): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 37 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni ln pravni oglasi I* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Societi per la Pubblieltš ln Italla, Trst via Silvio Pellloo št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Perzija na dnevnem redu vouf vP««13 k«ua Leopolda
edwakd stettinius
Amerika ln Albanija
varnostnega sveta
Nasprotni zahtevi obeh odposlanstev
Preložitev na sredo
Zadeva Albanije
Grifiinov govor
Del britanskih čet, ki danes vajo red in zakonitost v Palesti-je nekdaj služil kot padalske 2 * V *eVern' Atriki, Italiji, No-ondiji in pr% Arnheimu. Zaradi 'Oa je tem bolj težko slišati vesti Preživelih junakih teh velikih Zi*tkih Podvigov, da so jih onespo-H) ile in razmesarile bombe, ki so * Pripravili in postavili židovski *tremi*t{. Zopet je britanska vla-i tndi v palestinskem vprašanju peljem sprejela preiskovalni
SSSR in atomska raziskovanja
Moskva, 29. Januarja Sovjetski fizik in predsednik sovjetske akademije znanosti Sergej Lvilov, je mnenja, da bo atomska sila v neposredni bodočnosti odkrila nove poglede na polje znanstvenih odkritij in napredka.
eUnited Press* javlja, da je na sestanku akademije izjavil, da bodo sovjetski znanstveniki napredovali v atomskem, raziskovanju tmogoče čez en mesec, mogoče čez eno leto*.
kar Je v včerajšnjem govoru priznal tudi perzijski zastopnik. Sovjetska zveza Je v pismu z dne 26. no vemtora izrazila zadovoljstvo nad srečnim izidom pogajanj. Tudi perzijska vlada Je v pismu, ki ga Je v začetku decembra poslala v Moskvo, jasno izjavila, da Ima rezultate pogajanj za zadovoljive. Sovjetski delegat Višinski je podčrtal dejstvo, da nadaljevanja pogajanj niso odbili Sovjeti, marveč Perzija. Višinski je nato prešel na preučevanje členov 33.34,36 in 37 ustanovne listine ZN In ugotovil, da se ne nanašajo na sporno vprašanje, ker u-stanovna listina izrecno pravi, da morajo države, med katerimi se po-Javi spor, najprej poizkusiti doseč) sporazum z neposrednimi pogajanji. Izjavili smo že, Je dejal Višinski, da smo pripravljeni nadaljevati po-gajanja. Sovjetski zastopnik je nato od sveta zahteval, naj sporno vprašanje odgodi ln spornima strankama dopusti, da rešita vprašanje z neposrednimi pogajanji.
Z glasovanjem so nato vprašanje preložili na sredo.
Pred razpravo o perzijskem vprašanju Je svet po živahni razpravi odločil, da ostane jugoslovanski predlog za pripustitev Albanije med Združene narode še nadalje na dnevnem redu. V teku debate je a-»eriški zastopnik Stettinius izjavil, da albanska zahteva ne bi smela priti na dnevni red in da bi bilo treba vsako prošnjo za sprejem prerešetati kesneje. Po drugi strani pa je poljski zastopnik odgovoril, da bi morati vasice mu narodu, ki ima zadosten razlog za vstop, nuditi podporo pri kandidaturi. Britanski zastopnik Bevin Je izjavil, da v teku seje ne morejo razpravljati o sprejemu novih članov, ker Je potrebno o stvari dalje ln obširneje razpravljati. Vendar pa ^ Bevin ni
* LONDON, 29. januarja. — Včeraj popoldne se Je sestal varnostni svet, da bi razpravljal o zahtevah v pogledu položaja v Pena Ji, Grčiji in Indoneziji.
Kot prvo so obravnavali perzijsko vprašanje. Svet je odločil, naj pred razpravo o stvari izneseta perzijsko ln sovjetsko zastopstvo vsako svoje stališče. Perzijski zastopnik in sovjetski odposlanec Višinski sta podala zahtevani izjavi. Po triurni seji je svet sejo preložil na sredo.
Ob zaključku zasedanja je predsednik sveta sporočil, da sovjetski zastopnik na podlagi člena 27 ustanovne listine v teku razprave nima praVice do glasu, ker je Sovjetska zveza sporna stranka.
Na začetku zasedanja Je predsednik sveta dr. Makin omenil, da je to prva seja, na kateri so varnostni svet postavili pred nalogo, da razpravlja na osnovi poglavja 6 ustanovne listine, ki nosi naslov »Mirna rešitev nasprotij*. Uspeh b«.vec ali manj precedent za bodočnost.
Svet je formalno pristal, da je perzijski zastopnik lahko navzoč brez pravice do glasu. Voditelj perzijskega odposlanstva se Je potem obrnil na 6vet ln izjavil, da mu Je resnično žal, da Je do spora sploh prišlo. Pri tem Je omenil pomoč so-vjetskih sil Perziji v teku, vojne.
Perzija Je iskala rešitev s 'tem, da se Je neposredno obrnila, na Sovjetsko zvezo ter odposlala različne note, da bi obrazložila dejanja sovjetskega vmešavanja in kršenja perzijske suverenitete. Sovjetska vlada bodisi sploh ni dala odgovora, ali pa je zanikovala osnovanost protestov. Preteklega decembra se Je perzijski ministrski predsednik ponudil, da bi odšel v Moskvo ln dose-gel sporazum, toda njegov predlog so odbili. Perzijska vlada je v perzijskem področju, katerega Imajo zasedenega sovjetske čete, ovirana pri izvrševanju svoje oblasti. Go. spodarsko življenje dežele Je v ne-redu. Ljudje in blago lahko prehaja lz enega področja v drugo samo po odločitvi Sovjetov, perzijskim če. tam pa Je to prepovedano.
V pogledu položaja v Aserbejdža-nu je perzijski odposlanec izjavil, da celi okraji niso več pod nadzorstvom perzijske vlade in to v očividno kršitev trojne pogodbe.
Perzija zahteva, da varnostni svet priporoči ukinitev vsake materialne in moralne pomoči upornikom imenovanega področja. Perzijski odposlanec se je dotaknil tudi ameriške in britanske note iz preteklega novembra in je poudaril, da predstavlja sovjetska nota z dne 29. novembra Združenim državam, ki izjavlja, da ne morejo dopustiti prihoda perzijskih čet v Azerbajdžan, sama po sebi pristanek na intervencijo v perzijski zadevi.
Končno je perzijski zastopnik zahteval, da sovjetske čete do 2. marca tega leta na podlagi trojne pogodbe zapuste področje.
Sftvjetako stališče
Nato je izjavil Višinski, da se bo dotaknil samo vprašanja postopka, ker bistvo vprašanja ne spada v razgovore pred svetom, ker za to ni osnove v ustanovni listini. Drugo pismo perzijske vlade Združenim narodom, Je nadaljeval Višinski, priznava, da Je do pogajanj med gerzijo in Sovjetsko zvezo že prišlo,
Medplanetarne zveze
Washington, Ih. januarja. — V zvezi sporočilom o dosečenem stiku 1J*01710*!0 naVrcive Kradaru so zvezdoslovci ameriške vlade izjavili,
. P°šrečenem poizkusu moč računati z motnostjo preučevanja tajnosti planeta Mars, kjer mislijo, da žive Uvali. Znanstveniki mornc-n	*° mnenia> da bi na podlagi poizkusa, ki ga je tzvrtu
i HimnTi W urad’ mcrda ^/1 Ato ugotovili natančno razdaljo med lun0 in ze jo, ar je v mnogih primerih osnova astronomskih računov.
sprejela
j/^ls/co-anjfeafci odbor. Ta
*• Pričel « tvojim delom,
odbor in bo
storil mnogo, da pojasni ameriškemu javnemu mnenju, položaj. Naj-novejsa poročila pravijo, da bo prvi, katerega bo preiskovalni odbor zaslišal, predsednik židovskega sve. ta v Angliji. Izjavil je, do j?idje v Britaniji želijo, da bi Palestina postala židovska država pod upravo britanske vlade. Samo pod tako britansko upravo bi »e Židje počutiti mirni in uverjeni v možnost d«. mokratičnega življenja in napredka.
Ko bo razpravljala o vprašanjih, katerih smo se zgoraj dotaknili, bo glavna skupiiina Združenih narodov najvisje svetovno predstavništvo in skupščina navadnega človeka z ulice; njene odločitve in njeno mnenje bo zrcalo mntnja mi-
lijonov ljudt. Kakršna koli naj bo odločitev Združenih narodov, nobenega dvoma pa ni o mnenju majhnega kulija v Bandoengu na Javi, majhnega grškega trgovca z vinom v Patrasn, indijskega kmeta na njegovih riževih poljih v Bengaliji in židovskega begunca, ki je komaj prišel na delo na pomarančnih nasadih v bližini Jafe. Ni nobenega dvoma, kaj W ti odgovo-rih, 6s bi jih vprašali M mnenje o prisotnosti brilansjfih čet (n britanske policijs v bližini njihovih domovanj; njih odgovor bi aol« odziv tudi v mnogih drugih krajih sveta, če bi ga mogli postaviti tamkajšnjemu prebivalstvu.
(Konec))
prottvll, da bi vprašanje postavili na dnevni red. Bevinovo stališče so odobrili.
Včeraj dopoldne sta se pred popoldanskim zasedanjem varnostnega sveta sestala britanski zunanji minister Bevin in sovjetski od po slanec Višinski. Javljajo, da sta Bevin ln Višinski v soboto razpravljala predvsem o položaju Romunije in Bolgarije.
„N«w York Time««
«New York Times* razpravlja v svoji nedeljski številki o nasprotjih, ki so se pretekli teden pojavila v teku zasedanja skupščine ZN. V uvodniku pravi med drugim:
«Ako ne bi bilo organizacije ZN, bi biU na razpolago dve možnosti. Prva Je stari sistemi ravnotežja sil. Imeli bi tajne razgovore, izmenjavo misli, vojno kot sredstvo poravnave nasprotij bi sicer začasno postavili v stran, ker so Je vsi narodi siti, vendar pa ne bi bilo nobene varnosti za bodočnost.
Druga možnost Je po mislih nekaterih ameriških utopistov svetovna država, katere vprašanje bi bilo izključno notranjega značaja Tre-notno ni nobene možnosti, da bi Ustanovili takšno državo. Njene u. stanovitve gotovo ne bi sprejeli So-, vjetska zveza in Združene države. Predlog bi naletel na močan odpor. Ce bi označili Angleža, Sovjeta ali Američana za državljana svetovne države, to ne bi ničesar pomenilo. Človeštvo se ne more Izenačiti z besedo in obliko. To, kar so zdaj narodna vprašanja, bi postala par-tikularistična vprašanja. Namesto meddržavnih vojn bi imeli državljanske.
Svetovno državo Je mogoče ustvariti le postopoma. Dokler se bodo nadaljevala medsebojna sumničenja, Je uspeh nemogoč. Kako Je moči ta sumničenja odstraniti? E-dino z načinom, ki ga zdaj uporabljajo pri organizaciji ZN v Lon. donu. Enemu slabemu dnevu ali tednu, obtožbam agencije »Tass* ali moskovskega radia ali obdolžitvam določenega anglo-amerlškega tiska ne smemo pripisovati velikega pomena.
Bivši podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Summer Wells je po radiu izjavil, da bi morala dobiti mesto glavnega tajnika organizacije ZN osebnost iz latinske Amerike.
Novi kardinal Grlffln Je priredil v nedeljo na sedežu westminstrske-ga nadškofa sprejem katoliškim odposlancem na skupščini Združenih narodov. Griffln je opomnil odposlance na težave ln dejal: »Težko sl Je.predstavljati svobodo v državah, kjer so tajna policija in koncentracijska taborišča najmočnejša sankcij ^ narodnih zakonov*. Predhodno Je imel med slovesno službo boljo v opatiji pridigo, v kateri je med drugim dejal, da »niti konference in izjave niti slovesni sporazumi in listine ne bodo imele na mir nobenega učinka, če ne bodo zgrajene na dobri volji. Duha do-bre volje ne bo nikdar, če bodo na skupščini zastopane države skrbele za ozemeljske pridobitve, če bodo zasledovale samo sebično politiko ali pa sc borile samo za svoje smotre. Nadaljnja ovira svetovnemu miru Je takozvana živčna vojna in silovita propaganda. Ta sredstva lahko povzročijo še večjo škodo kot pravo ln resnično orožje*.
Žene kažejo preko svojih organizacij veliko zanimanje za organizacijo ZN. Mednarodna demokratska ženska zveza, ki trdi, da zastopa 01 milijonov žena iz vseh delov sveta, Je zahtevala zastopstvo v gospodarskem ln socialnem svetu. V lADdonu so ustanovili odbor za zvezo med ženskimi mednarodnimi organizacijami, in organizacijo ZN. Odbor se bo prihodnji teden prvič sestal.
Frankfurt, 29. januarja Končni rezultati nemških volitev v ameriškem zasedbenem področju:
KR8C. DEM. 1.204.888 42%
SOC. DEM. 723.180 26%
KOMUNISTI 109.969 4%
DRUGI 748.393 28%
Prvi nepopolni izidi volitev, ki so bile v nedeljo v ameriškem zasedbenem področju Nemčije kažejo, da so na Bavarskem v večini krščanski socialisti, na Ilessenskem pa godalni demokrati.
Po prvih vesteh je videti, da je bila udeležba na prvih svobodnih volitvah po padcu nacizma največja, kar so jih zaznamovali na volitvah v Nemčiji. 75 do 90% volivcev je oddalo svoje listke pri volitvah občinskih svetov kmetskih središč, ki so se začele pred enim tednom.
Nedeljske volitve so bile omejene na občine Ilessenske in Bavarske.
Računajo, da je število oseb, ki so Imele voiivno pravico, štiri milijone.
Nemška agencija »Dana*, ki Je pod nadzorstvom ameriških oblasti, je dobila Izide za več kot tisoč bavarskih občin. Poroča, da je dobila krščansocia-llstična zveza več kot 216 tisoč glasov in tako dobila več kot 5300 sedežev v občinskih svetih. Sledijo socialni demokrati, ki so po prvih vesteh dobili 75.600 glasov.
BBC poroča, da so na Hes-senskem socialni demokrati ohranili prednost, ki so jo dobili v prvem delu volitev v občinah z manj kot 5000 prebivalci.
Na Bavarskem so komunisti z 8800 glasovi na tretjem mestu, sledijo jim liberalni demokrati s 5180 glasovi.
Ustavna kriza in bodoče volitve
BRUXELLES, 29. januarja. — Usoda belgijskega kralja Leopolda IV. se bo verjetno odločila 17. februarja, na prvih splošnih volitvah, ki bodo v državi po pričetku vojne. Pri teh volitvah žene ne bodo volile, ker jim še niso dali votivne pravice. Rok za predložitev kandidatnih list je že zapadel.
Po poročilu agencije »Reuter* podpira kraljevo volitev samo ena izmed petih političnih strank, in sicer krščansko socialna desničarska stranka, ki je povojna naslednica stare katoliške stranke.
Štiri druge stranke: komunistična, socialistična, liberalna stranka in demokratska zveza se bolj ali manj odločno upirajo kraljevi vrnitvi na prestol. Komunisti, katerih vrste so se zelo skrčile, a se postopno obnavljajo, so izključiti vsako možnejt. kompromisa,
Krščansko socialna stranka, ki
VRNITEV UJETNIKOV
Stockholm, 29. januarja Agencija »United Press* poroča, da so v soboto poslali v Sovjetsko zvezo zadnji oddelek nemških vojakov in državljanov baltskih držav, ki so služili v nemški vojaki. Odr potovalo Je 240 Nemcev in 140 Bal-tijoev. »United Pness* pripominja, da se Je tako končal spor, ki Je r.ekaj časa kalil dobre odno&aje med Sovjetsko zvezo ta Švedsko.
Neki baltiški vojak Je malo pred odhodom ladje la TVelleborga izvršil samomor. Z britvijo sl Je prerezal vrat. Razen samomorov ob odhodu prve skupine v minulem novembru ni prišlo do nobenega drugega samomora ali upora.
Nemci in Balti jel so bi* internirani na Švedskem od njihovega pobega s vzhodnega bojišča malo pred koncem vojne.
ima v sedanji zbornici 73 poslancev, Je Izjavila, da bo vprašanje kraljeve vrnitve na prestol rešila • pomočjo ljudskega glasovanja, ki bo 14 dni po volitvah, če bo na njih zmagala.
Za vlado ene same stranke bi morali krščanski soclalcl dobiti v parlamentu 101 sedež. Ce pa bi dobili le 95 sedežev, bi potrebovali za sestavo koalicijske vlade podporo le ene same druge stranke.
Pristaši kralja Leopolda se bojijo, da bi vlada v zadnjem hipu objavila vee obtožbeni material proti kralju, ki ga Je zbrala za sestavo napovedane Bele knjige.
To knjigo bi morali objaviti prihodnji mesec istočasno s knjigo, ki jo pripravlja kralj sam in ki vsebuje njegov celotni zagovor.
Kralj Je zahteval, da bt objavo obeh dokumentov odložili za čas po volitvah, toda vlada mu v tem pogledu ni dala nobenih zagotovil.
Zadržanje kralja Je Jasno in odločno. Pristaši ln nasprotniki • ga imajo za moža trdnih sklepov. Na splošno so mnenja, da bi Jihel kralj kakršno koli obliko kompromisa za nezvestobo do domovine.
Kitajska ustava
Politična posvetovanja dobro napredujejo
Cungking, 29. januarja
Pododbor političnega sveta, ki izdeluje načrt nove kitajske ustave, je dosegel sporazum v pogledu bodočega načina vlade. Zedinili so se na zakonodajno oblast dveh zbornic. Vprašanje izvršne oblasti je o-stalo le na mrtvi točki. Stavili so predlog, naj bi se predsednik odpovedal izrednim polnomočjem in pravici veta ter da bi ministre imenoval državni svet. Poleg tega so predlagali, naj bi polovico zakonodajnega sVuana* (spodnja zbornica.) imenovala narodna skupščina, drugo polovico pa naj bi izvolili na splošnih volitvah. Izvršni sYuan» (zgornja zbornica) naj bi volili skupščina in pokrajinski zakonodajni odbori. Po tem načrtu bi postale pokrajine avtonomne upravne enote po vzorcu severnoamerilkih držav.
Pododbor, ki so ga pred kratkim zaradi izstopa 9 članov demokratske zveze razpustili, se je ponovno sestal. Sestanka so se udeležili tudi člani demokratske zveze.
eUnited Press* poroča, da je Lou En Lai, voditelj komunističnega odposlanstva v političnem svetu, ki izdeluje načrt za zedinjenje Kitajske, v nedeljo odpotoval v Jenan, da bi dosegel od glavnega vodstva komunistične fstranke odobritev predlaganih preosnov.
Glavni izvršni stan v Pekingu, v katerem so predstavniki osrednje vlade, komunistov in Združenih držav in ki nadzoruje izvajanje pre-
mirja med Kuomintangom in komunističnimi silami v Severni Kitajski, je izjavil, da poveljniku vladnih čet v Mandžuriji generalu Tu ti Mingu ni dal naloga, naj zasede prometno središče Cifenh, ki leži okoli 400 km severovzhodno od Pekinga na meji pokrajine Jehol. Nasprotno je glavni stan ukazal, naj obe stranki zaključita premike čet v skladu z nalogom, da je treba eustaviti sovražnosti* in da niti Kuomintang niti kdmunistično poveljstvo ne smeta zasesti omenjenega mesta, v katerem je trenotno sovjetska posadka.
sUnited Press* poroča is Pekinga, da je general K. M. Rockeg sporočil, da so v Severni Kitajski število mornariških strelcev Združenih držav z najvišjega dovoljenega šte. Vila 76.000 mižali na 45.000. Wa-shington je priporočil še nadaljnje znižanje.
Na potovanju lz Indije v Združene države je v nedeljo prispel v Cungking ameriški moskovski veleposlanik Averell Harriman. Takoj po prihodu je obiskal generalisima Cangkajška r njegovi podeželski rezidenci.
Včeraj sta se iz sedeža osrednje vlade v Mandžuriji Cangčiena vrnila v Cungking gospa Cangkajšek ln njen pastorek general Cang Cing Kuo, ki je posebni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva v Mandžuriji. Osrednja vlada ga je pozvala na posvet.
Kratka kriza
egiptovske vlade
' Britanija pripravljena na revizijo pogodbe
KAIRO, 29. Januarja. — V Egiptu je prišlo v nedeljo do ministrske krize, ki pa se je hitro končala Egiptovski finančni minister in voditelj stranke »Kotla* (stranke, ki se Je odcepila od Wafdistov) Je podal namreč v nedeljo skupaj s tremi ministri, člani iste stranke, ministrskemu predsedniku Nokraši paši ostavko.
KURILI IN SSSR
London, 29. januarja
Sovjetska obveščevalna a-geneija poroča, da so genera-lisim Stalin, Churchill in predsednik Roosevelt v Jalti februarja 1945 odločili, da bo Sovjetska zveza po zmasl nad Japonsko priključila Kurile, ki ležijo severno od Japonske, in sicer do polotoka Kamčatke, poleg tega pa tudi južni del otoka Sahalina.
Sovjetska obveščevalna a-genclja poroča, da je pooblaščena pojasniti, da je napravil namestnik ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson v svojem nedavnem govoru o vprašanju Kurilov napako. Agencija dodaja, da jaltskega sporazuma o Kurilih niso ob javili samo iz političnih razlogov.
Kurilski otoki pripadajo Japonski, otok Sahalin leži ot> zahodni qzijski obali severno od Japonske. Njegov južni konec, ki se imenuje Karafuto, je odstopila Rusija po rusko-japonski vojni leta 1995 Japonski. Karafnto meri 36.000 kvadratnih kilometrov. Prebivalstvo, ki je večinoma japonsko. je štelo leta 1838 340.000 oseb.
ZAROTA 7 ALBANIJI
New York, 29. januarja Neko včerajšnje poročilo B.B.C. pravi, da je albanski ministrski predsednik Enver Hodža dal časopisom izjavo, da je albanska vlada aretirala osebe, ki so obtožene, da so pripravljale zaroto proti državi in proti sljudskim oblastem*. Hodža je izjavil, da so imeli aretiranci stike s fašističnimi elementi v Italiji in Grčiji in da so pripravljali vzpostavitev prejšnje vladavine.
NEREDI V ARGENTINI
Buenos Aires, 29. januarja Po odhodu polkovnika Juana Perona iz Buenos Airesa, ki Je odšel na svoje drugo vollvno potovanje, so nastali v petek zvečer v raznih predelih m -sta jned l-omu-nisti ln nacionalisti neredi. Ur> raMJali so celo strelno orožje,
Stranka «Kotla» je že nekaj časa pritiskala na egiptovsko vlado, naj pospeši revizijo anglo-egiptovske pogodbe. 8 proglasom, v katerem Je zahtevala v pogledu revizije pogodbe prednost pred vsakim drugim vprašanjem. Je povzročila v začetku decembra preteklega leta vladno krizo. Od takrat dalje so večkrat izjavili, da misli stopiti stranka »Kotla* v opozicija
Dopisnik »Associated Preše« v Kairu pravi, da so štirje ministri odstopili zaradi tega, ker egiptovsko zastopstvo na skupščini ZN ni sprožilo vprašanja egiptovskih narodnostnih zahtev, med katerimi so umik britanskih čet iz Egipta, vrnitev anglo-eglptovskega Sudana Egiptu in zahteva, naj bi pri mirovnih pogajanjih zlasti v pogledu mirovne pogodbe s Italijo upoštevali tudi egiptovsko stališče.
Po dnevu -živahne politične aktivnosti, ko se je ministrski predsednik Nokraši paša sestal s kraljem Farukom, ki se Je vrnil iz Aleksandrije^ Kairo, in po razgovorih z voditelji neodvisnih nacionalistov, so odstopivšl ministri ostavko u-maknili.
Uradna izjava pravi, da je kralj v pričakovanju britanskega odgovora na egipčansko noto o reviziji anglo-egiptovske pogodbe Izjavil, da marata biti narod in minisM-sirj svet enotna.
Kot poročajo, Je britanska vlada v nedeljo že Izročila svoj odgovor, ki je zelo prisrčen in vsebuje izjavo, da je Velika Britanija pripravile-na razpravljati o reviziji. Odgovor so izročili egiptovskemu veleposlaniku v Londonu.
MORGAN IN LEHMAN
Neiw York, 29. Januarja
Ravnatelj ustanove UNRRA v Nemčiji general sir Predoriclt E. Morgan je prispel v soboto v Netv York In je prl&l razgovore z ravnateljem ustanove UNRRA Herbertom Lehmanom.
Morganov pomočnik, katerega izjava o izselitvi 2idov iz Poljske Je povzročila na nekem tiskovnem sestanku obširno polemika Je dejal, da pomeni razgovor med britanskim generalom in Lehmanom »prvi stik* tn da bodo nadaljnji razgovori v Near Torku ln Washlngtoou v prihodnjih dveh ali treh dneh.
Francoska vlada
pred težkimi nalogami
Finance in prehrana
PARIZ, 29. Januarja. — »Reuterjev* posebni dopisnik poroča iz Pariza, da stoji Gouin pred eno izmed najtežjih nalog, kar Jih Je v teku sedanje generacije imel francoski ministrski predsednik. Goulnova Vlada ai Je zastavila cilj, da dvigne Francijo na običajno gospodarsko raven. Ljudstvu hoče zagotoviti pravično ln zadostno količino živil.
Nova vlada se y glavnem le malo razlikuje od stare. Zamenjali se enega ali dva izmed glavnih ministrov, en minister Je sprejel novo mcs'jo. Enajst De Gauilovih ministrov Je ostalo na-svojih položajih, med njimi tudi zunanji minister Bidault, ki se bo v teku tega tedna verjetno vrnil na zasedanj-, skupščine ZN v London,
Zelo važno mesto v sedanji vladi
ima socialist Andre Philip, ki odgovarja za dve ministrstvi Gospodarsko] načrt, ki so ga sprejele Vse tri glavne francoske stranke, se v glavnem ne razlikuje od načrta, ki ga Je predložil prvothi Gouinov kandidat za finančnega ministra Mendes-Franoe. Voditelji glavne delavske zveze so obljubili sodelovanje.
Notranjo politiko nove Vlade lahko označimo z Goudnovimi besedami kot napore »za varnost franka* in za pravični sistem razdeljevanja ilvil, Franclja tudi upa, da bo dobila od Združenih držav znatna dolgoročna posojila.
Kar se tiče zunanje politike menijo, da bo Franclja bolj popustljiva r. pogledu svojih kolo-
nialnih koristi, vztrajala pa bo na nujnosti mednarodnega nadzorstva' Porurja, ker vidi v tern svojo varnost Ukrepi v zvezi s prekinitvijo odnosa jev med Francijo in Francovo Španijo bodo izšli v kratkem. Vendar se Francija pri tem noče prenagliti; brez vednosti Velike Britanije ln Združenih držav rae bo ravnala.
Vršilec dodnoeti ameriškega, zunanjega ministra Dean Acheson je na petkovi tiskovni konferenc, v zvezi s tem na neko vprašanje, če bo odločitev treh glavnih francoskih strank, da prekinejo odpošaje s Španijo, imela posledloe na bližnje tozadevne razgovore, s Francijo, odgovoril. da ameriška vlada teh posledic ne more predvidevati. Združene države so odgovorile na francosko noto, nhto pa prejele od Francije nobenega nadaljnjega odgovora. Položaj se zaradi tega ni spremenil.
V nasprotju s predvojnimi običaji tol tradicijo Je značilno, da Gouin ni sam izbiral svojih ministrov, marveč Je pozval stranke, naj one določijo osebe, ki naj Jih zastopajo v vladi.
ZNANSTVENI USPEH NA PODROČJU
kozmičnih Žarkov
New York, 29. januarja
«New York Times* poroča, da so fiziki raziskovalnega laboratorija družbe »General Electric Compony» sporočili, da jim je prvič uspelo proizvesti eno Izmed glavnih sestavin kozmičnih žarkov. S tem je omogočeno izčrpno preučevanje sestave atomskega jedra.
Trdijo, da je to po razbitju atoma eden izmed najvažnejših znanstvenih uspehov. Kozmični žarki imajo izredno kratko valovno dolžino, veliko prodorno moč, sorazmerno ogromno silo ter izvirajo verjetno iz neke meglice, ki je zelo oddaljena od Rimske ceste.
Sestavini so odkritelji dali ime »Meson* ali »Mesotron*. Odkrili so jo ob napetosti sto milijonov voltov.
64 obletnica rojstna
predsednika Franklina D. Roosevelta
Združene države danes praznujejo 64. obletnico rojstva umrlega predsednika Roosevelta. Glavni
predmet proslave bo nadaljevanje boja proti otroiki paralizi. Vsi Ar meriianl se iivo spominjajo križar-ske vojne pokojnega predsednika za to visoko ilovekoljubno delo.
Predsednik Truman je poudaril, da je ta icritarska vojna, ki jo je Roosevelt vodil toliko let, ezdaj postala dedUHna ameriškega naroda*. Truman je rekel, da se zdaj prvlt po 13 letih ta boj spet pričenja brtz navzočnosti mola, ki je bil njegov početnik in ki zdaj postaja njegov simbol eBoj Se ni zmagovito končen — je rekel predsednik —> toda mi vsi imamo živ-Ijenjski interes na njem*.
Vsa naselja, vasi in mesta Zdru-ienih držav bodo obletnico Roose-. veltcvega rojstva obhajala s sveča-nlmt plesi, ki jih bo priredila Ustanova proti otroški paralizi, ki jo vodijo najoiji Rooseveltovi prijatelji. Dohodke bodo uporabili kot podporo v boju proti uničujoči bolezni.
TRŽAŠKA KRONIKA
RAZGOVORI Z JAVNOSTJO
BODOČI RAZVOJ TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA
Stanovanjsko vprašanje - Ukinitev bi v Se zakonodaj e o spremembi impn pred zavezniško komisijo, odgovor v desetih dneh
Polkovnik Alfred C. Bonmsn upa, da bo mogel podati prihodnji teden ali v desetih dneh Vafno sporočilo «o razvoja tržaškega pristanišča«.
«Ce se bodo sedanji načrti uresničili«, je rekel višji častnik za civilne zadeve pri Za-vozniški upravi na včerajšnji tedenski tiskovni konferenci v Trstu, «bodo vsi prizadeti zadovoljni«. ''	i
Polkovnik Bowman je izrazil svoje ugodje nad porastom števila pisem nepolitičnega značaja, ki jih je dobil. Omenjena pisma obravnavajo poživitev trgovine in industrije, nadzorstvo nad cenami ter javno zdravje in vzgojo.
Ta p Um a so v mnogih pri merih
IZ SLOVENIJE
——	—	- r i-i, i - r. -- "-r - ir n-aiVi , ■■■..1
<V«Mfc mariborskega okrožja«
piše, da so na druge® zasedanju okrajne ljudske skupščine za Ma-ribor-meato poročali in »klepali o vseh važnih mastnih vprašanjih. Stanovanjski urad stanovanjske krize ni reševal gamo z ukrepi, ampak dejansko z gradbeno obnovo. Mobiliziral Je delovno Mio in organiziral udarniško delo. Pospravili so ruševine 40 bombnih napadov. Izmed 4.800 porušenih ali poškodovanih stanovanj so Jih obnovili 2.300. Stekla ao dobavili skupno 2.000 kv. metrov, medtem ko ga rabijo 169.000 kv. metrov. Popravili so 660 m kanalov in zasuli 110 bombnih lijakov.
Mariborski mestni preručun za leto 1946 znaša 67.004.443 din, Izdatkov in prav toliko dohodkov. Finančni odsek Je mobiliziral vse predvojne dohodke bivše mestne občine, da bi na ta način prišli do večjih dohodkov. Pričeli ao pobirati trinlno, u voznino, mestno takso, trošarino, gostašlino, kanalščino, takso za bivanje tujcev, uporabnino itd. Celotni obnovitveni preračun pa znaša 458.793.400 din.
Mariborske Prebivalstvo Je na svojih sestankih zahtevalo, naj podržavijo vse večje industrije, naj hišnim posestnikom, ki imajo več kot 6.000 din dohodkov, odvzamejo hiše, naj podržavijo celotno zdravstveno službo ter vse lekarne, da ne bodo nekateri ljudje bogateli od zdravil. Minister Polič je Mariborčanom obljubil, da bo njihove zahteve v skupščini iznesel ter jih podprl.
Med debato se na zasedanju ljudske skupščine Mariborčani marsikaj zanimivega ugotovili in zahtevali. Med drugim so sklenili, da bodo Škofijsko semenlSče uporabili za dijaški dom, da bodo vojno
bolnišnico, ki Jo bodo najprej razkužili, uredili v bolnišnico x.i delavstvo, da bodo preko deir -i::, In m uličnih odborov poostril; boj proti špekulantom, ker jim doslej ni uspelo razkrinkati v Mariboru niti enega večjega špekulanta, da bodo pobijali prostitucijo in pretirano pijančevanje ter da bodo hišnim lastnikom, ki trna Jo dve do tri hiše, le-te odvzel!, ker jih nočejo popravljati
•
Idndje k delovnega ljudstvu, in
sicer Komar Prano, Jurše Alojz, Vodišek Franc in Žižek Matilda, val iz Maribora, so zahtevali, da bivšega predsednika Koroškega kvarta Rudolfa Štrausa ponovno postavijo pred ljudsko sodisče. Moža se že decembra, prat leta obsodili na eno leto zapora in na 5 let Izgube častnih pravic, ker Je malomarno in površno vršil delo, ki mu ga Js poverilo ljudstvo. Dokazali so mu, da po njegovi krivdi n so vpisali v votivne imenike nad 800 votivnih upravičencev, kar Je imelo za poojedioo, da so v prav v Koroškem kvartu volitve tako slabo izpadle.
V »Vrstniku* beremo, da so v Kotljah delili agrarno zemljo. K delitvi »o prišle skoraj samo ženske z Izjemo dveh moških, S seboj so prtneol* količke za mejnike in petmetrsko lato, s katero so merili zemljo. Tik pred delitvijo pa so se Sene s predsednikom delitvene komisije močno sprle. Predsednik Je zahteval, naj e župnikom napravijo nekak sporazum s tem, da bi prostovoljno odločil, koliko zemlje bo odstopil, Žene pa so vse ogorčene trdneje poprijele količke in zavpile, da morajo 70 letnemu župniku, ki ima 8 ha zemlje, odvzeti vso zemljo. Predsednik je hitro popustil in ženam ugodil.
IZ KOROŠKE
Slovenska t*o» Krčan)s je sestavljena iz kmetij, ki ležijo na Južnem pobočju Sinje planine. Tam nekako gre na vzhodnem Koroškem narodnostna meja Slovencev najbolj severno. Vaščani so poslali »Koroški kroniki*, glasilu Britanske obveščevalne službe na Koroškem, do. pis, v katerem pravijo, da bo prve številke domačega lista sprejeli s takim veseljem, da se Je marsikakšno oko orosilo. »Vendar enkrat! Vendar enkrat se spet smeš ob nedeljskih popoldnevih vseetl za mizo in ob kozarcu mošta prebirati domač slovenski časopis, brez strahu pred gestapovcem ail njihovim podrepnikom*, pišejo zavedni slovenski kmetje na Koroškem,
Tudi v majhni vasi Bilčove, Id Ima največ naročnikov zavezniškega slovenskega glasila na Koroškem, zelo radi prebirajo slovenski časnik.
Dva dopisa čitateljev objavlja »Koroška kronika* in oba prosita za to, da bi slovenski Ust Izhajal kot dnevnik in ne samo kot tednik. Prvi dopisnik pravi: »Sedaj imamo tednik in zelo radi bi mi zvesti či. tatelji slovenskega berila in zavedni koroški Slovenci imeli kaj več slovenskega berila — da bi nam vsak dan pošiljali časopis ln novice. Mi moramo biti na koroški slovenski zemlji svoj gospod, da nas ne bo tujec tlačil ob steno, kakor nam pove zgodovina prejšnjih stoletij ln današnje dobe. Koliko so Nemci storili za ponemčevanje, ml pa še slovenskega dnevnika no bi imeli. Mislim, da nam bo koroSklm Slovencem tudi angleška vojaška vlada vse to dovolila, zakaj papirja Je menda dovolj, ker je drugih časopisov polno*. Tudi drugi dopisnik pravi, da so koroški Slovenci zelo hvaležni urednikom za trud, lot ga imajo z urejevanjem ln Izdajanjem tega lista. Vendar pa prosijo, da bi Jim izpolnili še eno željo — da bi izhajal še en dnevnik v slovenščini. Zavedni koroški Slovenec piše: »Kako zelo bi Vam tlll hvaležni za trud, da bi Imeli tudi mi koroški Slovenci svoj dnevniki*
V Podroioa je prispel 12. Januarja vlak e 148 izgnanci Iz Sta. Jereke In Kranjske, Avstrijska želen-. Uka policija jih je prevzela, ker so avstrijski državljani. Preko Jezerskega so 18. Januarja poslali približno 40 takih oseb, ki so Jih potem Avstrijo! namestili v taborišču.
PULJ
Prodaja tkanin
Trgovska zbornica sporoča, da bodo 29. Januarja začeli prodajati prve količine tekstilnega blaga, ki ga je nakazal Industrijski odbor tekstilne industrije v Milanu.
Preden kupec dobi v Trgovski zbornici bon za nakup blage, mora v trgovini Izbrati blago; trgovec mu mora. napraviti seznam izbranih predmetov. Količina blaga, ki ga sme posameznik nakupiti, je določena po številu družinskih članov, kar bo trgovec ugoiovil lz družinske knjižice.
Trgovec bo v svoji trgovini obdržal kopijo seznama blaga ter bo odgovarjajočo količino blaga kranll v korist nakupovalca največ pot dni od dneva izdaje seznama izbranega blaga,
VSTOP V PRISTANIŠČE
Vsa dovoljenja za dostop v pri-■atniSče v Pulju, ki jih je izdalo Poveljstvo zavezniške policije, so veljavna do 31. Januarja 1946. Od *• februarja dalje bodo Imeli dostop V pristanišče samo lastniki pomorskih družb ln prevozov »kupno z delavci, ki bodo imeli dovoljenje.
OBDAROVANJE
Ob navzočnosti majorja Johnsto-na, komisarja pokrajinskega sveta, ter majorja Saasona, častnika AIS v Pulju, so razdelili zavifke, kt Jih Je poslal angleški Rdeči križ za osebe, ki BO ee vrnile iz
nemških koncentracijskih taborišč.
Obdarovance so Izbrali brez razlike na njihov socialni položaj u. poštevali so le njihov« potrebe. Vsaka oseba je dobila dva zavitka v vrednosti tri do »tiri tisoč lir, Obdarovaneev Je bilo 136. Predvidevajo, da bodo prispeli novi zavitki, s katerimi bodo mogli pomagati osebam, ki so se vrnile iz nemških taborišč.
ČIŠČENJE FAŠISTOV
Komisija za Čiščenje fašističnih nameščencev Je sklenila odstaviti is službe za šest mesecev: Nicolini. ja Michela, davčnega uradnika; Vidalijvo Silvano, učiteljico za telesno vzgojo; za tri mesece: dr. Bressana Ulderica, uradnika šolskega nadzorstva; Sohelkeja O-eoarja, učitelja tehnično-trgovskega zavoda.
Proti tem ukrepom je možna pri. tožba komisiji prvo stopnjev v roku 10 dni.
vsebovala predloge, ki podpirajo njegove zamisli, katere je že prej sam Imel, Tako je qa primer dobil pismo neke. ženske skupine s priporočilom, naj bi osebje odbora za nadzorstvo nad cenami pomnožili z gospodinjami. Pred časom. Je že sam imel to zamisel, pa js ni mogel »uresničiti*. V odboru zastopajo svoje praVlce •delavci in zastopniki trgovskih ljudi, čeprav imajo ti kot potrošniki samo delne interese, gospodinje pa spadajo izključno med potrošnika
To pismo o zastopstvu gospodinj v odboru za nadzorstvo cen Jo omenil kot primer raznih poročil, ki jih je dobil od ljudi, ki a& zanimajo ne le za politične zadeve, marveč za splošno dobrobit družbe.
Stanovanja preganjanih Židov
Dve vprašanji o dodeljevanju stanovanj je označil polkovnik Bow-man kot »zelo nejasni* ln je zahteval, naj vprašanja, ki Jih stavijo na konferenci, ne bodo poročila o posamičnih primerih, marveč naj imajo splošni značaj ln zasledujejo splošno korist. Prosil je stotnika R. Buckleya, častnika pri stanovanjskem uradu, naj .pojasni vprašanji.
Stotnik Buekley Jo rekel, da se prvo vprašanje nanaša na družino, ki w je vselila v stanovanje nekega pregnanega Žida, Ko se je Zid vrnil, je družina izpraznila njegovo stanovanje ln »e Je na lastne stroške preselila v neko drugo stanovanje, dodeljeno že nekim drugim ljudem. Stotnik Buckley je dodal, da ae vprašanje glasi, ali ne bi mogla Zavezniška vojaška uprava pomagati tistim, ki so storili dobroto političnim preganjancem kakor ta družina, ki je imela »visoka človekoljubna čustva*.
Stotnik Bucklejr Je na vprašanje odgovoril, da njegov urad ne more dati splošnega odgovora na posebno vprašanje, ki »e nanaša na kakšen posamičen primer.
Ako bodo ti anonimni ljudje predložili »voj primer stanovanjskemu uradu, Jim bomo dali tožen odgovor. Tam obravnavamo vsak primer posebej z ozirom na posamične okoliščine. Splošnih pravil pa ni mogoče postavljati, ker nikdar niti dva primera nista popolnoma enaka. Iz toga razloga smo ustanovili sodišče pri Manovanjskem odboru, ki lahko Izda sodbo o sporni rešitvi stanovanjskega urada.
»Kar »e tiče stroškov* je nadaljeval stotnik Buckiey, »je stanovanjski urad odgovoren za selitvene stroške v primeru, da se kdo mora seliti, «e pa ljudje ki se selijo kršijo predpise, so sami odgovorni za plačilo teh stroškov*.
»Z ozirom na visok čut človekoljubja, sem stanovanjskemu uradu ukazal, da mora biti strogo nepristranski in da naj celo opusti osebne razgovore, da bi preprečil osebne stike, ki bi mogli nepovoljno vplivati na odločitve«.
Polkovnik Bowman je pri tem prekinil stotnika Buckleya in je rekel, da velja stotnikova pripomba tudi za drugo vprašanje, ki govori o dodelitvi stanovanja nekemu zdravniku, ki Je bil vojni ujetnik in se Je boril proti Nemcem.
Stotnik Buckley Je dodal, da je skupno z dr. Blasolijem, predsednikom stanovanjskega odbora, uvedel načelo, da mora stanovanjski odbor prizadetim strankam vedno navesti razloge za svojo odločitev.
Ponudba
»Švicarskega daru“
Švicarske oblasti so ponudile Italijanskemu Rdečemu križu oskrbo bolnih otrok iz Milana, Genove ln Benetk, Id še uživajo to ugodnost; ugodnosti te ponudbe pa ne uživajo tržaški otroci.
Major C. O. S. Blyth Broooke, častnik na oddelku za javno zdrav, stvo, Je odgovoril: «Svica Je prvotno preko Italijanskega Rdečega križa ponudila, da bi skrbela za izve-stno število bolnih italijanskih otrok v švicarskih bolnišnicah. Rimsko ravnateljstvo Italijanskega Rdečega križa Je prosilo različna središča med njimi tudi Trst, naj pripravijo sezname otrok, ki so potrebni takšne nege. Iz Piemonta in iz drugih gornje italijanskih pokrajin Je odšlo v Švico nekaj otrok, preden pa so odposlali otroke iz naše pokrajine, je prispelo poročilo, da so švicarske oblasti izčrpale svoje vire in ne morejo več skrbeti za druge o-troke. Ravno tržaški otroci niso 1-mell sreče.
»Izvedeli pa smo, da Je italijanski Rdeči križ ukrenil potrebne korake, da bi poslali nekaj teh otrok v Španijo, «Je dodal, major Blyth,» ne vem pa, ali bi boo tako dolgo potovanje Izvedljivo alf priporočljivo«.
Pokojnine častnikom trgovinske mornarice
«UpokoJent častniki tržaške trgovske mornarice* — pravi neko drugo vprašanje, še niso dobili povišane pokojnine, kakor so Jim obljubili. Ali more Zavezniška vojaška u-prava zanje posredovati*.
Načelnik finančnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, poročnik N. Beard, Je odgovoril, da tl upokojenci in drugi upokojenci, za katere veljajo posebni pogoji, še niso dobili povišanj«. Nobenega dvoma pa ni, da ga bodo dobili. Za zdaj vprašanje preučujejo ln poročnik upa, da bo mogel v kratkem podati izjavo o tej zadevi.
Sprememba imen
Pravni odsek Zavezniške vojaške uprave je pripravil ukoe o spremembi Imen in ga predložil zavezniški komisiji v odobritev. Predvidevajo, da ga bo zavezniška komisija ta teden vrnila
To je odgovoril polkovnik Bow-man na vprašanje, ki zahteva, naj hi objavili tozadevne pravne predpise. Polkovnik Bowman je nato prosil načelnika pravnega oddelka majorja A. E. Golda, naj vprašanja bolj pojasni. Major Gold je Izjavil, da ima prejšnja zakonodaja različne dekrete. Ukaz, ki ga Je pripravila Zavezniška vojaška uprava, Ima nove določbe o spremembi priimka.
Pripravili'pa go tudi drugi ukaz, ki govori o spremembi krstnega imena. Splošni namen drugega ukaza je, popolna vrnitev osebnih pravic, ki so Jih kršili rasni zakoni.
Partizani ali vojaki
Na današnji konferenci so obno vlil vprašanje, ki ga Je prejšnji teden osnačil polkovnik Bowman kot »vprašanje določitve, ali so izveetnl ljudje partizani ali vojaki Jugoslovanski vojske v zvezi s podeljevanjem podpor. Med razpravo je podpolkovnik Board rekel, da »o s« zedinili, da so partizani.
Neki časnikar je odgovoril, rt* Zavod za socialno zavarovanje še ni dal tozadevnega zadoščenja.
Polkovnik Bowman je pripomnil, ako tega še niso storili, naj vložijo prošnjo na tak način, da bo mogoče na podlagi to prošnje kaj ukreniti. V prošnji 1« treba jasno navesti dejstvo, ali so bili'tl ljudje partizani ali redni vojaki. Časnikar je odgovoril, da misli, da je to bilo že storjeno:	vsekakor pa se J«
strinjal, da Je to potrebno.
Ko je časnikar nadalje pojasnjeval vprašanje, je podpolkovnik Board rekel, da so mu njogovi protesti razumljivi, kajti partizani, ki so se borili z italijanskimi silami, so dobili nagrade, partizani, ki »o ae borili z jugoslovanskimi silami, p» Jih niso dobili.
Listi ln omejitev električnega toka
Nekateri Usti naj bi imeli zaradi omejitve električnega toka prednost. Ali n« bi mogla zavezniška vojaška uprava omogočiti, da bi mogli tleti brez težav izhajati.
Polkovnik Bowman Je odgovoril, da je zvedel, da skuša AIS doseči olajšave za časopise. Cs bi nastale kake razlike, bo zadevo uredil; vedeti pa je treba, da spada vsa zadeva v pristojnost AIS In vsako pritožbo jo treba poslati temu ura. du, en izvod pa njemu.
Protest zaradi radijske oddaje
Neki dopisnik je protestiral proti »obnovi duha nacionalistične de-
PREHRANA
Četrto razdeljevanje drv
Opozsrjamo interesente, ki ne morejo uporabljati plina, da se bo četrto razdeljevanje drv končalo v petek 1. februarja. Potrošniki bodo dobili po 15 kg drv, katere morajo dvigniti pri , ovojih pro. dajalcih v omenjenem roku. V *o» bo to 2. februarja bodo prodajalci prejete odrezke oddali občinskemu uradu.
Opozarjamo potroaniloa, da Jo ustavljena dodelitev moto* za peko kruha pekarni Pleri Luigi, vla S.
Cillno 12, za čas 12 dni. Rok začno teci 28. t m. Razlog ukrepa »o nerednostl pri pregledu zaloge,
monstracije z dne 3. novembra* pri' nek^ nedeljski oddaji tržaškega 0pOZOrllO prOdajalCSDl 8Y8Č
Polkovnik Bowman Je rekel, da o tem ge ni ničesar slišal. Rekel pa Je, da velja vsak ukrep proti nacionalističnim demonstracijam za obe stranki.
Časnikar Js nato rekel, da v primeru, ako pri mešanih radijskih oddajah ena skupina žali drugo, obstoja nevarnost oddaj.
Zavezniška vojaška uprava opozarja, da so prodajne cene sveč na drobno od 8 do 22 lir sa komad za posamezne vrste.
Ob priliki omejitve uporabo električnega toka pozivajo vse trgovca, da ne zvišujejo cen ln ne ukinitve obeh | skrivajo blaga. Proti kršiteljem bodo ravnali po zakonu.
OMEJITVE UPORABE
ELEKTRIČNEGA TOKA
T
Dosmrtna ječa ovaduhu -krivcu smrti 19 oseb
24 let jede za izsiljeno ovadbe « Oprostitev stanodajalke zaradi nezadostnih dokazov - Devet \mesecev zapora za nedovoljeno posest orož’a
Glavni stan Zavezniške vojaške upravo za goriško področje je izdal
naslednjo Odredbo št. 68 z dne 26. Januarja. 1948;
Ker skupna potrošnja dozdaj neo-u*cJonoga električnega toka presega zmogljivost ln da .zagotovi potrebni tok za.'najnujnejšo potrošnjo. Je major James E. Long, upravnik goriškega področja, odredjl:
Člen I: odst t: Trgovine, uradi in trgovske družbe ne smejo uporabljati električnega toka med 17 in 8 uro v trgovske namene rasen v kolikor ni to dovoljeno v nadaljnjem.
Odst. II. Spodaj navedeni obrati smejo uporabljati električni tok po 17 url do določene ure, le da Je treba uporabo zmanjšati za 33.3 odstotkov normalne potrošnje: a) brivci ln frizerji do 18 ure; b) bari in vinotoči do 22.30 ure; c) hoteli, kinematografi in gledališča do 24 ure.
Odst m. Odstavek I. ne velja za ambulance, zdravnik« ln lekarne.
Odst. IV. Električni tok s« n« smo uporabljati za svetlobne napise ln znake ter za razsvetljevanje Izložb.
Člen 2, odst. I. Od 4 februarja 1946 naprej je vsak ponedeljek nječ 17 in 21 uro prepovedana vsaka
Pred porotnim sodiščem s® je začela razprava proti Mariji Fer-lingoj, .rojeni v Tržiču, stari 22 let, ki je obtožena, da je skupno z Me-uottijem Boldripom, ki Je pobegnil in za katerega je sodišče pristalo, da se na zahtevo zagovornika Izločijo razpravne listine, ovadila nemškim SS oddelkom Zida Viktorja Herrlnga in partizana Nino Lapota, ki so ju aretirali ln prepeljali v Nemčijo. Obtoženka, ki se je branila, da je nedolžna, Je povedala, da je dala Hn-ringu sobo v najem. Ko so Herrlnga aretirali, so tudi njo prepeljali SS oddelki v zapore; Sledi!« so izpovedi Lapota ln Herrlnga, k! sta izpovedala, da sta se skupaj s Ferlirgojevo v kavarni dogovorila za najem sobe. Naslednje Jutro so ju v hiši obtoženke aretirali. Državni .pravdnik je poudaril krivdo obtolsenk« ln zahteval štiri leta ln šest mesecev zaporne kazni. Odvetnik Buda Je zahteval oprostitev. Sodišče je oprostilo Ferllngojevo zaradi pomanjkanja dokazov.
Pokoli 19 vaiCanov
Nato je sledila razprava proti Alojziju Oocettlju, rojenemu leta 1900 v Villa Novi, ln Ivanu Fortu-natu, ki je pobegnil. Obtožena sta, da sta 4,, oktobra 1943 v Villa Novi naznanila razčiščevala! akciji nemških SS oddelkov približno 16 partizanov, ki ao bili doma lz njihove vasi ln »o jih Nemci brez vsake sodbe takoj ustrelili. Obtoženec, ki Je potrdil to, kar mu očita obtožnica, se je zagovarjal, da je bil ob prihodu Nemcev prime), ran od nekega stotnika SS oddelkov Iti v župnišče, kjer so ga z žuganjem prisilili, da je moral povedati, da pozna pet oseb od šestih, ki Jih je Imel stotnik zapisane na listku. Predsednik J« zaslišal približno 15 prič, samih preprostih kmetov iz vasi in iz njihovih izpovedi Je bilo razvidno, da so Nemci, ki so prišli v vas prejšnji dan, sklicali 4. oktobra zjutraj na majhnem trgu vse moške od 16 do 60 let, ki so morali sedžtl na tleh v treh vrstah, medtem ko Je neki Fortunat, ki je Imel že poprej stike s SS-ovcI, pregledal vse eediče moške in pokazal Nemcem približno 12 izmed njih ln jih označil za partizane, nakar so Jih izločili od ostalih. Ko je Fortunat končal svoje delo In rekel, da ne pozna drugih partizanov, sta Cooettl ln neki Lusila, ki sta pripadala k neki majhni skupini izbranih fašistov, označil eden štiri, drugi pa enega partizana. Tako so tisto Jutro ustrelili skupno 19 parti-
zanov. Grozni prizor tistega ponedeljka v oktobru, ko je en sam mig • prstom pomenil »mri, bo ostal preživelim g žalostnem spominu. Razne priče go Izjavile, da se ne spominjajo natančno vseh podrobnosti tistih trenotkov, ker so zaradi velike groze In strahu skoraj znoreli. Dejstvo Je, da Je priča Antonio Dal Bello Izgubil zavest, ko Js videl, da Je Fortunat označil njegpve nečake ln bratrance. Ostal Je skoraj osem dni v tem stanju. Bili so *« poprej, razburjeni, ker so Nemci nekaj ur prej ubili pred njihovimi očmi ne« kega kmeta, ki Je našel v svojem »eniku avtomatsko pištolo.
Razsodba
Javni tožilec je poudaril nejasnost izpovedi Cocettija in ugotovil, da je bilo njegovo početje premišljeno ln zahteval dosmrtno ječo za Fortuna, ta in' 30 let Joče za Oocettija.
Branilec Fortunata odvetnik Verrl se je podvrg-:l presoji sodnega dvora. Odvetnik Ferruocio Zen-naro Je valil krivdo na Fortunata Ijj pripomnil, da če kdo Izvrši dejanje pod grožnjo, to še ni sodelovanje in spomnil, da je dva dni pred d' ;odkl v Villanova pri izvrševanju svojih dolžnosti kot partizan padli Cocettljcv sin v Isoll v Istri, Naglasil Je dobro vedenje obtoženca ter se skliceval na olajševalne okoliščine
Sodni dvor Ja priznal splošne olajševalne okolnoati Cocettlju ter obsodil Fortunata na dosmrtno ječo, Oocettlja pa na 24 let ječe, na prepoved do Javnih služb, na plačilo sodnih stroškov tor na polt-aljsko nadzorstvo ca dobo štirih let.
Samokres v hrambi
Fred najvišjtm zavezniškim sodiščem se Je moral zagovarjati, Giuseppe Bembo, lastnik gostilne v Zavljah, zaradi nezakonite posesti samokres a.
Pri preiskavi njegovega stanovanja, ki je sledila umoru nekega angleškega vojaka, ao našli pod podom samokres, ki je bil napo', jen. Bembo to priznava, izjavil pa Je, da je imel samokres spravljen tam od 9. septembra 1948, ko mu ga je Izročil neki kara. bi n Jereki podčastnik. Zaslišali so nekaj prič ter poslušali obrambni svet, ki sta ga sistavljsla odvetnika Mussaria-Tiberlnl in Presti. Predsednik poročnik Miller je pojasnil, da nima Bembo nič skupnega z umorom angleškega vojaka, da pa je obtožen nez&konti to posesti orožja ln ga je zato obsodil na devet mesecev zapora.
kolikor ne dovoljuje odstavek H, tega člena.
Odst, IL Bolnišnice, zdravniške
ambulance, policijske stražnice, vojaški uradi in poveljstva ter vsako podjetje, Institut ali oseba, morejo, če je v Interesu zdravja in javne varnosti, doseči oprostitev določb odstavka L tega člena a pismenim dovoljenjem upravnika področja.
Odst IH. V zvezd določbe odstavka n. tega člena električnega to-ka ne bodo prekinili. Veak posameznik odgovarja za izpolnjevanje določb odstavka I. ln policija bo nadzirala Izpolnjevanje na način, ki se ji bodo zdel primeren.
Člen 8. Upravnik področja si pridržuje pravico, da oblikuje ali spremeni določbe te odredbe ■ pismeno objavo v časopisih.
Olen 4.^ Kdor bo prekršil katero koli določbo te »plosne odredbe, ga bo zavezniško vojaško sodisče obsodilo bodisi na denarno sil zaporno kazen ali pa na ob«, če ga bo spoznalo za krivega.
Namesto ali pa v dodatek teh kazni sme sodišče odrediti zaplembo uporabljenih električnih *a-prav ali pa ustavitev električnega loka, oziroma oboje.
Olen 6. Ta odredba bo stopila ▼ veljavo 29. januarja 1946 ob 1, uri.
V boljše pojasnil^ zgornjih določb opozarjamo, da ostane v veljavi ukrep o popolni prekinitvi elck-
uporaba električnega toka v Javne, | tričnega toka vsak delavnik od 13 trgovske in zasebne namene, razen | do 16 ure.
Obvestilo
Prodajne cena spodaj navedenih monnpcteklh proizvodov na področju A Julijske krajine so z veljavnostjo dne 28. Januarja 1946 sioteoe:
Cigaretni papir, ir.onopol-vrate, ne gumiran: škatljo po 100 zavojčkov po 40 lističev od L 600 do L. 1000.
Cigaretni papir monopol-vrste, gumiran: škailje po 100 zavojčkov po 40 lističev od L 700 do L IKK).
Stročnice ploščate motnopol-Vrste: škaifclje po 20 zavojčkov po 50 stročnic od L 220 do L 340.
Cigaretni papir izbranih vrst, gumiran ali ne: Skati je po 100 zavojčkov po 40 lističev od L 800 do L 1200.
Stročnice Izbrane vrste z na« vadnlm ustnikom: zavoj 1000 etra-člo od L. 800 do L 500.
Stročnice Izbrane vrste s filtrom: zavoj 1000 otročič od L 330 do L 660.
Zafradl hitrejšega reševanja prošenj za vojno ode k ednino priporoča Finančna uprava upra.vičenaem, raj skrbijo, da bodo prošnje opremili z vsemi listinami, ki Jih zahtevajo veljavni zakonski prod-plsl. Morebitni prošnji za predujem vojne odškodnine je treba priložiti tudi potrdilo okrožnega davčnega urada o znesku dohodkov, ki tvorijo osnovo za dodatni davek.
Samo tako bodo omenjene prošnje lahko hitro retavell ln bo mogoče preprečiti nepotrebne in neupravičene pritožbe.
Požar je uničil sinoči senik Josipa Pintarja- kmetskega gospodarja na Kojskem. Požar je nastal zaradi vnetja saj v dimniku, od koder se je hitro razširil na senik in stanovanjske prostore pod njim. Močan tar požara Je prebudil družino, ki je poklicala na pomoč sosede. Opozorjena na požar je prihitela skupina gasilcev z črpalko lz Gorice, ki se je več ur borila z ognjem. Gašenje je oviral močan veter in pomanjkanje vode. Domačini so rešili ilvino, pohištvo In zalog«, vep-dar pa je popolnoma zgorelo »eno, katerega vrednost oenijo na 30.000 Ur.
Prt preiskavi V starinarnici Pesnila Sieve ir » •> j« našla policija star avtomobilski plašč, o katerem je lastnica trdila, da ga je dobila
Je streljanje bilo v bližini ograje vile Depretis. Ko je policija prišla na mesto, je neznani strelec že izginil.
Nesreča. Z le»tve je padel kmetski gospodar Ivan Vendramin, »tar 42 l«t, v svoji hiši na Kojskem. Zlomil si je desno roko ter oo ga prepeljati v Javno bolnišnico.
Premog za bolnika
Goriška zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo sporoča, dk ?o Jo višje oblasti pooblastile, da iz-vede izredno nakazovanje premoga za bolnike, ki stanujejo v stanovanjih brez centralne kurjave. Interesenti naj se zglasijo od 28. Jan. naprej na uradu za karjavo te zbornice in dvignejo nakaznico. Količina premoga je določena na 2 stota, kt ga bo mogoče dvigniti le s predložitvijo zdravniškega spričevala.
Oblasti, državne ustanove, urade in združenja vabimo, da svoja sporočila in vesti oddajo v uredništvu najkasneje do 13. ure. Uredništvo za Gorico je na kOr-SU Verdi St. 30, prvo nadstropje.
RADIO
Torek, 29. Januarju
17 prenos iz Vidma; 18 obvestila svojcem; 18.15 komemoracija za Curellijem; 18.40 angleškataoin za Eusobljem Curellijim; 18.40 angleška lekcija; 19 mladinska ura (sloven.; 19.30 XVI. ljudska glasbena ura (slov.)j 20 a lov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasbeno potovanje; 21 velika zgodovinske epizode; 21.45 oddaja italijanskih partizanov; 22 doktor macije; 22.15 radijski prizor; 22.80 pri kaminu; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišča.
Sreda, 30. januarja
7 glasba za dobro jutro: 7.15 eflov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pes«® jutranja glasba; 11.30 valčki; 12 duet Sidericud; 12.15 partizanske I-esml-poje S. Battstutta (slov.)l 32.80 zdravniška rubrika (Slov.); 12.46 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.16 reproducirana glasba; 13.30 W. A. Mozart; 14 glasbeni pregled; 14.15 pregled vesti in plohice-, 17 prenos lz Vidma; 18 godalni orkester; 18 30 organist Busol ini;	19 odred ju-
goslovanske armade; 19.30 llgra-Rob: Rafal v veselo srce (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.30 „ „	„ ,onnn «Don GHovannl«, Mozart. 21 oddaj«
v prodajo od neznanca za 23.000 (julljgtVom Cesar« Gallina; 21.45
'"•‘'Beethovnovi kvarteti; 22.20 romantični Intennezzo; 23 ital. vesti; 2S.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče.
tir. Pojasnilo policije ni zadovoljilo ter Je zato zaplenila plašč ln prijavila lastnico starinarnice zaradi posesti »umljivega blag®.
Nočno streljanje, verjet11* lz strojnice, je zbudilo lz spanji prebivalstvo Straši«. Videti je, da
Olavnl urednik: PRIMOŽ B BRDNIK Izdaja A. I. S.
EDWIN WAY TEALE
DEČEK S PESCIM
Potem sem le pregovoril ded«, da ml je prepustil sekiro, sam pa je vrtel brusilni kamen. Najprej Je sekira kar plesala po kamnu. Ded ml Je rekel, da premalo pritiskam. Zato sem pritisnil, tedaj pa jo že nabrušena sekira z ostrino zadela ob kamen in vze dedovo delo je šlo v nič. Vse življenje sem sl zapomnil razliko med znanjem ln neznanjem. Vedel sem, da lahko znanje brusi sekiro, neznanje pa mora samo obračati brusilni kamen,
• • •
Rdeče jagode ln beluši so ml prinesli prvi dobiček sezone. Vsakega meseca junija je ded odposlal na stotine slamnatih košaric rdečih jagod na ohicaški trg. Potem sem začel okoli 4. julija kopati rani krompir. Njemu so sledila irdeča astrahanska jabolka in žetev, Končno so prišli na vrsto Jesenski pridelki, koruza, oves pozni krom-
pir ln repa. Poleti Je ded večkrat na teden naložil svoj voz, ga za-pregel ter potegnil v Michigan Ci-ty, kjer Je prodajal svoje proizvode.
Pot v Michigan City ni bilo navadno potovanje. Zbudili smo se že pred zoro. Babica je v naglici pripravila zajtrk ter ml z mokro cunjo umivala oči, ko je prišel ded po stopnicah. V rokah Je imel sa-moveznico. Preoblačenje v »mestno obleko* Je bilo za dq|la vedno težavno in neprijetno opravilo. »Mati, če hočeš, da nosim to prokleto vrv okoli vratu, ml jo boš že morala sama zavezati*.
Na spominjam se, da bi se moj ded naučil vezati samoveznlce. Ko Je bil član porot« v bližnjem mestu, je hodil od ponedeljka .do petka vsak večer spat s srajco in samoveznloo. »Ce bi to prokleto zadevo odvezal*, je vedno godrnjal, »bi je sam nikoli več n« zavezal!*
Ob pol petih zjutraj sva bila že pripravljena ln sva odšla. Ko sva prišla v mesto, so bile gospodinje že na nog«h ln pobrala sv* smetano trgovcem, ki še niso odprli svojih trgovin. Ko sva se peljala po mestnih ulicah, je ded kričal na ves glas: »Jabolka! Krompir! Koruza!* Ko so se gospodinje pojavile, sem skočil z voza ln začel meriti blago. Z dedom sva se dogovorila, da sem na farmi obiral Jabolk«. Boljša je prodajal ded, slabša pa so bila moja. Na dedovo žalost in moje veselje smo slabša vedno najprej prodali.
Se pred poldnevom sva že vse blago prodala- Stopila »va popit čašo sodavice, potem pa sva odšla v javno knjižnico, ki js bila v lepem parku, pod visokimi drevesi in sredi zelenih trat. Ded st je sposodil vsak teden nove knjige. Pol ura sem strmel v mirno poslopje ln vdihaval tajlnstvenl vonj starega usnja, polic a knjigami in kupov časnikov.
Navadno sva* že ob sončnem zahodu prišla domov. Ko j« ded pomolzel ln babica pospravila večerjo, J« nataknila s srebrom obrobljene naočnike, privila petrolejko ln začela čltati.	,
Pritajeni Sum dedove pipe, to Je bilo vse, kar »mo slišali poleg babičinega čl tanje. Poeebno »mo radi čltall knjigo »Divje živali*.
Nikoli nismo hoteli čitatl zgodb, v katerih živali govorijo kot ljudje. Babica jih ni hotela čitatl. Dejala jc: »Živali Imam rada, ker riso takšne, kakršni, »o ljudje!*
. * • •
Severno od »Samotnega hrasta* J« bila obširna peščena goličava, kamor Je 1« redko stopila človeška noga, goličava je bila vsa preluknjana In razrita. Močvirje J* sicer bil priljubljeni kraj za kače, toda ta košček zemlje Je bil pravi kačji raj. Vsepovsod po pesku Je bilo moči videti vijugaste sledove.
Ded ml je pripovedoval, da Jih Je že v njegovi mladosti kar mrgolelo in Jim Je rad nastavljal zanke. Dejal Je: »V tistih časih sem nabral venec kač že za zajtrk, pa ne moremo govoriti, da bi takrat bilo kačje vreme!*
Kače »o bile povečini nestrupen« in koristne plazilke:	belouške,
slepci in goži. Toda tam, kjer »o peščine prehajale v močvirje, je prebivala strašna massasanga, imenovana tudi prerijska klopotača.
Moj strah pred kačami j« bU vedno največji ob košnji. Košnja J* prava nesreča *a miši, prepelica kače in druge majhne prebivale* travnikov. Ostra rezila kos, **" leznl zobje kosilnega stroja, koničaste vile, široka platišča voz z* »eno, vse to pušča za seboj emf* ln uničenje. Ko sem pomagal n*-kladatl seno, sem s« vedno bal, d* mi ded ne vrže z vilami in senen' na voz še kača klopotače, ki J* skrita v senu.
Nekega vetrovnega Julijsk*** dne sva z dedom nakladala s«n°' Prišla sva že do zadnje koci04' Svoje vile je zasadil v kopico "J pritisnil nanje z vso težo. Potern J z velikim naporom svojih P1^ vrgel kopico na voz ter izvlek«1 J( le. Ko Je Sel naprej, Je Imel čez ramo. Pogledal eem ga i®
senč-
ka-
*•
llko, da me ni zadela kap.
Ko je ded z vilam šel v Je večkrat prebodel debelo t«10 če klopotače. Zdaj Je sikala l*1 (t zvijala tik nad njegovimi rerv ^ Sele čez čas sem lahko zavP da veter Je odnesel moj sem in vpil, a ded me nl Hodil je naprej.
(Nadaljevanje prlh«^1