173. številka. Ljubljana, sredo 31. julija. XI. leto, 1878.
Uhaja   sak dnu, iivat-uiši pvneaeitik*: ■*  •'" »vo po »rjutuirtib, lin voija pO polti piroman bm »vitio-ORci ske ileiolo ia celo leto 16 gld., *a polleta 8 glil., ta četrt lett 4 gin. — Za Ljubil* fl<>   bnH po»'!janj» n\ dan *,a mno loto 1H k'".. r.a ie-rt leta 8 gld. 30 kr., xn. en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na dom b« računa 10 kr. ta meacc BO ki  ■;; ftebrl loti. — 2,«. k U Je deielo toliko voć, kolikor poštnina iinaia. —Za gospodo učitelje na ljudskih šolah it za dijake velja »nizana cena in sicer      i  I.-;     1} * s. ? ta   <r    i«;r? 2 «!d. &0 kr., po pol II nrejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od Ootiriatopne petit-vrste 6 kr., če ne omenilo enkrat tJBkx, 5 kr., če fe dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi BRj ae izvole frankirati.      Kokopisi se ne vračajo. — Uredalltvo 1o v Liubljaai v Franc Kolinanovej hiSi I*. 3 „gledaliska stolba". Opravmst.vo, na karom naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Proklamacija prebivalcem v Bosni in Hercegovini.
Pri vhodu avstrijske vojske v Bosno in Hercegovino se je razdelila sledeča proklamacija v srbsko hrvatskem jeziku:
Prebivalci Bosne in Hercegovine!
Vojska cesarja avstrijskega iu kralja oger-skega je namenjena, meje vaše dežele prestopiti.
Ona ne prihaja kot sovražnik, da bi se te dežele s silo polastila.
Ona prihaja kot prijatelj, da zlemu stanju konec stori, katero uže več let ne le Bosno in Hercegovino, temufi tudi sosednje dežele Avstro-Ogerske vznemirja.
Cesar in kralj je z žalostjo slišal, da vojaku mej domačini to lepo deželo pustoši; da prebivalci te dežele vojujejo mej soboj; da trgovina in promet peša, da se Vaše črede ropajo, da Vaša polja nijso obdelana, in da je beda doma v mestih in na kmetih.
Veliki in teški dogodki so Vašej vladi nemogoče storili, mir iu slogo, na katerih blagostanje naroda počiva, trajno zopet vzpostaviti.
Cesar in kralj nij mogel dal,e gledati, kako silovitost in nemirnost v bližini njegovih provinc i j vladati, kako beda in reva na meje njegovih držav trkati.
Ou je obrnil oko evropskih držav na Vaše stanje, in pri posvetovanji narodov je bilo jednoglasno Bkleneuo, da Vam Avstro-Ogerska mir in blagostanje povrne, katerih tako dolgo uze pogrešate.
Njeg. veličanstvo sultan, željni Vašega blagostanja, odločil se je, zaupati Vas varstvu svojega mogočnega prijatelja cesarja in kralja.
0 zjedinjenji italijanskega naroda.
(Govor dr. Y. Zamika v ljubljanskoj č.talnici.)
(I>h.1ju.)
II.
Cavourju je pa tudi do tega stalo, da kot Pijemontez pijemonteško državo napravi zato, kar imenu,e Nemec „musterstuat", za izgkduo državo, — da ne bi bila samo ognjišče narodnih agitacij, temufi tudi ognjišča vseh plemenitih naporov. Zoirali so se okolo njega posebno domoljubni možje italijanskega jiiem-btva. Jaz le omenim mej temi možmi dva slavna imena, grofa Mannaui-ja in Massima d' Azeglio. Prvi je Cavour previde], da se morajo reforme „ab origiueu pričeti. Ljudskih šol pred njim nij bilo, ali pa jako malo; — bile so meščanske šole, a kmetov, večjidel kolonov, nij znal nobeden ne brati ne pisati.
Tako bodo tedaj c. in kr. vojske v Vašo sredo prišle. One Vam ne prinašajo vojne, temuč prineso Vam mir.
Naše orožje ima vsacega varovati in nobenega tlačiti.
Cesar in kralj ukazuje, da naj vsi sinovi te dežele jednako pravico po postavah uživajo; da so vsi zaščiteni v svojem življenji, v svojej veri, svojem, imenji in premoženji.
Vaši zakoni in običaji se ne bodo samovoljno ometali, vaše šege in navade se bodo čuvale. Nič se ne bode so silo izpremenilo brez temeljitega preudarka onega, kar je Vam treba.
Stare postave bodo veljale tako dolgo, da se bodo nove naredile. Od vseh posvetnih in duhovenskih oblastnij se pričakuje, da bodo red vzdržavale in vlado podpirale.
Dohodki te dežele se bodo izključivo za potrebe deželne upotrebljevali.
Zaostali davki zadujib let se ne bodo pobirali.
Vojska cesarja in kralja ne bode dežele pritiskala, niti težila. Ona bode plačala z denarjem, kar bode od prebivalcev potrebovala.
Cesar in kralj pozna Vaše pritožbe iu želi Vašega blagostaija.
Pod njegovim mogočnim žezlom stanuje mnogo narodov skupaj i u vsak govori svoj jezik. On vlada nud privrženiki množili ver in vsak izpoznava svobodno svojo vero.
Prebivalci Bjsue iu Hercegovine!
Podajte se z zaupanjem pod zaščit slavnih zastav avstro-ogerskib.
Sprejmite naše vojake kot prijatelje — slušajte oblastnije, poprimite se zopet svojega dela, iu vi boste varovani v sadu svojega dela
Vso pozornost je torej obruil na ljudsko šolstvo, katero je tako rekoč v Pijemontu ustvaril. Kakcr desna roka um je ua strani stal minister vtronauka conte Mamiani. Nij se sramoval, da je sestavil sam abecednik iu spisal celo vrsto učnih knjig za prve razrede ljudske šole. Po teh njegovih kujigah se je dolgo podučevalo v ljudskih šolah v Pijemontu in mogoče, da se še dandanes podučuje po Ma-miauovih abecednikih iu računicah v ljudskih šolah zjediujeue Italije. Massimo d' Azeglio je bil pa v resnici pravi univerzalni ženij, — bil je izvrsten slikar, glasbenik (mus.cien), pesuik, general, državnik in diplomat, — iu eden naj plemenitsjfiih značajev cele lulije. Spisal je dva romana: „Ettore Fierainosca." iu BN:co!o dei Lapi", kjer je kazal italijanskemu naro.iu, kuko so se v srednjem veku in pozneje v IG. in 17. stoletji mej soboj Italijaui mrzili, klali in morili, da ravno zaradi tega nijso kakor Italijani nič reprezentirali, da jih je
Slovenci in Italijani na Primorskem.
Iz Trsta [Izv. dop J
Veleizdajno rovanje italijanisimov v Trstu in Istri še nij ponehalo. Nemirni ti ljudje v resnici ne dado miru, in poslužujejo se vsacega sredstva, kličoč svetu, da ima to gibanje svoj pravi vir v narodu samem. A to nij resnica; kajti ljudstvo, pravo tržaško in istrsko ljudstvo sovraži to besno rovarstvo. Delavski krogi in kmetovalci dobro znajo, da gospodarske razmeri italijanske nijso najboljše. Dela nij nič y bližnej kraljevini, kar svedo-čijo najbolj italijanski delavci, ki v dolzih vrstah na Avstrijsko zahajajo, in pri nas posla iščejo. Deset tisoč italijanskih delavcev je le v Trstu, koliko tisoSev jih pa gre vsako leto na zgorenjo in spodnjo Avstrijsko, Kranjsko, Ogersko in v druge kraje. Delavskim krogom so te razmere znune, iu te vpljivajo direktno na primorsko ljudstvo, katero je zavolj tega združenju z Italijansko sovražno.
A italijanisimi so vsejeduo napravili velik hrup, zato ker je bilo onega dne, ko je italijanski konzul za umrlega kralia Viktor Ema-nueia priredil mašo, zaprtih več prodajalnic na „k>rzi", in je precejšnjo število občinstva po ulicah letalo. Moral bi biti jako neumen, da bi v tem mogel demonstracijo videti. Nekatere prodajalnice so morali lastniki zato zapreti, ker so jim neke drzne osobe, skoraj vsi le judje in poddaniki sosednje kraljevine žugale, da jim hočejo okna pobiti, kar se je v resnici na nekaterih krajih radi mlačnosti policije zgodilo. Kar se pa tiče množice, ki je bila ob ulicah raztresena, naj se pripomni, da prebivalci južnih krajev kaj radi postopajo in tudi one izvabi radovednost čestokrat
ves svet zasmehoval, mej tem, ko bi bili lebko, — ako složni iu jedini — velik narod. Te knjige so tako na italijansko mladino vplivale, kakor prej Mazziuijevi spisi, — samo da v blažjem pomenu. Tudi Gueraz/.i je bil velik patrijot in navduševatelj mladine za blagor potlačene domovine. Njegova „La bataglia di Bmeveuto" je bila ona knjiga, ki je poleg imenovanih d' Azegliovih romanov najbolj v^lji-vala na narod in mladino pred 1848. letom.
Cavour pa nij le gledal na to, da se Italija navidezno reformira, temuč, da bi B'o statute", ki ga je dal Albertu, pa šel v krv iu meso pijem onte&kega ljudstva. On je bil velik sovražnik navideznega konstitucijonalizma in take države, v katerej imajo uradniki prvo besedo ne le y pisarnici, temnč tudi ua volilnem bojišči.
Takrat se je reforn iralo v Pijemontu v vseh strokah zakonarstva, torej tudi v \ oslih, ki so se tikali cerkvenih rečij. Klerikalna
na ulico, kateri navadno svoj posel pridno opravljajo.
Opomniti se mora tuJi, da je število pra vih Italijanov v Primorji prav malo. Le v mestih nahaja se italijanski element, in čist tudi le jedino v isterskih primorskih mestih. Tako n. pr. se zove jo v Trstu in Gorici taki ljudje Italijani,   ki imajo  popolnem slavjanska ali nemška imena. To lahonstvo par force je istinito smešno, in ne more se človek smehu ubraniti, ako vidi da hočejo knkovi Machling, Itaskovich, Dol len z, An to na z, Vida k o v i c h, l' reschern, ali kakor se vsi imenu jejo, Italijani biti, a se ne spominjajo, da so se njihovi Btarši iz Planine ali Tolminskega v Trst ali Gorico preselili. Računimo prave Italijane nd Primorskem na GOOO, pa je uže veliko. Vsi drugi so Slavjani, ali pa mešane i : večinom   potomci   Slavjanov  ali  Nemcev, in izdaje jih uže zvunanjost- Ne bi torej v ve-I ikej siavjanskej večini Italijani tako daleč prišli, ako bi se bilo podpore iskalo  pri Slav-janih. Mesto tega je pa še istrske Slavjane sistematično zanemarjalo, zato so prišli Italijani V deželnem zboru poreškem na krmilo. Vsaj so znani neki slučaji, ko so celo slovanski kmetje pri zadnjih volitvah v deželni zbor, italijanskim kandidatom svoje glase prodali; ti so jim dali potrebna sredstva, da so se peljali v Poreč, kjer so jim dali jesti piti in denarja Takovo Činjenje bi se  uže   moralo ustaviti a mesto tegi, se je prav neohčutno gledalo to rovanje, kakor da bi ne bilo uže to dosta sramotno, da ima v večinom siavjanskej provinciji, državi ne posebno prijazen živel j nadvlado.   Istrski Sloveni imeli bi v deželnem zboru najmenj IS glasov,  ako bi jih vlada količkaj podpirati hotela, in smela bi biti preverjena, da bi istrski Slovenci državne interese bolj branili, nego jih vsi ti Italijani, ki sodijo zdaj kot večina v deželnem zboru. Vlada se mora preveriti, da je z laj skrajni čas, se na noge   postaviti.   Italijanisimi počenjajo vse možne reči v sosednjej kraljevini. Zbirajo tabore in tam ostontativno poudarjajo, da mora Italija svoje meje popraviti, ter si mora pridobiti ne le laške Tirole, nego tudi Gorico, Trst in Istro.
In kaj pravijo k vsemu temu neki krogi? Zdi se, da so veseli, da se avstrijskemu poslaniku v Rimu nij kaj hujšega napravilo, nego mačja godba", mej tem, ko bi bili isterski Slovenci pripravljeni,  na taborih po
celej deželi se zbirati, in s tem Italijanom pokazati, da je velika večina prebivalstva v de-deželi odločno ne italijanska. Že jeden-krat ponavljamo: skrajni čas je, da se delo prične; ako pa uže neki hote neobČutni ostati, naj vsaj čestita duhovščina v Istri v avstrijskem in narodnem smislu prosto ljudstvo obdelava. Čestiti duhovni gospodje lehko činijo mnofjo koristnega v Istri, kajti njihov glas se vedno rad posluša. Od oltarja naj se boj napoveduje državnemu sovražniku, ob jed nem najnevarnejšemu sovragu naših bratov v Istri Avstriji moramo pokazati, da znajo Slavjani svojo dolžnost izpolniti, in da oni nazor nij pravi, s katerega se v necih krogih naše delovanje razsoja. Istrski Slavjani znali bodo avstrijsko zastavo visoko dvigniti; oni bodo, — ako bode prišla nevarnost — svoj imetek in bvojo krv ljubljen«*} carskej hiši žrtvovali. A vlada naj nikar ne pozabi od svoje strani, da tudi istrski Sloviani svoje davke točno plačujejo, in da dajejo armadi veliko večje število vojakov, nego Italijani; naj nikar ne pozabi, da istrski Slavjani nemajo nobednih srednjih, a le malo ljudskih šol, kjer bi se v svojem jeziku izobraževali, mej tem, ko ima par tisoč Italijanov v Istri jeden višji gimnazij v Kopru in jedno višjo realko v Piranu. Zakaj se v Kopru in Piranu vsaj paralelni razredi ne vpeljejo? Vlada naj da istrskim Slavjanom vsaj to malo, kar zahtevamo, — vsaj to, kar Italijani uže imajo, — in potem naj se na nas naslanja. Previdela bole potem, da so istrsli Slavjani še zmirotu oni, kakor so bili 1. 1809, in da, kakor smo šli z avstrijsko zastavo proti Francozom, jo bodemo znali tudi proti Italijanom braniti.
Bosna.
Ponosno, zlato Bosno imenuj6 južnih Slo-venov narodne pesni bogato, plodno in krasno deželo mej lino, Savo, Driuo, ter dinarskimi planinami. Za nas, ki se brojimo mej plemena jugoslovenska, ima statistika vseh pokrajin, kjer stanujd bratski nam narodi, posebno važnost, ali ker živimo baš v času, kadar se bode ukrenilo ob usodi to doslej strašno zanemarjene zemlje, ob katere mejah mnogo vrlih sinov našega naroda samo pričakuje znaka, da pričud oslobojat zatirane si brate, smatramo si v dolžnost, da č. čitateljem svojega lista podamo nekoliko zemljepisnih, ter zgodovinskih črtic o tej mnogo imenovanej Bosni.
Vilajet bosenski, t. j.: Bosna in Hercegovina, meri 63.469 kvadratnih kilometrov ali 10S5 kv. milj, tedaj po prilici toliko kakor Češka ali Sedmocjradska. Prebivalcev ima do 1,300.000, zatorej povprek na vsakej kvadr. milji 1200. Bosna je tedaj razmerno za polovico menj obljudena, kakor zapuščena Dalmacija, samo Solnogradska, sč svojimi visokimi planinami in ledenjaki, mogla bi izmej vst'h kronovin našega cesarstva, kar 86 prebivalstva tiče, jedina naličiti divnej Bosni. Zemlja se deli v sedem snndžakov (okrajev'). Ti so: Rihač, Travnik. Banjaluka. Zvornik, Sera-jevo, Novi Bazar in Mostar. Upravljajo jim turški paše, dasi razen dveh odstotkov Turkov bivajo ondi zgolj Sloveni. Po veri se dele Bošnjaki na mohamedane (G 10.000 du5t tedaj skoraj polovica vseh prebivnlcev); pravoslavne kristijane (453.000 duS, tedaj malo nad tretjino prebivalcev); katoličane (157.000 duš, ali osmina vseh prebivalcev). Poleg teh živi po največ v okraji serajevskem blizo 2600 španjskih Židov, a raztresenih po deželi je tudi še okolo 11.400 mohame-danskih ciganov. Največ kristijanov je v okrajih: Travnik, Banjaluka in Mostar. Naj znamenitejša mesta so Se raje v o se 45 do 50.000 prebivalci, Mostar, Banjaluka in Novi Bazar se 15.000, Travnik z 12.000, Foča in Livro z 10 OOO prebivalci.
Bosenski pridelki so precej različni; ali glavni dobiček d h je ta kmetu le poljedelstvo in živinoreja. Da statistični prepled pojasnimo, navajamo tukaj številke, kakor jih je prineslo uradno poročilo pred početkom vstaje leta 1875. Pridelalo se je onega leta: 82.000 bačev tur-šice, 33 000 pšenice, 31.000 ječmena, 23.000 ovsa, 15.000 prosa, SOOO rži, 3O0O krompirja 2O0O boba in 700 bačev tobaka. Koliko se na leto pridela sliv, ne pove omenjeni izkaz, ali ipak se od tod more doznati, da 30 do 40 odstotkov letnih pridelkov ostane brez porabe ter se izvažajo iz dežele. Tudi živine je v onih krajih preobilno, in jo vsakega leta prav mnogo v sosednj h deželah prodado. Pred vstajo je imela Bosna 2 223 OOO ovac, 1,000.000 koz, 520.000 glav rogate živine, 162 OOO prašičev, 106.000 konj, 0000 oslov in mul. Ako to ogromno število razne domače Živino prispodobimo z vrlo majhenim brojem prebivalcev, očito nam je, da v Bosni razmerno na vsakega človeka pride več živine, nego v katerej si bodi deželi našega cesarstva. Gozdov je osobito v severnem
stranka je bila velika in močna po vsem Pijemontu in ravno tako tu li v parlamentu v Turinu.   Njen organ je bil imeniten časnik „Armoniatt, katero je njegadni tudi naša „Danica" rada citirala.   Ta list je Cavourja in njegovo politiko strastno napadal, tako, da so Cavourju njegovi prijatelji večkrat prigovarjali, da naj vajeti krepkeje nategne, proti izgredom tega lista. A Cavour se jo posmejal in takim svetovalcem  odgovoril,  da ravno to je znamenje prave svobode, da  se Bme časopisje protivnega političnega smera popolno prosto gibati,  kajti, ako bi se smeli le oni časopisi svobodno   po  svoji volji izjavljati,   ki moje mnenje Izrekajo, bilo bi potem edino le moje mnenje veljavno, a to bi bila svoboda francoskega konventa ne pa ustavne države ; da se sovražna stranka more ravno tako prosto gibati kakor moja, to je znamenje, da je Pije-mont v resnici ustavna država v pravem pomenu besede. Ko je Cavour 18Gl.Ieta umrl, napisala mu je ista „Arrnonia" prva krasen
nekrolog, iu ga je slavila kakor velikega rodo- I ljuba in blagega moža v vsakem obziru. Rekla j je takrat „Arrnonia" mej drugim: „Mi smo vedeli, da so ga proti nam ščuvali naši sovražniki, a on se nij dal premotiti. Če se je ka-terikrat nabiralo za uboge, onemogle, cerkvene potrebe itd. bil je vselej Cavour prvi s svojim darom in nikoli nij dal malo, vselej pa brezimno, on nij hotel kakor dobročinitelj po časnikih s svojim imenom parade delati. Še le po njegovej smrti javljamo, da je on dal zmi-rom največ, kjer je bilo treba pomoči.
Cavour je bil tudi zelo delaven. Vstajal je ob Va4 zjutraj, okna njegove palače v Turinu so bile prve razsvitljene, in delal je do pozne noči. Večkrat so ga prijatelji v šali povpraševali, zakaj se ne oženi, bil bi dobra „partija", saj je imonitnega stanu, ministersk predsednik, grof, in ima nekoliko milijonov frankov premoženja, dobila bi se vendar ka-I tera ženska, ki bi ga hotela! A odgovoril je, I da nema časa, „vstati moram ob 724, delam
celi dan do pozne noi'i za svojo nevesto Italijo". Umrl je neoženjen in je zapustil svoje velikansko premoženje deloma jedinemu bratu, deloma pa dobrim namenom.
Velik dobročinitelj za Italijo je bil tudi Napoleon III., kar se jo še le zdaj bolj na-tanjko poizvedelo, kar je objavila kraljica Viktorija dnevnik svojega pokojnega sopruga princa Alberta. Princ Albert je obiskal Napoleona leta 1853 in 1854 v taboru Chalonskem, in se tam z njim pomenkoval o malej in vi-sokej politiki. Napoleon mu je takrat rekel, da mu leži najbolj pri srcu osoda Italije h Poljske, da veliko premišljuje, kako bi se dalo tema dvema narodoma pomagati! Napoleon je bil, kakor se vidi, ravno iz princ Albertovih izjav prava Hamletova natura. Nikoli nij mogel priti do kacega sklepa, cincal je sem in tja, kakor pravi slovenski pregovor, da je štel svoje gumbe, „ali bi, ali ne bi", in pri tem je vse zamudil. Jerome Napoleon je zdaj dokazal, da je zavoljo svoje nesposobnos ti, priti
delu Bosne, ob Savi in Drini, dovolj ter raz-Režnib. V njih raste šilovje, hrasti in bukve. Šume te so po naj več državne ali pak ver-Bkega zaklada (vakufi); toda prebi vale 3m je dovoljeno jemati iz njih drv, kolikor jih tre-bajo za domačo porabo. O gojitvi gozdov tu ni govoriti ne moremo. Pred nekoliko leti je turška vlada bila sicer postavila nekatere gozd-narje, da bo nadzirali lesovje; kajti jelo je bilo primanjkavati potrebnih drv, ker so bili ljudje preveč lesa iz nekih krajev izvozili in so Be drugi sosedje pričeli pritoževati, da trpe pomanjkanje kurila — ali to nij trajalo baš dolgo. V bosenskih gozdih moreš najti obilno medvedov, divjih prašičev, jelenov, Brn in volkov.
Podnebje je ostrejše nego bi kdo utegnil eoditi, kateri bi se oziral zgolj na zemljepisno lego onih krajev. Dežja nikdar ne manjka, na višje ležečih mestih pak zima se snegom traje včasih po celih osem mesecev. To leti je sprememba mej dnevom in nočjo precej občutljiva. V najbogatejšem delu dežele, Posavini, ljudje radi bolehajo za mrzlico.
(Dalje tirih.)
Politični razgled,
IV of rti deželo.
V Ljubljani 30. julija Včerajšnji dan bode za Avstrijo zgodovinsko znameniten dan, in če Bog da tudi za avstrijsko Slovanstvo. Naša vojska je prestopila bosensko mejo, da Bosno in Hercegovino združi z druzimi deželami, ki so pod našim cesarstvom.
Iz Broda se 29. julija telegrafujo: Denes zjutraj je avantgarda 13. armadnega kora v pričo fzm. Filipoviča in vsega njegovega štaba pri Brodu šla preko Save. Prehod vojske se je zvršil z največjo točnostjo v treh urah z glasnim veselim krikom vojakov in tukajšnjega prebivalstva. Od 10. ure vihra na bosenskem bregu avstrijska zastava. Nadvojvoda Jovan Salvator je na čelu jedno brigade v Berbir prišel.
Uradna „Wiener Ztg.B javlja, da je naš cestmr podpisal ratifikacijo berlinske pogodbe.
Na prvem mestu tega lista prinašamo avstrijsk proglas do prebivalcev tlastte in Hercegovine. — Ob jednem s tem proglasom je izdal poveljnik F i lipov ie našej vojski povelje, v katerem pravi, daje cesar v sporazumljenji z vsemi velevlastmi Evrope in s priglašenjem porte sklenil, bednemu stanju v sosednjih deželah z obsedenjem Bosno
in Hercegovine odločno konec storiti. Ne osvo-jevalnost, temuč neodvrnljiva Bkrb za lastno blagostanje, nam zapoveduje meje državne prestopiti. Vaša vedno radostna pokornost ukazom cesarjevim, vaša izgledna disciplina sta mi poroka, da se boste držali obljube, ki fe dana v proklamaciji do prebivalcev Bosne in Hercegovine. Na koncu ponavlja Filipovir: Ne k zmagovitemu vojevanju, temuS k trdemu delu vas vodim, storiti to delo v službi člo večanstva in civilizacije.
V IVof/i hote cesarjeviča Rudolfa slovesno sprejeti, ko te dni tja pride. Tudi na štacijah po potu se občine na sijajen sprejem pripravljajo.
V u »u I c države.
Iz Itelf/mrfn javlja telegram 20. julija : Narodna skupščina ie sklenena. Ona je notrdila one Članke berlinske pogodbe, kateri Srbiji nalagajo: Židom joInakopravnost dati, železnico Solun Carigrad dozidati skozi Srbijo, z Avstrijo v trgovinsko 7vezo stopiti in Dunav regulirati pomagati pri Železnih vratih.
Iz C?/trif/»'fi<lt* se 20. jul. javlja „Pol. Corr.w, da je sultan ratificiral berlinsko pogodbo.
Iz tint se poroča v „Pol. Corr.", da sc grška vlada neče odreči svojega zahtevanja Janino posesti.
Iz f*«W*/l bo javlja, da si Anglija prizadeva Francosko pridobiti za svoie [dane. Zato se princ VVales vedno bliža Gambetti, kateri se izjavlja proti Slovanom. V vnanjej politiki so francoski republikanci žalibog kratkovidni.
V nttrtJr.i'icpf zgoreniej zbornici ie minister Salisbnrv branil vlado, da nij Grkom nič obetala, n a i m e n j pak povečanja ozemlia ; pravi priiatelji Grecije so tisti, ki jej svet'jejo, naj ne dela svoje moči presegajoče pustolovne politike. —
Kakor „Times" poročajo, ie porta pripravljena spreleti angle-ke načrte reform za Malo Azijo. Angleški sveti, pravijo, In angleško vrhovno nadzorstvo nad Turčijo bode v prihodnjič imelo prerodilen vpliv na jitomansko državo.
Iz fifptarftse je bil glas razncsol. da se pripravlja tam nekov velik prevrat, da hote kralja odpraviti ali da bode umrl itd. Vladni telegram iz Madrida vse to oporeka in pravi, da je kralj zdrav, da pridno dela in da pojde k vojaškim manevrom v severnej armadi, kjer bode osobno komandirah Oktobra bode zbornico odprl, v celej Španiji je mir in polno zaupanje.
Dopisi.
Iz ¥,j€»* na Koroškem 28. julija [Izv. dop.] Pretečeni teden je bil za nas poln nesrečnih dogodkov. V soboto 20 t. m. po polu dne je streha nad našim parnim strojem, kateri premog iz rudokopa vlači, pogorela, in se je
do odločnega sklepa, prouzročil nesrečo Francoske, da je izgubila Alzacijo in Lotaringijo. Tako je Napoleon, da-si je imel lepe misli, odlagal osvoboditev Italije od leta do leta. Cavour je rekel, da je „Italia fara da se" puhla fraza, in je Italiji v prvej vrsti treba dobrih zaveznikov. To je bil Napoleon, kate rega je skušal na vsak način, kakor prvega pridobiti. Znano je, kako se je Cavour ž njim pogodil v Plombieresu, pa kljubu temu Napoleon vendar nij mogel dospeti do kacega odločilnega sklepa, še takrat ne, ko se je leta 1850 pričela italijanska vojska, in je naša velika armada uže vmarširala črez Tičin v Lomelino. Takrat so spravili Francozi z veliko težavo 120.000 mož na noge in so mar
bili bolj narobe — genijalni, francoski ali av strijski.  Slučaj je odločil za Francoze, a vojska se je tako vodila, da je bil iz strategič-nih in taktičnih ozirov  pravi škandal za obe strani. Z nemško vojsko 1. 1870, ali s zadnjo ru sko nema nobene primere. Bilo bi tako, kakor ako bi se mazač primerjal slikarju.   A to je Italijane malo brigalo,  Solferinska bitva je odločila, in od 24. junija leta 1850 se datira ne le osvobojenje in zjedinjenje Italije, temuč tudi vskrsenje vse v narodnostnem obziru potlačene Evrope.   Takrat se pri nas  pod Ba chovim absolutizmom  nij   smelo  o narodnih stvareh nič govoriti, še menj pa pisati, ali celo tiskati. Da se je to predrugačilo, imamo
se Italijanom in Napoleonu zahvaliti. Na dru Sirali štiri tedne  črez  planine kljubu dobrim i gej strani pa ne smemo pozabiti Garibaldija, cestam, tako, da bi bili Rusi pri takej hitrosti j ki je leta   1 «S59  drugikrat delal se svojimi kateri je prišli še le do 00. leta v Adrijanopelj. Moltke prostovoljci za  domovino,   iu sijajno zmogel pravi v svojej  kritiki  italijanske vojske leta j avstrijskega generala Urbana. 1850, da je teško odločiti, kateri generali so | (Dalje prih)
le obilnej pomoči zahvaliti, da škoda ne znaša več od 1000 gold.
V nedeljo 21. t. m. so se delavci celo po poludne do pozne noči pretepavali, in pri tej priliki kar i nožem jeden po drugem udrihali, tudi kamenje je letalo po zraku kot toča. Rmicnih je bilo sedem, mej temi trije teško. In vendar nij bilo nijednega žandarma tukaj videti, akoravno je bilo ta dan izplačilo rudarjev in je postaja le pol ure od tukaj.
V torek 23. t. m. po noči bil je tako močan vihar, da je drevje lomil in podiral in kmetom na polji iako mnogo škode učinil, ker jim je žito raz kop pometal.
V četrtek 25. t. m. po noči ob 11, uri pa so se oblaki raztrgali in je vsled silnega dežja voda tako lrtro narasla, da je bilo groza. Škode je silno veliko. Voda je odnesla krojaču G. del Irše in so se prebivalci komaj sami iz nje rešili, potem je vzela 2 stavbi, v katerih se je premog Čistil, dva jeza, pri nečem mlinu kolesa in pri žagah pa račje, tudi fluder in jeden most. V M.-kovi koči je voda pri spodnjih oknih v izbo tekla. Cesto je na treh krajeh odnesla, 'da je komaj še meter široka, poprej 4 — 5 mtr., in se je zdaj iako nevarno voziti. Tuli je strela udarila v poslopja kmeta II. katera so pogorela, in v dimnik hesemerske plavži, kjer pa nij škode naredila.
Včeraj po polu dne se je na Prevale pripeljal trgovinski minister Chlumeckv, in si tamošnje fužine, plavži za besemersko jeklo in stroj za čiščenje premoga ogledal. Prišel je Iz labodske doline in se na večer v Cjlovec odpeljal.
ffjR )£l*Klie|rn 26. jul. 'Izv. dopis.] Pred tremi leti je imela bližnja Velikavas nesrečo, da je nad polovico pogorela; svitli cesar sam je blagovolil 500 gld. podpore podariti. Zopet imam o jednakoj nesreči poročati. Dne 23. t. m. bilo je ob Val L dopoludne, ko je začel nevarni element uničevati razna poslopja. Čestiti gospod dekan iz Leskovca je poslal takoj konje v Krško po brizgalnico, katera je tudi bila v kratkem času na mestu. Tudi graščinska brizgalnica je uže bila tam v delu, ko je prišla krška požarna straža. Akoravno nij bilo vetra, vendar nij bilo mogoče ognja takoj lokalizirati, temveč naša res vrla požarna straža šla je šo le malo pred polu-nočjo iz pogorišča, ko je 12 ur neprenehoma neumorno delala. Fogorelo so 4 hiše in 7 drugih poslopij. Žalibože, da so imeli tudi pogo-relci večino klasja pod streho, kar jim je bil ogenj požrl. Zavarovani so bili trije, dva mej temi pri „Slaviji". Kako je ogenj nastal, tega nobeden ne ve; jedni pravijo, da je neka zlobna roka v igri; mogoče, da bode preiskava to izvedrila. Škode je nad 15.000 gld.
Pri tej priložnosti ne morem si kaj, našega kmeta slikati, on misli čisto naivno: Požarna straža mora pri ognji delati, zato je pa tudi plačana; a drugi smejo gledati lepi prizor. In v istini; ako ne bi bilo žandarmerije pod vodstvom g. Ilaslingerja, ne vem, ako bi bil kateri kmet blagovolil jeden Škaf vode prinesti ; toda g. Ilaslinger je bil, kateri je ljudi skupaj gnal, ter jih k delu prisilil, zraven pa tudi sam delal v največjej nevarnosti, ne gledaje na svoje lastno življenje; če kdo zasluži javno pohvalo, je gotovo g. Ilaslinger, pripomogel, da jo mogla požarna straža svojo nalogo rešiti.
Žalostno pa jo, da imajo nekateri v Krškem toliko zoper to dobrodelno društvo, ka-
tero je gotovo v polilrugem letu več dobrega storilo, kakor vse purgarske garde dolenjskih mest v petih letih. .1.
Iz Zitgrclm 28. julija. [Izviren dop.j Po izotopu Makančevem postavil se je na čelo narodne opozicije v nameni deži-Ineni zlom Fr. Foluegovič, ki je dozdaj zastopal kmetske občine okolice SAgrcbfike; kakor se čuje, na-kanil je Folnegovič kandidirati v Zagrebu, iu to v tretjem kotaru, katerega je zastopal prvak vladine stranke, Mrazović
Tretji izborni kotar zagrebški, to je, kaptol, potok, vlaška ulica iu nova ves, nas spominja v pogledu volitev na uekatera oger-ska mesta, kjer volijo jedenkrat vladinega kandidata, sledečikrat pa skrajnega levičarja, pa vselej jednoglasno. Tako je ta kotar voJil leta 18G5 dr. Antona Starčevica, pod Haucbom največjega magjarona, kanonika Luka Petroviča, kasneje pa največjega narodnjaka, Matija Mrazoviča, pa skoraj vselej soglasno, z velikim eklatom, z muziko in zastavami.
Mogoče je tedaj, da volilci omenjenega kotara, stari purgari, čohači in opančari, kanoniki in mali ii novinki letos volijo zopet jednoglasno  Folnegovita  namesto Mrazoviča.
Za slučaj, ako bi s tem izborom odrinili Mrazoviča, ki bo gotovo v sabor voljen, v drugi izborni kotar, katerega je zastopal dozdaj rinancminister in spe Anton Jaku', vulgo hrvatski Costa, bi kaptolci storili prav dobro delo, ker Jakiea onako nikdo ne mara, pa se ga z lepa odkrižati nij mogcče.
Pri izborih v mestno zastopstvo je namreč propal Jakič uže v tretjem in drugem iz-borništvu, pa kaj vse to hasne, bilje izvoljen v prvem, in tako zopet sedi v zastopstvu, Čeravno mu je bila spodletela spekulacija z vodovodom, za katerega si je uže bil našel neko angleško tirmo iz Velike Kaniže.
Nekateri ljudje pač mislijo, da jih je pov-sodi treba!
III. Izkaz
deželnemu odboru poslani ti milodaru v za zapuščene družine v vojno  službo  poklicanih   reservistov is
Kianjskega:
y.a  ii vrstno njegovo gospodar- i Znesek inilodarov po I. in II. iikazu  3991 »{Id. 54 kr.
Zbirka c. kr. oknutMga glavarstva
predsednik g. Murni k odpovedal, izvoljen je g. Potočnik za predsednika. Za blagajnika je bil izvoljen dr. Jos. Stare, kateremu
je občni zbor
stvo drn&tvejM blagajnice iu urejenje društvenih financ posebno zahvalo i., rekel. V odbor so bili voljeni gg. dr. Karel lileivveis, Fr. Drenik, Feter (Jraselli, Iv. Hribar, Jos. Jurčič, Janko Kersnik, Franc Leveč, Jan. Murni k, VojUh Vale n ta, Fr. W i e s t h a 1 e r.
— (Beseda v ljubljanskej čitalnici) v nedeljo večer na korist rodoviuam na vojsko poklicanih rezervistov je bila jedna naj-sijajnejJih in največjih ljubljanske čitalnice. Vsi prostori na vrtu, na dvorišči in v sobi so bili polni. Dohodkov je okolo 501) gld. Govor dr. Vošujaka, petje gg. Nolhja, Medena kakor tudi produkcije Sokolove so bile z veliko pohvalo sprejete. Več jutri.
— (Patri   Laz ari s ti) res pridejo v Ljubljano, bodo stanovali v cbnovljenej hiši nasproti Zidana na spodnjih Poljanah, a obskr bovali cerkev in iaro v bolnici. Pot v Ljubljano so jim utrle usmiljene sestre.
— (Naš rojak Vinko Seunik), več nik kr. banskega stola v Zagrebu, prevzel je začasno poslove^ držuvuega nadodvetnika gosp. dr. Napoleona Žpun - Striliča,  kateri seje te dni podal v glavni stan zapovedajočega gene rala za okupacijo Bosne.
— (Strela) je treščila 25. t. m. zvečer na   Gorenjskem v Šeučurji, v Brku, na Pri morskem, v li.tiuji, v Moravčah, ob potu iz Kranja do Lok je nad 20 sadnjih dreves po gorelo. Kozolcev je pogorelo kacih pet.
I.itttiiiva oiiravniAtvu. (Josp. Sedaj imate plaćano /.a tretji kvartal.
A. V. v O.
Domače stvari.
— („Slovenski N ar od") je bil včeraj konfisciran zarad malega dopisa „se slovenskega Štajerjau. Ko bi se nam bilo moglo le dozdevati, da oni dopisek gospodu c. kr. državnemu pravdniku ne bode všeč, namestili bi ga bili lehko in radi z drugim, tako malo važen se nam je zdel.
— (Glede novic z bosenske meje in Bosne ter Hercegovine.) Uredništva ljubljanskih časopisov — in menda tudi druga — dobila so od vlade „svet in opomin", ne prinašati novic o premikanji naših vojsk v Bosni itd., ker sicer bodo konti skovane, Čeravno menda nijsmo v vojnem času. Zatorej se bodemo morali držati le tega, kar bodo prinašale nekonliscirane druge avstrijske novine.
— (Tudi rezervisti) po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem letos ne bodo imeli jesenskih orožnih vaj.
•— (Gospod Viktor Lipež), rodom Slovenec iz Štajerskega, dozdaj profesor na m-greb.^kej veliki j realki, je imenovan za direk torja velike realke v Kakovci poleg Karlovca Kolikor mi vemo, so zdaj trije Slovenci direk tor; i srednjih šol na llrvatskm, namreč razen g. Lipeža še g. Pnadaška na gimnaziji v Zagrebu in g. Mazek na gimnaziji v Požegi.
— (Dramatično društvo) je imelo v nedeljo občni zbor. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo še priobčimo.   Ker se je dozdauji
Umrli v ij(it>ljt»iil.
26. julija: Franc Dolinšek, sin služkinje 5 m. 11 d., na poljanske) cesti št. 51, vsled osepnic. — Kudolf Medved, sin privatnika, 15 ni., Florijanove ulice št. 32, valed bljuvanji«. — Janez Jenko, sin delavca, 3 red., predmestje llradeckijeva vas št. 10, vsled bljuvanja.
27. julija: Viktorija Koder, i m": i hišnega posestnika, So'/t l»( na cesti v mestni log št. 8, vsled pljučne tuberkuloze.
likega pri gf,'- uradnikih c. kr.
uradov v Logatcu.....
Ug. učitolji ljudskih sol ljubljanskega okraja pri konferenciji 'Ji. julija zložili, in po g, nadzorniku Vizjaku iftromli   •   • •
(tolpa M. A......., .
CJoip. Franc Maly, usnjar in hišni posestnik v Ljubljani . dr. iMrhul, c. kr. šolski svetnik in vodja višje realko
v Ljubljani.....
Henrik grof t'oudonhove, veliki kapi tu I ar vitezov nemškega ruda, izročil po oskrbništvu Komonde nemškega reda v Ljubljani Anton Sauiassa, zasebnik v
Ljubljani......
Albert .Sauiassa, c. kr. dvorni zvonar v Ljubljani    . . Jakob Suuoloj, c. kr. šolski svetnik in vodja višje gimnazije v Ljubljani  .   . . Viktor lteetior iz Ljubljano Skupni znesek .
18
13 10
50
HO
25   . —
50 25 25
3
hO
-.»M        o4 kr.
Dunajska borza 30. julija.
(izvir.i'» te-legraućno poročilo..)
Enotni drž. dolg v bankovcih . t"4 gld. 10 kr.
Luor.ni drž. dolg v srebru    ,   , 65    „   80 „
*:iaca rent*........ 74   m   30 „
LobO drž. posojilo..... 113    »50 w
Akcijo narodno banke .... 826    „   — _
&redhae akcije...... 263   „   95 w
London......... 114   ,   70 „
Napol. ......... y   „   10 „
(J. ki. cekiui.....,  . 5   „  44 „
3rebro ......... ICO   ,  25 ,
Državne marko...... 5 S   _ 65
\Vir cinpfeblcn —
ItscMtzt. -
alsBestes und Preisvviirdigsles
Die Kegenmantel, NVagencleokeil (Plačilen), Bidleinlai-en, Zeltsloffe
<li>r k. k. pr. Fahrik_
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wi<m, Neubau, Zollergasse 2, "•
Meferanten des k. und k. K riejjsniinisteriums. Sr. Maj. Klici; srna rine. vfeler Humanitatsanstalten etc. ctc.
it
tlfit*— 34 J
E3W
Sapi 3»8 % * *wm
<—■•2.« a.   p   m *to ■ *» 1 sw?2
- CC03.3 I S
I
š?S 2*5£s: s p i
o B« i  l -
i i &M «
M-m. HdS. WM A I & 9 r? « B     i. —
S n »    B; I S8 *
M      h P *   T N 2 a
P S-F I   E F I i
M ki
S. ^
11
g » » -• g. » ?
0 ca a> r M 0<i 2 Oi, c        1* & 2
1 2 » <v» < I
Lr ■ b ■ 1 * 00
oa S
cd h
b S
■ » p3 5
5: o
W'
6= "9.
B « i =•
£ S » -     \_.
r-* 5 c n =• 2 -5
j- r? I p 'fi S« &% V-
IzdateJj in urednik Josip Jurčič.
-K
H H
■K H •K H H K
H
K
H
-K
k
•K •K
n
•K
k
-K
M il
PoiKVtiiii It |ii-<'<i|»l:t<-«-iii
na v eledu ležite dilo
„Encyklopedie prikladiiv"
z pisma sv., z dejin cirkve a z obecueho živeta pro  kazatcle  a  katechety   sebral, upravil  a sestavil Jan. \<'i»4»iii. Cc>rai«>liouz,
dekan staro-budečsk^"' v Kovdrtch.
Na odporuč ni roztahlćho dila tolioto postačl povoditi, že snešeno v nem pfea 4ui 0 b,blickych a pfea 13.0UO pfikladii z dej in Cirkve a obeondhO života. Spisiiv rozličnjch m Um ličoluui bylo užito H'M 11 viee 1UU0 spisovateiiiv uiipocitali jsiue, ktefi M8tOUp»nl jsuu ve sbirce ičto. Neni take uie zajisio č::inku sv. \ fiy katoličke, kieiy by z kolike.e stn'uiky ncbyl v cilj tomtu pojedu;iv:ln.
l-o našem vfidumi iu.-st:iva dotud v liler.iture. Q&Š1 ni u podob-nčlio, krete by i do boliatosu l;itky i do p- filivOflti voiby mohlo su uičfiti s Enoyklopedii touto.
Majice po rilce cely rukopis, bedli\ 0 prolih:ilnuty DBvrdčuiivaii bohoslovci a spisovateli, jakož 1 Hcliv;ileiiy niuži na »lovo vzjuvuii, hodlnuie tudiž bez odkiatlu jfikročilt na Jtho uvcfdju&si. Vydl\v»tl buduuie ho po sešuecli ulaichovyeh tak, aby na konec obaaboval 111 sva/.ky asi po 3j Bešitooh. U vyd;iva.ni "i.eni hc n:nli;i jakčho-koliv prerojeni. »Sešit za sešitem rycbio biulou naaiodovaii, take sice, že bohdii p išllui rokeui ce y spia v rukou pp OdburUtelfi iiaehiizoti se bude.
Prvni sešit \yžel již v techto duech.
il^T" Cena jednotllvoho h» Situ vjanofajeme i s poStovnl z;i-silkou na 3a kr. a uiožno jo platiti až po vvjiti oelebo svazku
aneb koncem* roko. v pfedplaoeni atoji oelo dilo do\ot »lat^oh 60 kr, r. iu. Kdož luiaio p idpiaconi se za\:ižou, oely »lds v Bešiteoh od«-birati pfiiuo ud uAa, sranou se ućastuviui IU'/u si;ižky z ki.iiuake ceuy.
MMirna Cjrillo-MetlouejsM (J. Zeinaii) 7 Praze,
lk>ti'£ova ulice e. 223 I.      (i>33—1)
Jf
»i-
Lastnim iu tisk nNarodue tibkamc'.