Rudnik lignita Velenje Uspešni tudi v avgustu Velenjski rudarji so dobro delali tudi v mesecu avgustu. Z nakopanimi 385.000 tonami lignita so presegli mesečni operativni načrt za 2.200 ton. Sicer so v obdobju januar—avgust velenjski rudarji skupaj nakopali 3,226.000 ton premoga, kar je 25.050 ton več, kot je določal proizvodni načrt. Letošnja osemmesečna proizvodnja, z doseženim poprečnim dnevnim izkopom 17.790 ton, je kar za 392.000 ton večja od lanskoletne. Septembra bodo velenjski rudarji delali 24 delavnikov in 2 tretjine, se pravi 5 tretjin več, kot je bilo predvideno z letnim delovnim načrtom, nakopati pa morajo 420.000 ton premoga. Termoelektrarne Šoštanj Znova presežen plan Tudi avgustovska proizvodnja v šoštanjskih termoelektrarnah je bila spričo velikih potreb po električni energiji iz termoelektrarn večja od predvidene. Na pragu elektrarn so prejšnji mesec proizvedli 328,657.700 kWh električne energije oz. 13,5 % več, kot je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco za mesec avgust. Sicer so v prvih osmih mesecih letos proizvedli v šoštanjskih Termoelektrarnah skupaj blizu 2.325,245.000 kWh električne energije. V septembru morajo v Šoštanju, kot določa elektroenergetska bilanca, proizvesti 292 milijonov kWh električne energije. Prepričani pa so, da bo proizvodnja — spričo potreb po električni energiji — spet večja od načrtovane, tudi zavoljo tega, ker v tem času opravljajo v Termoelektrarni Trbovlje in v Toplarni Ljubljana redna remontna dela. TGO Gorenje Potrjene spremembe v organiziranosti Delavski svet tovarne gospodinj- Delavski svet je nadalje sprejel ske opreme Gorenje Velenje je na sklep o razpisu del predsednika in ponedeljkovi seji obravnaval poro- članov kolegijskega poslovodnega Slo o izidu referenduma za spre- odbora TGO Gorenje Velenje in jem sprememb in dopolnitev imenoval člane razpisne komisije, samoupravnega sorazuma o združitvi v delovno organizacijo in Na ponedeljkovi seji je delavski statuta TGO Gorenje Velenje ter svet TGO Gorenje obravnaval še verificiral izid tega referenduma. poročilo o poslovanju delovne or- Podal pa je tudi soglasje k predlo- ganizacije in predlog ukrepov za gu za novo organiziranost dela v boljše gospodarjenje v prihodnje delovni skupnosti skupnih služb v ter se seznanil s poslovanjem firm okviru sektorjev. (O spremembah Gorenje Koerting in Gorenje Sidex poročamo na 3. strani). v letošnjem prvem polletju. Velenje Mladinske delovne akcije V KURZIVI Prejšnji teden smo v rubriki» V kurzivi« pisali o cenah, posebej tudi o načinu uveljavljanja plačila višjih cen komunalnih storitev. Tudi današnje pisanje bo namenjeno cenam, in sicer tistim, ki-veljajo na velenjski Tržnici (pri čemer ne mislimo na trgovino tozda Tržnica Velenje KK Ptuj). V primerjavi s tržnico v Ljubljani sta sadje in zelenjava v Velenju dražja v poprečju za 10 do 15 dinarjev, da ne govorimo o primerjavi s cenami v trgovinah v Velenju (kjerje kakovost večkrat resda slabša, izbira pa prav gotovo skromnejša — kar je gotoyo zgodba zase). V Ljubljani je bil, denimo, paradižnik pred tednom dni tudi po 8 dinarjev (v Velenju zadnjo soboto po 30 dinarjev, lubenice so bile v Velenju (v primerjavi z Ljubljano) dražje za 10 dinarjev, bosanske slive za prav toliko, paprika za 15 dinarjev, itd., da ne naštevamo vseh razlik v ceni. Tiste, ki morajo (oziroma, ki bi morali) nadzorovati cene oziroma njihove oblikovanje — verjetno ni mogoče enostavno dovoliti uporabe načela povpraševanja in ponudbe — vprašujemo, kakšne so kalkulacije zasebnih prodajalcev na velenjski Tržnici. Gotovo je, da so režijski stroški občutno nižji od tistih, kijih imajo trgovine; strošek sta pravzaprav stojnica in najemnina zanjo. Se pravi, da bi morale biti cene na Tržnici, po zdravi pameti, nižje od tistih v trgovini. Kdo torej spravlja v žep »razliko« v ceni (v mislih imamo razliko v ceni na tržnicah v Ljubljani in Velenju) in kdo je kriv, daje velenjska Tržnica med najdražjimi, če ne celo najdražja v Sloveniji. Zanimivo bi bilo še izvedeti, kako je mogoče, da se v Velenju pojavljajo »divje tržnice« (mislimo na listo nasproti Kolodvorske restavracije), tudi brez zagotovljenih osnovnih higienskih pogojev. Današnja rubrika »V kurzivi« je navrgla več vprašanj. Upajmo, da bo nanje kdo vendarle odgovoril. Kaj rado se namreč zgodi, da prizadeti »prezrejo« marsikatero naše pisanje in pustijo, da so občani in delovni ljudje »enostransko« oziroma »pomanjkljivo« obveščeni. P. S. Pred tednom dni nam jo je v uvodu rubrike »V kurzivi« zagodel tiskarski škrat. Začetek se glasi takole: »KOMUNALNI CENTER VELENJE - Prodajna služba — PORAČUN RAZLIKE V CENI OD 1.6. DO 31.12.1981«.- 00 ZZB NOV Mozirje Domicil odboru glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XVII Številka 35 (597) Velenje 4. septembra 1981 Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 Dodatna i sredstva [ I I I Skupščine velenjske samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne stavbne zemljiške skupnosti in samoupravne komunalne interesne skupnosti so na zadnjih sejah ugotovile, da je za leto 1981 sprejet samoupravni sporazum o prenosu sredstev komunalne in stavbne zemljiške skupnosti za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj. Za to bodo udeleženci samoupravnega sporazuma združevali sredstva iz prispevne stopnje komunalne skupnosti v višini 1,27 % na BOD iz čistega dohodka in iz prispevne stopnje stavbne zemljiške skupnosti v višini 0,57 % na BOD iz čistega dohodka. Skupna prispevna stopnja za samoupravno stanovanjsko skupnost občine- Velenje se je od prvotno določenih 7,91 % spremenila za leto 1981 tako, da znaša 9,75 %. I Čeprav vreme zadnje dni obiralcem hmelja ni bilo naklonjeno, je vendarle večina pridelka ze obranega. Letos je bila kar dobra letina. Pridelek hmelja pa je za naše kmetovalce še toliko pomembnejši, saj si bodo z izvozom zagotovili dragocene devize. Seveda bo hmelja „ L -______I Člani predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Mozirje so na nedavni seji sprejeli sklep, da v počastitev 40-letnice vstaje in ustanovitve OF in ob 40-letnici ustanovitve varnostno-obveščevalne službe osvobodilne fronte Slovenije, predlagajo skupščini občine Mozirje, da podeli domicil odboru VOS za Savinjsko, Saleško-mislinjsko in Kozjansko okrožje. Domicil bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku na svečani seji zborov skupščine občine Mozirje 12. septembra letos. Varnostno obveščevalna služba OF je bila ustanovljena avgusta leta 1941. Bila je posebna bojna enota za boj proti kontrarevoluciji, sovražnikovi obveščevalni službi, varovala pa je tudi ljudsko oblast. Iz središč se je njena dejavnost širila po vsej Sloveniji in že od leta 1943 dalje je delovala na področju Savinjske, Šaleške in Mislinjske doline ter na Kozjanskem. Zrasla je iz najboljših borcev, političnih aktivistov, obveščevalcev 2. grupe odredov in 4. operativne cone, bila pa je načrtno organizirana v posebne terenske enote in organe VOS v vojaških enotah. Priznanje za njene izredne zasluge in junaštvo je tudi red narodnega heroja, ki ga je prejela varnostno obveščvalna služba OF Slovenije. Posebne naloge, ki so jih opravljali organi in pripadniki VOS, so bistveno vplivale na vzpostavitev pogojev za izgradnjo ljudske oblasti na področju treh dolin in na Kozjanskem. Odločujoče so tudi njene zasluge pri osvoboditvi Gornje Savinjske doline leta 1944, pri ustanavljanju prvih zametkov socialistične ljudske oblasti na tem področju, kljub sovražnemu terorju, izdajam in delovanju sovražne obveščevalne službe in propagande. J. P. Mladost je spet napolnila šolske prostore. Končale so se počitnice, končale brezskrbne urice. Spet bo treba poprijeti za delo in kar najbolj zagnano pričeti novo šolsko leto. Znanje pridobljeno z večjim ali manjšim trudom bo kasneje še kako potrebno. Tega se osnovnošolci in srednješolci še kako zavedajo, vsaj večina. Z delom so zadovoljni Ta teden so se v Sloveniji končale mladinske delovne akcije, na katerih je letos sodelovalo nekaj več kot 5000 brigadirjev. Na desetih zveznih in republiških delovnih akcijah v Sloveniji so opravili preko 100.000 delovnih ur, dosegli skoraj 180 odstotno delovno normo ter z ustvarjenim delom, nesebično pomočjo in bratskim sodelovanjem obogatili naše manj razvite kraje. Tudi mladinci iz občine Velenje so uspešno sodelovali na različnih akcijah širom naše domovine. Ena od brigad seje udeležila mladinske delovne akcije na Krasu, kjer je na težkem, skalnatem terenu gradila vodovod med vasmi Sela, Hudi log in Korita. Dve brigadi sta pomagali urejati rekreacijsko turistični center Golte, mladi pa so s svojo zavzetostjo prispevali pomemben delež k izboljšanju smučarskih terenov. Na Golteh so bili najprej tretji letniki velenjske Gimnazije, nato še brigada, v kateri so bili mladi iz Pucarjevega, Subotice, Kikinde in Velenja. Nekateri brigadirji so se udeležili tudi delovnih akcij v Nišu, Vr-njački Banji, Čakovcu in Šabcu. Na vseh teh delovnih akcijah je sodelovalo okoli 200 mladincev in pionirjev. Med brigadirji je bila približno četrtina deklet, na akcijah pa tudi tokrat ni bilo nobenega študenta iz naše občine. Na občinski konferenci ZSMS Velenje pravijo, da so z delom brigadirjev zadovoljni, še posebno zato, ker je bilo letos zanimanje za mladinske delovne akcije v občini manjše in ni bilo mogoče napraviti izbora. Za akcije seje letos, tako kot v mnogih drugih občinah, odločalo manj mladih, mnogi pa so imeli te- žave tudi v delovnih organizacijah. Ker na občinski konferenci pričakujejo podobne težave tudi v prihodnjem letu, so se odločili, da bodo z evidentiranjem in pripravo na mladinske delovne akcije pričeli že v jesenskih mesecih. Mladi iz občine Velenje so v letošnjem letu uspešno sodelovali še na lokalni delovni akciji v Paki, kjer so pomagali graditi vodovod. Na občinski konferenci ZSMS pripravljajo v septembru že tradicionalno srečanje brigadirjev. Letos naj bi bilo to tudi delovno srečanje, saj bi sedanji in nekdanji brigadirji najprej priskočili na pomoč kakšni od krajevnih skupnosti, po akciji pa bi pripravili družabni večer. B. Z. Velenjski gasilci Udarniško do toplovodnega ogrevanja Iz leta v leto se draži toplotno ogrevanje na tekoča goriva. Tako so velenjski gasilci v lanskem letu plačali za ogrevanje gasilskega doma kar 20 starih milijonov, ki bi jih seveda še kako potrebovali za posodobitev opreme. Ker je tudi vedno težje dobiti tekoča goriva, so se odločili, da se bodo priključili na toplovodno omrežje ki napaja Rdečo dvorano. Iz- gradnja priključka jih bo stala okoli 65 starih milijonov, od tega pa bodo z udarniškim delom prihranili 15 milijonov dinarjev. Pri urejanju priključka vsak dan sodeluje od trideset do petdeset gasilcev, opravili pa bodo približno 950 udarniških ur. L. O Organizirano varstvo otrok Gospodarstvo občine Mozirje Nespoštovanje sprejetih sklepov Delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje se bodo pred svečano sejo ob bližnjem občinskem prazniku zbrali še enkrat, in sicer v ponedeljek. Obravnavali bodo gibanje gospodarstva in negospodarstva občine Mozirje v prvem letošnjem polletju ter skladnost gibanja vseh treh oblik porabe z rastjo družbenega proizvoda. Seznanili se bodo tudi z delovanjem gospodarske infrastrukture v občini Mozirje ter s poročilom o proračunu za prvih šest mesecev in predlogom odloka o zaključnem računu proračuna za lansko leto. Na koncu seje bodo delegati obravnavali še predlog komisije za občinska priznanja in nagrade skupščine občine Mozirje za letošnje leto. Največ pozornosti bodo seveda namenili oceni gibanja gospodarstva in negospodarstva. Jasno je namreč, da so se razmere poslabšale tudi v gospodarstvu mozirske občine. Podrobno analizo so pripravili že po petih mesecih, ugotovili vse pomanjkljivosti in neusklajenosti ter predlagali vrsto obvezujočih sklepov. Šestmesečna ocena je vse takratne ugotovitve potrdila, obenem pa nedvomno opozarja na neuresničevanje samoupravno do- Vodno gospodarstvo Prepočasna obnova objektov Pomembna oblika gospodarske infrastrukture slehernega področja je seveda tudi gospodarjenje z vodami. Vodno gospodarstvo v mozirski občini imata na skrbi območna vodna skupnost Savinja—Sotla in temeljna vodna skupnost. Vrednost načrtovanih del območne skupnosti za letošnje leto v mozirski občini presega 6,6 milijona dinarjev, temeljna skupnost pa namerava opraviti za 900.000 dinarjev del. V prvih šestih mesecih je območna skupnost opravila 52 odstotkov predvidenih nalog, temeljna pa 44. Obe skupaj sta zato porabili preko 4,3 milijone dinarjev in sicer na 18 objektih in mestih v Gornji Savinjski dolini. To so seveda manjša dela in popravila. Večja naložba je vsekakor kanalizacijski zbiralnik za Rečico, Nazarje in Mozirje. V letošnjem letu naj bi pri tej naložbi porabili 15 milijonov dinarjev. Območna vodna skupnost naj bi prispevala 12 milijonov, temeljna skupnost in interesne enote pa ostale 3. Zal z delom še niso pričeli. Osnovni vzrok, ki ga navaja celjski Nivo kot izvajalec, je določitev trase. Sicer pa na Nivo leti še vrsta drugih pripomb. Po hudi poplavi v lanskem oktobru so se sestali predstavniki Nivoja in mozirske občine in se dogovorili o vrsti konkretnih nalog s katerimi bi hitreje razrešili pereče vodno-gospodarske probleme. Sklenili so, da bo Nivo okrepil delovno skupino na tem področju in ji z okrepljeno mehanizacijo olajšal delo ter ga pospešil. Dogovorili so se tudi, da bo Nivo poiskal potrebno kamenje v obstoječih ali opuščenih kamnolomih znotraj občine. S tem bi bistveno zmanjšal prevozne stroške, kamenje pa bi bi- lo v nujnih primerih tudi uureje dosegljivo. Nivo je obljubil še, da bo povečal zaloge ostalih potrebnih materialov ter v posamezna dela vključil tudi posameznike in krajevne skupnosti, pripravil projekte za ta dela in nadzoroval izvajanje. V mozirski občini poudarjajo, da dogovorjene naloge niso bile uresničene. Pa bi morale biti, saj bodo v primeru večjih poplav marsikje le nemočni opazovalci uničevanja objektov. Niti to niso vse pripombe. Vodnogospodarski inšpektor namreč poudarja, da je obnova v lanski poplavi poškodovanih objektov neustrezna. Objekti so slabo zgrajeni in večjega števila poplav ne bodo zdržali, kar bo stanje le še poslabšalo. Kot rečeno je slaba tudi organizacija dela, saj manjša skupina delavcev številnih del niti ne more pravočasno in kakovostno opraviti. Zatika se tudi pri gradnji čistilne naprave. Kljub večkratnim dogovorom in sprejetimi časovnimi roki, Nivo doslej še ni uspel pripraviti projekta za kolektor in razbreme-ntlnik v Nazarjah, niti projekta za del med Delejevim jezom in čistilno napravo v Lokah. Skoraj zagotovo z deli v letošnjem letu 5e ne bodo pričeli. Sicer pa je preskrba s pitno vodo v mozirski občini zadovoljiva. Le na Dobrovljah in Brdu nimajo vodovoda, v Bočni pa bodo morali povečati zajetje. Tudi kakovost vode je dobra, saj spadata Savinja in Dreta po najnovejših meritvah v prvi kakovostni razred. Upadla pa je prodonosnost Savinje, zato so moridi odvzem proda omejiti, žal pa je prešibko nadzorovanje odvzemov in preprečevanje nedovoljenih. j. p. Premalo aktivnosti za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev V organizirano varstvo je s prvim eptembrom letošnjega leta, ko so v Velenju odprli nov vrtec, vklju- septembrom letošnjega leta, ko so čenih 13 odstotkov otrok starih do dveh let in 44 odstotkov otrok v starosti od dveh do sedmih let, kar je povprečno 37 odstotkov. S prvim septembrom so v vrtce sprejeli vse otroke, katerih starši so pravočasno oddali prošnje za sprejem. Odklonili so le 60 otrok, katerih starši pa so Drošnie za sDreiem vložili prepozno in jih komisija zato niti ni mogla obravnavati. S prvim septembrom so razen enega zasedeni tudi podeželski vrtci. Ugotavljajo, da starši svojih otrok v vrtec niso pripravljeni voziti, če so ti oddaljeni od njihovih bivališč 2 do 3 km. V organizacijo vzgojno varstvenih ustanov je v celoti prešla tudi ana priprava otrok na šolo. govorjenih in sprejetih sklepov, kar seveda nikakor ne more prispevati k boljšemu gospodarjenju. Tudi zaradi tega se gospodarska rast zmanjšuje. Ob polletju je celo pod splošno ravnijo cen. V mozirski občini torej dohodka niso uspeli povečati nominalno niti toliko, kolikor znaša inflacija. Ukrepi za poživitev gospodarske rasti niso dali nobenih rezultatov. Nerazumljivo je tudi dejstvo, da organizacije združenega dela, ki bi po sklepu izvršnega sveta morale sprejeti vrsto notranjih ukrepov za boljše gospodarjenje, tega z izjemo Zgornjesavinjske kmetijske zadruge niso storile. Zaradi izgube ali nizke produktivnosti bi morali do konca julija pripraviti sanacijske programe v Iverni, Gorenju MGA, na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi in Gozdnem gospodarstvu. Do predvidenega roka je nalogo izpolnilo le Gorenje, Iverna z zamudo, ostali pa programov niso pripravili. Kritičen je bil tudi položaj na področju vlaganj. Podrobno so jih ocenili in razvrstili v pet kategorij. V prvi so seveda vse tiste naložbe, ki bi že morale biti končane, pa zaradi različnih formalno — pravnih razlogov še niso. Problem je toliko večji, ker njihova vrednost presega 525 milijonov dinarjev. Končane bi morale biti do 1. avgusta, ali pa bi morale organizacije združenega dela navesti zadržke, zakaj se to še ni zgodilo. Do predvidenega roka ni bila zaključena nobena naložba, odgovor glede zadržkov pa je posredovala le Trgovska delovna organizacija Savinja. Razmeroma zadovoljiva je bila v prvem polletju zunanjetrgovinska menjava. V mozirski občini se pripravljajo na podpis družbenega dogovora o financiranju zunanjetrgovinskih stimulacij. Predvidena sredstva, gre za 5.772.000 dinarjev, bodo zbrale samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. V zadnjem mesecu dni se je zelo poslabšala likvidnost. Vzroki zato so v večjih zalogah končnih izdelkov in v nadpovprečni rasti materialnih stroškov. Zaskrbljujoče je stanje v lesni industriji kjer se večajo zaloge stavbnega pohištva, proizvodnje oplemenitenih ivernih plošč pa 5e ne obvladujejo dovolj. Materialni stroški močno rastejo ' tudi v Modni konfekciji Elkroj. Razmere se torej ne izboljšujejo. V marsikateri organizaciji združenega dela so se celo še bolj zaostrile. Skupščina občine bo torej morala sprejeti dodatne ukrepe, predvsem pa bo morala zaostriti odgovornost za neuresničevanje dogovorjenih in samoupravno sprejetih sklepov. J. P. e v preteklem šolskem letu so vključili v vrtce 58 odstotkov predšolskih otrok in so tako celo leto obiskovali ta program, za ostale pa so organizirali skrajšano pripravo na šolo v trajanju 120 ur. Prav tako so v preteklem šolskem letu izvajale vzgojiteljice tudi program za petletne otroke, ki ne obiskujejo vrtcev. V to dejavnost je bilo vključenih 206 otrok. Se vedno pa je kar 19 odstotkov takšnih otrok, ki ne obiskujejo vrtca niti niso bili zajeti v ta osemdeseturni program. Ugotavliaio. da so starši v podeželskih krajevnih skupnostih zelo navdušeni nad tem programom in otroke redno pošiljajo, kljub temu da imajo ti zelo daleč in jih je pogosto potrebno spre-mliati. Nasprotno pa ie v mestnih krajevnih skupnostih zanimanje za to obliko dejavnosti izredno majhno. Lani je na primer v eni mestnih krajevnih skupnosti zaradi uvedbe prispevka po 200 dinarjev od šestdesetih otrok prenehalo obiskovati potujoči vrtec kar 15 otrok. Tako v Šoštanju kot v Velenju organizirajo v vrtcih tekmovanje za športno značko otrok v starosti od 5 do 7 let. Vsako leto pa pripravljajo tudi plavalne tečaje, v katere vključujejo vse šestletne otroke. Vzgojiteljice vzgojno varstvenih zavodov pripravljajo vsako leto programe za novoletna praznovanja otrok, ki jih organizira že nekaj let društvo prijateljev mladine Velenje. Zelo pomembna oblika dejavnosti za otroke je delo, ki ga po posameznih krajevnih skupnostih organizirajo društva prijateljev mladine. Posebej se je to delo razmahnilo v času Šolskih počitnic, ko je v različnih krajevnih skupnostih delovalo kar dvajset skupin, katerih delo so voditi dijaki in Študentje. Otroci so se zbirali po dvakrat do trikrat na teden in tako koristno in prijetno preživeli svoj prosti čas. Pomembna oblika vzgojne dejavnosti je družinsko varstvo, ki so ga v naši občini pričeli uveljavljati že leta 1975. V začetku so bile varuhinje zaposlene pri skupnosti otroškega varstva, v lanskem letu, ko so bila urejena statusna določila družinskega varstva, so tudi to obliko vzgojno varstvene dejavnosti pripojili vrtcem. V. naSi občini ugotavljamo, da je zanimanje za to varstvo veliko, saj še vedno kliub temu, da letos odpiramo štiri jaslične oddelke, v organizirano varstvo ne morejo zajeti vseh dojenčkov. V Velenju je tudi mnogo privatnih varuhinj. V želji, da bi tudi tovrstno varstvo otrok organizirano potekalo, si občinska skupnost otroškega varstva prizadeva, da bi vse te varuhinje evidentirali ter jim skušali svetovati, kako naj opravljajo delo. Doslej Se ne beležijo uspehov na tem področju, saj sodeluje z njimi le sedem varuhinj. Večjo akcijo načrtujejo v sodelovanju s patro-nažno službo v jesenskem času. Za star- še ima to sodelovanje številne prednosti. Med drugim so v primeru, £e varuhinja sodeluje z vzgoinovarstvenim zavodom in tudi pri delu upošteva njihove zahteve, upravičeni do subvencioniranja varstva. Ko so člani izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva na svoji zadnji seji analizirali delo, ki je bilo v zadnjem času opravljeno na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, nikakor niso bili povsem zadovoljni. Ugotavljajo namreč, da v občini Se vedno nismo analizirali potreb enostransko zaposlenih starSev in njihovih otrok v organizirano varstvo ne vkjučujemo. Največja težava pri tem je seveda prezasedenost vrtcev. Uvesti bi bilo potrebno tudi raznovrstnejSe oblike vzgojnega dela, poleg že utečenega 80 urnega programa. Da do tega ni prišlo, so krive kadrovske težave v vrtcih. Vse dejavnosti za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev so vzgojiteljice izvajale izven redne delovne obveznosti, v nadurnem delu. IzvrSni odbor je predlagal komisiji za razvoj predšolskega varstva pri skupnosti otroškega varstva Velenje, da se dogovorijo z vrtci, da ti zaposlijo ustrezno število vzgojiteljic ter posvetijo več pozornosti različnim aktivnostim na otroke, ki ne obiskujejo vrtcev. M. Zakošek Tako otroci kot starši so z navdušem pozdravili odločitev društev prijateljev mladine, ki so v času počitnic po krajevnih skupnostih organizirala aktivnosti za šolske in predšolske otroke Filip Lesnjak-Regin V 24 avgusta, smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od sekretarja OO ZZB NOV, družbenopolitičnega delavca in partizanskega borca Filipa Lesnjaka — Regina. Med množico delovnih ljudi in občanov, ki so prišli poslednjemu slovesu, je bilo veliko Filipovih prijateljev, tovarišev, sodelavcev, borcev in predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Prišli so borci iz vseh krajevnih organizacij, da se s prapori in svežim cvetjem poklonijo spominu tega skromnega, poštenega in dobrega človeka. V imenu občinske skupščine se je od pokojnika poslovil Ivo Go-rogranc. Nato je spregovoril še v imenu občinske borčevske organizacije Milan Pugelj. Ko je mo- tujim ljudem, kjer je majhni Filip odraščal brez ljubezni in topline v težkih socialnih razmerah. Že kot osnovnošolski otrok je moral opravljati najtežja kmečka dela in spoznavati bedo revnega kmečkega življenja. Otroška in mladeniška leta je tovariš Filip preživel v Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu, od koder je bil leta 1942 prisilno mobiliziran v nemško \ Hitro po osvoboditvi si je tovariš Filip ustvaril družino. V zakonu z ženo Slavko so se jima rodili štirje otroci: Marinka, Silva, Slavko in Darja, katerim sta dala vse, kar premore srce dobrih staršev. Po vojni se je tovariš Filip najprej zaposlil na velenjskem rudniku, pozneje pa je bil dolgo vrsto let zaposlen v šoštanjskih ter- ški pevski zbor odpel žalostinko in je odigrala godba, se je oblikoval žalni sprevod, kije krenil skozi Misliniske doline na majhno vaško pokopališče v Šmiklavž pri Slovenj Gradcu, ki si ga je tovariš Filip izbral za svoj poslednji, tihi dom. Tu, ob odprtem grobu, so se od Filipa poslovili Miloš Volk, dr. Milan Ževart, in domačin iz Šmiklavža. Besede govornikov nad jamo, v katero so položili ■ pokojnega Filipa, so bile pretresljive. Tiste, ki so dobro poznali tovariša Filipa, in tiste, ki jim je bil drag samo po svojem delu, so spominjale na življenjsko pot skromnega, resnicoljubnega in pravičnega človeka, toda odločnega neustrašnega partizana in borca za boljšo in pravičnejšo človeško družbo. Tovariš Filip se je rodil 19. aprila 1923. letavRazborju. Bilje „ „ _______ ______v_ ________ nezakonskilet) osvajali veSčine v vodi, kot so: veščina žabice, ribice in plavalca, starejši pa so se vozili z jadralnimi deskami, kanuji in kajaki. V dveh izmenah je delovala tudi plavalna Sola. Od 53 neplavalcev je splavalo 49 tabornikov. Povedati je treba, da so se letoSnjega taborjenja v Savudriji udeležili tudi taborniki iz okoliških krajev in kmečkih domačij in mnogi so prvič viaeli morje. V aktivnosti izven vode smo poleg standardnih taborniških aktivnosti, kot so postavljanje Šotorov, praktična uporaba Sotorskih kril, lokostrelstva, pohodov, nočnih iger ipd., sodelovali tudi na Športnem področju. Z ostalimi tabori smo se pomerili v nogometu, rokometu, odbojki, koSarki, sodelovali pa smo tudi na borozijskih igrah, katerih so se udeležili tudi italijanski, francoski, avstrijski mladinci, poljski „herzerji", hrvatski ..izvidači", zagrebški mladinci in dosegli prvo mesto. Med tabori smo tako razvijali prijateljske stike, posebej tesne stike imamo s taborniki iz Celja, saj z njimi taborimo in sodelujemo že vrsto let. Povem naj Se to, da so mladinski avtokemp obiskali tudi mladinci iz Avstrije, s katerimi smo razvili prijateljske stike in jih bomo razvijali tudi v bodoče. Taborniki so na tem taborjenju osvajali tudi preizkušnje za medvedke in čebelice in zvezde za tabornike in tabornice. To je preizkus taborniškega znanja in kljub strogemu Poldu, je ta preizkus osvojilo večje Število tabornikov in tabornic ter medvedkov in čebelic. Povedali so, da je hrana dobra, da taborovodja smrči, da najraje jedo piščanca, posebej pa so poudarili dejstvo, da imajo šotore zelo pospravljene in se sploh ne morejo primerjati z njihovimi razmetanimi sobami, skratka, ko sem jih poslušal, je bila stvar vedno bolj vroča, vedno bolj je vrela, je, svinčnik ni dohajal besed: pomivali smo . . . klor banda . . . smrdi . . . Andrej je dejal .. . osvajalec ženskih src . . . jutranja telovadba ... uh . . . mazanje s kolodontom . . . tečni Manitu . . . nočni pohod........ PriSel je konec taborjenja, avtobusi so čakali na tabornike, ko se je po taboru slišalo: Tvoj naslov je . . . torej se vidimo . . . piSil Minilo je Se eno prečudovito "poletje, minilo je deset prijetnih dni s taborniki in vsi komaj čakamo na naslednje poletje, ko se bomo spet srečali na taborjenju. Boris Kompare Jezikovno razsodišče (35) Jezikovno nepregledani oglasi Dne 4. marca 1981 je bil objavljen tale oglas: ..Vozniki avtomobilov — pri pranju osebnih vozil je vaks izključen iz programa, ki ni ničesar drugega kot da hitreje vodo odstranjuje ter žep izbremenjuje. V megli so slekla slabovidna, ker je tudi nevarna vožnja. Uporabljamo pa zelo dober šampon Cet, znane tovarne Zlatorog Maribor, Tudi dolini rob vozila oljno zaščitimo proti rjavenju, se priporočamo vašemu obisku . . ." Jezikovno razsodišče je že nekajkrat obsodilo jezikovne nemarnosti, natisnjene v obliki raznih prospektov in navodil za uporabo, večidel priloženih posameznim tovarniškim izdelkom. To pot gre za podobno besedilo, vendar objavljeno v enem od slovenskih dnevnikov. vemo. Kakšne težave imajo uredniki in pisci, ko morajo vsak dan sproti pripraviti za cele knjige jezikovno in strokovno ustreznih besedil. Ali je potem kaj čudnega, če nekatere rubrike puščajo jezikovno preveč nepre-gledane? (Nekatere včasih celo namenoma, na primer polemike, ker naj pisec vsak sam v celoti odgovarja zanje.) Med jezikovno premalo pregledane rubrike se dostikrat vtihotapijo tudi oglasi. Ker pa narava oglasa zahteva kar največjo opaznost in učinkovitost, je škoda, ki jo napravijo jezikovno pomanjkljivi oglasi in reklame, še posebej velika, saj jih vidi veliko oči in se (tudi zaradi ponavljanja) bolj vtisnejo v zavest. Zato bi takih besedil ne smeli puščati ne-prcgledanih, tudi če so ,,plača- Jezikovno razsodišče (36) Le zakaj bi po domače! K svojemu dopisu z dne 23. 5. t. 1. Vam pošiljam izrezek pisemske glave nekdanjega zdravilišča Čateške Toplice, Čatež ob Savi, ki se sedaj imenuje Terme Čatež, Čatež ob Savi in so del Emona hotelov o. o. Ljubljana. Prilagam tudi izrezek iz cenika HOTEL TERME, ker za novi hotel očitno niso našli slovenskega imena. (Za zgled bi jim lahko biie Dolenjske Toplice, kjer imajo Kopališki dom in Zdraviliški dom.) — Prepričan sem, da bomo nekoč Slovenci spet govorili pravilno slovenščino! Da bi jo le! Jezikovno razsodišče je že večkrat obsodilo zapostavljanje slovenskih izrazov, oblik in pisave pri poimenovanju naših stvari, pa naj bodo podjetja, ustanove, njihovi delt ali izdelki ipd. Zato se seveda pridružujemo Vaši graji tega, kar počno Emona hoteli (tako se sami imenujejo) na Čatežu. Predstavljamo si, da je tistim, ki so v okviru Emone pokopali Čateške Toplice, slovenščina veliko premalo imenitna, da bi smela služiti temu podjetju. Torej so pogledali k imenitnejšim jezi- kom in rodile so se Terme, ki pomenijo sicer natančno isto, imajo pa predvsem to »prednost«, da jih bolje razumejo tujci kot pa Slovenci in drugi Jugoslovani. Vendar menimo, da tudi tuji ptiči ne bodo sedeli na te imenske limanice, ampak da neprimerno več dajo na tisto, kar v takih ustanovah dobijo za svoj trdni denar. Ker nas odgovorni (beri: odločujoči) ne bodo slišali, se pač ne bodo vrnili k staremu imenu (Čateške Toplice in nato: Stari ali Domači hotel, Gostinski dom ali Zdravje, Kopalni dom, To-pliška vas, Kegljišče itd). Tako nam ne preostane nič drugega, kot da proti takim poimenovanjem protestiramo, pa obenem hvalimo podobne ustanove, dokler ostajajo pri domačih toplicah in slatinah. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! MARJAN BREGAR ILIR SE VRRdn 15. Ken je razpihal oglje in porinil vanj mečev ročaj. Zlato seje v beli svetlobi scedilo vpepel in Ken gaje, ko seje strdilo, izbrskal iz žerjavice. Nato ga je pričel oblikovati z nežnostjo, ki bi mu jo, kovaču, človek komaj prisodil. Noč je minila, kot da jo je odnesel vt&er, in žarki jutranjega sonca so se ujeli v čudovito zapestnico v Kenovih črnih in utrujenih rokah. Sij zlata je vzdramil zaspane oči mladega Ilira. »Sanjam — ali sem to res jaz ...« Ken ni mogel verjeti, da je z lastnimi rokami skoval to dragotino. Skrbno jo je shranil v zglavje svojega 14$išča in se vrnil med kovače potnirjen. Vihtel Je kladivo kot nikoli doslej, pogled pa niu je vendarle nemirno uhajal skozi lino. Kdaj se zabliska na stezi ob vodi postava lepe knežnje? Kdaj zasliši njen nežni glas? Dočakal jo je, seveda! Pritekla je po stezi. Sama, zadihana, vroča. Stegnila je roko in Ken ji je nataknil zapestnico. Brez besed, kot da sta davno zmenjena. Zlato je. v siju oglja zagorelo še čarobneje kot v soncu in Anesta ni našla besed, da bi se zahvalila. Dvignila je oči in svojega ljubega nagradila s kraljevskim pogledom. »Uklenil si me!« so govorile njene oči... »Tvoja sem za vse večne čase!« Ko bi Ken ne zrasel v Gorovju in ko bi ne ojeklenel ob težkem kladivu, bi se ta trenutek morda onesvestil. Tako pa je ravnal nadvse preprosto: ujel je knežjo v svoje kovaško naročje in jo kot pe-resce dvignil visoko pod črni strop. Kovaške oči naokrog so se zaiskrile, stari Davon pa seje popraskal za ušesom in dejal: »Ojej, tole pa ne bo čisto prav.« Petek, 4. septembra — ZALKA Sobota, 5. septembra — LOVRENC Nedelja, 6. septembra — ZA-HARIJA Ponedeljek, 7. septembra — MARKO Torek, 8. septembra — MARIJA Sreda. 9. septembra — PETER Četrtek, 10. septembra — DAN MORNARICE ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek, 4. septembra — dr. Žu-berjeva (dnevna), dr. Natkova (nočna) Sobota. 5. septembra — dr. Kralj (dežurni), dr. Prilc (pomožni) Nedelja, 6. septembra — dr. Kralj (dežurni), dr. Prilc (pomožni) Ponedeljek, 7. septembra — dr. Lešnikova (dežurna), dr. Grošelj (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Sobota, S. septembra — Meh Viktorija, Vel. Vlahoviča 49, Velenje. Nedelja, 6. septembra — Meh Viktorija, Vel. Vlahoviča 49, Velenje ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ Petek, 4. septembra — dr. Stupal Sobota, 5. septembra — dr. Stupal Nedelja, 6. septembra — dr. Stupal Ponedeljek, 7. septembra — dr. Pirtovšek Torek, 8. septembra — dr. Pirtovšek Sreda, 9. septembra — dr. Lazar Četrtek, 10. septembra — dr. Lazar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE - SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 4. septembra do četrtka, 10. septembra — dipl. veterinar Ivo Zagožen. Vrnjačka Banja 7, Velenje, tel. 852-381. PRODAM čistokrvno psičko, pasme nemški ovčar, staro 4 mesece. Stanetova 39, Velenje. PRODAM skoraj nov kombiniran (2 plin, Štiri elektrika) Štedilnik, Slavko Hren,'Ploščad Edvarda Kardelja 8/c, Velenje. UGODNO prodam zibelko, globok otroški voziček, športni vozi-Jek in stajico. Naslov v uredništvu. VZAMEM na stanovanje dve ženski. Naslov v uredništvu. PRODAM prenovljeno DIANO letnik 1976. Pohar, V. Banje 5, Velenje, telefon 852-618. PRODAM Renault-10, letnik 69. Td. 852-737. MLADA DRUŽINA išče v Velenju ali bližnji okolici sobo ali manjše stanovanje za eno leto. Plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu. POCENI PRODAM Fiat 126 P karamboliran. Cena 25.000 din. Naslov v uredništvu. KLINKER - OBLOŽNI (Tržič) 80 m2 ugodno prodam. Prah, Šalek, Cesta VI/10 Velenje — tel. 852-321 PRODAM SEDEŽNO GARNITURO (troset se spremeni v ležišče) Franc Golobinek, Krafghe-tjeva 8 a, Velenje PRODAM AVTOMOBIL Zastava 1300 za 20.000 din in novo dirkalno kolo staro 1 mesec za 5000 din. Naslov v uredništvu UGODNO PRODAM šivalni stroj Bagat. Tel. 851-459 REDNI KINO VELENJE 4. 9. — petek ob 18 in 20 uri VODJA APACEV — vzhod-nonemški vestem. V glavni vlogi: Gojko Mitič. 5., 6. 9: — sobota in nedelja ob 18 in 20 uri GNEČA V AFRIKI -italijanski. V glavni vlogi: Bud Spencer. 6. 9. — nedelja ob 16 uri OTROŠKA MATINENA — ČAROBNI SVET RACMANA JAKA — Walt Disneyeva risanka. 7., 8. 9. — ponedeljek in torek ob 18 in 20 uri MLADI ZAKONCI -španski. V glavni vlogi: Ornella Mutti. 9., 10. 9. — sreda in četrtek ob 18 in 20 uri MOČAN PEKINŠKI ČLOVEK — honkongški avanturistični. V glavni vlogi: Li Hsiu-hsien. 11. 9. — petek ob 10 uri EMA-NUELA, BELA IN ČRNA — italijanski. V glavni vlogi: Antonio Gasmondi. KINO DOM KULTURE VELENJE 6. 9. — nedelja ob 10 uri OTROŠKA MATINEJA — ČAROBNI SVET RACMANA JAKA — Walt Disneyeva risanka. 7. 9. — ponedeljek ob 20 uri FIMMSKO GLEDALIŠČE — GLASH — angleški. V glavni vlogi: Ray Gange. 10. 9. — četrtek ob 20 uri ROMEO IN JULIJA IN KONTRACEPCIJSKE TABLETE — nemška komedija. V glavni vlogi: Karen SchrOder. KINO ŠOŠTANJ 5. 9. — sobota ob 15,30 OTROŠKA MATINEJA — ČAROBNI SVET RACMANA JAKA — Walt Disneyeva risanka. 5. 9. — sobota ob 19,30 MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM — francoski. V glavni vlogi: Robert Sacchi. 6. 9. — nedelja ob 17,30 in 19,30 VODJA APAČEV — vzhodnonemški vestem. 7. 9. — ponedeljek ob 19,30 MOČAN PEKINŠKI ČLOVEK — hongkongški avanturistični. 9. 9. — sreda ob 19,30 MLADI ZAKONCI — španski. KINO ŠMARTNO OB PAKI 4. 9. — petek ob 20 uri GNEČA V AFRIKI — italijanski. 6. 9. — nedelja ob 13,30 OTROŠKA MATINEJA — ČAROBNI SVET RACMANA JAKE — Walt Disneyeva risanka. 8. 9. — torek ob 20 uri VODJA APAČEV — vzhodnonemški vestem. harica, Ravne št. 137; Milenko KANTAR, roj. 1962, priučen na-, takar, Velenje, Jurčičeva 2 in Slavica PREKAJSKI, roj. 1961, delavka, Vojvoda Stepa, Kneza Mihaila26. Umrli: Franc BASTEU, upokojenec, Bočna št. 153, star 80 let, Janez ČOKAN, preužitkar, Podgorje pri Letušu,8, star 76 let, Janez SMEH, čuvaj, Kačji dol št. 20, star Matični urad Velenje Rojstva: Rodilo se je: 26 dečkov in 17 deklic. Poroke: Miran Blazinšek, roj. 1960, ključavničar iz šaleka in Helena Zni-dar, roj. 1963, dijakinja iz Velenja; Vladko Razgoršek, roj. 1954, elekrikar iz Velenja in Milena Ra-čič, roj. 1960, ekonomski tehnik iz Velenja; Silvestar Blagovič, roj. 1956, elektrikar iz Velenja in Verica Tajnik, roj. 1955, delavka iz Gorenja; Mehmed Agič, roj. 1953, rudar iz Dobošnice in Behija Sej-dinovič, roj. 1961, gospodinja iz Velenja; Vlado Skaza, roj. 1958, rezkalec iz Sel in Marica Spoljar, roj. 1961, dijakinja iz Velenja; Viktor Hribar, roj. .1958, vodovodni instalater iz Topolšice in Tatjana Albreht, roj. 1961, prodajalka iz Topolšice; Ladislav Zgonec, roj. 1957, strojni tehnik iz Turjaka, in Agata šumnik, roj. 1955, komercialni tehnik iz Šoštanja; Drago Pusovnik, roj. 1959, orodjar iz šmartna ob Paki in Ljubica Zabukovnik, roj. 1963, dijakinja iz Andraža; Branko Pečečnik, roj. 1958, zidar iz Plešivca in Milka Oder, roj. 1963, strugarka iz Jo-sipdola; Boris Mastnak, roj. 1958, livar iz Velenja in Zofija Cestnik, roj. 1959, delavka iz Velenja. Smrti: Ferdinand Polak, upokojenec iz Velenja, špeglova 21, star 73 let. Matični urad Šoštanj Poročili so se: Martin ŠTRIGL roj. 1959, delavec, Florjan pri Šoštanju 35 in Marija KOTNIK, ,roj. 1962, ku- velenje Irg. in proizvodna D.O ERA, n. sol. o., Trgovska in proizvodna DO Velenje TOZD VELEPRODAJA, n. sol. o. RAZPISUJE na podlagi sklepa DS z dne 24. 7. 1981 JAVNO LICITACIJO dne 19. septembra 1981 ob 10. uri na prostoru skladišča bele tehnike, ind. cona (Stara vas) v Velenju za prodajo naslednjih osnovnih sredstev po naslednjih izklicnih cenah: traktor FERGUSON 558 prikolica za traktor 5 t prikolica za traktor 3 t avto TAM 2001 avto TAM 5000 hladilnik 1 kom 80.000,00 din 1 kom 50.000,00 din 1 kom 30.000,00 din 1 kom 80.000,00 din 1 kom 40.000,00 din Poleg osnovnih sredstev bo možen nakup tudi za manj vredno trgovsko blago, kot so menjalniki za FIAT 850, nekateri izdelki gospodinjske opreme in radio aparati. u « Na javni licitaciji lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo varščino v višini 10% izklicne cene oz. vrednosti eno (1) uro pred pričetkom licitacije na kraju samem. Ogled osnovnih sredstev, ki bodo na javni licitaciji, bo možen dva dni pred licitacijo na kraju kjer bo licitacija. Rok za sklenitev kupne pogodbe je 15 dni po izvedbi. Vse informacije lahko dobite po telefonu (063) 850-821. TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD Vzdrževanje Komisija za medsebojna delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. ELEKTROMEHANIK 2. 2 KV ELEKTRIKARJA Pogoji: Pod 1. se zahteva poklicna šola za KV elektromehanike; Pod 2. se zahteva poklicna šola za KV elektrikarje. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, kadrovska služba, Lole Ribarja 18, Šoštanj. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od dneva objave. v KRAJEVNA SKUPNOST Velenje CENTER - DESNI BREG OBVESTILO * Krajevna skupnost Velenje — center desni breg obvešča občane, da bodo dO kurilne sezone uredili toplovodno ogrevanje v naslednjih stanovanjskih objektih: Jenkova 16, 27, 29, 31, 33, 35, 37; Šercerjeva 1, 2, 3, 4, 5, 6; Jurčičeva 4, 5, 6. ' Do 1. 1. 1982 bodo uredili ogrevanje še v naslednjih stanovanjih: Bračičeva 3," 4,' 5, 6 in Jurčičeva 2, 3. V ostalih objektih,- kjer še ni toplovodnega ogrevanja, pa si naj stanovalci sami priskrbijo kurjavo. Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta ter dedija Ferdinanda Polaka rad. upokojenca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov zadnji dom z venci in cvetjem. Posebna hvala dr. Grošlju, govornikom, pevcem, rudarski godbi in č. duhovščini. .' . -r. •;-» ■ ' ub Jo;l 1a:- i vr H .ooir;) li&voi bxn limv s* pi bSž Žalujoča sinova Ferdo in Milan z družinama ter ostalo sorodstvo 56 let;Veronika HLEB, družinska upokojenka, Velenje, Lilijska 26, stara 79 let; Valentin BIZJAK, upokojenec, Žalec, Kidričeva 5, star 77 let; Aleksander DACAR, upokojenec, Brezno pri Laškem 6, I n star 54 let; Franc ŽVEPLAN, upokojenec. Lože pri Rim. Toplicah 14, star 70 let; Frančiška DEBELJAK, družinska upokojenka, Trnovec pri Dramljah, stara 56 let. RDEČA DVORANA VELENJE o. sub. o. Šaleška 3 DSSS po sklepu zbora delavcev PONOVNO OBJAVLJA prosta dela in naloge VODENJE GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA Kandidat za objavljena prosta dela in naloge mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri; — 4 leta delovnih izkušenj na področju opravljanja dela ekonomskih analiz; — sposobnost kreativnega dela ter komuniciranja z ljudmi, sposobnost vodenja del in nalog. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja Rdeča dvorana, o. sub. o., Šaleška 3, Velenje, DSSS, v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno v 30 dneh po izteku prijavnega roka. AMATERSKO GLEDALIŠČE VELENJE VABI k sodelovanju vse, ki želijo sodelovati pri gledaliških ali lutkovnih dejavnostih. Pisne ponudbe z naslovom pošljite na Amatersko gledališče Velenje, p. p. 6, Velenje. KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE IŠČE osebo za občasno pomoč v računovodstvu. Interesenti naj se javijo v tajništvu Kulturnega centra Velenje, telefon 850-265. MONTAŽA GRADNJA ,,SMREKA" Gornji grad, p. o. Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. Delovna enota ŽAGALNICA: a) DELA V SKLADIŠČU ŽAGANEGA LESA - 2 izvajalca b) VEZANJE ŽAMANJA - 1 izvajalec c) ODJEMANJE OD STROJEV V ŽAGALNICI - 2 izvajalca Pogoji: Pod a in c se zahteva ozko usmerjeni profil znanja, starost nad 18 let in psihofizična sposobnost Pod b delavec brez poklica, starost nad 18 let in psihofizična sposobnost. 2. Delovna enota MIZARSTVO: a) ODJEMANJE OD STROJEV - 2 izvajalca Pogoji: delavec brez poklica, splošni pogoji po zakonu, možnost zaposlitve ženske delovne sile 3. Delovna enota GRADBENIŠTVO a) MONTAŽA GRADBENIH OBJEKTOV Pogoji: ozko usmerjen profil znanja, fizična sposobnost, sposobnost dela na višini (moški) Osebni dohodek se obračunava po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delovna razmerja sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov: MONTAŽA GRADNJA ,,SMREKA" Gornji grad, komisija za delovna razmerja. Vsi kandidati bodo o rezultatih pismeno obveščeni. »NAS CAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAS CAS« je bil ustanovljen 1. j maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »SA-LF.SKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej. -MČ7? . £ '.'t! ' , UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira ZakoSek (novinarji). Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316.850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 (dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-ma: ČOP Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka ud prometa proizvodov. Atletika Kar pet naslovov v Velenje Pretekli teden so velenjski atleti dosegli vrsto pomembnih uspehov na republiških prvenstvih za mlajše in starejše mladince ter mladinke. Po številu osvojenih odličij so v samem vrhu mladinske atletike v Sloveniji. Republiške naslove so osvojili: Pungartnik Branko v skoku v višino in troskoku, Makovšek v hoji na 10 km, Jugova v teku na 100 m z ovirami in Pečovnikova v teku na 300 m z ovirami, kjer ie izboljšala dosedanji republiški rekord kar za 2 sek. Zanimivo za mlade atlete je, da so osvajali odličja predvsem v tehničnih disciplinah, kjer done-davnega Velenjčani niso bili v slovenskem vrhu, saj so bili znani predvsem kot tekači na srednjih in dolgih progah. Prav ta mladi rod doma vzgojenih športnikov naj bi zavezoval celotno športno javnost Velenja, da jim omogoči kar najboljše po- goje za trening in nadafjni razvoj. Rezultati: (Celje, 28. avgusta) — starejši mladinci: višina: Branko Pungartnik 195 cm (1. mesto); troskok: Branko Pungartnik 14.07 (1. m); hoja 10 km: Bogdan Makovšek 48.23.5 (1. m); palica: Jože Luzar 340 cm (3. m); kopje: Aleš Jug 59.28 (2. m); 4x 100 m: Aplinc, Jug, Fijavž, Pungartnik 46.5 (3. m); Starejše mladinke: 100 m ovire: Klavdija Jug 15.3 (1. m); 200 tn; Klavdija Jug 26.9 (2. m) Maribor, 29. avgusta — mlajši mladinci: kopje: Marko Založnik 50.08 (2. m); disk: Marko Založnik 36.90 (3. m); troskok: Vojko Krajnc 12.81 (3. m), Igor Kolenc 12.38 (5. m); hoja JO km: Jože Kaligaro 57.47.4 (2. m), Franci Zemljak 1.02.02.9 (3. m); 4x 100 m: Kolenc, Krajnc, Založnik T., Založnik M. 46.5 (5. m) Mlajše mladinke: 200 hi Jasmina Majhen 26.6 (4. m); višina: Jana Pečovnik 165 cm (3. m), Vojka Tajnik 145 cm (7. m); 80 ovire: Nataša Krenker 12.6(3. m);. 300 ovire: Jana Pečovnik 46.4 (1. m), novi rekord SRS, Nataša Krenker 47.0 (2. m); 4x 100 m: Pečovnik, Majhen, Tajnik, Krenker 51.9 (3. m); 4x300 m: Pečovnik, Kos, Majhen, Krenker, Boris Šalamon Muta ob Dravi Kovaške igre Letošnje, štirinajste kovaške igre, bodo 12. septembra na Mu ti. Delavci tovarne kos in srpov z Lovrenca na Pohorju so se odločili združevati delo in sredstva kot temeljna organizacija v delovni organizaciji Gorenje-Muta, zato bodo letošnje kovaške igre na Muti in jih delovna organizacija Gorenje-Muta prevzema z zadovoljstvom. Srečanje kovačev iz vse Slovenije — v zadnjih letih so igre izpod Pohorja prenesli na vso slovensko kovaško industrijo — bo tradicionalno merjenje znanja, moči in spretnosti v športnih panogah, poleg tega pa tudi v prostoročnem kovanju, ki postaja vse bolj privlačno za kovače, ki s tem pokažejo moč, spretnost in znanje tudi v poklicnem delu. Letošnje igre bodo obsegale poleg prostoročnega kovanja še kegljanje za moške in ženske ekipe, namizni tenis, streljanje z zračno puško, odbojko, mali nogomet, šah. Po pravilih športnih tekmovanj kovačev SRS in na osnovi dobljenih podatkov v predrazpisu so se na Muti odločili za sedem pa- nog, škoda pa je, da so izpustili tekmovanje v krosu. Muta bo privabila nad 300 tekmovalcev, kovačev iz Batuj, Lesc pri Bledu, Ruš, Zreč, Tržiča, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem, Lovrenca, Vitanja in še od drugod. Večina tekmovanj bo na Muti, kegljavke se bodo pomerile na kegljišču na Prevaljah, kegljavci in odbojkaši pa v Vuzenici. Mali nogomet in prostoročno kovanje, ki bosta pritegnila največ gledalcev, bosta na mladinskem rekreacijskem centru Gradišče nad Muto. Po končanih tekmovanjih bo na priljubljenem centru nad Muto tudi kovaško srečanje, srečolov in podelitev priznanj. Pred kovaškimi igrami, tradicionalnim srečanjem kovačev iz Slovenije, naj povemo, da so igre resnično skrbno pripravljene, namenjene športnemu merjenju moči, medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi izkušenj. Vselej je bilo tako in organizatorji pričakujejo, da bodo udeleženci z Mute odhajali s prijetnimi vtisi. Hinko Jerčič Odbojka Sedaj druga zvezna liga Odbojkarice Ljubnega so si z uspešnim nastopom v slovenski ligi priborile pravico do napredovanja v 2. zvezno odbojkarsko ligo. Takoj po končanem prvenstvu so v klubu temeljito ocenili opravljeno delo in možnosti za nastop na višji ravni. Po tehtnem premisleku so se igralke z vodstvom kluba odločile za napredovanje. Pri tem so se seveda neizogibno soočile s pomanjkanjem sredstev in na podlagi tega tudi s pridobitvijo soglasja ZTKO. Sledilo je obdobje zavzetega dela. Na izvršilnem odboru ZTKO Mozirje so bili sicer vsi za nastop v 2. zvezni ligi, nihče pa seveda ni poznal pravih možnosti za zagotovitev vseh potrebnih sredstev. Podobno je bilo tudi na sestanku z vodstvi občinskih družbenopolitičnih organizacij. V klubu so izračunali, da bi za normalno delo in tekmovanje v 2. liei potrebovali vsaj 40 starih milijonov. Zeleno luč za nadaljevanje pogovorov je končno prižgal Vegrad. ki je igralkam obljubil prevozne storitve. Znaten del finančnega bremena je s tem odpadel in igralke so se znova lotile dela. Telesnokulturna skupnost je primaknila 200.000 dinaijev, z vodstvom ljubenske osemletke so sevklubudoeovorili.danebo zvišala najemnine za telovadnico, precej pa bodo pridobili tudi s skraimm varčevanjem pri ogrevanju telovadnice. Akcija zbiranja potrebnih sredstev je seveda tekla dalje. Prvo je odbojkari-cam priskočilo na pomoč ljubensko turistično društvo in jim prispevalo 20.000 dinarjev, manjkajočih 80.000 dinarjev pa so prispevali drugi. Prijavo za tekmovanje so torej lahko poslali do predvidenega roka in od oktobra dalje bomo Ljubenke lahko bodrili na prvenstvenih tekmah 2. zvezne lige, kar je zanje, za kraj in dolino nedvomno velik uspeh. Ne glede na vse težave so se igralke Ljubnega marljivo pripravljale za prihodnje nastope. Osnovne priprave so seveda opravile kar na Ljubnem in so tudi tako prihranile prenekateri dinar. Razumljivo je, da bodo v pripra- vljalnem obdobju odigrale tudi vrsto prijateljskih tekem. Ekipo danes sestavljajo igralke z Ljubnega in okolice, predvsem pa je razveseljivo, da so v klubu vzgojili vrsto mladih in zelo obetavnih igralk. Seveda se v celoti zavedajo zahtevnosti tekmovanja v 2. ligi, zato bodo ekipo okrepili z dvema ali tremi izkušenimi igralkami, ob njih pa se bodo kalile mlade igralke. Zelo tesno so se povezali tudi s krajevno skupnostjo Ljubno, znatno so okrepili vodstvo kluba in podrobno opredelili naloge in obveznosti slehernega člana. Storili so torej vse kar je bilo v njihovi moči in upamo lahko le. da bodo tako uspešni tudi v tekmovanju na zvezni ravni. Teden dni so se na prihodnjo tekmovalno sezono na Ljubnem pripravljali tudi odbojkarji Topolšice. Na pripravah so bili večinoma mladi in obetavni igralci od katerih v prihodnjih letih veliko pričakujejo. Priprave so namenili predvsem krepitvi telesne pripravljenosti. Trener Darko Menih je bil z njihovo zavzetostjo in marljivostjo zelo zadovoljen, pred začetkom takmovanja pa poudarja, da čaka v tej tekmovalni sezoni pomlajeno moštvo Topi lšice predvsem boj za obstanek v "gi Športno srečanje Ob predstavitivi zelenega programa sozda Gorenje so se na Muti srečali športniki tozdov Gorenja iz Velenja in Mute. Sobotno popoldne je na košarkaško igrišče na Muti privabilo nad 500 igralcev, ki so si ogledali zanimivo srečanje. Delavci iz Mute so premagali delavce iz TGO Gorenje z rezultatom 57:54. Nogometaši Rudarja so v tretjem kolu povsem razočarali gledalce. Proti Proleterju iz Zrenjanina so doživeli že svoj drugi poraz v tem prvenstvu (0:2) in tako so se po treh kolih znašli z eno samo osvojeno točko na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice. Za obiskovalce tekem ni toliko zaskrbljujoč trenutni položaj na lestici, ker upanje vedno je, čeprav je že sedaj na dlani, da se bodo igralci Rudarja zelo težko Obdržali v drugi ligi. Veliko bolj je nerazumljiv odnos igralcev do igre, do razmer, v katerih je trenutno velenjski drugoligaš. Znano je, da NK Rudar že od vsega začetka nima urejenega financiranja. O tem so podrobno spregovorili tudi na nedavni izredni seji skupščine NK Rudar, na kateri so predstavniki sedanjega vodstva kluba nakazali tudi nekatere možnosti oziroma rešitve za odpravo tega perečega vprašanja, pa tudi za pokritje sedanje izgube. Na seji smo dobili vtis, da so tudi igralci razumeli te težave in da bodo s trdim delom na treningih, borbenostjo in dobro igro to potrdili. Zato je mnoge, gotovo pa najbolj sedanje vodstvo kluba, ki si na vso moč prizadeva, da bi Rudar vendarle splaval na zeleno vejo, presenetilo ,,izsiljevanje" igralcev (to ni bil prvi primer v skoraj petletni drugoligaški zgodovini kjuba): če se ne uredijo razmere v klubu, tudi izplačilo zamujenih nagrad oziroma štipendij, ne bomo več igrali. Menda zaradi tega tudi niso tako trenirali kot bi morali. Stvari so se uredile v zvezi s plačilom nagrad, kajti druga vprašanja se seveda ne dajo čez noč odpraviti, igralci so obljubili borbeno igro. Vsi so pričakovali zmago. Toda doživeli so polom. Pokazali so najslabšo igro doslej na svojem igrišču, ne le v tem prvenstvu, ampak odkar tekmujejo v drugi ligi. Nihče jim ne bi očital poraza, £e bi bili prikazali srčno igro. Toda njihov odnos- do igre je bil takšen, da so jim gledalci nekajkrat žvižgali. Seveda ne smemo strpati vseh v en koš, kajti nekateri, med njimi tudi mladi Zirdum, ki je prvič oblekel drugoligaški dres na prvenstveni tekmi, je dokazal, da igra s srcem. Trener ga je v drugem polčasu zamenjal z Omladičem, ki je vnesel več živahnosti v napad, toda gotovo si je ,,zaslužil" odhod z igrišča bolj kot obetavni igralec kdo drug. Tisti, ki ne živi s klubom, ki ni motiviran, da igra za velenjskega Rudarja, pred velenjskimi gledalci. In če so se v klubu odločili,'za vpeljavo mladih igralcev iz svojega pomladka in sosednjih klubov, potem je bila v nedeljo velika priložnost, da se poleg Zirduma še kdo začne kaliti. Kajti slabše kot so igrali nekateri, tudi Osterc, Klanfer pa še kdo, verjetno ne t>i. Če drugega ne, bi gotovo pokazali vsaj več srčnosti. S. V. Kranj inMostec81 Izkazali so se Nogomet Že drugič razočarali Doslej najslabša predstava Uspešni tudi v gosteh Nogometaši Šmartnega ob Paki so v nasprotju z velenjskim Rudarjem odlično začeli novo nogometno prvenstvo. V drugem kolu so gostovali v Kranju in domači Triglav premagali z rezultatom 4:2. Strelci za Šmartno so bili Kopušar dvakrat in Pra-šnikar ter Hren. Domači igralci so sicer prvi povedli in to že na začetku srečanja, toda v prvih minutah nadaljevanja so Šmarčani najprej izenačili. naV^r dose- gli še dva zadetka, Triglav je zmanjšal na 2:3, končni rezultat srečanja pa je postavil Hren. Po dveh kolih je v vodstvu Maribor, drugo je Šmartno zaradi nekoliko slabše gol razlike, tretji pa Trboveljčani. Ta tri moštva so tudi še edina neporažena v slovenski ligi. V prihodnjem kolu gostujejo v Šmartnem nogometaši Stola iz Duplice, ki so obe dosedanji tekmi izgubili. S tekmo najmlajših skakalcev, na kateri so sodelovali tudi velenjski tekmovalci, se je v Kranju pričel 6. mednarodni teden smučarskih skokov. Številčno slabi so se naši tekmovalci vendarle izkazali, saj je Viki Čepelnik dosegel drugo mesto med mlajšimi cicibani, med starejšimi cicibani pa je bil Gregor Dolar peti. Boris Trs pa deseti. Na tekmi so sodelovali tekmovalci naših vodečih klubov ter tekmovalci iz Avstrije. Mostec 81 je bil naslednja preizkušnja, uspeh pa še večji. Sodelovali so skoraj vsi slovenski klubi ter tekmovalci iz Avstrije in Bosne in Hercegovine. V tej močni konkurenci je Viki Čepelnik dosegel 5. mesto med 25 nastopajočimi mlajšimi cicibani, med starejšimi cicibani pa je bil Gregor Dolar tretji, Boris Trs deveti, Gorazd Pogorelčnik deseti in Aleš Td-vorljan osemindvajseti. Nastopilo je petdeset tekmovalcev. Tudi mlajši pionirji so se dobro odrezali, čeprav Boris Pušnik z osvojenim tretjim mestom ne more biti najbolj zadovoljen. Lanskoletnemu republiškemu ci-cibanskemu prvaku očitno primanjkuje treninga na plastični skakalnici, tako kot tudi drugim tekmovalcem iz naše občine. Med šestdesetimi pionirji je bil naš naslednji najboljši Roman Tam-še, kije osvojil osemnajsto mesto, Tomi Muršecje bil triindvajseti, Peter Jevšenak pa dvaintrideseti. Vsi ti rezultati pa so ob pogojih, ki jih imajo naši nadobudneži, vendarle zadovoljivi, saj tekmovalci, ki imajo možnost treningov na plastičnih skakalnicah, ne dosegajo mnogo boljših rezultatov. Da bi tudi našim tekmovalcem omogočili kar najbolj izenačene pogoje, se je vodstvo kluba odločilo za obnovo skakalnice v Pesiu. Republiški prvaki so odlično zi Visoka V prvem kolu tekmovanja v vzhodni območni ligi so nogometaši Elkroja na domačem igrišču visoko premagali novinca v ligi. moštvo Ljutomera. Gostje so sicer igrali borbeno in požrtvovalno, vendar razigranim domačinom niso bili dorasli, razen morda v začetku drugega polčasa. Pred začetkom prvenstva so nogometaši Elkroja poudaijali, da so sicer dobro pripravljeni, zaradi večjih sprememb v moštvu pa še premalo uigrani. To se je pokazalo tudi v nedeljo, ko bi lahko gostom v prvem polčasu vsekakor večkrat zatresli mrežo, pa se v zaključnih akcijah niso najbolj znašli, poleg tega pa se je z dobrimi obrambami izkazal tudi gostujoči vratar. Domačini so v nedeljo nastopili v Ii letošnje prvenstvo zmaga naslednji postavi: Gnezda, Radivoje-vič, Lamot (Martinšek), Vezočnik, Marjanovič. Tratnik (Sivko), Skok. Ermenc (Kopušar), Hrastnik, Kolenc in Hribernik. Trikrat je bil strelec Kolenc, dvakrat Skok in enkrat Hrastnik. Pred 400 gledalci je srečanje vodil Kitak iz Celja. Velja omeniti, da je bilo na igrišču Elkroja živahno vse poletje. Med počitnicami so se člani upravnega odbora. igralci in zanesenjaki lotil i temeljite obnove igrišča. Pod travnato podlago so namestili drenažne cevi. znatno povečali celotno igralno površino in zgradili tribuno s sedeži za 800 gledalcev. Opravljeno delo je z dinarji težko ovrednotiti, saj so večino dela opravili člani kluba sami. J. p. 1 /z zadnjega Pavlihe Zaradi pomanjkanja denarja slabši Prihodnje leto naj bi tu položili tudi plastiko. Pri ureditvi skakalnice je veliko solidarnost pokazal lastnik gozda, v katerem gradijo ta objekt, precej ur pa je bilo opravljeno z udarniškim delom. V klubu upajo, da tudi potreba po nakupu plastike za pokritje skakalnice ne bo naletela na nerazumevanje, saj bo takšna pridobitev gotovo prispevala pomemben delež k razvoju skakalnega športa v dolini. D. F. Začudeno so pogledovali krajani Paške vasi in mimoidoči polomljen železniški voz pred postajo v Paški vasi. Začuden je bil tudi strojevodja, ko so mu v Šmartnem ob Paki povedali, da je izgubil tri zadnje vagone od dolge kompozicije. Pa je bila še precejšnja sreča v nesreči, da se je vse tako izteklo, saj se je na predzaednjem vagonu nenadoma zlomila sprednja os. Tako polomljen vagon je potem vzdržal priključen na kompozicijo skoraj pet kilometrov, pred postajo v Paški vasi udaril v vozni signal in se nato utrgal. Kompozicija je imela 37 vagonov, ki so bili naloženi s premogom. Nesreča še je zgodila pred tednom dni nekaj pred sedmo uro, promet po železnici pa je bil zaradi tega onemogočen do 13. ure.