I ADVERTISE Ш i THE BEST I SLOVENE NEWSPAPER ★ Conunerical Printing of All Kinds g EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI # I Čitatelji v; CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU. sploh po in izven Amerike m š XXXrX. — LETO XXXrX. CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 2, 1956 Zadnje vesli je bilo povsod lepo in ®ио, danes obratno, skoraj sod oblačno, deloma deževno. ŠTEVILKA (NUMBER) 189 ki je bila danes stopinj, se bo dvignila Ba 78 stopin w padla na večer na 47 ^^mokratski kandidat Adlai Venson je šel danes na novo Voii potovanje. Danes go-p ^ ^®vv Jersey, nato odide v g^®®y^vanijo, kjer bo imel več "Hodov. ^^^®®đnik se je kmalu po pol-' Vnul nazaj v Washington. New Yorku in Washingtonu Уђ^^^®'™еј§е zunanje politično ^•адапје Sueškega prekopa. V p^^^Stonu se vrši danes po-K ® sestanek Eisenhower-^ vse v zvezi z navodili, ki pri » ameriška delegacija ^0 narodih. V New ^ ®e že nahaja britanski j* "minister, ki bo branil an-8v f ^terese pred Varnostnim lih Varnostni svet Združe-У ^^odbv se sestane na sejo ^j^tek. v Londonu so spravili organizacijo 15 držav, ki Vn J^P'^vlja Sueški prekop je sedaj kaj naj na ® Če Eg^pt sklepov te organi-Vsir- sprejme. Ali naj se mu ^ z orožjem? državah in postali ameriški državljani. Ko gre za Zapadno in Vzhodno Nemčijo, je po računu Washing-tona končna bilanca ta, da je, odkar je Nemčija deljena, pobeglo iz Vzhodne Nemčije v zapad-rionemško republiko 1,500,000 ljudi, ki so sedaj že stalno naseljeni v Zapadni Nemčiji in ne govorijo, da bi se vrnili nazaj na stare domu ve v Vzhodni Nemčiji- Jq. ^ciimati, Ohio, so rudarji ^bo otvorili svoj občni • Gre v prvi vrsti za novo pogodbo. Menda je te jjj^odba že gotova stvar. Občni jo le odobri. Kdo bo po-kandidat unije rudarjev V Ц ® tem se be govorilo. John ^ ^ SGbe dejal, da ne bo niti Eisenhowerja ni In).. ^®П8опа Rudarji naj se od sami. ^^®xasu in Kentucky so belci Hijj v ® n&padi na črnce po raz-Ц Ali so jih nagnali iz y ' jki niso dopustili vstopa >Уд V Texasu je zopet mo-Poeredovati policija.. len^.'^'obilska družba Chrys-prva, ki je javnosti po-Pa kakšni so novi modeli ti »Ulj Za enkrat samo zastop-^ska, radija in televizije, družbe Chrysler je tol-4elj, ^o, da bodo njeni mo kaj kmalu na trgu. ®tvo ima dvoje večjih le ^%reč. Na letališču blizu Si^jj Japonskem se je pone-Ameriško vojaško letalo V 14 mož posadke. Sreča je bila ta, da so vsi le-^ ®®»^niH življenje. Je j^'®^Ušču blizu Londona se ЧЛ "^^^rečilo veliko britansko "O Kt . Р>^ђ ' ^ je bilo napravljeno za atomskih bomb. Le je popolnoma razbilo, posadke so bili mrtvi, rešila življenje s pa- V Xto Роуђл ^^ingtonu so danes na da bodo napravili v par Prve letalske poskuse -4^j?^®tami, ki jih imenujejo k ' rakete todo šla ^tinenta do kontinenta Moto 'V vse na avtomatski Vloga maršala Tita v dražbi Hruščeva, ostane skrivnost Predsednik Jugoslavije maršal Tito, ki je bil začetkoma v družbi Nikite Hruščeva v letovišču Jalti ob Črnem morju, je dobil novega gosta v osebi predsednika komunistične madžarske vlade Erna Georea. Iz Moskve je prišel na Jalto tudi predsednik sovjetske vlade Nikolaj Bulganin. O čem se razgovarjajo na tej konferenci? Radio Moskva hoče prikazati^ ta sestanek za navadni prijateljski sestanek. Angleški komentar je ta, da gre v ruski komunistični stranki za hud notranji spor, ki ga je povzročil Nikita Hruščev s svojim napadom na pokojnega Josipa Stalina. Angleška poročila trdijo, da sta se zarotila zoper Nikito Hruščeva bivši sovjetski zunanji minister VjačesTav Molo-tov in podpredsednik Laza Ka-ganovič, ki je kot edini ruski Jud še ostal v sovjetski vladi. Oba, Molotov in Kaganovič očitata Hruščevu, da je šel s svojo gonjo zoper Stalina predaleč. Ta gonja zna Moskvi škodovati v mednarodni politiki. Če naj se prizna pravilnost "titoizma," potem bodo tudi druge vzhodne evropske satelitske države po vzgledu Jugoslavije zahtevale samostojnost svoje notranje in zunanje politike. Ti-toizem da bi bil nevaren enako za Kitajsko. Molotov in Kaganovič, ki sta stalinista, jugoslovanskim komunistom očitata, da niso več pravoverni marksisti. Tito—Geroe Predsednik madžarske vlade je bil pred Geroem Matija Rako-si. Rakosi je bil vnet stalinist in je zagovarjal izključitev Jugoslavije iz komunističnega bloka. Ta izključitev se je izvršila dne 28. junija 1948. Rakosi je tiste, ki so zagovarjali titoizem za Madžarsko, spravil pod ključ, Geroe pa jim je dal svobodo. (Za soboto je najavljena v Beograd delegacija italijanskih komunistov, ki naj se porazgovo-ri z Jugoslovani o skupnih odno-šajih.) Zorman počaščen štirje slovenski zbori—Glasbena Matica, Slovan, Planina in Triglav—so v nedeljo počastili pesnika in skladatelja Ivana Zor-mana s koncertom v S.N. Domu, na katerem so bile podane izključno skladbe, ki jih je spesnil, uglasbil ali pa priredil slavljenec dneva. Dirigiral je Anton Schu-bel, pesniku pa je izročil lavorjev venec in čestitke raznih skupin predsednik skupnega odbora Frank Bradach. Navzoč je bil govemer Frank Lausche, ki je prijatelj Zormana iz mladih let. Slavljenec je v kratkem govoru poudaril, da izkazano počašče-nje sprejema z zavestjo, da ne velja toliko njemu, kakor narodu, iz katerega je črpal svojo ustvarjalno silo. Pevci in recita-torji so brez izjeme izvrstno izvršili dano jim nalogo. Dvorana je bila zasedena skoraj do zadnjega sedeža in med občinstvom je vladalo res praznično razpoloženje. sodnik okraja Ca-Eastman, je zbral O mladinskih zločinih ^ leta. V primeri z lan-^1} 1: so ti zločini letos na- Težave v gospotorstvu Madžarska vlada je ukinila 600 potniških vlakov in je navedla kot vzrok, da ima premalo premoga za lokomotive. Ukinila je nadalje vse avtobuse, ki so vozili na daljših progah, vzela iz prometa 500 avtobusov, tisoč tovornih avtobusov, traktorje na farmah, vse iz razloga, ker ji primanjkuje premoga, oziroma gasolina. Češkoslovaška vlada priznava, da je produkcija premoga za več deset tisoč ton manjša, kot je bila predvidena po gospodarskem načrtu. Vlada v Pragi pripisuje ta nedostatek pomanjkanju delavstva v premogokopih. Poljska'bi naj bila izvoznica premoga. Tudi Poljska se pritožuje nad pomanjkanjem rudarjev. Rudarjem prostovoljcem, ki bi šli v premogokope, obljublja, da se bo prostovoljno delo v premogokopih vštelo v vdjaško službo. Pobegli in vrnjeni Komunistične države so začele z akcijo, da pokličejo nazaj svoje državljane, ki so radi režima doma odšli v tujino. Washington trdi, da je imel ta poziv delni uspeh in je šlo iz Amerike 125 ljudi nazaj v komunistične države. Istočasno pa je prišlo v Ameriko iz držav za železno zaveso 35,042 novih pobeglih, 50,470 pa je v Ameriki takih, ki se odrekli V bolnišnici Včeraj se je pri delu zgrudil Mr. John Ustar iz 6301 St. Clair Ave. Nahaja se v resnem stanju v Cleveland Clinic bolnišnici. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu čimprejšnjega okrevanja. Listki za Dodge članice raznih krožkov Progresivnih Slovenk, ki imajo v prodaji listke za avtomobil Dodge, so prošene, da najkasneje do 25. oktobra izročijo denar ali pa listke, ki jih niso prodale, na pristojnih mestih. To je potrebno, ker na 28. oktobra bo avtomobil oddan neki srečni osebi. Išče se rojaka Mrs. Josephine Gerlica ima važno sporočilo za Toneta Ro-žanc, ki biva nekje v Clevelandu. Doma je iz Voreje, fara Rodik, Slovensko Primorje. Če sam to čita je prošen, da se zglasi pri Mrs. Gerlica na Lockwood Rd.. Rt. 1, Perry, O. V bolnišnici V Lakeside bolnišnico je bila prepeljana z Mary A. Svetkovo ambulanco poznana Mrs. Jennie Vehovec, 19101 Kewanee Ave., soproga bivšega councilmana 32. varde. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava vrnila domov! Krožek št. 3 P. S. članice krožka št. 3 Prog. Slov. so prošene, da se udeležijo redne seje v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, zato je važno, da V POLIU—NA BOLJE; RAKU ŠE NE NISMO DO ŽIVEGA! Ameriške zdravstvene oblasti izdajajo preglede, iz katerih lahko objektivno posnamemo, da zmagujemo nad poliem. Ga je vedno manj. Rak se ne da ugnati, športnica, prvakinja v tenisu Zaharias iz Texasa, se je borila in borila zoper raka, pa mu je v najlepših letih podlegla. V Ameriki je 16,000 žensk, ki letno podleže jo raku, samo na maternici! Žalostna je ta napoved, da naj od vsakih, 100 novorojenih otrok v tem letu, 25 pričakuje, da jih bo v življenju obiskal rak. V letih šolanja pobere rak več šolarjev, kakor katerakoli druga bolezen. Lansko leto je rak pobral četrt milijona življenj tu v Ameriki, leto popre je 235,-000. Številke torej kažejo, da v pobijanju raka pač ne ganemo naprej, ni vidnih uspehov. NIČ VEČ Z AVTOMOBILOM! V Westerly, R. I., so pustili iz bolnice 52 letno Cendonio Mow-rey, ki ima za seboj lep popisan list, namreč prometnih nesreč. V bolnici se je zdravila na ranah, ki jih je dobila pri zadnji prometni nesreči. Cendonia je bila petkrat težje ranjena, doživela je pet avtomobilskih karambolov in ko je zapustila bolnico, je odklonila vožnjo z avtomobilom. Najela si je kočijo, v kočijo pa je bil vprežen konjiček. "Nikdar več se ne bom peljala z avtomobilom," je sklenila Cendonia. ŠPORT IN POLITIKA Predsedniška kandidata Adlai Stevenson in Eisenhower se pojavita tudi med športniki. Seveda ne skupno in ne na istem športskem igrišču. Eisenhower bo prisostvoval v sredo žogomet-ni tekmi med Yankees in Dodgers, Adlai Stevenson bo prisostvoval v petek enaki tekmi na igrišču Yankee. 22 MILIJONOV AHERIKANK V GOSPODARSTVU; GRE ZA NOVO REVOLUCIJO V INDUSTRIJI NE GRE ZA KAKE ZAČETNICE; GRE ZA ZRELEJŠE ŽENSKE WASHINGTON, 1. oktobra—Federalno tajništvo za delo je izdalo najnovejši pregled o zaposlenju Amerikank v industriji in raznih uradih. Tajništvo trdi, da gre za novi ameriški rekord. Gre za 22 milijonov zaposlene ženske delovne sile, po večini hišnih gospodinj v najboljših letih. Te so stare povprečno 35 let, so poročene in imajo otroke v družini. Tajništvo za delo potrjuje, da* se enako nadaljuje z zaposlitvijo vzdrži na višini. Mož premalo za- državljanstvu v komunističnih se vse članice udeležijo. Poštne službe Na glavni pošti imajo odprte službe za razpečevalce in razna-ševalce pošte. Začetna plača je $1.82 in $1.вб na uro. Na razpolago so pa tudi druga dela, kot za tipkarice, stenografe, pisarniške moči, itd. Vsa ta dela pridejo pod Civil Service. Za nadaljna pojasnila se je zglasiti pri Board of U. S. Civil Service Examiners, Room 4240, Post Office Bldg., W. 3rd & Prospect Ave. Važne seje članice društva ColUnwood-ske Slovenke št. 22 S.D.Z. se opozarja, da se ta mesec vrši redna seja en teden preje kot po Na glavni pošti imajo odprte 3. okt. Na dnevnem redu bodo priprave za 35-letnico, ki jo društvo priredi 13. okt. Seja se vrši v Slov. domu na Holmes Ave. in se prične točno ob 7. uri. ameriških deklet, ki prvič stopijo v službo. Toda večina zaposlene ženske moči prihaja iz družinskih krogov, ko te poročene ženske, ki niso bile nikdar zaposlene ali so delale pred desetimi, dvajsetimi leti, imele otroke, jih vzredila, sedaj pa so šle na delo. Polovica ameriške zaposlene ženske delovne moči je v starosti med 45. in 55. leti. Ne gre pa za kake vdove, za ločenke, razporo-čene, ali za samice, marveč gre za ženske, ki so poročene in matere otrok. Te so se odločile, da ni več čas za to, da bi sedele doma, marveč, da gredo v pisarne in v industrijo, da delajo in same zaslužijo, pa pri tem ne trpi vzre-ja in vzgoja otrok. Številke govorijo Moških in žensk, ki si služijo kruh s stalno plačo ali mezdo, je v Ameriki nekaj nad 66 milijonov. Med temi je 22 milijonov žensk. Leta 1940 je bilo v Ameriki takih žensk le 13 milijonov. Od teh je bilo 5,300,000 takih, ki so delale, pa bile stare nad 35 let. V letu 1956 je 13 milijonov Amerikank, ki so na delu, pa so stare nad 35 let. Leta 1940 je bilo 6,700,000 samic na delu in zaslužku, poročenih pa 6,300,000. V letu 1956 je na delu in zaslužku šest milijonov samic, 16 milijonov pa poročenih žensk! Od zaposlenih žensk je 1,600,-000 takih, ki delajo po raznih trgovinah, 2,100,000, ki delajo v svobodnih poklicih, 5,100,000, ki so zaposlene kot natakarice, oziroma pri delu, ki ga imenujemo * slovenskim izrazom posluga, 6,-600,000 je raznih uradnic po uradih, 5,500,000 jih dela po tovarnah in 1,100,000 na farmah. Zahteve visokega standarda Federalno tajništvo za delo je izvršilo tudi pregled, kje so vzroki, da si starejše ženske, ki imajo dom, otroke in moža, ki zasluži, iščejo same zaslužka in delajo. Našlo je, da je prvi odgovor na to vprašanje—denar. Ženske so se odločile, da pač morajq delati. Deloma je kriv sedanji visoki standard življenja, kateremu pomagajo žene in matere, da se Redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. se vrši v četrtek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ukrepalo se bo o iniciativi, ki je bila izdana članstvu v razmotrivanje, zato se prosi vse članice, da se gotovo udeležijo. služi. Današnje luksuzno življenje naj ne bo omejeno, naj ne bo izjema. Delodajalci so s to novo žensko delovno močjo zadovoljni. Trdijo, da če jo znajo obdržati vsaj eno leto, se jim ni treba bati, da bi ženske delo zapustile, postanejo tako stalne delavke. Ženskam gre za ugled. Doma kot gospodinja se ne more uveljaviti. Tudi ni več pravega dela. Gospodinjstvo je postalo spričo mehanizacije po domovih monotono, enostransko, to delo pa žensk ne more popolnoma zaposliti. Zgolj pritiskanje na gumbe in vse je opravljeno, Amerikank ne zadovoljuje. V družini in v gospodinjstvu se iz dneva v dan ponavlja eno in isto, kakor da je uporaba možganov odveč. Delo v tovarnah in po pisarnah je obratno mnogovrstno 'ih vzpodbuja. Ko se te zaposlene ženske vračajo z dela, imajo doma vsaj kaj povedati, ko sicer bi imele na mizi samo vsakdanjosti. Federalno tajništvo za delo poroča na primer, da so bile v letu 1930 poročene ženske od-slovljene, ne pa najete. Danes je položaj ravno obraten. Delodajalci, ki upoštevajo vztrajnost žensk pri delu, ne gledajo več na starost, kjer imajo ustanovljen tovarniški pokojninski sklad, in se ne boje, da bi bile starejše ženske prekmalu zrele za pokojnino. Pomanjkanje ženske delovne moči se čuti v šolah, v bolnicah, kjer primanjkuje bolniških strežnic, pa tudi po privatnih pisarnah. Federalno tajništvo je izračunalo, da dobi takoj 600,000 izvež-banih pisarniških moči službe pri podjetjih, tudi, če nimajo za seboj izkazane prakse. Ženske, zaposlene po uradih in v produkciji, so znale tudi izračunati, kako je z njihovimi prejemki in večjimi izdatki doma, kako je tudi z davki. Če niso doma, pa delajo zunaj, rabijo gotovo več obleke. Več tudi izdajo za čiščenje in popravila oblačil in obuval, več izdajo za kosme-tična sredstva, za stroške prevoza, plačati morajo razne članari- NAPOVEDI DAVIDA SARNOFFA David Samoff je prišel v Ameriko iz bivše carske Rusije. Danes je predsednik velike družbe Radio Corporation of America (RCA). Samoff je napovedal razvoj tehnike v nadaljnih dvajsetih letih: Vedno bolj se bomo posluževali atomske in sončno energije. Dolgost življenja se bo podaljšala; ljudje, stari sto let, ne bodo redki. Tudi raznim vremenskim neurjem bomo kos. Potovali bomo s hitrostjo pet ne, kar vse navadnim gospodinjam odpade. Tudi je njihov dohodek obdavčen. Ko so ženske, ki delajo, seštele vse te posebne izdatke, jim še-vedno ostane pomemben čisti do-h o d e k , ki ga dajo ali v skupno gospodinjstvo za kritje stroškov standarda življenja, ali pa, in to je večina slučajev, razpolagajo s svojimi dohodki, kakor jih je pač volja. tisoč milj na uro, letala bodo gnana na atomsko energijo. Izrabljali bomo oceane in bomo lakoto sploh pregnali. V domačem gospodinjstvu bo šlo vse avtomatično. . V naši atomski dobi državam ne bo preostajalo drugega, kakor da se odločijo za mir in s tem zavarujejo svoj obstanek, ali za vojno, pa s tem pristanejo na popolno uničenje. ' David Samoff je prepričan, da bo v dobi dvajsetih let komunistični gospodarski sistem propadel. VERONA FRANCIS V Bay Village bolnišnici je v soboto umrla Verona Francis, rojena Zoldus, stanujoča na 4059 W. 140 St. Stara je bila 64 let in je bila doma iz sela Trnja v Prekmurju. Bila je poznana kuharica in je kuhal^ na mnogih svatbah, banketih in priredbah. Delala je pri Bishop Babcock Co. Bila je članica društva sv. Pavla št. 10 H.K.Z. Tukaj zapušča soproga Joseph, dve hčeri, Mrs. Sabina Hrast in Mrs. Magdalene Zgonc, sina Michael, brata Marko, vnuke in pravnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Go-lubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary. JOHN GLAŽAR Včeraj zjutraj je nagloma preminil John Glažar, star 74 let, samski, ki je zadnjih 23 let bival pri družini Gerlica na Lockwood Rd., Rt.'l, Perry, Ohio. Doma je bil iz Lokev pri Trstu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. V Denver, Colo., zapušča dva brata. Toneta in Luka. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Behm pogrebnega zavoda na Rt. 84, Madison, O., na ondotno pokopališče. Zadušnica V četrtek, 4. oktobra se bo brala zadušnica za pokojnim John Zgonc ob tretji obletnici njegove smrti, in sicer v cerkvi sv. Kristine ob 8.15 uri zjutraj. Sorodniki in priajtelji so vabljeni, da se opravila udeleže. ••• V zadnje slovo članice društva sv. Ane it. 4 S.D.Z. so prošene, da pridejo v sredo zjutraj ob 8.15 uri v Za-krajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Pisek, ob 9. uri pa, da se po možnosti udeleže njenega pogreba. 40-letnica zakona Danes obhajata poznana Mr. in Mrs. John in Jennie Prijatelj iz Conneauta, Ohio, 40-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in prijatelji jima iskreno čestitajo k dogodku, želeč jima zdravja in sreče, da bi vesela dočakala dato poroko. STRAN 2 U ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST" Owned and JPubllshed by - The American Jugoslav PrIriHng & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderton 1-5311 — HEnderson 1-5312 ^ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W^k in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)__________ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$10.00 . 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in druge Inozemske države). For One Year — (Za eno leto)_______ For Six Months — (Za šest mesecev)____ ' For Three Months — (Za tri mesece)___ _.$]2.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 2eth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 EISENHOWER DIKTIRA V državi Kentucky so imeli demokratskega politika Albena Barkleya, ki»je bil zvezni senator in tudi ameriški podpredsednik. Na vsak način močna politična osebnost. Alben Barkley je sedaj že pokojni, treba je ubiti njegovo popularnost in preprečiti, da bi njegov demokratski naslednik zidal na tej popularnosti. John Sherman Cooper je bil ameriški poslanik v Indiji. Cooper je moral podati ostavko na položaj poslanika v Indiji in na povelje EUsenhowerja kandidirati v Kentucky za republikanskega senatorja. Država Oregon ima za seboj republikansko preteklost. Governer Oregona je bil McKay, ki je leta 1952 podpiral Eisenhowerja. Eisenhower ga je postavil za federalnega tajnika za notranje zadeve, pa mu tudi naročil, naj to mesto zapusti in naj gre nazaj v Oregon, kjer bo kot bivši governer priljubljen kandidat za senatorja Oregona. Kan-aidira naj proti Wayneu Morseju, ki je bil prvotno y Ore-gonu izvoljen za senatorja na republikanski listi, postal neodvisen, pa sedaj kandidira na demokratski listi, vse na povelje iz Washingtona iz Bele hiše. Pa kaj se dogaja v republikanskem Oregonu. Senator Wayne Morse jq zmagal nad bivšem governer jem McKayem vsal[ pri primarnih volitvah. Sedanji governer države Washington republikanec Arthur Lang-lie je propadel v primarnih volitvah v tekmi z Warrenom Magnusonom. Eisenhower je bil vznemirjen radi teh volilnih izidov. Navedli smo nekaj slučajev, ki kažejo prav s prstom na ozadje trditve Eisenhowerja, da je volilna borba za republikance lahko izgubljena. Pri volitvah leta 1952 je dobil Eisenhower z republikansko stranko večino enega senatorja v senatu in večino osem poslancev v zbornici poslancev v Washingtonu. Pri volitvah leta 1954 se je položaj naenkrat spremenil. V senatu v Washingtonu so dobili demokrat je večino dveh senatorjev, v zbornici poslancev pa večino 29 poslancev. Eisenhower je imel gotov delbvni program. Po izvolitvi leta 1952 je delal dve leti na tem programu, po volitvah leta 1954 mu je demokratska večina preprečila tisti del programa, s katerim se ni strinjala. Dobili smo torej predsednika republike, ki se je v prvi polovico svojega termina lahko naslanjal n^ večino svoje stranke v kongresu, v drugi polovici termina pa je ta večina lastne stranke postala manjšina. Ce naj pri volitvah leta 1956 dobi Eisenhower večino v kongresu, mora poleg vseh republikanskih poslancev dobiti najmanj se 15 novih, ker je večina demokratov sedaj 29 poslancev, v senatu pa vsaj dva senatorja, ker je demokratska večina—dva senatorja. Prvič je vprašanje za Eisenhowerja ali bo obdržal število republikanskih senatorjev^, kot jih ima, je pa več kot vprašanje, če bo pomnožil to število tako, da bi dobil večino republikanskih senatorjev in poslancev. In če ne? Hladno presojanje obstoječega položaja daje močno možnost, da zmaga predsedniška lista Adlai Stevenson-Estes Kefauver. V tem slučaju se mora z absolutno gotovostjo računati z demokratsko večino poslancev in senatorjev v Washingtonu. V najboljšem slučaju sme Eisenhower upati na svojo osebno zmago, to je, da ostane predsednik on sam, kakor tudi podpredsednik Richard Nixon, v kongresu pa da bo demokratska večina. Večkrat rabimo izraz o "generalu brez vojske." Torej predsednik republikanec, pa brez potrebne večine v kongresu! Nam je razumljiva borba Eisenhowerja in republikancev, da si priborijo večino v kongresu. Agitirajo s filmi, z denarjem, časopisnimi oglasi, z milijoni fotografij republikanskih kandidatov, z milijoni dolarjev. Ameriški volilci pravijo: Mi hočemo imeti pred seboj kandidata in vedeti za njegov praksi ti volilci Eisenhowerju namigujejo, da bo leta 1956 ostal general brez vojske. ' L. Č. Darila v spomin pokojnega Williama Candona Ob krsti pokojnega Williama Candona, obče znanega javnega in društvenega delavca med cle-velandskimi Slovenci, so številni prijatelji družine izročili darila za razne človekoljubne in druge ustanove, in sicer za Ustanovo za pobijanje raka. Cancer Fund: Mr. in Mrs. Alic in Leona, Mr. Ivan Babnik, Mr. in Mrs. Frank Berkopec, Mr. in Mrs. Frank Birk, Mr. in Mrs. Vincent Beno, Mrs. Rose Bolek, Mr. Louis C. Blase, Mrs. Barbara Bauer, Mr. in Mrs. James Cherrie, Mr. in Mrs. Vinko Coff, Mr. in Mrs. Matthew Debevec, Mrs. Anton Debelak, Mr. in Mrs. Stanley Do-lenec, Mr. in Mrs. Srečko Erzen, Mr. in Mrs. Louis Florjančič, Mr. in Mrs. Otto* Fisher, Mr. Anton Garbas, Mrs. Gertrude Gevaras, Gabriel Company Welding Department (dnevni šift; Frank Komat, Steve Kost, Paul Masci, John Skrayner, Lionel La Grow, Bill Schatschneider, Clarence Holliday, Dean Simpson, John Grieco, John Budzick, Joe Pit-lik, Ray Davis; nočni šift: Jim Hudak, Marti Singleton, Bob Pappas, Nick Plecia, Frank Broz, Steve Dubray, Eddie La-cheta, Stanley Staneck, Paul Ebert, Ed Koller, Peter Zautich, Bill Kosmach), Mr. in Mrs. A. Josiekiewcz, Mr. in Mrs. Steven Kost, Miss Theresa Kieselbach, Mr. in Mrs. A. Krasovec, Mr. in Mrs. J. Klancher. Mr. in Mrs. Tony Kapel, Mrs. Pauline Kapel, Mr. in Mrs. Victor Kline, Mr. in Mrs. Frank Krainz, Mr. in Mrs. Frank Kunstel, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. James Lippe, Mr. in Mrs. John Marn Mr. in Mrs. Robert Mlac, Mr. in Mrs. John Mocnik, White Motor Co. Dept. 471, Mr. in Mrs. Joseph Opalek, Mr. in Mrs. Joseph Okorn, Mr. in Mrs. J. Peterlin, Mr. in Mrs. Matt Petrovich, Mrs. Molly Pierce, Glavni odbor Progresivnih Slovenk Amerike, Mr. in Mrs. Frank Pucel, Mrs. Mary Razinger, Slovenska narodna čitalnica, Mr. in Mrs. Spik, Mr. in Mrs. Anton Skerlep, Mr. in Mrs. Jack Selan, Mr. in Mrs. South, Mr. in Mrs. William. Schatschneider, Mr. in Mrs. Krist Stokel, John in Ruth Shannon, Mrs. Josephine P. Terbizan, Mr. Anton Zorko, Mr. in Mrs. Joseph Zlor-man, Stanley Zagar, Frank Zajc, Mr. in Mrs. Jack Zagar in Toni, Mr. in Mrs. Louis Zele, Mr. in Mrs. Joseph Zele, Mr. in Mrs. Sutton Girod, Mrs. Josie Zakraj-sek. Skupaj $371.00. Za Louis Adamičevo ustanovo so darovali: Mr. in Mrs. Vatro Grill, Mr. in Mrs. John Ivanusch, Mr. in Mrs. John Kapel, Mr. in Mrs. Anton Wapotich, Mr. William Wapotich. Skupaj $55.00. Za Zavod za slepe otroke v Ljubljani: Mr. in Mrs. Frank Plut. Skupaj $5.00. Progresivnim Slovenkam za dobrodelne namene: Neimenovana, Mrs. Josephine Krall, Mr. in Mrs. Joseph" Skuk, Mrs. Mary Somrak, Mrs. Jennie Zelko. Skupaj $18.00. Vsa darila za vse omenjene ustanove znašajo $444.00 in so bila dana Progresivnim Slovenkam Amerike, ki so jih izročile na pristojna mesta. ZOPER PIJANE ŠOFERJE V Bogoti, glavnem mestu Kolumbije, pridrži policija ija postaji tri ure vsakega šoferja motornih vozil, ki o njem dože-nejo, da je pil alkoholne pijače. V prisilni karanteni dajo voznikom čruo kavo in aspirin ter jim pripravijo ostro pridigo. Za to karanteno treh ur mora vsak šofer plačati kazen pet pezosov (kolumbijskih dolarjev). Kdor ne plača, ostane pet dni v zaporu! Prisrčna hvala! 2La najino 51-letnico zadovoljnega in srečnega zakona nama je prinesel dolgoletni, zvesti in iskreni prijatelj Frank Zorič razveseljivo in dragoceno darilo, neusahljivi šopek rdečih rož, na katerem je blesketajoče odsevala srebrna barva. To je dar od Franka Zoriča in njegovih otrok. Prisrčna hvala za razveseljivo in upoštevajoče darilo, prijateljsko razumevanje in spoštovano naklonjenost. Vedno hvaležna, Mr. in Mrs. Frank Žagar 19010 Chickasaw Ave. Vabilo na zabavni večer CLEVELAND, Ohio — Podružnica štev. 5 Slovenske moške zveze priredi zabavni večer s plesom v sobi štev. 1. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in E. 65 cesti, v soboto, dne 13. oktobra 1956 ob 8. uri zvečer. Cenjeno občinstvo, kakor tudi članstvo Slovenske moške zveze je uljudno vabljeno, da se udeleži te prireditve. Na razpolago bodo izvrstna okrepčila in bo vsega dovolj. Vstopnina je prosta. Za ples bo igrala izvrstna domača godha za stare in mlade. Prepričan sem, da se boste vsi prav dobro zabavali, in da Vam ne bo žal tega večera. Zabave bo dovolj, da se bomo vsi lahko iz srca nasmejali in razveselili. Ob tej priliki bosta oddana tudi dva dobitka. Slovenci smo po naravi veseli ljudje, zato bomo pa tudi kako veselo zapeli za kratek čas. Torej, pripeljite svoje družine s seboj, in veselite se v veseli družbi. Na veselo svidenje v soboto, 13. oktobra. John Sever, predsednik. PRAVI "NEZNANI" VOJAK Postavljamo spomenike neznanemu vojaku. Pač vsem, ki so padli v vojni, pa so bili doma iz ene občine, če ta občina postavlja spomenik. Bolj so znani spomeniki neznanih vojakov, katere postavlja država za vse. V bolnici v Bostonu imajo pravega neznanega vojaka Dne 10. februarja 1945 je ameriški Rdeči križ pripeljal v vojaško bolnico vojaka, ki je imel pri sebi le tele splošne podatke, napisane na posebnem lističu in p rišite k jopiču : Charles A. Jameson, star 44 let, katolik, ameriški državljan. V Boston je prispel na ameriški prevozni ladji Cutty Sark. V bolnici so ga sprejeli in se za daljne podatke niso interesirali. Charles je bil potreben hitrega in temeljitega zdravljenja, šrapnela mu je razmesarila hrbet, rane so bile že zanemarjene, pa so začele gniti kosti. Charlesa niso spraševali, marveč je bila skrb bolnice ta, da ga ohrani pri življenju, da mu izleči rane. Med zdravljenjem je Charles na nogah ohromel, izgubil je tudi spomin. Osobje bolnice se je spreminjalo in novo osobje je začelo pri Charlesu nadaljevati z zdravljenjem tam, kjer so ga pustili odi-šli zdravniki in bolniške strežnice. Charles je tako preležal v bolnici prav do leta 1949. Takrat so se začeli zanimati podrobneje o njegovih osebnih podatkih. Morda so ga pobrali na morju kot brodolomca? Kaj pa če bi vzeli prstne odtise in jih primerjali z vsemi, ki jih imajo zbrane v Washingtonu? To so tudi storili, pa brez uspeha. Izneslo se je, da je mogoče Charles kak Nemec, da bi ga povprašali po nemško odkod in kaj; morda je kak angleški mornar ladje, katero je potopila nemška podmornica. Pri spraševanju so končno spoznali, da Charles slabo sliši. Poslužili so se sredstev za take ljudi in ko so Charlesa nadalje spraševali, so spravili iz njega vsaj to, da prihaja iz An-'cjlije; izkazalo se je, da Charles rabi pri izgovorjavi angleških besed angleški naglas. Charles naj bi bil štiri leta v Belgiji, katera je bila zasedena po Nemcih, pa v rokah Nemcev. Charles naj bi bil na ladji, ki je vozila nitrat iz republike Chile v Nemčijo, pa naj bi to ladjo potopila nemška podmornica, ki bi bila posadko rešila. Zopet preiskave na vse strani, celo med dvema kontinentoma, pa vse brez uspeha. Charlesa so povprašali ali je bil katerikrat poročen ali ne. To so spravili iz njega, da ni bil nikdar poročen. V vojaški bolnici v Bostonu je še vedno Charles. Ali ji; to ime pravilno ali ne, kdo ve s priim-pravilno ali ne, kdo ve, s priim-stonj pojasnila, kdo je in odkod je prišel in kam z njim. Verjetno bo dala pravilni, pa zadnji odgovor samo—smrt. TERMITI NA ELBI Iz Porto Feraia na Elbi poročajo, da termiti postopoma uničujejo temelje dveh vil, kjer je bival Napoleon med prvim pregnanstvom 1814 in 1815 leta. Strokovnjaki so najskrbneje proučili dosedanje poškodbe in domnevajo, da škode ne bo mogoče popraviti, če ne bodo takoj storili potrebnih ukrepov proti nadaljnjemu delu teh nevarnih insektov. STATEMENT REQUIRED BY THE ACT OF AUGUST 24. 1912, AS AMENDED BY THE ACTS OF MARCH 3, 1933, AND JULY 2, 1946 (Title 39, United State: Code, Section 233) SHOWING THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, AND CIRCULATION OF ENAKOPRAVNOST" published daily, except Saturdays, Sundays and Holidays and first week in July at Cleveland, Ohio, for October 1, 1956: 1. The names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and lusiness managers are: Publisher—The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 1231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Editor—Vatro J. Grill, 6231 St, Clair Ave. Managing Editor—None. Business Manager—Anthony Stritof, 6231 St. Clair Ave. 2. The ovviier is: (If owned by a corporation, its name and address must be Jtated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholder; jwning or holding one per cent or more of total amount of stock. If not owned i corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. Ii owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, a well as that of each individual member, must be given.) American Jugoslav Ptg. & Pub. Co., 6231 St. Clair Aye.. Clevciand. ') Frank Oglar, 6401 Superior Ave., Cleveland. Ohio Vatfo J. Grill, 6231 St, Clair Ave., Cleveland. Ohio William A. Sitter, 626 So. Emily, Anaheim, Cal. Anthony Stritof, 19501 Locherie Ave., Euclid, Ohio Marie Brantl, 3654 East 138 St., Cleveland, Ollio Julia Pirc, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Joseph Merliar. 6831 Superior Ave., Cleveland, Ohio John Renko, 1016 East 78th St., Cleveland, Ohio Anton Jankovich, 16108 Grovewood Ave., Cleveland. Ohio 3. The known bondholders, mortgagees, and other security holders owning jr holding 1 per cent or more of the total amount of bonds, mortgages, or other securities are: Frank Oglar, 6401 Superior Awe,, Clevelajid, Ohio; Vatro J, Grill N231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio; Anthony Stritof, 19501 Locherie Ave., Euclid. Ohio: Marie Brantl, 3654 East 138 St., Cleveland, Ohio; William A. Sitter, 626 S, Emily, Anajielm, Cal,; Julia Pirc. 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 4. Paragraphs 2 and 3 include, in cases where' the stockholder or security holdei appears upon the hooks of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragrapfis show the affiant's full knowledge and belief *s to tlie circumstances and conditions under which stockholders and security holders wlio do not appear upon the hooks of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner. 5. ■ The average number of copies of each issue of thjs publication sold or distributed, through the rnails or otherwise, to paid subscribers during the twelve months preceding the date shown above was 7,553. ANTHO>IY STRITOF, Business Manager Sworp to and subscribed before me this 1st day of October, 1956. iohn N, Rpg^J, Koiary Public (My Commission Expires, .Feb. 25, 1958.) Vtisi iz stare domovine FRANK Pravijo, da vsak ptič rad poleti v svoje gnezdo, kamor ga vodi naravni nagon. To velja v. večini tudi za naše ljudi, ki so iz enega ali drugega razloga zapustili rodno grudo ter se izselili v tujino. Ni dVoma, da v srcu slehernega Slovenca tli iskra ljubezni do domače vasi, bistrih potokov, šumečih gozdov in razkošnih planin. V sanjah obuja spomine na otroška leta, dasi včasih posuta s, trnjem. In ko si v tujini služi svoj kruh, ga po dolgih letih prime hrepenenje, pa se odloči za obisk v domovino— morda poslednjič v življenju. Tako sem se tudi jaz odločil, da po šestintridesetih letih obiščem Slovenijo, kjer mi je tekla zibelka. Vožnje na ladiji Queen Mary ne bom opisoval, ker so v bistvu vse enake. Potniki si krajšajo čas na različne načine; nekateri igrajo karte, drugi pišejo, berejo, pijejo ali dremljejo. Ženske klepetajo in pazijo na možičke, da ne mečejo oči za lepimi dekleti. Otroci se podijo semintja in kričijo kot jesiharji. Hrana in postrežba je ižboma. Urha nihče ne kliče, ker ogromna ladja se za manjše valove niti ne zmeni. Nas Slovencev je na ladiji 21 in 11 Hrvatov. Večina nas potuje potom znane slovenske tvrdke August Kollander iz Clevelanda. ki nam nudi vsestransko postrežbo in ugodnost. V petih dneh smo v Cherbour-gu. Ko so formalnosti končane, je uberemo proti Parizu. Vlak je udoben in jo kar hitro pobira. Naše ženske pojejo, moški se šalijo. Vsi so zadovoljni, da so zopet na trdnih tleh. Vidimo skopo rdečo zemljo. Tod okoli prevladuje živinoreja. Proti Parizu se odpre dolina. Vrstijo se žitna polja, nato številne tovarne, med njimi velika, automobilska Renault. Pariz—srce Francije! Ker je naš vlak Simplon express že odšel, smo ostali v Parizu 21 ur, kar je dovolj, da te ode-rejo za nekaj copakov. Za prtljago in hotel je skrbel Kollandrov zastopnik C. Ladagny. Njegova zgovorna žena Gizela, rodom iz Sarajeva, je pa skrbela za razvedrilo in udobnost. V Parizu je mnogo zanimivosti kot: svetov-noznan Louvre muzej, opera, katedrala, spomenik padca Bastile, Eifilov stolp, Napoleonov grob in še kaj. Montemartre je zbirališče umetnikov iz vsega sveta, zato so tam slike in kipi razmeroma poceni. In kdo ne pozna slovitega gledališča Moulin Rouge. Seveda je tudi polno beznic, umetnih apačev in tajnih pocestnic, ki lovijo naivne turiste. Blaga je v trgovinah na pretek, toda draginja je velika. Cene so približno iste kot pri nas, dasi delavec zasluži le od 1,500 do 3,000 frankov dnevno. (Valuta 350 fr. za dolar). Ljudje živijo bolj skromno. Oblečeni so preprosto, toda čedno. Zvečer sedijo pri mizah na pločnikih in srkajo pivo ali vino. Navzlic draginji pa je avtomobilski promet velik in zti-nai mmta zidajo mnogo stanovanjskih h'š. ■ smo se odpeljali proti Jugoslaviji. Preko noči smo prevozili del Francije in Švico. Zjutraj smo občudovali s snegom pokrite gore, nakar smo se po dolgem predoru pripeljali v Italijo. Spali smo slabo, kajti vedno je kdo zahteval potni list ali železniški tiket. Neki rojak je kar po slovensko nahrulil uradnika: "Ja hudič, kaj ne bo miru! Enkrat passaporta, enkrat tiket. Ja, kdaj bom pa spav!" Dedec se mu je samo nasmejal, šel v drugi kupej in spet kričal. Do Milana je Italija zelo siromašna. Zemlja je stopa in tovarne redke. Milan je veliko industrijsko mesto v severni Italiji. Tam je tudi velika tovarna Fiat avtov, svetovnoznana opera La ČESEN Scala, katedrala itd. Od se dolina odpre, nakar se žitna polja. Verona je lepo sto, pokrajina valovita. v Padovo, nakar se odpre veli beneška ravnina—žitnica je. Opazimo tudi obširne vio® grade. Na hribčkih se gradovom podobna poslopji' je znak, da je ta bogata 2^®^^ lastnina aristokratov in velep"" aestnikov. Pridemo v svetovnoznano višče Benetke. Na postaji je polno turistov. Mesto je slik®^ in čedno. Pravijo, da stoji hrastovih stebrih iz naših k kih gozdov. Izsekali so že Rimljani. Vlak drvi proti Trstu. mo se domovini. Naša nejo hitreje utripati. ^ . (Monfalcone). Buči, buČi i"" . adrijansko . . . Peljemo se tipične slovenske vasi, toda si govorici ni duha ne jec je svoje raznarodo^ delo tu temeljito opravil je so nam tržaški Slovenci p dali, da je v tem predelu hodno potrebna slovenska . in Kulturni dom, toda kje sredstva? m, Končno smo v Trstu, so partizani z velikimi 21 zavzeli, toda so ga morali tisk Angležev in Amerik^ zopet zapustiti. S tem 3® navzlic dolgim diplomatski®^^^_ gajanjem usoda Trsta zap6^_ na. Kajti danes odločujejo . jg ni ne pa pravica. Na pfS^ vsepolno raznih organov jakov v načičkanih ki očitno nimajo kaj početi^^ meja je blizu in nič se ne Vlak potegne. Kmalu mo grad Miramar in zmage, čigave zmage. se meji. Že dihamo V Skale postajajo bolj ze e daljavi se svetijo skromn ke vasi. Obdajajo nas yjn» jih je težko opisati, ti si kakor zdravje; j® Cankar. Končno se v Sežani. Na pdfetaji so ^ napisi. Slišimo domačo g Vse je domače: ura