^ dally gundsj» and BolKW» PROSVETA YEARXXXVn li«ta Je $S00 fetarad m mamá _ at Chicago, minóla. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' CHICAGO 13. ILU PETEK. IS. NOVEMBRA (NOV. II). 1945 ■un« January M. UM, at (h*__ th^Aetel Catan« ot Marta. 1 un. Urednliki tn Upravni ZZm* MST Boutk LawaS lala Am OfOos 9t Publk SÄÄ oto Am meriške sile ščitijo »tajske vladne čete Acceptance for mailing ,t special rat, of pctag. provided tor hi taction 110». Act of Oct * HIT, authored on June 4. lilt. Subsarlpllon 16 00 Yearly ÔTEV —NUMBER 221 iponski vojaki zastra-\iili železniške proge in industrije itka za posest dveh mest Tiiagiao. Kitajska. 15. nov.— „ote osme kitajske nacionali- ične armade, oborožene z ame-ilum orožjem, so dospele v to fistaniščno mesto, ki je pod ontrolo šeste divizije ameriške „morske pehote od 11. oktobra, ¡ete so se izkrcale pod zaščite Beriških pomorščakov. Kitajske čete so pripeljali v jko ameriški transporti iz ¡awloona v bližini Hongkonga. \ transporti so pripeljali eno-^trinajste kitajske^armade 30. [tobra v Chinwangtao. Poveljnik kitajskih čet, ki sc t izkrcali v Tsiangtaoju, je ge-eral Tang Geng. Izgleda, d t odo zagnane v boj proti komu ¡stičnim silam, ki so končen (rane zunaj mesta. Tsingta« • še pod kontrolo 15,000 ame ških pomorščakov, katerih po gljnik je general Lemuel C jepherd. Poveljniki komunističnih si i ponovno protestirali proti a eriski intervenciji v prilog ki tki centralni vladi v Čung igu. Avtoritete v Čungkingt Washingtonu so prej zanika poročila o intervenciji. Ko istične sile se pri pravi j a j< popade z vladnimi četam: rdi se, da japonski vojaki š< dno stražijo železniške peog< industrije v okolici Tsingtao Prej je bilo naznanjeno, d do razrešeni te dolžnosti 1) jih bodo nadomestile kitaj vladne čete. Čungking, Kitajska. 15. nov.— tka za posest Paotowa ii reisuija, glavnega mesta pro nee Suiyuan med kitajskim admnii četami in komunist nadaljuje, pravi poročilo. T( tavlja, da so bili komunist ieni nazaj. Komunisti so začeli napadati stow, križišče železnice Pie-«•Suiyuan, včeraj zjutraj dne čete so odbile napade ir (le komuniste nazaj. 5ruga komunistična sila poc veljstvom generala Lunga jc kla v Kweisui po ljuti bitk vladnimi četami. Vest pravi «ta obe strani utrpeli velike Sbe. Situacija v krajih ob man-«rski meji je obskurna. Po-"la iz nevtralnih virov trdi-da so komunisti porazili dne <(t<. in okupirali Šan-jvvan- Irdnjavsko mesto. »s«inik kitajskega zunanje-urada v Čungkingu je pri-11 pot«/koče v pogajanjih z [lmi avtoritetami glede vsto-vladnih čet v Mandžurijo. c Wu minister za inforrr.a-J je dejal, da se pogajanja •UjUjejo. r*'1*- da kitajske vladne « dobivajo ameriško orožje "Peracije proti komunistom, Mržujijo. General Wedc-poveljnik ameriških čet Kitajskem, je konferiral s _ Jsk kimi voditelji ^onezi naslovili m Rusiji IlUv Aretacije japonskih vojnih zločincev Zavezniške avtoritete zbirajo evidenco Tokio, 15. nov. — Nadaljnjih 300 Japoncev je bilo aretiranih na ukaz generala Douglasa Mac-Arthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil na Japonskem. Vsi so obtoženi vojnih zločinov. Žrtev teh so bili zavezniški vojni ujetniki in civilisti v ujetni-ških in internacijskih taboriščih na Japonskem, Kitajskem in v Mandžuriji. Nadaljnjo listo japonskih vojnih zločincev je sestavila kitajska vlada v Čungkingu. Ta bo predložena generalu MacArthur-ju. Na listi so cesar Hirohito, bivša premierja Hideki Tojo in Fumimaro Konoye, visoki vladni uradniki in vojaški častniki Španski republikanci razočarani Zavezniki ne bodo pretrgali zveze s Francom Mexico City. 15. nov.—Inda-lecio Prieto, vojni minister v bivši španski republikanski via di, je dejal, da se republikanci ne smejo udajuti iluziji, da bodo zavezniške države, med temi Amerika in Velika Britanija, pretrgale diplornatične in ekonomske odnošaje z režimom španskega diktatorja Franca. Iluzija lahko postane usodna. "Lahko me smatrate za pesimista, ker ne verjamem, da bodo zavezniške države priznale špansko republikansko vlado v izgnanstvu," je rekel Prieto. "Sirenski glasovi, da bo več dr-, žav pretrgalo odnošaje s Fran-covim režimom, nas ne smejo premotiti. Izjave predsednika Trumana, britskega zunanjega ministra Bevina in bivšega premierja Churchilla so dominantni faktor v situaciji." Prieto je dalje rekel, "da dejanja niso sledila besedam. Iz besed se ni razvila akcija. Situacija v latinski Ameriki je ista. Ljudski glas je naklonjen Listo bo izročila ameriškemu 'španski republiki, toda oni, ki jeneralu kitajska vojaška misi-,so no krmi,u sc ne zmenijo » a, ki bo odpotovala v Tokio. Tojo in drugi Japonci, ki so )ili aretirani in obtoženi kot ojni zločinci, se nahajajo v jet-liŠnici Omori. Obravnava proti tjim se bo pričela prihodnji mesec. Zavezniške avtoritete zbirajo ividenco, katera bo predložena odišču, ko se bo obravnava prl- ta glas." Krvavi izgredi izbruhnili v Palestini 2idj*e protestirajo proti britski politiki Tel Avlv, Palestina. 15. nov,— nade je naznanilo, da je našlo Britske čete so streljale na Žide, robove 14 ameriških letalcev,1 ko so se demonstracije razvile v catere so Japonci ujeli, ko so se izgrede sinoči. Krogle so ubile norali spustiti na tla pri Osaki., dve osebi, čez 50 pa ranile. Red /si so bili ustreljeni. Poveljnik je bil vzpostavljen štiri ure po aponske vojaške posadke, ki je izbruhu izgredov. Poveljstvo šeste ameriške ar »dredil eksekucijo letalcev, je )il aretiran in odveden v zapor. ru »lik» Java, 15. nov.—Vo-'' tev trgovinskih paktov s tremi drugimi evropskimi državami~i Italijo, Belgijo in Holandijo Italija bi rada dobila od Argrn tine 30.000 ton mesa m ton masti ''•■ dernega orožja proti slabo ob oroženim domačinom, ki vodijo borbo proti holandski nadvladi. Demonstracije so sledile masnemu shodu, na katerem so govorniki protestirali in ostro obsojali deklaracijo britskega za-nanjega ministra Ernesta Bevina, katero je podal v parlamentu zadnji torek. V tej je orisal britsko politiko v Palestini. Izgredniki, so paradirali po glavnih ulicah Tel Aviva in izvršili napade na štiri \dadna poslopja. V akcijo je bila pozvana policija, ki pa ni mogla raz-gnati izgrednikov, nakar so šle vojaške čete v akcijo. Prvič po osmih letih so britske čete streljale na izgrednike. Pozor išče glavnih izgredov je bil trg Colony. Zidje so naskočili urad britskega distriktnega komisarja in poštno poslopje. Oba sta bila poškodovana v naskoku. Jerusslsm. 15. nov.—Poročilo, da so britske četi? streljale na Žide v Tel Avivu, je izzvalo sil no ogorčenje med Židi v tem mestu in proteste proti brltski politiki. Voditelji Židov so zapre tili z oklicem splošne stavke. Očitno je. da si je Velika Britanija nakopala jezo Židov. Arabska stranka v Palestini je obdolžila Veliko Britanijo, da ne drži besede, dane Arabcem. Iz rekla m- je proti priseljevanju Židov v Palestino in obsodila ameriško vmešavanje v palestln ske zadeve. Tuje države dobile britike ladje London, 15. nov.-Mocn»rič«ii minister A. V. Alexander je raz-kr,l v parlamentu, da je Velika Britanija "posodila" <7 M»* ladij, mH temi tri krlžark«. tu-j(fn državam. On ni povedal katere države so dobile bojne liidl#. Alexander je povedal parlamentu, da briuka boj«, mornarica uključuje 4M ladi vseh vrst. Med temi je petnajst oklopmh ladij in dvanajst leta-lonoacev. AMERIKA ZAHTEVA REPARACIJE OD NEMČIJE Formalne ditkuzije te pričele o Parizu ' RUSIJA ZAHTEVA VISOKO ODŠKODNINO Paris. 15. nov.—Ameriške zahteve za reparacije od Nemčije bodo bazirale na vojnih proračunih in izgubi Zamikov. To se je doznalo, ko so dospeli delegati 18 zavezniških držav v Pariz in odprli formalne disku-zije glede odškodnine, katero bo morala plačati poražena Nemčija. Amerika bo zahtevalu pol milijarde dolarjev. Konferenca, na kateri* bodo reparacije glavni predmet razprav, se bo pričela prihodnji teden. Načelnik ameriške delegacije je James W. Angeli, bivši profesor ekonomije na univerzi Columbia v New Yorku. On je naznanil, da se strinja s francoskim predlogom, da informacije o poteku diskuzij objavlja Francija. Diskuzije se bodo vršile za zaprtimi vrati. Ista procedura je bila osvojena .na rcpuracijiki konferenci po zaključenju pfve svetovne vojne. Ameriški predsednik Woodrow Wilson se je takrat odpovedal odškodnini, dočitn Amerika zdaj zahteva odškodnino od Nemčije. Francija je naznanilu, da bo zahtevala tri trilijone frankov odškodnine od Ndmčije. Frank je vreden dva aitoriška centa danes. Sovjetska Rusija zahteva največjo odškodnino. Odpeljal« bo vse, kar )| premično iz svoje okupacijske cone, poleg 25 odstotkov strojev in drugih premičnin iz ameriške, britske in francoske cone. Rusija je dala zagotovilo, da bo iz svojega deleža plačala odškodnino Poljski. Odškodnino bodo dobile vse države, ki «o utrpelo škodo kot rezultat nacijske agresije. Ameriška delegacija je priznala, da se ne zanima za nemške industrijske stroje in drugo opremo. Ker Nemčija ji ne more dati ničesar drugega, bo zaseženo nemško premoženje v Združenih državah. To bo krilo vsoto odškodnine, katero Amerika zahteva. Opozicija proti nem-škim industrijam, Stališče britskih jeklarskih unij London. 15. nov. -Organizirani delavci v jeklarski industriji no se pi»stavili na stran lastnikov te industrij«' v opozicijo Stanovanjski načrt pred senatom Podiranje slumskih predelov v mestih Waahlngton. t). C.. 15. nov.— Senatorji Wagner, Ellenbefg in Taft so prqdloiili zakonski načrt glede gradnje novih stanovanj in .podiranja slumskih predelov v ameriških mestih. Načrt je dobil podporo pri demokratih, republikancih in Truma-novi administraciji. • Pričakuje se, da bo načrt sprejet. Senator Wagner je nagla-sil, da je pomanjkanje stanovanj akutno. On je priporočal osvojitev programa gradnje stanovanj na široki podlagi. Gradnjo naj bi financirale fedcralnu vlada in mestne administracije. . Načrt določa med drliglm federalno posojilo pol milijarde dolarjev mestnim administracijam za financiranje gradnje novih stanovanj. Federalna stanovanjska administracija naj bi tudi dajala posojila za gradnjo hiš v delavskih distrlktih velikih mest. Obresti naj bi znašale štiri odstotke, i Zaslišanje o predloženem zakonskem načrtu se bo pričelo prihodnji teden, izločitev nacizma zavisi od Nemcev Odbori imenovani v ameriški coni Berlin. 15. nov.—Problem de-naciflkaclje Nemčije zavisi od Nomcev po izjavi ameriških vo> jaških avtoritet. V ameriški oku- nrtcffskl čnBfao bili ustanovljeni posebni odbori na podlagi odredbe, ki je bila nedavno izdarui, Posamezni odbori imajo tri uli več članov, lzbranfso bili le oni, katerih "moralnu in politična integralnost" Je znana ameriškim avtoritetam. Odbori sprejemajo apele posameznikov, ki so prizadeti zarudi odredbe, ki ie bila uveljavljena (1. oktobra. Ta določa med drugim, da vsi oni, k< ho bili člani nacijske atranke, morajo opravljati dela, kakršna so jim ukazana. To velja za trgovce in podjetnike, ki so služili uacijskl stranki in bili njeno orodje. Ena provizija odredi* daje prizadetim ljudem pravico prizl-va Pritožijo se lahko pri krajevnih odborih ali pa pri amorl-ških vojaških avtoritetah. V pri-zivu lahko povedo, da nko bili udeleženi v aktivnostih nacijske stranke ali v organizacijah, katere je stranka ustanovila. Naznanilo plavi, da Je bilo čer '¿00 odborov ustanovljenih v ameriški okupacijski coni. Ameriška vojaška vlada je te* Kontrola atomske bombe zavisi od Rusije Domače vesti Smrt Pionirja Pueblo, Culo.—Zadnjo soboto Jo na svoji farmi v bližini Puobla umrl Mike Pogorelec, brat Charlesa Pogorelca, upravitelja Proletarca v Chicago, ki se je udeležil njegovega pogreba. Kot Charles taku je bil tudi Mike delavsko zaveden. Rojen je bit 1. IB06 v vasi Zlgmarice pri Sodraiicl, «nikoder joj prišel v Cleveland I. nioo. (hi tam Je šel v Pueblo, potem pa je šel za srečo z, uks|>edirijn v znano Huj-sko dolino v Callfornijo, toda je našel razočaranje kot vsi drugI. Po svoji vrnitvi v Pueblo Je pomagal pri orgunlziranju društva Orel št. 21 SNPJ, katerega član je bil do smrti. Prejšnja lata ae je udejstvovsl tudi v socialističnem gibanju. Zapušča Ženo ln več odraslih otrok. Zopet v dvllu West Frankfort, III.—Z evropskega bojišča se je vrnil v civilno življenje Frank Koehevur ml„ v armadi 52 mesecev, od teh 30 mesecev v Severni Irski in nu zupadni fronti s činom štabnega častniku, SlužIl je pri topništvu in bil večkrat odlikovan, Domov se j,e vrnil zdrav In član SNPJ je iz otroških let. Nov grob v Ksnsssu Yale, Kuns. — Po trimesečni bolezni naduhi Je v bolnišnici v Girardu 13. nov. umrl John Podpechan, ki je bil pokopan Civilno v PHtsburgu, Bil splošno |m/nun v okolici ill na starejši član društva U HNPJ, Tukaj zupušča dva slnovu, tri hčere, štiri vnuku, dvu bratu in sestro. ^ • Pobiti pri dolu Library, Ps,—Nedavno je bil Frunk Llkovlč hudo poškodovun pri delu v premogovniku. Nanj je |>adlu tračnica in mu zlomila obe nogi. Zdravi se v bolnišnici Mercy v Piltsbuighu. Isto-tam se nahaja John Zuder, ki Je potolčen po hrbtu, domu pu rte zdravi John Miluvee, ki ima zlomljeno prsno kost,-~Od vo« jukov se je vrnilo v civilno življenje že več člunov društvu 3IMI SNPJ, K sreči so prišli domov vsi zdravi, Is Clovolanda Clevelund.—V nedeljo zvečer, ko je šel na delo, je urnrl radi srčne kapi John Hočevur, doma iz Gornje Hruške pri ftt, Petru ln im poklicu tesar. TukuJ Je živel 40 let ill bil član društva 2K SNPJ. Zapušča dva bi at rutica In sestrlčno,- I/, armade je bil častno odpušeen Milan Mer bar, k) je služil 43 meaocev ln se boril na zapsdnl fronti.- V civilno življenje se Je vrnil tudi ICdward Snyder, ki jfbil d vi Irt) ln pol na Paeifiku in sc u- t London, 1.Y nov,- Vlada j ofloi ia morajo industrije ostati ne dotaknjene. Vplivni člani delavske vlade so izjavili, da bi bilo uničenje nemških industrij v bistvu zaveznika sabotaža e-konomske obnove Evrope. Husija je Iz razumljivih razlogov zavzela nasprotno stališče. Ona je proti t< mu, da bi »v ^e o dobi lia ekonomski dogovor z Ameriko In v tem smislu obvestila Washington. Pote/koči stavi irala program socialnega proti oživljanju nemških Indu-j zavarovanja in zaščite v okopu strij. To kaže pismo vodilnih j cijakl coni, Program uključuje uradnikov federacijo Jeklarskih bolezensko zavarovanje, plačeva- unij, katero je objavil list gajanJa in Wushnigto- Nemčija v bodo« nostl ponovno j lJnit<Britski vladni kn»«i so na le- j Poljska pošlje Nemce Unija odobrila imenovanje posredovalca Pittsburgh, Pa., 15 nov Jek-larska unija je odobrila Imenovanje A S, Meyerja za |N)«te »iovalei» ined* njo in koi |x»ia« ijo| rmd l^ondorurm noro obnoviti. ti II na odpor doma, lu r so na- v premogovnike k ion jen i ožlvljenju nemških ln-| duhtnj Lincoln Kvans, tajnik ¡ Varšava, Poljska, 15 ruiv fedeiitcije jeklarskih unij, se jejnistrstvo za industrije Je na/na-,/rekel /a uničenje nemških Jn- nit«, da b»» pimlalo fWI/KtO nem-du4riÍ in prevo/ strojev v za- ških vojnih ujetnikw na delo v vezr.lške ariija Ima trgovine in hkludia/a v Chtcagu in drugih un orihkih mtmtih. Sporazum je U1 doM-žen |*i iiogajanjlh med vo«liUlji unij obeh organizacij. PROSVITA PROSVETA ~HE ENLIGHTENMENT SLABILO IM 1 JU TM IMA SLOVENSKE NARODNT. PODPOMME JIDVOTI otf ud pubUsbod bf m Z4ruteM dtUv« 1 na tolo. MM m pol loto. »1.60 so < CmS Co« VM sa co lo loto. M.7» m pol lotoi ao Sebocriptlon ratest for tho United Stateo (exoopt Chicago) leads MM per yoo*. Chicago and Cook County S74# par : Inaolfo oeonlile« M IO pet yeer. Cono oglooov po dogoreru^-Mofceplsl Sepiaoo in ¿lankov ao no vio¿oJo. Rokopisi literarno vsebine (I dramo, poomi Ud.) m vrnejo pošiljatelju lo o slutaju. do Je ptlleAftl Advertising rata« ob ------- ----- ¿má unsolicited articles will ooi bo returned, •uch ao • lorio«, playo, poems. elo~ will bo —' «hon acoompaaied by soll addressed and - Maslov na m, kar Ina atfk a PROSVETA I 24*7 6* So. Lawndale Ave« Chicago 29. Illlnoia MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Krščanstvo na jeziku... Pravijo, da je nasičevanje lačnih dobro delo uamiljenja. Ta nauk uči ne aamo krščanstpo, marveč tudi val drugi wowlni in filozofski nazori vseh naroijbv, tucH nekríóanskihyl fipWi je ta nauk veliko starejši kot je krščanstvo. Krščanstvo ga.jfe v resnici podedovalo od židovske in drugih starejših ver Sredozemlja, kjer je stekla zibel zapadne civilizacije, in Orienta. Cut usmiljenja do sočloveka se je razvil pri vseh narodih že v sivi davnini, ko je človek stopil na prvi klin civilizacije. Brez tega čuta bi se sploh ne bil mogel razviti noben narod in nobena civilizacija, tudi najprimitlvnejša ne. Sploh je ta čut uamiljenja pri primitivnih narodih bolj razvit kot pa ga pozna naša tako zvana modema ali krščanska civilizacija, ki se peha le za profitom in za-fobnim bogastvom. Na splošno je tudi bolj razvit pri revnem človeku kot pri bogatinu, kajti revež bo prej pripravljen pomagati levežu kot pa bogatin. Sicer so tudi med bogatimi izjeme, ki pa le potrjujejo to pravilo. "Krščanski" bogatin bo "usmiljen" le tedaj in le tam, kjer mu to nese—če se mu izplača pri grabljenju profita ln če koristi njegovemu prestižu, vplivu in moči. ★ Taka je ta naša "civilizacija." Na eni strani se odeva s profi-taistvom prežetim krščanstvom In se sklicuje na avoje "usmilje nje" na račun drugega—"ti daj, Jaz ne dam nič!"—na drugi pa v svojem barbarstvu prekaša najbolj primitivne barbare. Na eni strani ne pozna meja v zgražanju napram nacifašlatlčnemu sadizmu, na driigt pa hvali Boga, ker smo toliko "napredovali" (!!!), da smo lahko z eno samo atomsko bombo porušili Hirošimo in z enim samim udarcem pobili čez sto tisoč civilnega prebivalstva. Pri tem nas ni zapekla nobena vest, marveč smo zapeMNto večjo Hoza-, no, ko je treščila druga atomska bomba na drugo japonsko meato Nagasako, ln v trenotku spremenila v prah nadaljnjih stotisoč otrok, žena ln mož. Ponosni smo tudi na "naše"'Halock busterje," s katerimi lahko uničimo cel predel mesta ln upihnemo tisoče živ ljenj. Neki.general je dejal, da bi z 200 superbombniki B-29 v 14 dneh lahko enako sesul Hirošimo kot jo je atomska bomba. Ampak vse to v naših očeh nI noben barbarizem. Barbarizem je le to, kar počenja "naš"—sovražnik. Na eni strani se sklicujemo na Bogu in vero ter se zgražamo nad grozodejstvi drugih, toda naših lastnih grozodejstev ne vidimo. Človek je res največji ne-stvor, največja kontradlkcija. Na eni strani barbar, na drugI atra-ni. toda v veliko manjši meri, pa se skuša oprati s čutom uamiljenja. " * Iz slednjega razloga so združeni narodi ustanovili tudi pomožno organizacijo UNRRA (United Nations Relief and Rehabllitation Administraron). Koliko vlogo je pri ustanovitvi te organizacije igralo krščanstvo, nam ni znano, zdi se pa nam, da ne preveč. Tudi nsm ni znano, kolikšno vlogo je igrala ljubezen do bližnjega, ki je širša ln starejša kot je krščanstvo. Vemo le, da je ta organizacija krvavo potrebna za lečenje ran, ki si jih je usekala tako zvana krščanska civilizacija. In zahteve in potrebe po njenem sama-rltanskem delu niso ogromne samo v razbiti in razmesarjeni Evropi, marveč tudi na otokih in ozemljih daljnega Pacifika, posebno na Filipinih, Kitajskem omoc z novo apropiii}ajn, teduj bo prisiljena zaproli vrata, vsaj pa skrčiti svoje samaritansko delo 90%. it Piedsvdnik Truma ose Je že pred par meseci obrnil na kongres, naj dovoli dodatno vsoto $550,000,000 za to leto, za kolikor se je ameriška vlada ohligirala. Kongres je to vsoto v "načelu" sicer že odobril pri prvi upropriacijl $850,000,000, zdaj pa se "krščanski" možje upirajo dovolitvi tega denarja. Po več tednih zakulisnih intrig se je administraciji končno poročilo potisniti to apropriacijo skozi nižjo zbornico, toda ne brez pridi žka. Prlsta&i "svobode tiska"-^ameriškega tf^>a, seveda—ao uključlli v predlog dodatek, po katerem bo Amerika prispevala ta denar le pod pogojem, da imulo tudi naši žoltl časnikarji doatop v vsako državo, kjer operira UNRRA. da lahko "svobodno" poročajo- tudi laži *n potvarjanja in hujskanje. Vse to je seveda na-perjeno proti Rusiji in proti balkanskim državam. Kaj stori senat, Je Ae vprašanje. Ako sprejme enake restrikcije kot Jih je nižja zbornico, tedaj bo UNRRA na pritisk ameriške reakcije v resnici postala politična rellfna organizacija, ki naj strmoglavi radikalnejše ljudske vlade v razbiti F.vropi kakor jih je prevračal Hoovcr s svojim rehfom po prvi svetovni vojni. Zadnje dni pa oe je Truman obrnil na kongres z urgenco, naj za piihodnje leto dovoli 1.350 milijonov dolarjev za UNRRA. To jo namreč obveznost vlade, oziroma ameriški letni prispevek do razpusta te organizacije. Vsaka država-članica ae je ob ustanovitvi namreč obvezala, da lx* prispevala za pomožno akcijo UNRRA en odstotek letnih narodnih dohodkov. Od razbite in uničene Evro-I** ni mogoče dost« nnčakovati. Tudi Ruaija sama potrebuje pomoči Anglija je prispevala svoj delež in po izjavi Bovina ga bo tudi v bodoče Večjo pomoč v blagu bi lahko dale nekatere latinske republike, txmebno Argentina, toda njih prispevek je majhen, preostaja Amerika, bogata In mogočna. ki v vojni fizično nI bila prizadeta—nič razbita ali umčena. Toda črna reakcija v kongreau in irven njev« se upira izpolnitvi te človočanako dolžnoeti In legalne obveznosti. Krščanstvo na jeziku, v srcu pa gad in barbarizem. PETEK, lfl. NQVfmpp t PISMO Z VINIC Ely, Mina,-Želim priobčiti pismo iz stare domovine, ki ga je prejel moj brat, živeč v Kanadi, od najine sestre Rezke iz vasi Vinice pri Črnomlju. Pismo je datirano 12. avgusta 1945 na Vinicah ia se glaai: Dragi brat! Pred nekaj dftevi amo prejeli Tvoj« pismo. Prav tedaj se je za nakaj • dni nahajal »doma France. Ne morem Ti popisati veselja in sreče, ko amp zvedeli, da ata tudi vidva živa in zdrava. Razen Jožeta, živimo vsi v bližini. Tudi on ae je oglasil kmalu po osvoboditvi. Prišel je a srbsko vojaško edinico v Slovenijo nad Italijane, na žalost pa ni imel prilike, da bi nas obisk«l in videl po štirih letih. Moral je zopet nazaj v Srbijo, od kjer nam večkrat piše. Poslali mu bomo Tvoj naslov, da Ti bo tudi on opiaal svoje življenje in dogodke te pravkar minule etrašne vojne, katera ni prizanaala nikomur. Veaala sem, da sta* prejela vsaj tiate vrstice, ki sem jih pisala lansko leto. Rada bi Ti o-> pisala vae podrobno, ali vzelo bi preveč prostora. Sicer pa se bodo javili tudi drugi in bo o-pisal vsalJ svoje. Redka je družina, ki ne bi bila utrpela žrtev. Naj Ti opišem o naših daljnih sorodnikih. Mica Tehnova je izgubila sina Edvarda; ubili so ga domači izgubljenci. Sina Albina Grudna so ubili Nemci, prav tako sina Mici Keršič. Filip Zimoraki je tudi mrtev, ubili so ga Italijani. Andrej, mož France Vozalove je umrl v internaciji na Rabu. Pepcina ainova od Sv. Antona pa sta bila proti nam. Ne vem, kaj ae je zgodilo z njima. Iz naié vasi sta tudi padla Lojze Kupar in Lojz Tazguranj. Ubili ao ju domači Izdajalci. Dol-fe, sin Lojza Ušenca, Krovčev Jože, Kovač Lojz so umrli v internaciji. Sin Janeza Lučarja je padel kot partizan- Prav tako so padU kot bo^ci Bencina Ludvik in dva sina Venca Ur-hovca. Jakob Mežnar je bil za«-jet ln padel kot talec. Godila se je velika lumparija in človeka strese mraz, ko pomisli, skozi kakšno trpljenje je šel slovenski narod. Ako bi še nekaj časa trajala vojna, bi bih uničeni vsi, kar je družine Gi-dove, prav tako na tisoče drugih. Nas so imeli za najslabše tipe in partizanske slmpatl-zerje. SIcer jim nismo delali krivice, toda ugajalo jim ni, ker amo vztrajno *in s trdnim prepričanjem mirno pričakovali končne zmage. In res smo tako krečnl, da smo jo dočakali— da so se srečno vrnili živi in zdravi bratje, svak in nečak. Sedaj so še bolj utrjeni in prekaljeni, da smo zelo ponosni nanje. Kako bi jih bil vesel tudi Ti, ko se je uresničila Tvoja ideja, ki si jo nam izrazil še pred leti. Ves čas, ko so se vršile težke borbe, smo s strahom čakali, kdaj bomo izgubili tega ali o-nega. Vendar pa so prišli domov še bolj krepki in trdne volje. Zelo želimo, da bi prišla domov na obisk tudi vidva in se' ga pričakujemo domov, ker bobi po tolikih težkih lotih sešll|do njegovi letniki doslužili. vsi kot ljubi bratje in sestre France, thol Pavle Ludvik, je skupaj z našimi nečaki in neča- doma. On je bil v internaciji, kinjami, katerih je devet. j Sin pa je zaveden vodja centra- Moja hčerka mi je to vojno le St. Peter na Krasu. Pavli je ■ tudi prikrajšala za deset let življenja. Najprvo ao jo zaprli Italijani, potem pa »o jo ponovno odpeljali Nemci, ko je bežala pred našimi izdajalci, ki so i-meli svojo »trahovlado v Ribnici Bila je srečna, da je niso zabodli. Dali so jo v brivnico v Kranj, kjer je še sedaj in se misli Um ustanoviti. Pred nekaj dnevi ae je pripeljala i avtomobilu s svojim zaročen cem, ki me je vprašal za njeno roko. Tudi on je brivec po poklicu. Vidim, da «ta zadovoljna, zato nimam nič proti. On ni slab človek—je partizan od 1941 leta. . Ako ne bi bila tako težko prizadeta, bi hčeri lahko kaj dala za doto. V nekaj letih bi lahko precej prihranila, toda vojna je slehernemu prekrižala račune tako tudi meni. Bes sem morala težko delati, ako pa človek ve, kaj ima, dela z veseljem. Hranila sem in dobro gospodinjila. Imela sem ljudsko kuhinjo in ker aem sama delala, mi je precej ostalo. Ko pa so naši podrepniki poslali; bombe na Vinice, so mi p>a vae uničile, to je ves kuhinjski inventar obleko, hrano in denar. Potem so partizani iz Kočevja,preskrbeli, da smo se preselili, in umaknili pred bombardiranjem. Sedaj sem doma že dve leti, največ pri Gidovih, kjer živi Olga z dvema sinčkoma. France pa nima bil doma že tri leta in se je še pred nekaj dnevi vrnil. Dokler sem bila v Kočevju, sem jim tudi materialno pomagala. Nisem štedila, kajti bile so revice, ko so bili vsi v internaciji. Naša vas je uničena. Nekateri so prizadeti bolj, drugi manj. Zadovoljna sem, da sem med živimi, kajti bila sem že pogorel kozolec, bila pa je pretresena. Pogorelo je tudi gospodarsko orodje, obleka in denar. Prav tako meni. Ko smo znesli na vrt, so vrgli zažigalne bombe in je vae zgorelo. Plašča nimam nobenega, ne Pavla. Lojz nama j^ kupil krasna plašča za spomin, a je vse šlo. Italijani ao tudi posekali Pavlin gozd. V njem je bilo veliko lepih smrek, zato je toli" bolj gorelo; aaroplani pa so bili zmeraj nad nami, da so nam uničili toliko več. Lahko si predstavljaš, kako se imamo, vendar pa smo srečni, da je vse minulo. Da amp le svobodni in lahko zopet prosto dihamo. Dušar je revež; ženo Karolino so mu ubili Italijani. Sedaj se trudi sam z otroci. Vse so mu požgali, samo skedenj je ostal. Zgorela je tudi Kaperjeva hiša, Tazgurnjemu vae razen ka-šča, Pintarjevo, "Perinavo, Matjaževo, Kočanovo, Anškovo, Jemejevo in Gregorjevo. Ven-cetu in Antonovim pa so pogoreli skednji in kozolci. Jože Lisjak Te tudi želi videti, prav tako ostali Tvoji prijatelji, ki so še živi in zdravi. Od starih gospodarjev sta na Vincah samo Praznikov in Ušenc. Stare žene so še vse žive, le Perinčkovo so lani pokopali. Zaključujem in pozdravljam Tebe in brata l^cozeta. Prav ta-fco vaju pozdravljajo vsi ostali sorodniki in vaščani, seveda, kar je nafih. Vajina sestra Velike Jugoslovansko demonstracije v Tržiču pri Trstu po osvJ bojenju izpod Italije. Upajmo, da bo oevobojenjo trajno. | To pismo sem zato priobčil, da bo čital naš n^rod v Zedi-njenih državah^in Kanadi, kako je trpel slovenski uvod pod okupacijo./' ■ Louis Prijatelj. DAROVI PRI PODRUŽNICI 48 SANSa Cleveland, O,—V mesecu oktobru smo sprejeli sledeče prispevke pri podružnici 48 SANSa. Za pomožno akcijo so darovali po $5: John Božič, John Prudič, Frank Lunka; Slovenski progresivni klub $9; društvo Vipavski raj 312 $3 (članarina), mrs. J. Vesel $2; po $1: ■ _ Krist Lokar, Anton Skapin, zasuta in vse okrog mene so fr- Louis Čebron, mrs. J. Jerina. čali drobci. Ne^i partizan se je poleg mene0zgrudil mrtev. Doipobranci, naši največji sovražniki, so pisali o meni v časopisu, češ, da sem najbolj za-grižena komunistka, ali vse sem prestala in še sem tu! Sedaj bo treba zppet iti s trebuhom za kruhom. Vendar pa me to ne plaši, samo da je človek zdrav in svoboden. Vsa ta leta pa smo bili^bolni telesno in duševno. * Vem, da ste brali o grozodejstvih, ki so jih izvrševali naši izrodki, naši bratje in sestre, ki so se borili za Boga in vero. Vprašal si me, če smo že kaj dobili pomoči, ki ste jo poslali iz Kanade. Do sedaj nisem dobila ničesar. Nekateri, ki niso tako prizadeti, mislijo, da so do vsega upravičeni. Sicer pa bi človek privoščil vsakemu» ali vidim, da so nekateri preveč pohlepni. Dragi brdt, gtaVno je, da smo zdravi in živi, vse drugo bomo uredili, ker nam delo ne smrdi. Naš Ivan je bil ujet in poslan v Nemčijo. Sporočil je nam, da je šel na pot v Ameriko. Kaj se je zgodilo potem z njim, nam ni znano. Ako kaj veš o njemu, nam sporoči. On je dober fant in sem ga imela rada. On ve dosti povedati. Nadalje Ti 'sporočam, da je Mickin mož pr} vojakih. Sedaj Skupaj |33. Za politično akcijo SANSa sg darovali: Slovenski progresivni klub $8, Angela Kalin $3, Frank Bečaj (izročil A. Jankovich) $2.60. Frank Barblč se ni mogel udeležiti naše priredbe 7. oktobra in daroval je $1.50. Anton Jaksetič (članarina, ki jo je izročil A. Bokal) $2. Skupaj $19.10. Skupni prejemki pa znašajo $62.10. Da ni bil mesec oktober tako uspešen kakor drugi meseci, je vzrok, ker smo imeli 7. oktobra prireditev, s katero smo bili zaposleni. Prireditev pa je prinesla lep uspeh. Namreč prostovoljna kolekta na priredbi je znašala $125. Dalje smo skupno iztriill v dvorani $1075.70, skupno s prostovoljnimi prispevki pa znaša $1,200.70. Stroškov pa je bilo $362,49, torej je čisti preostanek $838.21. Tako smo koncem prejšnjega meseca poslali na glavni urad SANSa ponovno tisočak zk pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. Ob tej priliki izrekam ponovno zahvalo vsem za darove in za tako lep odziv. Iz urada ZOJSA ste čitali apel za ponovno zbiranje obleke. UjMimo, da se boste odzvali, preiskali doma, če Imate še kaj ponošene obleke in jo darovali za naše reveže v stari domovini. Pomniti moramo vsi. da bo letošnja zima, ki je že skoraj na pragu, huda za naše preko oceana. Obleko in druge potrebščine bodo v Clevelandu zopet zbirale naše marljive žene in dekleta od organizacije Progresivne Sld-venke. Gotovo bodo one naznanile, kam je treba prinesti obleko in druge stvari. Važno je, da se odločite in zberete kaj skupaj. Res, da ima skoraj vsak svojce v domovini in da mnogi pošiljajo sedaj potrebščine v staro domovino. Kljub temu pa lahko še vsakdo kaj zbere za skupen relif, kajti ne sme-mo pozabiti, da mnogi naši ro-'jtfki Mrtiajo nikogar'v infte prav tkko potrebni *i>t oitt; ki imajo tu sorodnike. 11 Mnogi me sprašujejo glede pošiljanja zabojev. -^Glede tega je'hajbolje, da vprašate na bliž-ni pošti in tam boste dobili vse potrebne informacije. V kolikor mi je znano, lahko pošljete pakete v vse kraje Slovenije, ki sedaj spadajo pod Jugoslavijo. Paket ne sme zavzemati več kot 72 palcev površine in ne tehtati več kot 11 funtov. Če pošljete v primorske kraje, potem je važno, da pristavite poleg imena in ostalega naslova še "Slovensko Primorje." Za Vipavsko Goriško dodate še zona "B" itd. V mesecu decembru apeliramo na vsa društva, katera zdr-žujejo tukajšnjo podružnico, da na decemberski se;i izvolijo svoje društvene zastopnike, dva ali več, in pošlijte njih imena in naalove tajniku podružnice. Ker naša podružnica sestoji iz vseh tukajšnjih društev, je to potrebno. Potrebno je tudi, da izvolite take zastopnike, kateri se bodo resnično zanimali za delo jx>družnice, ne samo'-gledali od strani in se morda udeležili samo par sej. Takih zastopnikov pri podružnici ne potrebujemo! Mi želimo take za stopnike, ki bodo izvrševali svojo dolžnost in se ne zanašali, da bo vse delo izvršil tajnik in nekaj drugih odbornikov. Treba pa je dati priznanje nekaterim zastopnikom, ki v resnici vršt svoje delo in častno zastopajo svoje društvo, samo žal, da je teh tako majhno število. Delo naše organizacije SANS še ni izvršeno, zato je potrebniti močna podružnica v vsaki sld-venski naselbini, da vrši začrtano delo organizacije' SANč Sicer pa bodo vsa društva pij meno obveščena glede izvolitvjc zastopnikov. Na decemberski sejah se naj društva spomnijt) s kakšnim dolarjem organizacije SANS. Vedite, da je vsak dar dobrodošel. Prodajne davčne znamke (Ohio sales tax) še vedno zbiramo, zato ste proše-nl, da jih hranite in podgcite naši podružnici, da .p spravimo skupaj nekaj 4olarjqy tudi r^aj ta Za podružnico 48 SANSa: J. F. Dura. tajnik. zel Po d vek tednik stavke le retina od 9SJ00 prieta nUčnlh delavcev v New York* odalaoorala d« oo 1TÍZ ^JT ****** ne prtel anejo na njih «aktov. Upornike vodita Sni Barone in William E. Warren (Uvo). na deonl pa )• videti Jooepka P. Ryana. kl )e predsednik Mednarodne unijo prlaiaalščulk delavcev ADF od njene mol. no vit to. , RAZNOTEROSTI Library, Pa.—Že dalj časa se nisem oglasila v našem priljubljenem listu Prosvetl. Poletje smo imeli zelo kratko, slana pa nas je obiskala že v začetku septembra. Ponavadi imamo tukaj daljšo zimo kot poletje. V maju smo imeli slano in v septem br.u. Narava se res čudno izpre-minja. prav tako ves svet. Prosveta veliko piše o grozotah. ki so se vršile v stari domo-mine. Slovenski narod je resnično pretrpel veliko hudega. Zdaj se reveži'vračajo iz internacij na svoje domove, domovi so pa požganl, razbiti in v splošnem uničeni. Tisti, ki imajo aorodnike v Afoeriki. bodo od njih dobili vsaj nekolike? pomoči, večji reveži pa so tisti, ki nima io nikogar ne tu in ne tam. Citala aem življeniepis Andreja Godca. Opisal fe izvrstno svoje doživljaje. Tudi Mary Dodič je lepo opisala svoje potovanje in obisk pri "ta velikemu" Tonetu In njegovi mami mrs Tomšič. Tudi jaz bi se ra- oooo m«»..... irt;ilBl da iznašla pri nju. da bi ju o- movlno. toda na*i \ sebno spoznala. AU ln mama I (DaU* M J Tomšič imaU zalo družino, k kor sem videla na sliki, ki mi jo poslala. Prav tako dom. Stari naseljenec se je zop oglasil v Prosveti, potem pa nehal s pisanjem. Moja je, da bi njegov spis izda slovenščini in ne v anglešči kakor so nekateri svetovali, je Slovenec in ne vem zakaj zatirali svoj jezik. Mladina jma tako in tako dosti podobi ga čtiva v angleščini. Starei naseljencu želim še mnogo zdravja in sreče. Naj se zof kaj kmalu oglasi v Prosveti Večkrat se oglasi v Prosv kak nov dopisnik. Tako je vilno. Naj vsakdo izrazi svi mnenje. Sedaj se bliža zima imeli bomo malo več časa za tanje in pisanje. Prosveta prinaša še največ dobrega čti Jaz ne bi mogla biti brez t( časopisa. Tudi Proletarec ugaja, samo škoda, da ne iz ja vsaj trikrat na teden. Zadnje čase pa se bolj poi koma oglaša naš zastopnik ne Zornlk. Mogoče pa se preveč doma. Naj povem, sem pred kratkim obiskala A ko Gorenčevo na Imperialu. možem imata lepo domačijo, leg pa malo farmo, na kai dovolj pridelata za življ Ona dva sta zredila veliko žino, sedaj pa j'e doma k sinček. Večkrat čitam kotiček a spodinje. Naj podam dva cepta. 1) Skuhaj funt kti* lja; naredi iz dveh jajec ce, ki jih nareži en palec roko in skuhaj. Daj v dve žlici rtnasti, ¡zreži eno g! co čebule in'Jo opraži, da meni. Nato jfoberi čel masti in stresi skupaj zelj rezance (nudeljne) v Praži na masti do deset nekajkrat premešaj, popi osoli, Ta jed je zelo oi naj si bo s svežim ali mesom. 2) Cmoki. Skuhaj pn jetra, pljuča in srce i Zreži na velike kose in c ni vse luknjičaste predalčl pljuč. Operi vse v gorki potem zmelji z malim mli Dodaj kupico kruhovih dr tri jajca, osoli in opopraj kusu ter napravi navadno ti ki je za krofe. Razvaljaj m reži male kose testa in v v ga zavij veliko žlico tega va. Dobro skupaj stisni, d; ti ne bo odprl cmok. ko C« dala na mast. Očvri kot vadne krofe. Je jako ofc jed, naj bo gorka ali pa « Uršula Klobor PISMO IZ REČICE OB SAVINJI Mlhraukeo. Wls. -R«J*k mi je prinesel pismo, ki prejel iz Rečice. ■ Pismo je datirano 15. 1945 in se glssi: Dragi prijatelj Zaje Dolga so bila štiri leta. sem dobH od Tebe not* glasu in Ti ne od mene Dolgoletna vojna nam pravila veliko hudega i» P^ li smo veliko grozot, tas ima skoraj vsaka hiia s» žrtvo. Nemci so nas hoti«' čiti, izkoremti vse kar J venskega. Tisti, k: K j-njim v roke ali v zapnrJ*, ro gotovo dobil krofi* * ali oa vrv za vrat ro hribih in dolinah H grobov, največ psrtl^Jl tudi marsikateri * čal s smrtjo. Nemci so prebili %eiis žin že let. 1M1 ko el» vojr*. Prešel'I' » vaško !n V kr„ e ^ j borišča v Nem T. ostali živi. so nu^^ja borfh nikoli več vrv?* prrek. i«. novembra Vesti iz m% prerojene mM in Jugoslavije M*saryka, kjer je med drugim rečeno, da je pripravljenega 500 ton aladkorja, ki ga vlada poklanja otrokom kot izraz globokega prijateljstva, ki je vedno vezalo Vio pomoč bližnjemu! Vidi se, da celo ljudje, ki so J štiri leta bili vneti pristali 0F, danes cesto ne razumejo « £ nočejo razumeti položaja v w,»prem se nahajamo; da «no v ko se ie pravkar končala' Jugoslovanski minister se je Rožena borba da ao ie težki «hvalil za darilo. ^Govoril je o SE katere je zapusUl oku- težki usodi jugoslovanskih otrok, nator Požgane in uničene »o na- «i so med vojno prenašali stra-e vasi, oropano je osirotelo' hovito pomanjkanje. Sladkor je judstvo. Uničenih je mnogo, bil za njih nekaj neznanega. To asih vinogradov in gozdov. (darilo je najlepše prav zato, ker Popolnoma zapuščena ao bila je v njegovem pripravljanju so-polja na štajerskem itd. Vse to' delovala mladina. Nadalje je so sledovi, ki nam jih je zapu- poudaril važnost bratstva slogi okupator. vanskih narodov pod vodstvom Treba je razumeti, da ne mo- Sovjetske zveze ter važnost gore biti takoj vsega dovolj, da je spodarskega in kulturnega sode-treba najprej skrbeti za one, ki lovanja med Jugoslavijo in Češe danes vračajo iz raznih tabo- škoslovaško. Nadalje se je žarišč na popolnoma uničeno i- hvalil delavcem, mladini ter vo metje, da je treba skrbeti za d- Jakom. Predstavnice že#ske,mla-troke padlih borcev' narodnoj- dine so v pisanih narodnih* no-osvobodilne vojske in one, kate- šah izročile poslaniku cvetje in rim so starši pomrli v interna xiji ali bili postreljeni kot talci. V prvi vrsti je pomoč za tiste, ki so jo najbolj potrebni. Večkrat se opazi, da krajevni odbori Rdečega križa, pa ne sa- goslavije ter maršalu Titu, od .. • L______i ________.. . : . _ . mo odbori, temveč tudi posamezni člani teh odborov, ne vršijo svoje dolžnosti do organizacije, predvsem do svojega naro-Dogodilo se je, da so delili obleko samo članom te organi-ncije, dočim najpotrebnejšim niso nič dali. Po drugi strani pa zopet opaziš, da je mnogo ljudi, predvsem naših žena in mater, ki bi rade postale članice teh organizacij, pa se nihče zanje ne zanima. Češ da so siromašne, da ne bodo nič pripomogle. Mi pa dobro vemo, da 10 ravno iz siromašnih družin in iz vrst delavcev bili najbolj-borci in najbolj požrtvovalni lavci Osvobodilne fronte. Inogokrat je preprosta in siro-šna družina sprejela partiza-z večjim veseljem in ljubez-iijo kakor oni, ki so imeli vse-pa dovoli. To je offcziti tudi danes. Tisti, ki so vseskozi največ trpeli, živeli v pregnanstvu in po-nanjkanju, danes molčijo in ne ¡odrnjajo. Dočim oni, ki so najmanj žrtvovali in imajo še vsega dovolj, tarnajo in godrnjajo, ker ne vidijo poleg sebe onih, katerim bi morali nuditi pomoč prav oni. Opaziti je tu-i to, da se ljudje v vasi ne ra-zumejo, češ eni so revni, drugi »Rati, in to ne gre skupaj. Predvsem je to opaziti sedaj pri volitvah. Govorili so, da se »romaka ne izplača voliti, češ «ko naj on vlada njim, ki ima-o vendar večji vpliv na narod, »r imajo vsega dovolj. Zopet «hko ugotovimo, da je danes «¿bogatejši tisti, ki nima omaganih rok z bratsko krvjo, * m izdajal svojega naroda in J častno izvršil svojo državljanko dolžnost. Ta je danes naj-toKatejši in vreden je, da je ¡fdstavnik oblasti in mu narod »"ko tudi zaupa. Bodimo drug drugemu tovar m lena ta način bomo lah-» Premagali vse težave, katere «tavljajo pred nas pri obno-naše domovine. Micka Marc. Noro meeto. mr£eškega naroda jugoslovanski deci Češkoslovaška vlada je izroči-1*7 ton siadkorja za jugoslo-i. otroke. Plemeniti dar je ovirano ./ročen v prisotnosti 'Slovanskega poslanika dr. t"»** Sladkor je bil ie hte-v Jugoslavijo. Iz-J* prisostvoval nai po-m množica prebival-p^ dHav* mladina in častna hn? "!'A7nosti ob priliki izro-m*,. je med drugimi l tavnik ministrstva poin < " kijedejal.de to!.;* ' k"slova^> narod najti N/;ir rna. to je delo svojih „ i/"1"!» govornik je dejal, fttm k? S,ovaki ves čas z <>U udovanjem sprem-J borbo jugoslovan- '"ir >,<;,,a _ riiki Ni U i fjosebno mladine ,( nemu okupatorju. «"v<>ru je izročil Ju-rnu |K>slaniku darilo spomenico. Svečanost se je zaključila s himnami obeh^brat» skih držav. Vlak je nato okrašen z zelenjem, cvetjem, gesli, pozdravi otrokom narodov Ju- peljal iz tovarne v Jugoslavijo. POZDRAV ČEŠKOSLOVAŠKE MLADINE Ob priliki predaje 50 ton sladkorja, katerega je čehoslovaška vlada podarila maršalu Titu za jugoslovanske otroke, je Zveza češke mladine v Dobrovici predala jugoslovanskemu poslaniku naslednji pozdrav za maršala Tita: "Zveza češke, mladine v Dobrovici vas prosi, da tolmačite velikemu maršalu Titu izraz vdanosti in občudovanja, jugoslovanski mladini pa tople pozdrave in zahvalo za junaško borbo, ki jo je vodila proti skupnemu sovražniku za končno o-svoboditev slovenstva. Naj pro-cvita Jugoslavija za srečo in blaginjo svojega naroda, naj živi večno jugoslovansko-češkoslo-vaško prijateljstvo! Zveza češke mladine v Dobrovici: Jar. Čemi, Lada Hernikova, Miroslav Kudel." Na ta pozdrav češke mladine je maršal Tito odgovoril: "Zvezi češke mladine v Dobrovici, Češkoslovaška. Prejel sem vaše pismo, poslano našemu poslaniku v bratski Češkoslovaški in izročil vaše tople pozdrave predsedniitvu naše mladine. Avantgarda v borbi naših narodov proti zasovraženemu fašizmu je bila naša junaška mladina. Dala je največ žrtev v do-domovinaki vojni in njenemu poletu in žrtvovanju tako v vojni kakor sedaj v izgradnji domovine se moramo zahvaliti, da je naša zemlja iz ruševin zrasla v državo miru in napredka. Živela junaška mladina Češkoslovaške, ki je prav tako dala dokaze velike ljubezni za svojo domovino in privrženosti slovanskemu bratstvu. Marial Jugoslavije Josip Broz-Tito s. r." DOBRAVSKA MLADINA O ljudeh iz Dobrave na Dolenjskem pripovedujejo, ds niso bili—baje—najboljši. Res je, da je njihova vas dala le enega partizana in da je bila v vasi samo ena družina, ki je podpirala partizane. Ostali ljudje so se držali nekako v sredi ali pa so bili odkriti nasprotniki Osvobodilne fronte in belogardisti. Tudi o dobrsvski mlsdini so govorili, da je ista kot starejši. Zato si mladinke od Sv. Križa med leti borbe nisi) upale k njim, da bi jih pritegnile v organizacijo. Pri Sv. Križu so imeli sestanke. Pomagali so partizanom, a v Dobravi ne — Sedaj pa smo se ns poti le tudi k njim.—Vida je šla prvs in z njo ie tri tovarjfice In sklicale smo sestanek. Mladina se ga je udeležila. In ne le mladina, tudi matere so prišle To je bil prvi sestanek v Dobrsvi. Bilo je kar živahno. Izvolili so taj-nico. * PlOiVITA —in odpadli so vsi predsodki o zakrknjeni vasi. In v povorki je bilo čez nekaj dni videti dobravsko mladino, ki je skupno s svetokrižko odhajala na miting—-in še več. Anica in še ena tovarišica sta prišli k Sv. Križu po nasvete. Rade bi videle, da bi smela do-bravska mladina prisostvovati sestankom svetokrižke mladine da bi se od nje kaj naučila. In tudi to se je zgodilo.—V Dobravi postaja vsak dan lepše. VOJSKA IN MLADINA PRI SKUPNEM ZBIRANJU Tržič je industrijski kraj, zato se tam ljudje v polni meri zavedajo, kako važno je zbiranje vseh surovin, da bodo tovarne proizvajale več, da bo lahko zaposlenih več delavcev, da bc njihova plača večja, da se bc življenje malega človeka dvignilo na^dostojno višino. Že zgodaj zjutraj prikorakajc po ulicah mladinsko delovne če te, ki so številčno bolj šibke njihovo delo pa je precej veliko. i To so tiste delovne čete, ki že dalj časa hodijo čistit ruševine in pomagat gradit nove domo ve v bližnjo požgano vas Gojzd Iste čete so tudi sedaj hitro na „ šle pravilno pot za čim večji uspeh pri zbiranju surovin. Skupno z borci iz VII. divizije so se lotili dela. Skoraj vsako jutro se katera od teh čet napoti na cesto Tr-žič-Ljubelj. po kateri se je u-mikala nemška in domobranska vojska. Težje predmete kot so n. pr. avtomobili, večji kosi že-eza pobirajo in vlačijo skupaj borci iz VII. divizije, ostalo pa pobira mladina. Na isti način se vrši zbiranje v okolici Križev. Samo v nekaj dneh so na ta način zbrali 40 ton železa. Mladina iz osmih okrajev jubljanskega okrožja je v zadnjih dneh zbrala že več kot 23 vagonov železa. -Po "Mladini." Glasovi iz Zadeva izgnanega poročevalca Poulosa Kairo.—ONA—Ker britanske oblasti niso dale nobenega pojasnila glede vzroka, zakaj je bil poročevalec Poulos, korespon-dent agenture Overseas News, izgnan iz Palestine, je izdal ameriški glavni stan novo dovoljenje za potovanje v Sveto deželo. Na zahtevo predsednika rav-nateljskega zbora agenture ONA, Herberta Bayarda Swope-ja, sta ameriško zunanje in vojno ministrstvo stvar preiskala ln komandant ameriških sil v Sredozemlju general Giles je najprej zahteval objasnila od podrejenih britanskih oblasti, ko pa ni prejel nobenega odgovora, je pisal dne 26. oktobra generalu Pagetu, vrhovnemu komandantu britanski sil v tem področju. Ameriško zunanje ministrstvo je med tem dognalo, da obnašanje vašega korespondents ni dalo nobenega povoda za izgon. Ker še vedno ni odgovora s strani 'angleških oblasti, je glavni stan armade tukaj ponovno izdal dovoljenje za potovanje v Palestino ln rezerviral našemu korespondentu mesto ns armad-nem letalu za 8. novembra. To je menda prvič, da je bilo korespondentu, ki je bil izgnan, dovoljeno vrniti se nazaj v do-tično deželo. Mlada Anica Stihova. ki bo ■■ -------odgovorna za prosveto. je mol/ vlade, dokaz pri- čah». Mislil bi kdo. ds se ne za ' goslavije Izročil \ nima 7Jk tvoje delo. pa je bila f»»roo ministra Jana»le p^ha Razložile smo ji stvar naselbin (Nadaljevanje s S. strani) ¿i najboljii sinovi, so s pomočjo našega zaščitnika Stalina in Sovjetske zv4jee zlomili vrat tiranskemu Nemcu. V vaseh Luče, Solčava, Šmartno, Bočna (?) so Švabi požgali vse hiše in druga gospodarska poslopja. , Sedaj vlada veliko jiromaštvo in vzelo bo precej časa predno bodo na novo sezidali. Upajmo, da ne bo nikoli več prišlo do tako strahovite vojne. Nemci so povsod vse oropali in pohištvo odpeljali, prav tako stroje in živež. Zelo smo se jih bali, zato smo mirno gledali njihovo ropanje in molčali. Okupator je zelo obubožal nato Jugoslavijo, naše sinove pa pobral k vojakom. Ostalo jih je le malo živih, mnogi pa so pohabljeni. Hvala «Bogu, dobil je pošteno plačilo! Da bi mu zavezniki popolnoma odsekali rep, tako da ne bo nikoli več mislil na vojsko in rabil slovanski narod proti slovanakemu. V Sloveniji je ustanovil belo gardo in jo vdrževal s pomočjo ljubljanskega škofa Rožmana. Belogardisti so napadali naše partizane in tako je prišlo, da je brat klal brata. Na HrvaŠkem pa so ustaii pobili polovico naroda, največ pa Srbov, Judov in ciganov. Na )ami ,v bližini Mitrovice, je bila rampa blizu reke Save. Gnali so po 400 oseb v parih proti vodi, nato pa so jih pobili z železnimi drogi in trt ve so se prevrnile v reko in utonile. Hrvatje so zelo obubožali, kajti njihov denar kuna nima nobene vrednosti. Po osvoboditvi so morali kune zamenjati za dinarje in dobili so samo 7 dinarjev za 1000 kun. Kosilo v gostilni stane 2000 kun. Z besedami se ne da povedati niti drobca o trpljenju in krivicah, ki jih je nam prizadel Nemec. Tudi moj sin je bil ubit. Padel je v boju na Krimu. Bil je komaj 20 let atar in ga ne morem pozabiti. Rahnekov is Nizke je brez roke, Vojdov in Cuježov iz Rečice pa sta izgu bila po eno nogo, " Sprejmi iskrene Jugoslovan ske pozdrave od prijatelja Josi pa Vermiika. (Ostalo, ki se tU če posestva in osebnih zadev, smo spustili radi pomanjkanja prostora.—Ured.) Fr. Perko. 8 POTA V začetku novembra aem lovil pisanorjave metulje, ki ao se igrali po zeleni travi ln poznih cvetlicah. Danes, 3. novembra, pa Se igrajo bele snežinke v zraku. Letos smo imeli precej časa jako krasne dneve, kar je nekaj nenavadnega za mrzlo Minneso-to. V sploinem pa ae je pričela tudi narodna mrzlota, kl ji je ime needinost ... Ta ima svoj prostor posebno v Duluthu in okolici. MsHJe Pogerelc. Opozicija proti novi grški vladi Atene. — ONA. — Preti novoustanovljeni vladi predsednika Panajota Kanellopoulosa se je razvila tako ostra opozicija, da je skrajno verjetno, da ae bo ob-držal^ na oblasti le malo časa, in ie to le s težavo Naf kakšne rs/loge se opirs o-pozicija liberalcev, je povedal 58-letni progresivni prvak in bivii zunanji minister Sofiano-poulos, ki je ugodil interview vašemu korespondentu. Sofianopoulos trdi, da je nova vlada sestavljena iz ničvredne-žev ter da ravno tako nedemokratično smrdi kot njena predhodnica, vlada bivšega predsednika Voulgarisa. Ta odločni liberalni prvak, katerega je diktator Metaksas svo-ječasno vrgel v zapor, pravi, da je regent Damaskinos sam kriv značaja te nove vlade, čei, da je hotel le, da ae politična situacija ne razčisti in končnoveljavno ne raijaani. "Po itirih tednih brezplodnega oklevanja, v katerih je oatala dežela brez vlade, regent Damaskinos sploh ne bi bil mogel najti bolj nearečne solucije. Najprej je poskuial strniti republi-kanski center v nekakšen blok proti levičarjem, katerih se boji kot samega vraga, a potem je sestavil ie enkrat vlado ničvred-nežev, s čimer je dokazal, da zares noče, da bi prlilo do demokratičnega reda. " "Grčija pa med tem propada vedno bolj in bolj. Inflacija Je katastrofalna, draginja je poako-Čila na trojno stopnjo, dočim so mezde in plače oatale na svojem atarem nivoju. In v tej ne-sreči nadaljujejo atare monarhi-atične bande avojo atrahovlado in groze vreči delelo v ie huJM kaoa. "Kako temu odpomoči? Regent ai zakriva oči pred dej-atvom; da ai more dežela, o pomoči le a pomočjo progreaivnih ljudaklh maa in a avojimi kombinacijami le pleie na vrvici legalnosti, pri tem pa izdaja naj-vainejie grike narodne intereae in njeno bodočnoat. "Edini izhod sa Grčijo," je poudaril Sofianopouloa, "bi bila uatanovitev zares reprezentativne vlade, ki bi nam zajamčila svobodne in poitene volitve ln povratek v normalnoat v zares demokratičnem redu." Molofov je odgovoril Trumami Napisal Donakf Bel! Trajalo bo nekaj časa predno bomo prebavili govor komisarja Molotova o zunanji politiki. Prvo, kar Je presenetljivo, je to, da je govoril Molotov in ne Stalin. Toda is govora samega izhaja, da Stalin nikakor nima namena umakniti se v ozadje, in da je slej kot prej duievni vodja Rusije in odločilna osebnost v njeni zunanji politiki. Druga značilna poteza Je ta. da se je sačela proslava ruske revolucije i govorom o zunanji politiki. Iz tega sledi, da so zadeve zunanje politike danes v Sovjetski Ruti j i na prvem mestu. Redko se pripeti, da dobi ruski narod tako podrobne podatke o sovjetski zunanji politiki. To Je zato, ker Je bil govor namenjen v prvi vrati zunanjemu avetu—najbolj pač Washingtonu. Molotov j» odgovarjal predaed-niku Trumanu na njegov govor o priliki obletnice mornarice. Predsednik Truman je bil prvi, ki je poskusil obnoviti odno» iaje, pretrgane na londonaki konferenci, ko je poslal avojega ambasadorja k Stalinu. Truma-nov go*er je bil tudi v celoti pri-občen i ruskem časopisju. Ruski prvaki bi bili mogli odgovoriti preko svojih diplomatov, a ao raje atopili v javnost. Molotov ae ni lotil razprave o načelih, katera je objavil predsednik Truman, Bil je mnogo bolj atvaren in ae podal bolj v podrobnoati—govoril je o atomski bombi ln o denacifikaciji Evrope, o nemikih reparacijah in pokrajinaklh blokih držav, o oboroževanju in o razdelitvi velepo-aeatev v Evropi, o tem, kako Ru-ai razumejo pojmovanje demokracije. Dotaknil ae je predmetov kot svobodi časopisja, antisemitizma, kontrolne komlaije za Japonako, razmerja vllkih treh in bodočnosti organizacije zedl-njenih narodov, Največ odobravanja Je doživel ruaki državnik, ko je dejal, da g je v Jugoslaviji. Odkar sem bil zadnjič tam, se je Ljubljan# zelo malo apremenila ln V vojni je bila zelo malo prizadeta. Od bombardiranja iz zraka je bila poruiena aamo tobačna tovarna in razdejanih je bilo 14 druKih hiš. Ličnost Ljubljane Je očlvldna Motorični amertikl faiUt Gerald K. ftmllb Je sadnllč tudi e Min naapolUu. Mina.. naW<«l na slab aprejem s strani erfealatraMf« dala vet ta. carkvenlakov le mehanskih akupto. Id ae pred dvora no khr Je govoril. InacenlreU masno plketlraele. N« sliki h vt-dati Roberta L. Wlaharta (levo), pfd-dnlka okrsleaga sveta CIO. In Georgs PhUllpea. predsednika mestne eenlraloe mmih A Dr, Andrica je v Ljubljani srečal stare znance, ki se spominjajo Clavelanda , , n LJUBLJANA, Jugoalavija (Poroča Theodore Andrica v "Cleve-land Pressu")—LJubljana je sicer primeroma majhno in mirno mesto, ampak imel aem jo zmerom zelo rad in zato sem komaj čakal, da jo po iestletni odsotnosti zopet vidim. Ker v Clevelandu živi toliko Slovencev, sem naiel tukaj vedno več prijateljev kot kjerkoli dru- ................-...... Danes lesa vsa Slovenija samo I avtobusov G. Snoj ml je n. pr. povedal, da je v normalnih čaaih Imela Slovenija 290 buaov za potniikj promet. Danes pa je v vsej Sloveniji aamo B potniških bu sov. Popravilo mostov in cest pa gre hitro od rok in danes je 167 mostov raznih velikosti zopet v rabi, G, Snoj je bil tako prijazen, da me je zvečer povabil na o-bed in tako sva več ur prebila skupaj, obujajoč spomine na številne najine skupne prijatelje in znance v Clevelandu. Vest, da Je umrl dr, James W. Mall.v, kl je bil Jugoslovan ski konzul v Clevelandu, ga je zelo pretresla, In prosil me je, da v njegovem in njegove ao-proge Imenu spordčim ge, Mal lyjevl taraze njunega sožalja. Vit Slovenci ao na gev. Lauaeketa G. Snoj je rekel, da so vsi tukajinji Slovenci zelo ponosni na governerja Lauscheta. Za par ur s*m si predstavljal, da sem v Clevelandu, kajti ves razgovor se je sukal okrog ljudi ki Jih pozne tam g. Snoj. Med imeni, kl Jih Je omenil, so bili družine Debevee, Kristan, Urili Anton (irdlna, dr. Kern, ftabee Burja, Plevnik, Ivan Zupan Ivan Zorman, John l^»kar, Jan ko Itogelj, . Msgr. Ponikvar, Msgr. Hribar, kanonik Oman in Rev. Sluptttk Po posredovanju g. Snoja me Je sprejel Zoran Polič, notranji minister Slovenije, mlad in resen predstavnik novega režima Pred vojno je bil eden Umed voditeljev pri naprednem sokol-skem gibanju, danes pa je goreč pristaš rharlala Tita Govorila svs o mnogih stva* teh, o politiki tn demokraciji, ampak ker Je hll najin razgovor povsem osebnega značaja, ga tukaj ne morem ponavljati, G. Polič je napravil name vtis kot Iskren in dobro misleč mot, skoravno se nisva mogla u di-niti o tem. kaj da Je prav xa prav demokracija. —Po Enakopravnosti. V soglasju s svojo tradicijsko konservativnostjo ao Ljubljančani celo pri običajnih napisih "Živel Tito" in "2ivel Stalin" bolj rezervirani kot prebivalci po drugih krajih. Mesto je poplavljeno a takimi napiai, ampak vai lično naalikanl ali natiskani ter nalepljeni po zidovih in hodnikih. Po telefonu sem poklical na dom slikarja Božidarja Jakca, ampak povedano mi je bilo, da je na obisku v Zagrebu. Jskca pozna na tiaoče elevelandskih Slovencev, ker se je pred vojno dalj časa nahajal tamkaj na oblaku. V Sloveniji ae Je aktivno udeležil partizanake osvobodilne borbe in je sedaj kandidat za poslanca v narodno skupičl-no v Belgradu. Srečanje a sdravnico. ki Je oblakala Cleveland Potem aem poiskal dr. Arne-Ifjo ftimec, katero Je pred vojno poslala v Ameriko Rockefeller-jevs ustanova, da proučuje zdravstvene metode, kl bi se dale uspešno uvesti v Jugoslaviji. Dr. ftimec je sedej načel-nlca upravnega oddelka zdravstvenega ministra za Slovenijo, Prosila me je, da poiljem pozdrave družinam Burja, Plevnik, Kern in Mall.v v Clevelandu. Med slovenskimi državniki, ki so bili na oblaku v Z<-d državah tekom vojne, da seznanijo ameriško javnost s problemi Jugoslavije, Je bil Franc ' Snoj, ki J S sedaj minister tran-I športe v Sloveniji. Ko je bil v I Clevelandu, sem ga večkrat Intervju val. Sprejel me je pti-, srčno v svoji pfsernl. Naglaisl Je. kako težavni so problemi transport», s katerimi se mora boriti Jugoslavija. bo priiel čas, "ko bo Rusija Ime-a atomsko energije in ie mnogo drugega." Toda Molotov tega ni rekel v enem delu govora, katerem je razpravljal o oboroževanju In poudarjal, da nobena tehnična tajnoat v danainjem času ne more več ostati prikrita, ali posest ene same države ali skupine držav. To zatrdilo je prlilo iele pozneje v njegovem govoru—tam, kjer Je razpravljal tehničnem napredku ln raziskovanju v avrho miru. Zelo pazljivo ae Je torej izognil vtisu, ki bi mogel sicer nastati, da namerava Rusija proizvajati in vpo-rabljetl atomsko bombo. Nikjer ni zahteval, da naj Zedinjene dr-iave dele i Rusi svoje skrivno-ati glede atomake fenergije. Dejal Je le, da ai jih bo Ruaija sama tudi preskrbela. V bistvu Je torej Molotov rekel predsedniku Trumanu naslednje; Vaša politika ni reall-stična, Mesto da govorite o atomski energiji, dajte, da se pomenimo nekoliko o vprašanju razoroievanja. Ko je govoril o balkanskih problemih, je izpu-atil najmnčnejM argument, ki mu Je bil na razpolago, namreč popolnoma avobodne volitve,, ki ao ae vršile na MadŽarakem. Dejal je, da je ^razdelitev velepo-seatev atar problem v Evropi in da Sovjetaka unija nI odgovorna za levlčarako amer v teh deželah. Poudaril je, da obljuba krimake deklaracije, da bodo it-briaani tudi «adnjl aledovl nacizma ln faiUma, nI izpolnjena. "V nekaterih deželah ie vedno velja načelo, da naj avoboda govora in/aaopiaja pomeni, da prodanim lakajem faiiama ni treba nobene kamuflaie «a njihovo propagando," jo dejal. Molotov je tudi naglaial, da program za reparacije, glede katerega ao ae bili sporazumeli veliki trije v Potadamu, ie vedno nI v Izvedbi, navzlic vellkanakim potrebam Rusije, ki mora nadomestiti, kar ao Nemci odneall is dežele. To je bil tudi Molotovov odgovor Trumanu na izjave glede vrednoatl mednarodnih apo-razumov. Ko Je Molotov govoril o zadevi sahodnega bloka, katerega ama-tra za odkrito grožnjo proti So-vjetaki uniji, ao bile njegove besede naalovljene Britaniji In Franciji, ne pa Ameriki. Ne da bi omenil besede "vzhodni blok," Molotov zanlkuje, da bi bila Ruaija zgradila avoj laatnl blok na vzhodu. On zahteva, da prevzemaj I veliki trije odgovornoat za svetovni mir, ter da ae pri tem poslužujejo kot orodja organizacije /edinjenih narodov. Tu zvari eovjetski prvak pred tem, da bi postala organizacija zedinJenih narodov orodje ene ali dveh sil, kar Je očlvidno spomin na londoneko konferenco, kjer je imel vedno 4 glasove proti sebi |n Sovjetski Uniji.—ONA. „', ........^ n iL1, Palestina in cenzura Kairo—ONA—Dne .11. okt. so bili v Palestini resni izgredi, toda le malo nejasnih vesti Je prodrlo »kox! očlvidno tesno cen/uio, kl je zastrla to Angležem mandatirano pokrajino. Navidezno niti uradni krogi niso prejeli natančnih |>odatkuv glede dogodkov, kl so se odigrali ta teden v Palestini. Poročila, ki eo prispela v Kairo, govore nekaj o spopadih, ki I so morda v rveri z nezakonitim pilseljevanjern v Paleetlno, kaj-| (I veetj trde, da eo bili napadeni 'polirijUi čolni, Tudi o eabota-|il Je precej poročil — baje Je bilo nekaj m<»etov porušenih. Nemogoče Je dobiti potrdilo o vsem te^n, toda uvedb« stroge cenzure Je dokaz, da eo nastale velike in resne težave. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevett aH v glavni urad SNPJ. ne posablte v naslovu napraviti poštne številke aa besede "Ckleege". Na k overil vselej sapUller Chl-eago 29. III. Te bo olaliele delo ea Mkaikl pošli, nam pe pospešilo dostavljanje pošte. IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Iru Tartar « (Nadaljevanje) "To »veto zadevo zagovarja po meni tudi sveti oče sam!" "Vam ja pisal, eminenca?" * "Lastnoročno pismo!" "Dobro! Torej je re* treba nekaj storiti!" Zopet je nekaj časa premišljal, a končno se je njega veličanstvo vendarle hotelo izmuzniti iz zanke, ki mu jo je nastavljal kardinal katoliške cerkve. "Kaj bi rekli, eminenca, če bi govoril z Met-ternichom, da bi obbeju Inglesieju dali znamenit avstrijski red? Pred svetom bi ga to jako povzdignilo." Njega eminenci se je tolsti obraz zavlekel v nezadovoljne gube. "Vaše veličanstvo!" odgovoril odločno. "Sveti mož ni od tega sveta in njegova duša ne hrepeni po posvetni časti!" Zaspani pogled cesarjev se je odtrgal od sten, počasi priromal do kardinala ter obviael na svetlih njegovih licih. w "Torej denar! Ne bom pozabil! Govoril bom z Metternichom, Zanašajte se na mojo pesarsko obljubo, eminenca!" Eminenca se je gostobesedno zahvaljeval ter omenil, da je od prvega katoliškega vladarja v Evropi zanesljivo pričakoval bogate podpore zatirani cerkvi v Luizidhi! Le mimogrede je kočno Še dostavil: "Dovolite, veličanstvo, ponižno vprašanje?" Zopet je cesarjev zaspani pogled obtičal na steni: "Vprašajte!" Nekako v zadregi je bil kardinal: "Kakega mnenja blagovoli biti vaše veličanstvo? Bi me li hotelo "iprejeti v tej zadevi tudi rusko veličanstvo? Tudi v Rusiji je obilo katolikov! Trditi se torej ne more, da bi rusko veličanstvo ne bilo v nikaki zvezi z zapuščeno cerkvijo v Luiziani. Izprositi sem si hotel vašega veličanstva cesarsko mnenje!" Zaspani pogled je bil takoj pri kardinalu in nekaj hudomušnega se je utrnilo v njem. "Dobra nakana, eminenca! Tudi rusko veličanstvo naj kaj da!" Sam pri sebi pa je zago-drnjal: "Saj ima več nego jaz!" S tem je bil kardinal odpuščen.. • * • Povedali smo že, da je grofa Thurna obitelj •stanovala v ravno isti hiši, kjer Je imel svoje stanovanje kardinal Spina. Ravno tisto jutro, ko je v spodnjem stanovanju mašnik-svetnik Giacomo Princi po čudni boiji zaključbi po dolgem presledku zopet moral ponoviti "zakonski dotik s svojo ženo, so sprejemali v drugem nadstropju obiske pri grofu Thumu. A posebne živahnosti ni bilo, ker je hišnega gospodarja tlačila putika, da je moral tudi podnevi ležati v postelji. Sprejemala je grofica s kontesama, a tsti, ki so bili prišli, so gledali, da so se prej-koprej poslovili. Na koncu je ostal samo grof Oton Barbo, ki se je bil v Thurnovi hiši prav kmalu udomačil. In skoraj je vse kazalo, da se uresničijo želje grofa in grofice, radi katerih sta se bila odločila za drago preselitev v Ljubljano. V malem salonu, prav v kotu, sta sedela grof Oton in kontesa Eva Luiza. Mati grofica se je bila takoj diskretno odstranila, opazivši, da sta mlada dva skupaj sedla. Sestra pa je bila že prej odšla k očetu, katerega je tisti dan putika tlačila, da je moral ležati v postelji. Grofa Otona je še sedaj morilo, kar je bil čul pri cesarskem obedu! Ranilo ga je bilo globoko v srce, tem bolj, ker si ni več prikrival, da je le radi Eve Luize prepogosto zahajal v Thurnovo hišo. Premišljal je, kako bi namignil deklici, da je njeno pretirano češčenje kneza Matternicha že vzbudilo občno pozornost, kako bi ji namignil, da so se tudi hudobni jeziki polastili tega čeŠče-njA in da je skoraj zašlo v nevarnost njeno dobro ime. Kako vse to povedati, da bi Eve Luize ne užalil in ne razburil nedolžne njene duše? Ko je tako premišljal, mu je dvignil globok vzdih mladeniške prsi. Eva Luiza, kateri grofovo molčanje itak ni ugajalo, je izpre-govorila srepo: "Vi vzdihujete, grof Otoft? In v moji družbi? Kak khvilir pa ste, dragi moj dolenjski grof?" "bprostite, kontesa!" je odgovoril zamolklo. "Na nekaj sem mislil!" Že je opazila nevarnost. Ni ji namreč bilo prikrito, kaka čuvstva so se polagoma rodila v srcu dolenjskemu grofiču. Vsaka ženska ima prirojeno lastnost, da prav kmalu izvoha, če se jI kje postavljajo ljubezni oltarji. Dasi zelo mlada, ni bila Eva Luiza brez te lastnosti. Nasprotno, bila je pri nji ta lastnost že zelo razvita. Prav dobro je vedela, čemu zahaja grof Oton v hišo; vedela je tudi, da bi ga nikdar, nikdar ljubiti ne mogla. Eva Luiza je bila samo radi enega moža na svetu, katerega sicer tudi ni smela ljubiti, kateremu pa je bilo vzlic temu posvečeno celo njeno srce! Ker je bila ženska, ji je vendar dobro delo, da je zagazil grof Oton v njeno mrežico: niti koraka ni storila, da bi mladi rakovniški graš-čak prišel do spoznanja, da se peha z brezuspešno tlako. Ni ji bilo neznano, da iščejo zaljubljeni mladeniči vsake prilike, da si olehČajo trpeče svoje srce. Da grofu Otonu take prilike ne bo nudila, je bila za trdno sklenila. Ko je govoril, da je nekaj mislil, jo je takoj prešinilo, da ji hoče govoriti morda o ljubezni. Zasmejala se je glasno ter viknlla veselo: "Čemu vzdihujete, grof Oton, ko je sedaj tako krasno v Ljubljani!" Psej, nego ji je mogel odgovoriti, je posegla na drugo polje ter vprašala: "Niste bili v laški operi predvčerajšnjim?" "Bil sem! Sedel sem pod ložo, v kateri ste bili vi, kontesa!" Otožno jo je pogledal. "Pod našo ložo ste sedeli!" je vzkliknila. "Ali gledališče je bilo prenapolnjeno!" Zaječal je: "Menil sem, da ste me opazilll" Ko ni pritrdila, je še dostavil: "Med drugim aktom vam je zdrknila rdeča roža ¡¿pod rok in je padla v parter. S trudom sem jo rešil iz gneče. Še danes jo imam, kontesa Eva Luiza!" Tu je pretila zopet nevarnost. Pripravljal se je naskok in Eva Luiza ga je morala takoj zavrniti. (Dalja prihodnjič.) PftOtfTKTA VICKY SAYS ■se» kave yon m VIetery PETEK, 16. NQVpmp^ ALI POTREBUJETE $1000 ■ - $2000 - ■ $3000 DA PREPREČITE PRODAJO VAŠEGA IMETJA Pišite ali pa telefoniraj t« D. L. KRUEGER 111 West Washington Street Central 5225 Razni mali oglasi "Ha-ha-ha, kaj* ni? Ne vem, sam ne vem!" In spet je bobnal po mizi. Nato se je ozrl na uro in hitro rekel: - "Veste kaj, ljubi moj, pojdite na vrt. Samo nekaj minut je še do obeda. Na obed Vas vabim, tamkaj se zmeniva." Hodil sem gor in dol po vrtu. Kadarkoli Sem prišel do ulnja-ka, tem prebral napis nad njim: "Muha, daj kruha," nato sem se okrenil in ob taktu noge še par-krat ponovil: Muha, daj kruha. Potem se je prelila ta deklama-cija v hitrejši ritem in sem slišal bobnanje nervoznih suhih prstov po mizi, stneh v basu in: "Je—pa ni, je—pa ni, »je—pa ni." ¡—"Zakaj ni?"—"Ne vem, sam ne vem—ha-ha-ha." Pa sem se razjezil in sem sklenil uiti. "Če ni, mi povej, slavni uredrtik! Če ne veš, zakaj praviš, da ni?" Tik pred ulnjakom sem se naglo obrnil in raztegnil korak, da ubežim. Toda pri vratih me je srečal urednik, me pogledal z veselimi očmi, me prijel za roko in od-vedel v obednico. "Kaj bi popravil?" sem vprašal. Spet se je veselo zasmejal. "Ne vem in spldh ne vem, če se to da popraviti." Začela sva jesti. Kosilo je bilo skromno, toda zame pojedina. Urednikrmi je stregel in ponujal, da me je bilo sram in sem bil ves rdeč. Po kosilu sva posedela trenutek* Uredniku se je lice zresnilo, nalil mi je čašo vina, tudi sebi kanil nekaj kaplijc v kozarec, trčil in rekel. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi I. JANITORS—WHITE $40 per weefc, plus overtime. Light mopping and sweeping in clean loop building." Nights. ~ Steady. Phone, or apply 11-12 Daily STATE 8730— Ropm 706—6 North Michigan. WAITRESS Experienced. Hours: 9 AM to 5 PM. Highest pay. Meals and uniforms furnished. Apply immediately DIANA LUNCH 548 W. Polk St. Webster 0344 HOUSEKEEPERS FOR MOTHERLESS HOMES under supervision of social agency For information call OAKLAND 6135 COUPLE OR COOK and 2nd MAID Take full charge of 8 rooms. South side home. Living quarters in the house. Top wages. OAKLAND 1566 WOMEN Assembling work • Good wages Ideal working conditions Apply . TURNBUCKLES, INC. 650 W. Lake FOR SALE, Arlington Heights Income Property. S family house, good condition, corner lot In best residential section 1st —0 rooms, bath. 2nd—5 rooms, bath. 3 car garage, 2 living rooms above. Oil hot water haat. Priced for quick sale. Owner will show/Sunday, November 1V-t400 East Euclid Street. After Sunday Phone Own-tifJiiyfiW* Halshfrj/7103-J.}]/ £ Razni mali oglati OLAJŠA BOLEČINE hrbtobola Tukaj Je ČUti. moderni fin olsjtati navaden hrbd bol. Johnsons s Back 1 Olajta bolečine, otipj, ' tegr Jenost. Vpliv. priltb V vseh lekarnah Zahliv«3 Johnson * Johnton kakuv« itl CLERK—TYPIST Highschool education. Experience not necessary. Steady position with postwar future. Good pay. OLD REPUBLIC CREDIT LIFE INSURANCE CO.. 309 West Jackson Blvd. WABASH 7345 PICK UP MAN Needed at once Apply Tues. A. M. ALCO DEREE CO. 834 So. Paulina COOK—WHITE Age 25-50 Adult family No laundry, no windows. Other help Stay. $35 week. BITTERSWEET 5234 GENERAL HOUSEWORK (White) Plain cooking - Other help - Own room - Adult family - Salary $27 ROCKWELL 1030 Prve vknjižbe na posojila za pn novljenje in refinanciranje, dobi po zmerni obrestni meri pri: KORUNA 8AVING k LOA* ASSOCIATION 2832 W.. Cermalr Rd . Chicago. Rockwell 0538 MEN & WOMEN Men for Punch Press St Polishers. Girls Si Women for General Factory and Assembly Work. Good pay. MASTER METAL CRAFTERS 16 So. Jefferson GIRLS WANTEI DAY or NITE WORK CLEAN, LIGHT FACTORY WORK (Premium for Nite work) LANZIT Corrugated Box Co.| 2425 So. Rockwell GIRL General Office Work Must have knowledge of TYPING and SHORTHAND No previous 5V4 days experience neces - $32.20 to start MAID for general housework Stay. Assist with child 2V4. No laundry, light cooking, light house duties. Top wages. HYDE PARK 2312 Črtice in povesti Spisal F. 8. Flnšflsr (Nadaljevanje) Dijak sem ga videl prvič-*-. Tedaj je kipela v njem moška moč. Njegove sive, vesele oči so radostne napovedovale naprej, da vsak hip izpregovore ustnice dovtip—in za njim je /adonel smeh, ki je doma samo v srcu, kjer ni zvijače. Nata-nael! Včeraj je stopil k moji postelji. Nisem ga spoznal. "Siromak!" mi je rekel in v pogledu je bilo veliko sočutje. MoJe oči so se mu zahvalile—pa so se u-stra&ile njegovega pogleda. Zakaj v njem sem videl strah in strto moHko moč. Ecce hotno . . . Pikajoči koraki so merili sobo od kota do kota. Zadnja pot! Kakor potekajoča ura so bili ti koraki Zadnji nihljaji. slovo «•d življenja. Sam nisi tega slutil. Pa so te razodele tvoje oči, ki niso nikoli lagale—in so zato govorile resnico tudi poslednjo uro Top «»d bolKin sem poslu&al t<» težko pot moža v «rob. Ku kor bi mi na srce stopala nje gova trudna nogs Na hodniku je zapel zvonček, fce nikoli nisem čul tako rezkega nlasu. To je bil krik na pomoč, to je bil jek bolečin Plahe stopinje ao begale mi mo moje sobe. Bolestni varil Razni mali oglasi hljaji, ječanje je privrelo na hodnik, ko so se odprla vrata. In zopet molk, In fcopit drsajoči koraki. Zaziban in zakopan sredi tujih bolečin v lastno bolečino sem ždel z mračni sanji. Oči, uprte v steno, je niso videle. Tudi podoba Ecce homo se je umeknila v brezdaljno pro-stranost. Moja moč"sc je rušila, kakor zbegana zmes so se drobile misli. Sanja, blodnja z odprtimi očmi, je kipela iz moje bolečine — — — Pod oknom je nekdo zavri-skal. Nato so se oglasili hripa-vi glasovi, ki so me zdramili. Blodnja je izginila. Nasmehnil sem se sanji in glasovom na ulici sem govoril šepetaje: "Ah, kako mi mladeniči blodimo—in tratimo mlade noči . . ." Kak«» mi mladeniči blodimo! Zopet je lučka pogledala izza stekla, s stene se Je ozrl name Zveličar. V njegovem pogledu ni bilo srda. Moje ustnice so molile psalm: Zmot moje mladosti pozabi, Gospod ... In kakor alast se mi je zazdela bolečipa v molitvi in gren kost je bila sladka . . . Četrti malnik Sestra Bazilisa Je dvignila za vese. Solnce se je usulo v so-i bo, na vrtu so prepevali ptiči. S solncem je izginila groza noči. Srce je upalo in čakalo. Ko so se oglasili pred vrati odločni, moški koraki, sem ves drhtel. Poznal sem te korake. Še nikogar nisem slišal in ni-1 sem videl, da bi tako stopal. Kakor bi noga vselej presodila tla, če jim sme zaupati. To I so bili koraki moža, ob katerem so visele nade tisočerih, moža, ki živi v večnem boju s smrtjo. Ko me je prijel za roko in štel I utripe žile, so moje oči visele na njegovem obličju. In to obličje se je jasnilo in v njegovih Jobi with a fl^urt ^ your neigh očeh Je bila pisana zmaga. borhood. No cut back problem* Rahlo pa veselo se mi je na-1 We need smehnil, ko je stopil konec po- CHECKERS AND STACKERS Potnbujiti spodnje parilo zi malčka ? Hranite obrabljeno maščo-bol Ta se rabi pri ladelova-nju perila. blaga. električnih likalntkov in mnogo drugih stvari . . . te sa milo. ODDAJTE VAŠO RABLJENO MASTI WOMAN for general housework. Light'duties and light cooking. Assist with a child. Dependable, experienced person. Hotel apartment. Excellent working conditions a good home. BITTERSWEET 2100—Apt. 34 MAN FOR GENERAL WORK IN FURNITURE STORE Must be able to drive Good job - Good pay - Apply HOWANIEC FURNITURE CO. 1701 West 18 St. WOMEN to package medicines and drugs; good starting wage, automatic increases; free bus service to»plant from Chicago to Evanston. WYETH, Inc., 8100 McCormick Blvd. Independence 2400 MECHANICS ON PUNCH PRESS MAINTENANCE Apply TRICO STAMPING INC. 2505 West Cermak Road WOMAN TO ASSIST IN KITCHEN DANISH-AMERICAN HOSPITAL _1621 No. Kostaer OPERATORS Experienced on house coats MEN stelje. Iz smeha sem bral: "Otet!" Niso še izginile bolečine, pa! se je rodila močna volja, z njo vera In upanje—in srce je zape-| lo vnovič: "Pozdravljeno, življenje —" Good starting salary Excellent working conditions Advance Transportation Co. 4100 S. Union Ave. YAH 3200 MENU BI8ER Skrb mi je tičala v srcu, ko sem šel pred triindvajsetimi 1 U po Poljanski cesti proti Man-janiščti. Šel sem pred sodni stol urednika, pokojnega Fran četa Lampeta. ki je prebral prvo mojo študentovsko novelico. Strahu in upa poln aem mu pogledal v majhne oči. "Je—pa nt. J*—pa ni,M je bobnal a prsti po mizi in se mi do-. — . brohotno smejal z globokim ba ¡frank D. LOmOX Co. • Kaj pa ni-" sem vprašal bo , ječe J 3514 N. Halsted LOOK AHEAD GENERAL FACTOR yT?ELP MACHINE "SHOP Plenty Overtime . Good Salary on bathrobes Steady work - Good pay MORE MFG. CO. 3rd floor—224 So. Market St. and DIE MAKERS Experienced on Compound and Progressive Dies. Excellent equipment, good opportunity. METAL SPECIALTIES 3200 Carroll Ave. (300 North) Ask for Mr. Mortensen MARSHALL FIELD & CO. Wants women for kitchen assistant, counter service, dishwashers, bus women. Employment office 3rd floor STATE-WASHINGTON LANZIT Corrugated Box Co ^425 So. Rockwell CHRISTMAS JOBS AS Dishwashers, ¡jorters, runners, stockroom clerks. Full or part time. Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State-Washington STENOGRAPHERS TYPISTS ADDING MACHINE OPERATORS (with or without experience) Steady employment Pleasant working conditions SEARS COMMUNITY STATE BANK 3401 W. Arfhlnglon Si. ŽENSKE ki ste bile uposlene ▼ voli Industriji All .gledate za delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vs delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure pono Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNIC Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v pritličju 309 W. Washington Si. CHICAGO AGIT1RAJTE ZA PROSVET< NURSES REGISTERED St GRADUATE8 8 Hour Shift Danish-American Hospital 1121 N. KOSTNER EGG BREAKERSI Potrebujemo izkušene de+avee za ubijanje jajc. Plačamo čas in ^ za nad 40 urno delo. Stalno delo - Dobra plača Pioneer Produce IJ» SO. WATER MARKET 0 ur GIRLS and WOMEN WANTED AS LINING MARKERS PERMANENT WORK GOOD PAY J. P. SMITH SHOE CO. 671 NORTH SANGAMON STREET Workmen Do Not Strik BECAUSE THEY HAVE NO GRIEVANCES MEN You. too, will be satisfied with our pleasant workin < n > and pay • t)RDINARY PAPER WORK • NO EXPERIENCE NECESSARY • NO AGE LIMIT • ALWAYS PLENTY OF WORK Apply in person ^ The Hinde & Dauch Paper CI 3301 West 47th Place