! Published ud dbtrlbsted wider permit No. 728) aatSor. Sy Hie Act of October 6, 1917, on file at the Port Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. ™E °NLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ^OLUME V.-LETO V. 1 Copy 3c. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) FEB. 23., 1922. ST. (NO.) 44. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. 34 OSEB MRTVIH V VELIKI ZRAKO-| PLOVNI NESREČI. Ionski zrakoplov "dirigible" tipa, je amerika kupila šele pred kratkim od pp ujanske vlade- nesreča se je pripetila PRI poskusnem poletu, zrako-l0v je treščil proti zemlji iz višine Čevljev, nakar je sledila eksplozija. i| ^ - %0 D^lok- Va., 21. feb. — 34 oseb je bilo ubitih, osem res-!J S° dori° anih' tr^e Pa so ostali nepoškodovani ali pa ^ fera].( , 1 lahne praske, ko je velikanski armadni 4ti na k°V ^oma" s SV(>jim moštvom in tudi nekaj civili-' n-eos r°VU trešči'l iz višine 1000 čevljev proti zemlji. Ne- [0> »eca se >aze. Kot Je zgodila v bližini Hamton Roads mornariške ^milo p'SG ^omneva> je nesrečo povzročilo zlomljeno K ka' •U Je zrakoplov padel preko električne ži-Mi'na ri..Je P°vzročilo, da se je 1,000,000 kubičnih e~ *' Iruhnii' Se v zrakoplovu vžgalo, nakar je iz- onemo °i=enJ P° vseh delih zrakoplova kot bi trenil, in iqpo vsako rešilno delo. Zrakoplov je bil še več ur cevljev 1 ena sarna goreča masa, mereča v dolžini 410 ostalo od vseh, ki so se nahjali na kro-ra Poti !°Va' komaj ducet oseb, in še od teh je ena umrla ffletjn 2 ] °^nišnico. Rešili so se edinole oni, ki so pri za-rakoplov Va ^ktricno žico takoj poskakali iz ^ [)gt'0(]jG Ostali, ki so bili pri padcu potisnjeni pod 0gen kega zrakoplova, so našli smrt v ognju. •|.lS0 končno ustavili gasilci, ki so se pri gašenju PriČei0 / ra^nih kemikalij, Ko je pogasil ogenj, se je Qstalo dv„ raz^^e kose zrakoplova, od katerega ni lt»! 1n°torjev aluminijasto ogrodje in pa šest Liberty ,l)lS 0 ladj y 80 še par ur nazaj tako ponosno zračilo Sa najdena trupla so tako sežgana, da jih je p^ogoče spoznati. tor«3e'^lI prvi Poskusni polet "Rome" z novimi Liberty - J1> s kate " w Za iztirjatev dolgov. NASTAVLJENA JE KOMISIJA, DA EVROPA POVRNE SVOJ OGROMNI DOLG. MET"»» TEKSTILNA Washington, 22. feb. — Vlada Zedinjeni'h Držav je podvzela pr ve korake za iztirjatev sv'ojih več bilijonov znašajočih posojil. Predsednik Harding je položil to delo na rame petih os^b. V to iztirjatveno komisijo je imenoval zakladniškega tajnika Mello-na, državnega tajnika Hughesa, senatorja Smoota in kongresma-na Burtona. In med temi člani komisije jih je par, ki so mnenja, da nekatere izmed evropskih držav ne bodo nikdar v sta nu povrniti svojega dolga. Vsi se strinjajo v tem, da je Anglija zmožna poravnati svoj dolg. Velikost naloge, ki 'jo ima komisija, je dčividna, ako si predstavljamo, da bi računa za štii;i poglavitne dolžnike, ako bi se razposljali 15. maja, ki se bi ne imelo izplačati obresti, izgledali približno takole: Anglija: glavnica. $4,155.,318. 358.44; obresti $530,005.344.68. Francija: glavnica $3.356.104.-083.20, obresti $374.708.357.51; Italija: glavnica $1.648.034.050. 90; obresti $210.519.902.32. Belgija 377.564.298.77; obresti $44. 587.520.27. — Skupaj $9,550.-020.791.31; obresti $1.1S*).821.-214.78. V tej svati pa še niso všteta številna manjša posojila, katera je dala Amerika raznim evropskim državam. --o- VEČ KOT 175 ŽELEZNIC ZAHTEVA MEZDNO ZNIŽANJE. v« povabilo. Pittsburg, 21". felb. — The Pittsburg Coal Producers Associ ation je nocoj zavrnila povabilo John L. Levvise, predsednika "U-nited Mine Workiers of America" za skupno konferenco, na kateri naj ibi se razmotrivalo novo mez dno pogodlbo. Podjetniki pravijo, da se bodo pogajali šele tedaj, kadar bodo rudarji priznali obstoječe razme re ter izrazili pripravljenost opu stiti "check off" sistem. STAVK ARi A UBSTA IN VEČ RANJENIH. ŠTIRI OSEBE OBSTRELJENE V "OPEN SHOP" BORBI V WEST VIRGINIA. RABA BREZŽIČNIH APARATOV NARAŠČA S SILNO NAGLICO. P ^ odstl,a ^dtenmi se je opremilo zrakoplov potem, ■# Voli,-.., nil°' italijanske motorje, ki se niso izkazali zado- ter p olj Š dva , C ' i in" s. ko se 1V1JJ| Vr tedn a me"stitev z Liberti motorji se je završila že Bilo• a,> na Langley zrakoplovnem polju Nzova]j-6 r?Vno nekoliko pred 2. uro popoldne, ko so •'°ci Se rqj arma'dni bazi Hampton Roads začuli bliža-i opa •?• Liberty motorjev na zrakoplovu. A takoj na-!)f?et- ter 'Je zra^°Plov nenadoma zapustil svoj ravni Se .Se z sprednjim koncem obrnil napram zemlji. pevle' kako je moštvo pričelo metati iz zrakoplova k tudj'ene?a balasta» toda bilo je vse zaman. Poveljnik NjeV) n^man> Poskušal polet podaljšati vsaj za par sto L0 zrakoplov nadel v morje: ako bi se Hli n to» tedaj bi se bili najbrže vsi. ki so se na-a Par v!-0Vl1 "Rome" rešili erozne smrti, ki iih je dole- I. ^TT1 nat0- Lv°.iiio ei zrakoplova je ob padcu zadel ravno ob v.u tnono Žico. katere električpa sila je znašala 1 Voltov Ta L- • ..................r- - ^ ----------- Požar C J nato J'e sledila eksplozija, kateri je sle- 11 > Ki f"- -so se fel o ( S^tu, toda vsaka pomoč je bila izven vprašanja esi]j Je na^lo razširil po vsem zrakoplovu. ■ ^ Priši Se/e ^ so ™ zrakoplova, še pred- la e^splozije. Rešilci od vojaške baze so bili ■■■■■■■ ^^ovgj^11 so se rešili, so nekateri tako hudo Pa tr-yln da bodo teško ostali pri življenju v. ^ senega živčnega sunka, ki so ga doži- ^zmed onih, lei so se rešili, je poročnik Burt i>oviOd komaj par jardoV od k ' Chicaigb, 22. feb. — Do danes je vldžilo pri vladPem železniškem odboru prošnjo za meadna znižanja več kot 175 železniških družb, med katerimi se nahajajo tudi imena vseh poglavitni« i prog. ) Nasproti temu pa je vložilo sedem železničarskih organizacij proti zahteve, šest unij železniš-ko-delavniičnih usposljeiicev pa je poleg tega vložilo zahtevo za 13c zvišanja. Zasliševanja glede mezdndga spora vseh vrst železniških uslužbencev se bodo priče a 6. marca. Železnice v splošnem zahtevajo, da se delavcem določi iste plače, kot so jih dobivali pred 1. majem 1920. Washington, 22. feb. — Vladni uradniki računajo, da bo pred zaključkom tekočega leta po Združenih državah več kot en mi lijon privatnih breižiščnih postaj. Za nastavitev brezžičnega telefonskega aparata ni treba nika-kega uradnega dovoljenja, in tudi stane ne dosti. Domneva se, da je število privatnih brezžičnih postaj pred enim letom znašalo okrog 25.000, medtem ko je d0 danes ta številka narastla že do 200,000. Od teh se jih je najmanj polovico vstanovilo samo tekom zadnjega meseca. Ta nara stek je prišel vzpričo številnih u-speSšnih demonstracij, ki so do kazale, da se d* glas prenesti potom brezžičnih aparatov. Izdelovalci brezžično telefonskih aparatov pravijo, da dobivajo toliko naročil, da ne vedo ikam z njimi. Kot se izjavlja, bodo največ koristi od tega čudovitega razvoja brezžičnega telefona želi farme-rji, ki so bili dozdaj najbolj odrezani od zunanjega sveta. Računa se, da bb tekom enega leta že vsaka farmerska hiša opremljena s svojo brezžično-telefon sko postajo. -O- — V torek zvečer je umrl za pljučnico Alois Strehovec, dobro znani čistilec oblek na 3928 St Clair Ave. Tu zapušča ženo, eno hčer in enega sina, dva Igrata in eno sestro pa v Jolietu, 111. V sta rem kraju, v Ljubljani zapušča očeta, dobro znanega učitelja ter dva brata in dve sestri. Pokojni je bil rojen V Studencu pri Postojni. Pogrelb se vrši v petek zjutraj ob pol deveti uri. Blag mu spomin! Vareči. M «i se eč0 strinj ni Pred zadetjem električne žice lo je ?edo "ikake eksplozije. lajo v tem, da je edino krmilo povzročilo na zrako- ' ^ v °Sma zrakoplovna nesreča, kar se jih j *'°Va 2R°Jnfm času. Pred ponesrečbo angleškega zra-pr- n<3ka Je 42 oseb ubitih, je bila največja !;°PL r'ni eHl lz?uba a 17. okt. pn ponesrečen ju Zeppelina L-2, ki se je 1913. Takrat je bilo ubitih 28 oseb. Druge velike zračne nesreče, od katerih je ponesreč-"Rome'' osma, so kot sledi: 21. julija, 1919. — Deset življenj izgubljenih, ko je eksplodiral dirigible ter padel na streho čikaške banke. 2. julija, 1912. — Pet ubitih v Atlantic City, ko je balon "Akron" kmalu po d\dgnenju in nameravanem poletu preko Atlantika eksplodiral. 19. sept 1913. — 15 oseb mrtvih v eksploziji Zeppelina L-2 v bližini otoka Helgoland. 15. julija. 1919. — 12 oseb mrtvih, ko je angleški zrakoplov NS-11, zadet od strele, padel v morje. 20. junija, 1914. Devet mrtvih v koliziji med aeropla-n om in zrakoplovom na Dunaju. Nemčija je tekom vojne izgubila 66 izmed svojih 83 zrakoplovov "dirigible" tipa. Od teh so jih zavezniki uničili 34, ostalih 32 pa se je na kak drug način ponesrečilo. New York, 21. feb. — Zrakoplov "Roma", ki je bil iz talijanskega izdelka, je bil ponovno podvržen resnim preiskušnjam, in je dozdaj vse dobro prestal. Preiskušalo se ga je temeljito že v Italiji, ko pa je bil pripeljan semkaj in sestavljen, je napravil polet pri ki (;eralkoli izmed teh unij po-ovala v svojem mezdnem boju. Sprejeti načrt pa postane veljaven šele, kadar ga odobrijo vse posamezne organizacije, in v nekaerih slučajih je potrebna baje celo odobritev delegatske konvencije. V večini slučajev pa ima mo!č odobritve eksekutivni odbor. Lewis, ki je otvoril konferenco, je izjavil, da namen zborovanja je, ustvariti nekako defenzi vno aljanco borbo proti samovoljnim nižanjem plače. Kake vrste podporo bodo nudi le organizacije druga drugi v slu čaju potrebe, še ni povsem jasno. Najbrže se bo to vprašanje rešilo šele v bodočnosti, ko bo nastopila potreba, da se ta defen zivna aljanca rudarjev in transportnih delavcev izkaže v praksi. — Društvo "Sava" št. 87. S. S. P. Z. je na svoji zadnji seji sklenilo, da plača podpisane delnice S. N. Doma do konca meseca marca t. 1. — Društvo Lipa št. 126 S. N. P. J. pa je na svoji sej; 12. februarja sklenilo, da vzame za $100.00 delnic S. N. D0 ma in iste plača do konca marca t. 1. Želimo še nadaljnih sličnih poročil. — Ples slabih časov je kaj pri merna zabava za danes. Zato so ga pa slklenile prirediti naše žen ske in dekleta na West Parlku, Ples se vrši v soboto zvečer v prostorih Jug. Nar. Del. Doma. Naj siromašne jši in najbolj zakrpani posetniki dobijo nagrade. — Smrtna kosa. Umrl je Char les Augustin, stanujoč na 703 XT, , , Edna Ave. Bil je član društva - Evolucija denarja? Na hod ,yipaVski Raj» št gl2 g N> p. niku Union Trust Co. 247 Euclid Ave. je zanimiva razstava raznega denarja od najdavnejših pa do današnjega časa. Prvi denar je bil Kovan 800 let pred Kri stusom. V tej razstavi vidite lah ko ves denar, kar ga je bilo kovanega od tedaj po raznih deželah in od raznih rodov. Razstava vsebuje tudi na stotine vzorcev denarja iz opeke, tobačnih pal- J., ki mu b0 priredilo pogreb, ka teri se vrši v soboto zjutraj o,b pol devetih. Pokojni zapušča žalujočo soprogo, 5 otrok in brata. Nalše solžalje. — Danes se vrši izvanredna «eja tega društva, na kateri naj bodo vsi člani navzoči. čic itd. Kogar zanima, naj si ogle da te zanimivosti. •'-'' -J •- , '-i...1. it' WViS'WW f '.TfigwWk STKAN 2. _ "ENAKOPRAVNOST" ---u____ FEBRUARY 23rd, 1922, 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newburch by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. . United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 »o. $2 00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za Tsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ae upravništvo. stavi ne bi smel zavzemati tega važnega vladnega mesta, ker zakon prepoveduje, da bi zvezni zakladničar bil dbe-nem zainteresiranv svoje da silne finančne 'zadeve. Ta zakon je bil očividno napravljen z namenom, da se prepreči izrabljanje visokega uradnega mesta za svojo lastno korist, in je danes še ravno tako na mestu kot nekdaj. Mellonov odgovor, češ, cla je pustil vsa direktorska mesta pri bankah, v katere je finančno zainteresiran, je naravnost smešen, Watson je bil čisto na mestu, ko je opozoril na pvosekucije, 'ki se naperjajo vsak dan napram ljudem, ki so zagrešili najmanjši prestopek, medtem ko se pri vladi vedoma krši zakon, 'ki je bil napravljen, da se prepreči zloraba uradnih mest za privatni dobiček. kihia ali kašlja v svoj robec ali [peraturo mrzle vode na 80 sto. ■ži roko pred usti tudi ob ipinj, .potem na 75 in tak. vsaj drži roko pred takozvanem sul]em kašlju, tako postop ki j no do 45 stopinj, ki je normalna CLEVELAND, 0„ ČETRTEK (THURSDAY) FEB. 23., 1922. KOMENTAR DNEVA. Iz jako zanesljivih virov se poroča, da se namerava organizovati neka nova internacijonala, ki pa ne bo razburjala niti patrijotičnih urednikov niti justičnega de- Poincareju se je njegov sabotažni načrt proti genovski konferenci posrečil, če ne v celoti, pa vsaj deloma. Odložilo se jo je enkrat, in odlagalo se jo bo morda toliko časa, da bo že prepozno. Nasprotstvo Poincareja in njegovih imperialističnih tovarišev je umljivo. Na tej konferenci sta imeli biti zastopani namreč tudi Nemčija in Rusija. Vse je izgledalo, da bo ta konferenca nekaj čisto drugega kot so bile ostale konference, kar so jih zavezniki vsilili svetu izza sklepa miru. Vse dosedanje konference so bile sklicane z namenom, da se pokrije bolezni, ki jih je po- pravzaprav nj nikoli suh, ker se s kašljem vedno izbljuvajo drob tnice sline. Oseibe, ki pljuvajo ali kašlja jo, Bi morale vedno pljuvati v plju-valnico ali v rolbec. V natrpanih shajališčih, pocestnih in podzem nih železnicah je vedna nevarnost okužen j a potom katarnih klic. Ce smo torej vedno izpostavljeni tej nevarnosti, kako naj napravimo svoje telo manj dovzetno in bolj odporno? Zapomnimo naj si, da, ako smo v dobrem zdravju, prehladne klice, ki prehajajo na nas iz 'okužene osebe, le malo delujejo na nas, m da temperatura vode, k0 prihaja Iz vodovoda. Pametna vporaba mrzle vode na zgoraj naveden^ način je najboljše sredstvo, da se obvaruje telo pred prehlajenjem. Tok krvi se s tem zboljša, dihanje postane globlje in rednejše,, koža bolj odporna in vse telo manj dovzetno proti mrazu. Razun zunanje raibe mrzle vode, naj ne pozabimo, da piti pet do šest kozarcev mrzle vode na dan med enim jelom in drugim je silne koristi za dobro zdravje. Oseba, ki trpi na zaprtju, proizvaja v svojem telesu neke vrste tudi one, ki so že v našem i samo-ostrupljenja, t. j. ustvarja telesu, imajo malo prilike, da oe 1 struip v lastnem sistemu, ki osla pomnožijo in škodijo. V zdravi bša tel° in Je omehkuži proti napadu prehladnižli klic. partmenta, kajti tu se ne gre za organizacijo delavcev, temveč govori se, cla se mislijo zediniti v bratskem objemu ivzrocilo svetovno klanje, na telesu človeštvu, genovsk vsi jeklarski tovarnarji sveta. Iz tega je jasno kot beli dan, da mora tako internacijonalo odobravati vsak,- kdor hoče veljati za 100-procentnega Amerikanca. Ideja za tako internacijonalo je obstojala še pred svetovno vojno, zdaj pa se je zopet oživela. Glavni namen te internacijo-nale bo seveda "stabilizirati'' svetovni trg. Kadar bo vse ■dovolj "stabilizirano", se lahko zopet prične misliti na samostojno akcijo, in tedaj si lahko mislimo, da ta interna cijonala ne bo štedila truda, da povzroči novo tekmo v mednarodni morilski umetnosti. Ameriške železniške družbe so nasprotne izboljšanju konferenca pa je kazala vse znake, kot da namerava vse te bolezni in rane šele razgaliti in pokazati v polni resničnosti. Francija se je prva ustrašila, njej je sekundirala Amerika, in končno je pristaja tudi Anglija, da se konferenco odloži. Eno je gotovo: čim dalje se bodo velesile vzdrževale pogleda resnici v obraz, tem slabše zanje in za njih zavoženo gospodarstvo. Čuvanje zdravja. _ . / New York: — (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) V tej zemlji St. Lawrence reke, kar bi omogočilo direktno zvezo med je najmanj miljon slučajev ak-mesti Velikih Jezer, med katerimi se nahaja tudi jezero Erie, ter Atlantiškim oceanom. Njih nasprotstvo nam je lahko umeti, ni pa nam mogoče simpatizirati z njim. Se manj pa morejo sočustvovati z nasprotstvom železniških magnatov ameriški farmerji. Direktna zveza osrednjega napada z morjem bi Domenila precejšno znižanje prevoznih stroškov, in tako bi bilo ameriškemu farmerju dosti lažje 'kompetir-.ti s pridelki jaino-ameriških držav, posebno Argentine, ki je poznana-kot dežela, ki eksportira velike količine pšenice. Direk'tna zveza z morjem bi zvišala dobiček farmerjev iz srednjega zapada za najmanj en milijon dolarjev letno. Vprašanje nastaja, čigave želje naj se upošteva? Ali želje enega milijona farmerjev, ki se od izore do mraka trudijo za svoj življenski obstanek, ali nekaj tisočev železniških lastnikov, katerih princip je, da -mora denar delati zanje? tivne tu'berkuloize.'Poleg teh ima mo enako število slučajev v neaktivnem stanju. Da se Človek obvaruje pred jetiko, mora živeti dan za dnevom zdravo življenje. Razlagati kaj je treba za tako življenje, je svrha te serije člankov, ki so jih napisali priznani zdravstv«ni strokovnjaki. Kdorkoli sledi njihovim navodilom, se mu ni treba bati tuberkuloze. govih učinkih, ali vsakdo morda ne zna, da prehlad provzr'ocuje neke bolezenske klice, marsikdaj imenovane "micrococcus catar-halis". To klico dobivamo od o-seb, ki nemarno kašljajo, kihajo ali razburjeno govorijo, potom drobnih kapljic, ki jih sipljejo na nas. Prehlad se utegne takoj razviti, mogoče pa je tudi, da nosimo klice s seboj nekoliko časa. Ako odporna sila našega telesa pojema vsled mrzlice, prena-ipetja ali nezmernosti te ali dru-?e vrste ali pa tudi vsled slabe prehrane in prenapetja, tedaj i-majo te klice ugodno priliko, da se pomnožijo in povzročijo simp- Senator Watson je pred kratkim opozoril kongres in splošno javnost na dejstvo, da zakladničar Mellon po po- Tu prinašamo prvi članek, ki'tone (znaJ prehlada. fp nnspihnp aktiinlno irntinnati lrpv i Da se prepreči okuženje Po kli je posebne aktualne važnosti, ker govori o influenci, prehladu in j hripavosti. Kako naj se čuvamo pred pre- hladom in njegovimi posledicami. Spisal Dr. S. Adolphus Knopf, New York. Vsakdo pozna prehlad po nje- cah, je seveda najboljše izogiba-iti se neposredni bližini osebe, k*i ' nemarno kašlja, kiha, pljuva ali j ki govori razburjeno in med govorom kar bljuva od se!be drobtinice sline. Ako ste precej do- osebi se bela krvna telesca v našem krvnem toku sama pobrigajo za to, da odbijejo naval vdiraj očih klic ali mikrobov. Jedno-stavno jih požirajo. Radi tega najboljši način Obvarovanja pred prehladom, je držati telo v najboljšem redu. Da postane telo odporno proti prehladom, dihajte vedno kolikor več mogoče dobrega, čistega zraka, dihajoč počasi in globoko zlasti zunaj na prostem. Ako ste doma, naj bodi sdba doibra prezračena. Kadarkoli utegnete, potruditi se vršiti nekaj dihalnih vaj vsako uro alj vsako drugo uro na tak način, da dvigate In pomikate ramena navzgor in nazaj, vdihate med tem počasi in globoko in, držeč ^ramena nazaj, zadržite zrak za približno pet sekund, potem pa izdihate malo hi trejše,- kot ste vdihali, pomikajoč med tem ramena navspred in navzdol. Privadite telo na dnevno vpo-rabo mrzle vode, bodisi s tem da se pomočite v mrzlo vodo, ali po t'om pršne kopeli ali namočenja z gobo. Kdor ni še vajen na mrzlo vodo, se mora seveda privaditi postopnjema. Najboljši :~'jstek je sledeč: Naj človek stoji v vodi, kateretemperatura naj znaša približno 105 stopinj; naj namoči gobo v mrzlo vodo od pribli žno 85 stopinj in naj jo ožema po zatilniku, prsih, desni in levi rami, tako da se Čelo telo namoči, dočim glava ostane suha. Ako se človek po talki kopeli ne počuti takoj gorko, naj leže v gor-ko posteljo za nekoliko minut. Za dobro zdravje je seveda tudi treba pravilnega oblačila. Človek bi moral biti vedno oblečen primerno k letnemu času: lahka in svetla oblačila po leti; ozko-tikana oblačila po zimi. Rekli smo "ozko tkana", da držijo namreč gorko, ne pa da so tako težka, da ovirajo prosto gibanje ali da ogrevajo čez mero. Ko je mraz, treba zlasti paziti na to, da hrbet ostane' gorek. Prsa š svojimi gostejšimi mizicami in jreb-ri dijo se, da lažje prenašajo mraz kot hrbet; radi tega bi bilo bolj primerno nositi pos! ,, :rb mač s tako osebo, jo lahko opozo rite, da naj bodi obzirna in naj Za nekoliko dni naj zniža tem- večeru nekoliko hladneje, je ^ pri v garažu vsa okna in ter nadaljeva1 • prišla pa gospodinja prrho'1'; ^ jutro klicat, naj Vstane, S&jrr lo še v postelji. Šla je v .š ter ga našla mrtvega ipolež i! |e mobila. Pikrul je pustil ^I bi motor po dalj časa obrat*1^ g.. Zrak v garažu je postal ^ h ter poln plina, ki je Pikrula1 mil in ko je skušal odpreti V se je zgrudil na tla ter tamu' Zdravstveni komisar Roc^ , pravi, da je že nešteviln0 svaril avtomobiliste, naj lie .1 vajo motorja v zaprtih Pikrul je star 29 let. Edi^j rodnik, katerega zapušČa, Je ki živi v Nemčiji. -o-- \ IfJS Nesreča v rudniku. , Tomšetu, rudarju v ZajK; je med delom v rovu vdrl injga zasul. Sreča v nesreči n la, da so to takoj zapazil j vi tovariši ter mu priskoči'1, koj na pomoč. Zalibog Pa ^, bil Tomše smrtnonevarne J škodbe na spodnjem delu ta in v križu. Prepeljali s o?3.: Požar pri Sv. Marjeti. Požar j koj v ljubljansko ibolnišiti^ je popolnoma vpepelil gospodar-1 vedena je tudi preiskava sko poslopje pbsestnice Marije Lininger. Obstojala je tudi nevarnost za sosedna poslopja, a se je gasilcem s težkim naporom posrečilo ogenj lokalizirati. zadene krivda na nesreči-Iz zdravniške službe. Pr' devit Šinkovic je imenova11 1 sekundarja na kirungične^ , delku javne bolnišnice v ^ »oooooooooooooooooooooooooooo] Lepi striček: _ Guy de Maupasant. — 0 >OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOO !> Madelena je govorila: "Pred vsem ga ne pozabi prašati, ali ima general Belloncle nalog za Oran, kakor se je govorilo. To bi imelo velik pomen. Georges je nervozno odgovoril: Saj vem prav tako dobro, kakor ti, kaj naj storim. Pojdi se solit s tem večnim premlevanjem " Zavrnila ga je mirno: "Dragi moj, vselej pozabiš polovico tega, kar ti naročim za mini&tra." Zagodrnjal je: "Mi že pre3eda) ta tvoj minister navsezadnje. Ta cepec." Rekla je pokojno: "Je prav toliko tvoj minister, kolikor moj. Tebi pač več koristi nego-li meni." Obrnil se je bil napol proti nji in 3e je zasmejal: "Pardon, dvori mi pa le ne." Bil je liho, potem pa za hip, dva: ''Da mi je izbiirati med tvojimi častilci, bi mi bil tisti stari slamoglavec de Vaudrec. vendarle še ljubši. Kaj pa je pravzaprav z njim? Ze osem dni ga nisem videl." Odgovorila je, ne da bi se razburjala: "Bolan je, pisal mi je, da leži, kev ga je stisnil pretim. Lahko se oglasiš pri njem. Veš, da te ima jako rad, in veselilo bi ga." Georges je odgovoril: "Da, gotovo, popoldan stopim tja." Opravil se je bil( in s klobukom na glavi je gledal, ali ni česa pozabil. Ker ni ničesar našel, je stopil k poste. J j i ter poljubil svojo ženo na čelo: "Na svidenje, draga moja, nred sedmo uro me gotovo ne bo clomov." In odšel je. Gospod Laroche-Mathieu ga je pričakoval, zakaj tisti dan je zsltrkoval že ob desetih, ker se je imel sestati ministrski svet opoldne še pred otvoritvijo parlamenta. Kornf:; Fta bih. aa niizo. .'wn>a z ministrovim zasebnim tajnikom, za di .jospa Laroclu-Ma'hieu ni n arsla preineniti woje nivvdr'o obedne vre. je začel Du Roy govoriti, o svojem članku; razkladal je njega osnovo po bilježkah, ki si jih je bil načečkal na vizitke; in ko je končal: "Ali bi bi,'.o treba po vašem kaj predrugačiti, gospod minister?" "Prav malo, prijatelj moj. Mogoče :naroško zadevo preveč poudarjate. Le govorite o fkspediciji kakor da bo se morala napraviti, a namigniti je treba da vsakdo lahko razume, da se ne bo izvršila, in da vi sami vanjo nikakor ne verjamete. O bčinstvo naj čita med vrsti-cami, da se pač ne bomo zapleli v to pustolovčino." "Prav. Razumem vas, in gledal bom, da bodo tudi mene razumeli. Zena mi je naročila, naj vas glede tega prašam, ali bo poslan general Bellonclp v Oran. Po vsem tem, kar ste mi pravkar povedali, sklepam, da ne." Državnik je odgovoril: '^Ne." Potem, so govorili o bodočem zasedanju. Laroche-Mathieu je zn.čel gvorančiti, pripravljaje učinkovite fra-zef s katerimi bo obsul par ur poznej- svoje kolege. Zamahoval je z desnico; dvigal v zrak sedaj vilice, sedaj nož, sedaj založaj kruha; nobenega ni gledal, nego se je obrač?! proti nevidni skupščini in bruhal iz sebe svojo osladne zgovornost, zgovrnst čednega, lepo počesanega pobiča. Prav kratki zavih?.ni brki so se mu vili nad ustnicami, kakor dvoje škorpijonovih repov, in lasje, namazani z briljantino, s prečo na sredi, so se mu krožili na senceb. v dva pramena, nrav po okusu provincijalnega gizdavca. Malo predebel je bil, malo zabuhel, čeprav mlad; trebuh mu je napenjal telovnik. Zasebni tajnik je mirnodušno jedel in pil, brez dvoma že vajen tal ih be-fednih povodnji; ali. Du Roy, ki ga je grizla v srcu ljubosumnost na njegove U3pehe, ie mislil- ",Beži. beži, čeljuste! Kakšne zabite buče, ti politiki!" In primerjaje svojr; vrednost z jezikavo veljavo lega ministra, si je dejal: "Strela, samo stotisoč frankov, da bi se priglasi! za poslanca v svoji lepi rouenski domovini, pa bi prekanil svoje vrle zvite in neokret ne Nor-mance vkljub njihovi trdokorni pretkanosti; kakšen državnik bi bil, poleg teh neprevidnih pavlih!" Vse do kave je gospod Laroche-Mathieu besedoval; potem, ko je videl, da je že pozno, je pozvonil, du mu pripravij voz ter je prožil žurnalistu roko: "Torej, velja, prijatelj moj?" "Popolnoma ,gospod minister, zanesite se name " In Du Roy je šel prav zložno proti uredništvu, da bi začel svoj članek, zakaj do štirih ni imel ni^akega opravila. Ob štirih je moral v me de Constantinople, h gospe de Marelle, ki je prihajala tja redno po dvakrat na teden, v pondeljek in petek. A ko je stoil v uredništvo, so mu izročili brzojavko; bih', je od gospe Walterjeve, in to-le je bilo napisano: "Danes moram na vsak način s teboj govoriti. Važna zelo važna stvar. Počakaj me ob dveh, rue de Constantinople. Veliko uslugo ti utegnem storiti. Do smrti tvoja Virgi.nija." Zaklel je: "Prokleto, kakšen klopi" — In obšla ga je tako zla volja, da je pri tej priči zopet odšel, preveč razjaren, da bi utegnil delati. Ze šest tednov je izkušal pretrgati to razmerje, a ni se mu posrečilo omajati, njenega trdovratnega, nagnjenja. i Po tistem dnevu, ko se mu je udala, jo je prijelo hudo kesanjc, in pri treh naslednjih sestankih je svojega ljubčka do milega boga zmerjala in preklinjala. Ti na-btopi so mu presedali, in ker se je te zrele ženske in njene dramatične vloge že naveličal, se je kar kratkomalo zalezel in je upal, da se zapletek na ta način reši. Tedaj pa se je ona zdvejena očesila nanj, vrgla se je v to ljubezen, kakor se vrže obupaner s kamenom na vratu v reko. Zopet se je dal ujeti — iz slabosti, iz ustreznosti, in ozirov; in lovila ga je z nebrzdano, utrudljivo strastjo, preganjala ga s svojo zaljubljenostjo. Vsak dan ga je hotela videti, vsak hip ga je klicala z brzojavkami na nagle sestanke na cestnem oglu, v kaki trgovini ali na javnem vrtu. In neprestano mu je ponavljala z vedno istimi besedami, da ga ljubi in obožuje, in pri slovesu mu je pri-sezala, da je "vsa srečna, ker ga je videla." Izkazala se je čisto drugačna, nego si jo je bil on mislil, omamiti ga je hotela z otročjim laskanjem, z lju-bavnimi dsčarijami, smešnimi za njena leta. Dotlej je bila docela poštena, devica po srcu, zaprta vsakemu autsvu, brez misli na pohotnost; in vse to je vzbrstelo cedaj pri tej umni ženski, ki, je živela, štiridesetletna, kakor v bledi jeseni po hladnem poletju', vse to je vzbrst/ilo sedaj, veli pomladi podobno, vse polno drobnega, nerazvitega cvetja in kilavih poganjkov, čuden razcvit dekličje ljubezni, zapoznele, vroče in naivne ljubezni, z nenadnimi, aleli, vkliki šestnajstletne punčke, z vznemirljivim ljubkovanjem, in s čari, ki so ostareli, čeprav niso bili nikdar mlad. Pisala mu je do deset P na dan, bebasto blaznih pisem v bizarnem, P°etV in smešnem slogu, okrašenem kakor indijanski \cl > samimi živalskimi in ptičjimi meni. Komaj sta bila sama, ga je objemala z e^01^, beznivostjo zajetnega dekleta, ga poljubljala s našobljenimi ustnicami, skakala okrog njega, ji preobila prsa stresala pod oplečkom. Zlasti sC ^ vpiralo, kakdar jo je moral poslušati, kako ga Je(i ^ "Miška moja", "piska moja", "muci moj", moj," "tička moja zlata", "milko moj", in ker )e da mu igra/vselej, predno se mu uda, majhno otroške sramežljivosti, s preplašenim zdržavar-J ^ se je zdelo njej ljubko, in z igračkanjem, ki so 3a popačene inštitutke. ^. Prašala je: "Čigava so ta usta?" — In kadar y koj odgovoril: "Moja", — ga je nadlegovala tak0 s tem prašanjem, da je bil ves bled od nervozno3^ Po njegovem mnenju bi bila morala ona Cl1 ^ je treba v ljubezni takta, spretnosti, skrajne Pr nosti in rahločutnosti; če se mu je že udala en3' ženska, mali, dama odličnega sveta, bi se m" , udajati dostojanstveno, resno, z nekim nosom, mogoče celo s solzami a s takimi, kal-0 > plakala Dido, ne z Julijinimi. \ Neprenehoma mu je ponavljala: "Kako tc ! Ali 'me tudi. ti tako ljubiš? Povej, mali moj moje." li ^ Nije mogel več slišati, da ga je klicala "rt*" / ali "detece moje" vselej takrat bi ji bil naj rai51 "stara moja". jjlJ' Rekla mu je: "Kakšno neumnost sem nar^ ^j sem se ti 1'dala! A ni mi'žal. Ljubezen je tako s ^A deorgesa je vse to iz teh ust jezilo. "Lj0^ n/^ lako sladka"__to je zamrmrala, kakor govC1 na odru. In potem ga je dražila njena nerodnoht v ' Nenadoma se ji je vzdvamila čutnost pod pol;ub J ^ kate-1 »»o izhoda prav zato ne, oči' e Je vse v meni protivilo te-^ znodu. In zopet se .je vse v CnUp!ral° jetništvu; in to ojno življenje me je davilo in * -h° z Jeznimi prsti, da sera »t!n,PfaV tele*no oWutffla vse intrpljenja. sem na vse kraje, 1{ govore ijudje> kaj družina v ^ sdela CUu n°' mčesar nisem iz-* Rez'enTlhce ni ol>sojal Jožeta V , nii; ■ n vendar SO vsi vedeli pdcetje. Nasprotno pa du: eni tlsta> ki so videli v -U m Z ™*0 vseh grešnic, ki ad©-; f kamen gotike in ■ .stil; f'U'ČeVanja- Ni«o mi od-Uše POti v Trst ih ne še m, temenico. Čutila ^ičevan Sem čutila vse 0 pijenje privoščili so mi / žj0 ' m ga imenovali kazen' fciv;em hrbet ^ živela, ,,fbeh. Bi0arila dalje v delu - 5 Na mi J*, da sem to-ni Kakor vni ^ - •3i 1 lrlo dalje „ ' kl vlece voz lš a alje> Pa ce ga biješ in su - le Pf v,zfne se. Saj so se mi 5 6 SOfee' Še vzdihi koiii, i0rjem- Nisem opazova-:e4 I-, ne kjoka- n ne razdrapanih rok. Trda skorja navade na bič in zas-meh me je bila prevlekla čez in čez in m'oja hoja je bila trudna in svičena. Ali časih je vendarle vzkipelo v meni. Pogledala sem Rezo, ki 30 ji cvetela lica kakor rožni listi, ki se ji je pomladijo telo kakor dekletu. Najhujše so bile noči, kadar ni bilo Jožeta doma. Vem, da je zahajal v gostilno in se vračal vinjen domov. Tedaj nisem imela miru in kljub vsej ogromni utrujenosti ni bilo spanca. Slonela sem na oknu in pričakovala Jožeta. Napenjala sem o-:i v noč, natezala posluh, da bi zaslišala Jožetove korake. Brnelo mi je v ušesih, čekala sem, če-kala od trenotka do trenotka. Zaslišala sem korake, že sem si ddehnila, zagledala sem senco, oes je zalajal — a koraki so šli mimo, senca se je izgubila — in spet čakanje, čakanje. Oh, to strašno čakanje! Pa sem šla od okna, sedla k mizi in hotela šivati. A roke so se mi tresle in misli so uhajale k Jožetu.'Pa sem zaslišala korak, kakor brezumna sem' skočila k oknu — in spet nič, sipet sem bila prevarana. Noge so se mi šibi-le, s koleni sem se stiskala k steni pod oknom, roke so me že bo- VAOI1L.O IMA ^ikansko Meškeradno katero priredi slov. Nar. Čitalnica v Slov. Domu, Collinwood na pustno soboto zvečer, Februarja 1922. VABILO NA Veliko Maškeradno 2 J i"1 $ li^i Jf e/ / ti katero priredi. v 3 os. Kimčicevi dvorani. 2s-FEBRUARJA 1922 točno ob 7 uri zvečer. VSTOPNINA 25c ZA OSEBO. — Izb " ranih je osem lepih darili za najpomemb-dobj' najlePše in najgrše maske. Prvo darilo naJpomembnejša maska. Srala bo collimvoodska godba "Triglav". a dobro zabavo in postrežbo vam jamči ODBOR. lele, ker sem bila naslonjena na polico. A iz druge sobe sem zaslišala brezskrben in vesel glas. Reza je pela nar'odne pesmi in videla sem, da je prav nič ne skrbi Jože. Še silnejše je bilo čakanje. Srce je bilo tako glasno, da sem mislila, da sem mislila, da so to koraki. Morda je prišel od druge strani ? Okreniia sem se proti vratom, natančno sem slišala korake p'o stopnicah, drsanje in ropotanje; zdaj zdaj se bodo odprla vrata... nič, že spet nič. Groznica me je spreletavala, vsi živci s0 bili napeti kakor stru na inzdaj pa zdaj sem mislila, da se razpočijo in bom zblaznela v hipu. In sem čakala in čakala od ninute do minute, od ure do ure. Bala sgm se, kadar sem zaslišala bitje ure v zvoniku. Zakaj z vsakim bitjem je bilo hujše čakanje, je bil hujši strah, da se je pripetila Jožetu kaka nesreča. Ze sem ga videla, kako so ga napadli, kako je okrvavljen na tleh, kako stoka v bolečinah osamljen in brez pomoči. In spet sem ga videla sredi ceste umirajočega, bledo lice obrnjeno proti nebu, oči mrtvaške in srepe in brez življenja. Tedaj sem v trenutku stekla po ruto, po ključ, da pojdem, da ga poiščem. Že sem bila pri vratih ,na stopnicah, na hišnem pragu. Iz noči so vstajali čudni, vse drugačni glasovi. Po poti so tipaje stopale čudne sence, drevje je oživelo, grmovje je zašumelo, v Temenici je zagrgal0 zamolklo in temno. Tedaj mi je prišla misel, da je morda že zgoraj Jože. Pa sem stekla vsa v mešanici v solb'o — a ni ga bilo nikjer in od nikoder. Silne bolečine so sy ni ^ajedle v glavo in srce, oči so bile vse trn j eve, tresla sem se kakor trepetlika. Zavpila bi bila 3d groze in bolečin. Tedaj sem zaslišala korake na stolpnicah, smeh in besedičenje v sobi. Od-lehnila sem si, kakor ubita sem legla ni posteljo in v ono grozo čakanja se je prilil nova groiza •s; ljubosumja. _________________■ Vse žareče s'o vstajale ljubezenske slike v meni, videla sem :ele" orgije in moje telo je (bilo azpaljeno. In od nikoder ni bilo niti iskrice tolažbe, ne trohice u-panja v svetlejše dneve. Kakor razbičan^ .sem zaldrijmala, jda sem se zbudila v jutri, kakor bi me bili.pretepali vso noč' in me mučili z najgrbznejšimi mukami. In vse to sem trpela dan za dnem noč za nočjo in ni me bilo konec. 8. Iz dna svoje duše sem zasovražila Rezo,, In čim večje je bilo to sovraštvo, tem večja je bila ljubezen d0 Jožeta. Bili so nedeljski popoldnevi... Sedela sem v sobi in slonela na mizi. Niti na misel mi ni prišlo, da bi brala ali delala kaj drugega .Strmela sem predse in še solnca nisem videla, ne oblakov in ne dežja. ,-,Helena!" sem zaslišala iz druge so.be in Jože je odprl vrata. Vsa sem vztrepetala, zakaj od dneva do dnevk sem čakala na to, da se Jože zave, da me pokliče in vse b<} spet dobro. In kadar sem zaslišala njegov glas, kadar sem zagledala njegov obraz, sem mislila, da bo (prišla odrešilna beseda in vse bi bilo pozabljeno, vse odpuščeno. Tudi zdaj sem za hip zagledala to svetl0 misel in poskočila kakor pomlajena. ,,Helena — vina prinesi!" Je dejal Jože in zaprl vrata. Sasedla sem se na stol in roke so mi okamenele. Ne vem, koliko časa sem sedela tako v topi onemoglosti, dokler me ni spet vzdramil -glas: „No, ali ibo kaj ali ne?" In spet kakor vol, ki se za hip ustavi, a ga zbudi bič iz otrplosti, sem vsitala in odšla v klet po vino. Kakor v omotici sem nata-kala vino, kalkor v omotici sem prišla v sobo in še na misel mi ni prišlo, da bi se bila protivila in dejala, da nisem dekla pri hiš!. Mislim, da je moral biti ves skrto vičen moj obraz, zakaj Jože in Reza sta me pogledala vsa osupla. Pa kmalu je šinil Rezi škodoželjen nasmeh krog usten in Jože se je zazrl vame in dejal: i,No, tako. Je že prav. A počasna si, počasna.'' Nekaj me je zadržalo in obstala sem sredi sobe, „Še kozarce prinesi, Helena!" je dejala Reza. Zbodlo me je ši-vankasto, a stopila sem k omari in postavila kozarca na mizo. »Poglej, poglej, saj znaš," se je rogal Jc*že in dodal: „Morda bi bila 'še za knčmarico dobra." Niti ne vem, če sem prebledera ali zardela, le to vem, da sem pristopila k oknu in se nemo zazrla v travnik tam zunaj ob Temenici. „Ta — pa krčmarica! Jokali bi se vsi," sem zaslišala Rezo. Zašumelo mi je v glavi, v srcu sem začutila kakor pest topo bolečino in vsa sem se stresla. A iz sobe nisem mogla. In kakor bi se bil pqstoteril moj sluh in postoteril moj vid, vsako -besedico- sem vjela; vsako kretnjo sem videla. Zavžlveiiketala sta kozarca, zaslišala sem pritajen Rezin smeh, Jožetove oči sem videla ki so bile vkovane v Rezo, Jožetovo roko sem videla, ki se je oklenila Rezi krog vratu. „Le kaj stoji v sobi," je dejala Reza. »Pusti jo, če ji je všeč," Je odgovoril Jože. „Menda se ji sanja." „Ah," in je zamahnil z roko Jože in točil in pil. V menij vse gorelo. Vse moje telo je hotelo k Jožetu, a noge s0 bile priklenjene, roke zvezane. Sram me je bilo in vendar nisem mogla ničesar; studilo se mi je vse in vendar sem ostala v sobi. A zdelo se mi je, da v peklu ne more biti hujše, kakov je bilo v meni; -da ni večjih bolečin od mojih. In spet šumenje, hihitanje, in jaz sem stala in kakor pribita zrla skozi 0kno. „Menda sveto Trojico premišlja," je dejala Reza. „Nimaš nobenega dela?" je glasno dejal Jože. „Dela?" sem. ponovila topo in se ozrla. Menda je bil moj dbraz v tem hipu ves neumen in presenečen, zakaj oba sta se zasmejala na ves glas. Tedaj je vzkipelo v meni in mi je zavrelo v glavi. Kakor blisk sem pristopila k mizi in zavpila: „Vun!'< Reza in Jože sta preplašeno pogledala. „Vun, pravim!" sem ponovila še bolj glasno. Jože je zardel do ušes, vstal in zavipil: „Koga mečeš vnu?" "Tole! Ničvrednica ničvredna!" sem zavpila v neki sveti jezi in se zagledala v Rezo. ,,Ti si ničvredsifca, fej!" mi je odgovorila Reza in pljusila pod mizo. "Ti si ničvrednica, fej!" mi je merila z roko. A Jože me je .prijel za roke in zavpil na ves glas: "Ali si -pozabila na Trst? Ali si pozabila na sramoto naše hiše, ko si se onegavila V Temenico? Alo — vnu!" Kakor poliv z mrzlo vodo, o-mahnila sem, široko razprla oči in se opotekla proti vratom. Jože je priskočil, mi nastežaj odprl vrata, me porinil čez prag in ./pil: i ,,Hudič, miruj že vendar!" ,Prav ji je, prav!" je dejala Reza in grohot se je zavalil za menoj. Tedaj sem se prestrašila: jaz , sama sem bila, ki sem ječala, poslušala sem samo sebe. In utihnil je glas in naslonila sem se nazaj in zagledala mesečino na tleh. Razkrinkani Habshuržani katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako intc-resantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c To je -bilo popoldne, a v mraku sem prišla šele k sebi in grozne bolečine so mi tolkle po glav kakor s kladivom. Z rokami na obrazu sem slonela na mizi in sem nenadoma zaslišala ječanje. Tiho, bolestno, neznansko trpeče se je oglašalo zdaj pa zdaj. Prisluhnila sem in sem štela: utrip srca, ječanje; spet utrip srca, ječanje. In to ječanje je prehajalo vame in me (prepojilo vso. RAZPRODAJA CELE ZALOGE Yse mora biti pro4ano nemudoma. Blazina iz samega bombaža sedaj 'samo^lj^Qg Usnjat-i gugalniki (veliki) sedaj $12.85 Krasne jeklene postelje, sedaj........$5-50 Krasna darila z vsakim nakupom $25.00. Vam popolnima opremimo dom. H, GOLDMAN FURNITURE CO. 6939 ST. CLAIR AVE. ODPRTO OB VEČERIH 1 m i | VESELICA! VABILO! VESELICA! Jugoslovanski Ženski Klub V WEST PARKU, PRIREDI na predpustno soboto zvečer 25. Februarja 1922. F3 L« Slabih Časov (HARD TIME DANCE) | v Jugoslovanskem Del. Nar. Domu. Pričetek ob sedmi uri. Vstopnina 35 centov. Apeliramo na vse tukajšnje rojake in iz okolice, da nas ta večer prav gotovo pose* ti j o, ker bo obilo zabave za vse, za mlade in stare. Za lačne in žejne želodčke bo tudi obilno preskrbljeno. Za plesaželjne bo svirala .fina godba. Torej pridite vsi, da se še enkrat skupno po veselimo. Razdelile se bodo nagrade najslabše oblečenim. Torej na svidenje! JUG. ŽENSKI KLUB. i> i i , <§> m « i M W if ji hi n i® asa t"- K p M m M 1 i - -i i SI i! Platt Bros. 5816St.ClairAve. x t * ..................._ , | , ,T-- - _.,»■........., '■ ......-1- To preurejevaleo prirejajo Bros< ki so že ooznani kot voditelii nizkih cen, posebno onim živečim v okolici St. Clairja. Vedno smo skušali storiti najboljše za naše odjemalce, zato upamo, da bodo tudi odjemalci s svojo naklonjenostjo nam pomagali ter obiskali to razprodajo, ki bo nekako presenečenje zanje. ŠKATELJ ČOKOLADE SMO KUPILI NALAŠČ ZA TO RAZPRODAJO! 3, Vsak kdor bo kupil za $2 bo dobil eno skali jo. Prvim 50 odjemalcem jo bomo dali pa eno skalijo popolnoma zastonj! Ne zamudite te čudovite prilike. Prečkajte ta oglas pazno in si ga ohranite! Prihranil vam bo srebrne dolarje! FEBRUARY 23rd, 1922 "ENAKOPRAVNOST* STRAN 4. MALI OGLASI OGLASI NAJ SE A. škulj v teku tega tedna v trgovini pri F. K. Bauzon, 5920 St. Clair Ave. (4 POŽORROJAKI! Največjo in ZADNJO GOTOVINA ZA Vn BONDE, vojnovarčevalne "I ke, bisere, ure, staro zlaW; bro, platinum, zlatnino, ■ ne poštne znamke, živo | magnetne igle, in za vswjjj ki ima kako vrednost, f1! ali pošljife na Simon, Broker. Lastnik Ohio and Refining Co. soba Lenox Bldg. vogal 9th 1 Euclid Ave. Odprto vsak »1 6. ure zvečer. IZREDNO VELIKE TURŠKE <£4 BRISAČE. 4 ZA.......... 9 8 Regularno po 39c. 15c NOŽI IN V1LCE, <£4 12 ZA >................91 Leseni ročaji, dobro In trpežno jeklo. 25c ČIPKASTO BLAGO ZA (4 FIRN1KE, 8 JARDOV ZA . . 9 ■ Fin Marquisette. Belo in rujavkasto. O. N. T. SUKANEC ZA KVAČ- £ 4 KATI, 12 KLOPKOV ZA . . 9 8 Rujav ali bel Vseh številk. 6Qc DEKLIŠKE TELOVADNE HLAČE "BLOOMERS". 2 ZA $1 Črne satenaste hlače, vseh mer. 22c JARD ŠIROKE PARCELE. 4 6 JARDOV ............ 9 1 Svitle in temne. $1.50 ŽENSKI HIŠNI PRED- £4 PAŠNIKI................ Narejeni iz izbranega ginghama in parcela. Trdnih barv. 25c OTROČJE NOGAVICE, 6 £4 PAROV ZA ............ 9 I Velikosti od 5 do 9 I/i. Črne ali rijjave. 22c OUTING FLANELA, 8 JARDOV ZA.......„ . . 9 S 27 inč široka flanela. S križi ali črtami. ft JARDOV PLATNENEGA BLAGA ZA BISAČE VREDNEGA - Za hiše farme, trgovi^p hočete zamenjati, se i™ 8 nas. Jaz vani bom port® j 1 vaš prijatelj. po! $1.50 OTROČJE IGRALNE £4 OBLEKE .............. . 9 I Iz flanele, vseh mer ter v rujavi. sivi in modri barvi. UataWte te pri tej uri in ■to u* pravem prostoru 20c SKODELICE IN KROŽNIKI 8 ZA . . . .......... Velike skodelice in krožniki. $1.50 ŽENSKE SPODNJE OBLEKE ............... Iz finega sukanca. ' OD 47 DO 54c Siva ENAMLA- £4 STA POSODA. 3 ZA......91 Teška ter trpežna siva enamlasta posoda. OBELJEN KAMRIK, 6 JAR. £4 DOV ZA ..............9 i 1 jard širok. Izredno dober obeljen kamrik sa spodnje obleke. 35. 40 IN 50c USNJATI POD- (tf»4 PLATI 4 PARI ZA...... $1.50 DEKLIČJE OBLEKE IZ GINGHAMA............ 9 3 Gingham obleke, ki držijo barvo. Ve Iikosti od 2 do 6. 25c ROKAVICE Z USTNJATI- £4 MI DLANMI. 5 PAROV ZA 9 S Izredno močne, bele rokavice z ust njatimi dlanmi. Najhitrejše moderne ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik ali Trst. ITALIA ........... 24. marca Listki $90.00. — Davek $5.00. Vožnja po železnici v Ljubljano ............ $1.65 Preko Cherbourg SAXONIA .......... 7. marca AQUITANIA ...... 21. marca Nove ladje plovejo direktno v Hamburg. 98c ŽENSKI VELIKI PRED- £4 PAŠNIKI, 2 ZA..........91 Samo blaga ne morete kupiti za to ceno DEPARTMENT STORE 3421 ST. CLAIR AVENUE NAZNANILO. Vse člane dr. "Vipavski Raj" št. 312 S. N. P. J. se poživlja na izvanredno sejo, katera se vrši danes ob 7 uri zvečer v Slov. Domu. Umrl je član Kari Augustin in pripraviti je vse potrebno za pogreto. L. Jerkič, tajnik. Železna trgovina saprodaj. Bankrotna razprodaja; zaloga že-leznine, oprema in dvoleten "lease" od trgovine, kleti, garaža in dvorišča na 15408 Calcutta Ave. Precenjeno za $4,432; pogoji, v gotovini, ter 10 odstotkov takoj s ponudbo. Ponudbe morajo biti v mojih roka1' do opoldne 25. februarja- 1922. Walter S. Gordon, prodajalec 725 Society for Savings Bldg. Telefon Main 280. (45) ODDA SE ZIDAN GARAŽ gorka in mrzla voda ter električna razsvetljava. Vprašajte na 1127 Norwood Rd. (46) HAMBURG Direktno iz New Yorka. ORDUNA Mar. 3, April 14, Maj 26. OROPESA Mar. 17, Apr.28, Jun. 9. ORBITA Mar. 31. Maj. 12, June 23 Ženske in otroške zaprte kabine The Royal Mail Steam Packet Co. 26 Broadway New York 117 W. WASHINGTON STR. CHICAGO, ILL. ali pri lokalnih agentih. DAJTE VASE OTROKE UČITI SE VIOLINO! S. Wolkov, dobro poznani učitelj. vam jih bo izučil. Vprašajte na 6428 St. Clair Ave. v zlatarni. Tel. Princeton 2705-W. ___ (x) Članice društva "Napredne Slovenke" št. 137 S. N. P. J. se opozarjajo; da mi izročijo do 24. februarja vse vplačilne knjižnice. Tudi ti«te, ki imate plačano že za naprej ste prošene, da mi knjižnice izročite, ker moram vpoštevati sklep seje od 2. febru arja. Torej vas prosim, vpošte-vajte ga tudi ve, Sesterski pozdrav! MARY BAJT, 1048 Addison Rd. PR ob A SE grocerija v dobri okolici ali pa se zamesja za malo hišo. Več se poizve v uradu tega lista. (49) VSE DELO v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dobro in trpežno. Postavljamo furneze, banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam pa proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji. Chas. W. Bohi Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-B. NADVSE ZANIMIV NAZNANILO! Iz urada tajnika dr. "V Boj" št. 53 S. N. P. J. Vse člane in članice se poživlja, da se vdeležiite izvanredne seje 23. februarja, t. j. v četrtek ob 7:30 zvečer v Jos. Kunčičevi dvorani. Na dnevnem redu je za rešiti zelo valžna zadeva. Poživlja se vas da ste točni ker v smislu pravil, člen XIX., točka 16, stran 62, je jasno zapopadeno, da član doišel prekasno nimo pravice do glasovanja. POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sinke, kotle za gorko vodo, vodne kanale, (sewer work) itd. Zmerne cene Nick Davidovich 7013 St. Clair Ave. Tel. Princ't. 1852-W. Randolph 1828 DVA FANTA se sprejmeta sa stanovanje is hrano. Naslov se poizve v uprav-ništvu tega lista. (46) Večer priredi društvo Lunder-Adamič V S. N. DOMU. v Soboto 25. Feb. Vsi dobrodošli, iiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiii Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. Lepa prilika za Slovenca! Proda se Candy Store in grocerija v sredini slovenske naselbine ter prav po nizki ceni. Vpra šajte na 6120 Glass Ave. (46) i i i { 00000101022301020100020102020000010200020200 01020102020200020001020100010102000101020289000100010102000000