Acrocephalus 28 (135): 137-138, 2007 Kmetijsko okoljska politika na pragu pomembne odlo~itve; ali morda `e ~ez? Debate on the future of Agri-environmental policy. Are we already too late? Vpliv sprememb v kmetijstvu na stanje ohranjenosti biotske raznovrstnosti je `e dalj ~asa izziv za raziskovalce, ki so si enotni, da je v Evropi znaten delež `ivalskih in rastlinskih vrst odvisen od tipa antropolo{ko preoblikovane kmetijske kulturne krajine, ki je nastala in se do danes ohranila zaradi ohranjene tradicionalne, ekstenzivne rabe prostora (Shroder et al. 2008). Dejstva, da so spremembe v na~inu kmetovanja danes glavni vzrok za upadanje in izgubo biotske pestrosti v sicer bogatih ekosistemih, skoraj ni treba ve~ dokazovati. To velja tudi za Slovenijo, saj je bilo med 55 vrstami ptic gnezdilk v splo{nem upadu med letoma 1990 in 2000 kar 32 vrst ptic kmetijske kulturne krajine (BirdLife 2004). Kako torej ob tem opravi~iti {e vedno pojavljajo~e se mno`i~ne pogine `ivali zaradi nenadzorovane uporabe kemi~nih pripravkov, izginjanje travi{~ na varstveno pomembnih obmo~jih, uporabo gensko spremenjenih rastlin in opu{~anje obveznosti kmetov do prahe...? V zgodovinskem pogledu Henle et al. (2008) ugotavljajo, da so intenzifkacija kmetijstva, opu{~anje ekstenzivnih nizko proizvodnih kmetijskih sistemov visoke naravovarstvene vrednosti ter spremembe v obsegu kmetijskih operacij trije klju~ni procesi, ki so vzrok za dana{nja konfiktna razmerja med kmetijstvom in ohranjanjem biotske pestrosti. Res je, da je opu{~anje rabe prav tako problem in da je nadaljnji upad v stopnji raznovrstnosti travni{kih rastlin v kmetijski krajini pri~akovati tudi zaradi opu{~anja rabe (Gustavsson et al. 2007). Vendar posledic na{e malomarnosti do opu{~ene krajine ne gre opravi~evati s {e ve~jo malomarnostjo. Zara{~anja zemlji{~ ne moremo prepre~iti s kakr{nimkoli kmetovanjem zaradi kmetovanja samega, pa ~eprav nam agrarna ekonomika v ekolo{kem scenariju nekoliko zataji. Dejstvo je, da se je pri upravljanju obmo~ij visoke naravne vrednosti treba odlo~ati med ekolo{kimi in ekonomskimi cilji (Shroder et al. 2008), ki so ve~inoma nekompatibilni (Hodgson et al. 2005). Zato nas je Evropska unija pri spoprijemanju s temi izzivi vpregla v sistem kmetijsko okoljskih pla~il, ki naj bi vsaj v za~etni fazi pomagala pri premagovanju ovir med ekologijo in ekonomiko. Vendar se izkazuje, da tudi ta ukrep ne dosega `elenih u~inkov. Problematika obstoje~ih kmetijsko okoljskih pla~il je v tem, da ve~inoma ne upo{tevajo sprememb v rabi kmetijskega prostora na ravni kmetijske kulturne krajine, ampak se osredoto~ajo zgolj na njene posami~ne elemente (Lindborg et al. 2008). Prav tako njihova ekonomika v glavnem ne zdr`i resne obravnave, ~e upo{tevamo specif~ne lastnosti zemlji{ke strukture v Sloveniji. Iz naslova slovenske politike razvoja pode`elja bomo tako ob polni zasedbi predvidenih povr{in znotraj kmetijsko okoljskih podukrepov za specif~ne namene ohranjanja klju~nih vrst na prioritetnih travi{~ih v obdobju 2007–2013 v najbolj optimisti~nem scenariju namenili zgolj 0.09 % celotnega prora~una Programa razvoja pode`elja (ZRSVN 2008). Premalo, ob predpostavki, da je med prednostnimi cilji Programa razvoja pode`elja tudi spodbujanje h kmetovanju za dosego ciljev Nature 2000. 137 Uvodnik / Editorial ^as je za novo smer in odlo~itev, ali bomo slovenskemu kmetijstvu dali resni~en pe~at ekolo{kega, naravnega in zdravega, ali pa se bomo {e naprej slepili s skoraj okolju prijaznimi spodbudami z razlogom doseganja evropskega minimuma standardov ter zagotavljanja sprejemljive absorpcije sredstev iz evropske blagajne. Po intenzivni kemizaciji in melioracijah nam grozi {e pridelava biogoriv, opustitev obvezne prahe in boj proti klimatskim spremembam! Resni~no ni ve~ jasno, ~emu je danes evropsko kmetijstvo s sistemom spodbud sploh {e namenjeno; ali pa?! Morda je napo~il pravi ~as za spoznanje, da si prihodnost slovenskega kmetijstva zaslu`i povsem nove izzive in cilje. Brez jasnih nacionalnih ciljev pa nam tudi `e preizku{ena evropska orodja ne morejo zaceliti ran preteklosti ter pokazati poti naprej. Andrej Medved Literatura BirdLife (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge. Gustavsson, E., Lennartsson, T. & Emanuelsson, M. (2007): Land use more than 200 years ago explains current grassland plant diversity in a Swedish agricultural landscape. - Biological Conservation 138: 47-59. Henle, K., Alard, D., Clitherow, J., Cobb, P. , Firbank, L., Kull, T., McCracken, D., Moritz, R. F. A., Niemela, J., Rebane, M., Wascher, D., Watt, A. & Young, J. (2008): Identifying and managing the conficts between agriculture and biodiversity conservation in Europe - A review. - Agriculture, Ecosystems and Environment 124: 60-71. Hodgson, J.G., Montsserat-Marti, G., Tallowin, J., Thompson, K., Diaz, S., Cabido, M., Grime, J. P. , Wilson, P. J., Band, S. R., Bogard, A., Cabido, R., Caceres, D., Castro-Diez, P. , Ferrer, C., Maestro-Martinez, M., Perez-Rontome, M. C., Charles, M., Corneliessen, J. H. C., Dabbert, S., Perez-Harguindeguy, N., Krimly, T. , Sijtsma, F. J., Strijker, D., Vendramini, F. , Guerrero-Campo, J., Hynd, A., Jones, G., Romo-Diez, A., de Torres-Espuny, L., Villar-Salvador, P. & Zak, M. R. (2005): How much will it cost to save grasslands diversity? - Biological Conservation 122: 263-273. Lindborg, R., Bengtsson, J., Berg, A., Cousins, S. A. O., Eriksson, O., Gostafsson, T., Per Hasund, K., Lenoir, L., Pihlgren, A., Sjodin, E. & Stenseke, M. (2008): A landscape perspective on conservation of semi-natural grasslands. - Agriculture, Ecosystems and Environment 125: 213-222. Shroder, B., Rudner, M., Biedermann, R., Kogl, H. & Kleyer, M. (2008): A landscape model for quantifying the trade-off between conservation needs and economic constraints in the management of a semi-natural grassland community. -Biological Conservation 141: 719-732. ZRSVN (2008): Odprtje podukrepov KOP v drugi osi PRP. Dopis ~lanom Nadzornega odbora za program razvoja pode`elja RS za obdobje 2007–2013 z dne 22.5.2008. -Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. 138 Acrocephalus 28 (13 j): I39, 2OO7 In memoriam: Prof Dr Andrej O. @upan~i~, 1916-2007 V spomin: Prof. Dr. Andrej O. @upan~i~, 1916-2007 V za~etku decembra 2007 nas je pretresla `alostna novica, da je umrl dr. Andrej O. @upan~i~. Bil je med ustanovnimi ~lani na{ega dru{tva v letu 1979. @e v samem za~etku ustanovitve uredni{kega odbora revije Acrocephalus je postal njegov ~lan in v njem ostal ve~ kot 15 let. V letu 1981 je bil izvoljen v Izvr{ilni odbor dru{tva in v njem deloval vse do leta 1995, med tem ~asom pa je bil 8 let tudi njegov podpredsednik. Na letni skup{~ini leta 1996 je bil predlagan in sprejet za ~astnega ~lana dru{tva. Dr. Andrej O. @upan~i~, po izobrazbi doktor medicine, je bil upokojen redni profesor in zaslu`ni profesor patolo{ke fziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1970 je postal redni ~lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg svojega poklica, raziskovalnega dela na tem podro~ju, ki mu je bil popolnoma predan vse `ivljenje, si je na{el ~as, da se je posvetil naravi in vsemu, P1 r9o1f .6 d-r2. 0A0n7drej O. Župan~i~, kar je v njej. Leta 1973 se je upokojil. Nekaj let je pre`ivel v pragozdovih Venezuele ob reki Orinoko kot sodelavec Centra za tropsko ekologijo. Med tem ~asom je posnel flm o Indijancih Janomami, ki smo ga imeli prilo`nost videti tudi na na{i televiziji. Ob vrnitvi domov se je posvetil doma~emu rastlinstvu in `ivalstvu ter posnel tudi flm. Dr. Andrej O. @upan~i~ je bil poleg svoje visoke izobrazbe predvsem ~lovek, kolega in prijatelj. Vedno je bil pripravljen na razgovor o ~emerkoli in je bil vselej enak vsakemu, ne glede na izobrazbo ali dru`beni polo`aj drugih navzo~ih. Skratka, v njegovi dru`bi je bilo vedno prijetno, ob njegovih pripovedih o dogodiv{~inah v Ju`ni Ameriki in zgodbah iz `ivalskega sveta smo ga samo tiho poslu{ali. Ob strokovnih debatah, predvsem na temo ornitologije, je bil vedno pripravljen na pogovor. Bil je visoko ~ute~ ~lovek do narave, in v razgovorih je `e pred leti napovedal, da bo ~lovek z uporabo znanosti s~asoma uni~il ekolo{ki sistem, kar se nam danes `e dogaja. Vsi tisti, ki smo dolga leta sodelovali z njim, smo lahko ponosni in sre~ni, da smo imeli prijatelja, kolega dr. Andreja, ki se nam je v popolnosti predajal tako po ~love{ki kot strokovni plati. Veliko smo se nau~ili od njega in nekaj tega znanja je ostalo tudi v dru{tvu, katerega ustanovitelj je bil. Kaj naj na koncu zapi{em v njegov spomin? Spomin na kolega, prijatelja Andreja, ker je vedno sam hotel biti nam vsem samo Andrej. Rudolf Tekav~i~ 139 140 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Power Plant Reservoir (Gorenjska, NW Slovenia) Toma` Jan~ar1, Primo` Kmecl1, Toma` Miheli~1 & Boris Kozinc2 1 DOPPS – BirdLife Slovenia, p.p. 2990, SI-1001, Ljubljana, Slovenija, e-mail: tomaz.jancar@dopps.si, primoz.kmecl@dopps.si, tomaz.mihelic@dopps.si 2 Hra{e 1, SI-4248 Lesce, Slovenija ^lanek podaja vrstno sestavo, {tevil~nost in fenologijo vodnih ptic treh gorenjskih jezer, kjer so avtorji opravljali popise enkrat na teden prek celega leta med novembrom 1995 in novembrom 1996. Skupaj so na{teli 25.877 osebkov 34 vrst vodnih ptic. Od skupnega {tevila je bilo na Blejskem jezeru zabele`enih 55% osebkov, na jezeru HE Moste 24% in na Bohinjskem jezeru 21%. Obravnavana jezera so za gnezdenje vodnih ptic relativno nepomembna. V zanemarljivem {tevilu tu gnezdi mlakarica Anas platyrhynchos. Omembe vredna je gnezditev treh parov labodov grbcev Cygnus olor na Bledu. Obravnavana jezera so pomembnej{a za prezimovanje. Tu prezimuje med 10% in 20% vodnih ptic, prezimujo~ih v severozahodni ~etrtini Slovenije. Klju~ne besede: Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, jezero HE Moste, vodne ptice Key words: Lake Bled, Lake Bohinj, Moste Power Plant Reservoir, aquatic birds 1. Uvod Vodne ptice so fenolo{ko med najbolj raziskanimi skupinami ptic v Sloveniji. Posve~en jim je najobse`nej{i slovenski vsakoletni monitoring ptic: januarsko {tetje vodnih ptic po vsej Sloveniji ([tumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002 & 2005, Bo`i~ 2005 & 2006). V obse`nih raziskavah so bila obdelana mnoga slovenska jezera, npr. ribniki in jezera Pesni{ke doline (Gregori 1989), Cerkni{ko jezero (Kmecl & Ri`ner 1993), [ale{ka jezera (Gregori & [ere 2005) in zadr`evalnik Medvedce (Ker~ek 2005). Na Gorenjskem so vodne ptice temeljito obdelali Trontelj (1992) na Zbiljskem in Trbojskem jezeru ter Cigli~ & Trebar (1998) na Hra{kih mlakah pri Smledniku. Kar nekoliko presenetljivo je, da vodnih ptic treh jezer, ki jih obravnava ta prispevek, doslej temeljito ni obdelal {e nih~e, saj sta Blejsko in Bohinjsko jezero med najbolj znanimi jezeri v Sloveniji. Namen tega prispevka je predstaviti vrstno sestavo, {tevil~nost in fenologijo vodnih ptic treh obravnavanih jezer, kot smo jih popisali v obdobju enega leta, od novembra 1995 do oktobra 1996. 2. Obmo~je raziskave Blejsko in Bohinjsko jezero ter jezero HE Moste spadajo v makroregijo Alpski svet ter v mezoregije Julijske Alpe, Savska ravan in Zahodne Karavanke (po vrsti) (Perko & Oro`en-Adami~ 1999); slika 1. Blejsko jezero je tektonsko-ledeni{kega nastanka. Le`i ob vzno`ju Pokljuke na 475 m n.m.v., dolgo je 2120 m, {iroko 1080 m, globoko 30 m, s povr{ino 145 ha. Jezerska gladina zelo malo niha, povpre~no za 24 cm. S povpre~no letno temperaturo vode 12°C sodi med toplej{a alpska jezera. Turisti~no je zelo obremenjeno, tako z razli~nimi vodnimi {porti kot na obre`ju. Voda ni bistveno onesna`ena; pred natego je I4I T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Slika 1: Lega vseh treh jezer v Sloveniji; 1 – Bohinjsko jezero, 2 – Blejsko jezero, 3 – jezero HE Moste Figure 1: Geographical position of the three water bodies in Slovenia: 1 – Lake Bohinj, 2 – Lake Bled, 3 – Moste Power Plant Reservoir bilo jezero hipertrofno – se pravi zelo umazano – danes pa je mezotrofno. Obre`je pokrivajo urbane povr{ine ali pa listnat gozd s parkovno strukturo. Prehod med vodno povr{ino je oster, na prete`nem delu jezera spremenjen s turisti~no in prometno infrastrukturo. Plitvih zara{~enih delov na obre`ju prakti~no ni. Izjemi sta le nekaj kvadratnih metrov veliko, redko trsti{~e ob izlivu Re~ice pri vesla{kem centru in v zalivu na skrajnem jugu jezera. (Enciklopedija Slovenije 1987) Bohinjsko jezero je ledeni{kega nastanka in je najve~je stalno naravno jezero v Sloveniji. Dolgo je 4100 m, {iroko 1200 m in globoko 45 m, pokriva pa 318 ha (Perko & Oro`en-Adami~ 1999). Voda povpre~no niha za 65 cm, vendar je lahko absolutna amplituda nihanja relativno velika (379 cm). S povpre~no temperaturo povr{inske vode 8.5°C je precej hladnej{e od Blejskega jezera. Voda je ~ista in revna s hranilnimi snovmi (Enciklopedija Slovenije 1987). Obre`je jezera je v glavnem nepozidano, ob njegovem ju`nem robu poteka malo prometna avtomobilska cesta. Zlasti poleti je na obre`ju veliko turisti~nega obiska. Ju`no obre`je pora{~a predvsem jugovzhodnoalpski bukov gozd (/ Anemono trifoliae-Fagetum/), na severnem obrežju pa raste termoflen gozd žarkaste košeničice in črnega gabra (/Cytisantho-Ostryetum/) (Marinček & Carni 2000); pogosto so primešane tudi sajene smreke Picea abies. Tik ob vodni površini so pogosti mehki listavci, večinoma vrbe Salix sp. Prehod med vodno površino in kopnim je oster, praktično brez plitvih zaraščenih delov. Edini močvirni svet z manjšim trstiščem na obrežju tvori delta Savice s svojo nekaj hektarsko površino. Jezero HE Moste je tehnološki objekt, zgrajen leta 1952 za potrebe istoimenske hidroelektrarne. Leži na nadmorski višini približno 520 m in pokriva 56 ha. Jezero se razteza od jeseniškega Javornika do pregrade HE Moste, ki je zgrajena v soteski Kavčke in je s 60 m višine najvišja pregrada v Sloveniji. Voda v njem je močno onesnažena, na njegovem severnem bregu je deponija žlindre. Občasno se vanj iztekajo odpadne hladilne in tehnološke vode iz železarne, jezerska voda pa je obremenjena tudi s komunalnimi odplakami naselij, ki ležijo navzgor po reki. Večji del obalnega pasu jezera je sestavljen iz antropogenih habitatov; v delu pred pregrado je ohranjenega nekaj gozda in 142 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 skalovja prvotne soteske. Nihanje vode je znatno. Na dnu jezera se nabira toksični mulj [http://www.zavest. net/he_moste.htm]. Prehod med vodno površino in kopnim je zaradi vpliva nihanja vode neporaščen, 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.5. 1.6. 1.7. 1.8. Datum / Date 1.9. 1.10. 1.11.1.12. Slika 2: Pretok Save Dolinke na Jesenicah od 1.11.1995 do 31.10.1996. Predstavljene so srednje dnevne vrednosti v m3/s. Vir: Agencija RS za okolje Figure 2: Flow rate of the Sava Bohinjka at Jesenice from 1 Nov 1995 to 31 Oct 1996. Mean daily values in m3/s are presented. Source: Environment Agency of the Republic of Slovenia nad tem vplivom raste me{an gozd. Postopen prehod je le na zgornjem delu akumulacije, kjer na nanosih Save Dolinke uspevajo vrbe, ki postopoma prehajajo v akumulacijo. Na delu obre`ja v soteski se dvigajo navpi~ne konglomeratne stene. 2.1. Vremenske posebnosti in druge posebne razmere na jezerih V nadaljevanju podajamo nekaj najbolj pozornost zbujajo~ih vremenskih in drugih posebnih razmer na jezeru v obdobju popisa, ki so verjetno imele pomembnej{i vpliv na spremembe v fenologiji ptic. Na sliki 2 so predstavljeni srednji dnevni podatki o pretoku Save Dolinke s stalne merilne postaje ARSO na Jesenicah, tik preden dose`e akumulacijsko jezero HE Moste. Ker Sava Dolinka navzgor od merilne postaje nima zajezitev, so podatki o pretoku tudi kazalec razporeditve padavin med letom. Med popisom dne 19.10.1996, nekaj dni po obilnej{em de`evju, smo na jezeru HE Moste zabele`ili zelo veliko kalne vode, na gladini je bilo vse polno naplavin in smeti, tako da za ptice na vodi prakti~no ni bilo prostora. Spomladi 1996 je bila vodna gladina na jezeru HE Moste izredno nizka. Dne 31.3. in 8.4. je bila gladina približno 2-3 m pod obi~ajno, tako da je bila pod `elezarno voda le v strugi, ki je nastala na dnu izpraznjenega jezera, drugo pa so bili ogromni poloji. Dne 15.4. je bila gladina vode za kakega 1.5 m ni`ja kot obi~ajno. L.100 1 90 g 80 S" 70 o L 60 m 50 g- 40 " 30 20 10 I a. cu e o 52 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Teden/Week Slika 3: Dele` zamrznjenosti povr{ine jezer po tednih (v %). Blejsko jezero - sivi del stolpca; jezero HE Moste - ~rni del stolpca; Bohinjsko jezero - beli del stolpca Figure 3: Share of the three water bodies’ frozen surfaces per weeks (in %). Lake Bled - grey part of the column; Moste Power Plant Reservoir - black part of the column; Lake Bohinj - white part of the column Dne 7.7.1996 je iz železarne v jezero HE Moste pritekala mlečno bela voda, ki je jezero onesnažila do te mere, da je bila polovica površine zgornjega dela jezera bela. 2.2. Zamrznjenost Za pojavljanje vodnih ptic na jezerih v zimskem času je ključen podatek o zamrznjenosti površine. Vsa tri jezera so pozimi vsaj deloma zamrznila, nobeno pa ni zamrznilo v celoti (slika 3). Jezero HE Moste je začelo zamrzovati prvo. Prvi teden januarja 1996 je bilo zamrznjenega pribl. 15% jezera na njegovem spodnjem delu. Ze do naslednjega tedna pa se je ves led stopil in jezero pozneje ni več zamrznilo. Obe naravni jezeri sta zamrznili precej kasneje. Zaradi velike vodne mase in toplotne kapacitete vode je potrebno daljše obdobje zelo hladnega vremena, da se voda toliko ohladi, da jezero začne zamrzovati. Blejsko jezero je začelo zamrzovati konec januarja. Zamrznjeno je bilo večji del februarja in do sredine marca. V tem času je nezamrznjena ostala večja »luknja« sredi jezera, poleg tega pa še minimalne površine — po nekaj 10 m2 — ob obrežju pri hotelu Toplice, pri izlivih potokov v jezero v Zaki in pri veslaškem centru ter pri iztoku iz jezera v Mlinem. Bohinjsko jezero je na hitro zamrznilo sredi februarja in se še bolj na hitro odtajalo sredi marca. Zamrznilo je v celoti — razen pribl. 50 m2 pri iztoku Jezernice v Ribčevem lazu. Večino časa je bila v ledu manjša luknja tudi pri izlivu Savice v Ukancu, vendar je v začetku marca zamrznila še ta, skupaj z nekaj 10 m spodnjega toka Savice. 143 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) * BI3 \ Slika 4: Digitalni ortofoto posnetek Blejskega jezera z ozna~enimi popisnimi oddelki in popisnimi to~kami Figure 4: Digital orthophoto of Lake Bled with marked survey sections and points 3. Metode Podatke smo zbirali s sistemati~nimi popisi v obdobju enega koledarskega leta, od za~etka novembra 1995 do konca oktobra 1996. Popise smo opravljali enkrat na teden, v poletnih mesecih (junij, julij in avgust) pa enkrat na dva tedna. S popisi smo tako pokrili 45 tednov od 52, kolikor jih ima leto. Nekaj podatkov smo zbrali tudi med naklju~nimi obiski zunaj sistemati~nih popisov. Take podatke smo vklju~ili v seznam opa`anj pri redkih vrstah, v kvantitativni obdelavi pa jih nismo upo{tevali. Popisovali smo osebke vodnih vrst, med katere smo uvrstili naslednje skupine ptic: slapnike Gaviiformes, ponirke Podicipediformes, veslono`ce Pelecaniformes, mo~virnike Ciconiiformes, plojkokljune Anseriformes, `erjavovce Gruiformes, pobre`nike Charadriiformes, vodomce Alcedinidae, od pevcev Passeriformes pa sivo pastirico Motacilla cinerea in povodnega kosa Cinclus cinclus. Predstavnikov drugih taksonomskih skupin, ki so ekolo{ko povezane z vodo (npr. nekatere vrste ujed), med popisi nismo opazili. Vsako jezero smo razdelili na popisne oddelke, podatke smo zbirali lo~eno za vsak oddelek. Blejsko jezero (slika 4) in jezero HE Moste (slika 6) smo razdelili na 4 oddelke, Bohinjsko jezero pa na 7 oddelkov (slika 5). Poleg Bohinjskega jezera smo v Bohinju popisovali {e na reki Jezernici, in sicer od izliva iz jezera pod mostom pri Sv. Janezu in do koder se je videlo s tega mostu (dobrih 200 m, oddelek Bo1). Zaradi zahtevne dostopnosti bi popisovanje manj{ega dela jezera HE Moste med oddelkoma Mo3 in Mo4 terjalo nesorazmerno veliko ~asa, zato tega dela nismo popisovali. Ptice smo pre{tevali s standardiziranih popisnih to~k. Vsak oddelek je imel vsaj eno popisno to~ko, nekateri pa tudi ve~, da smo lahko obdelali tudi zakrite dele oddelkov (slike 4, 5 & 6). Za en popis vseh treh jezer, skupaj s avtomobilskim prevozom med njimi, smo porabili okrog 6 ur ~asa (tabela 1). Podatke na terenu smo vpisovali v obrazce, ki smo jih razvili posebej za namene tega popisa. Ustreznost izbora oddelkov, popisnih to~k in popisnih obrazcev smo preverili in dopolnili v dveh poskusnih popisih oktobra 1995. Popise smo izmeni~no opravljali vsi {tirje avtorji, tako da je vsak pri{el na vrsto za popis vsak ~etrti teden. 4. Rezultati V 45 popisnih dnevih smo na vseh treh jezerih skupaj popisali 25,877 vodnih ptic, ki so pripadale 34 vrstam. Najve~ ptic smo na{teli na Bledu: 14,164 osebkov 28 vrst, nato na Mostah, in sicer 6,229 osebkov 23 vrst, najmanj pa na Bohinjskem jezeru: 5,484 osebkov 28 144 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 Slika 5: Digitalni ortofoto posnetek Bohinjskega jezera z ozna~enimi popisnimi oddelki in popisnimi to~kami Figure 5: Digital orthophoto of Lake Bohinj with marked survey sections and points Slika 6: Digitalni ortofoto posnetek akumulacijskega jezera HE Moste z ozna~enimi popisnimi oddelki in popisnimi to~kami Figure 6: Digital orthophoto of Moste Power Plant Reservoir with marked survey sections and points 145 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Tabela 1: Povr{ina jezer in posameznih popisnih oddelkov (ha) Table 1: Surface areas of the three water bodies and separate survey sections (ha) Oddelek / Section Bled Moste 6.2 Bohinj 1 50.3 2 30.9 12.3 17.0 3 18.6 13.4 43.4 4 42.5 14.2 63.0 5 61.5 6 54.6 7 37.6 8 39.6 Nepopisano / Unsurveyed 142.3 10.4 Skupaj / Total 56.5 316.7 vrst. Podroben pregled {tevila osebkov in frekvenc pojavljanja podajamo v tabeli 2. V tabeli 3 za vsako jezero posebej podajamo pregled najdominantnej{ih vrst v ~asu prezimovanja (december in januar, 9 popisov) in letovanja (junij, julij in avgust, 7 popisov). Na vseh jezerih je bila v obeh obdobjih najdominantnej{a vrsta mlakarica Anas platyrhynchos, ve~inoma z visoko stopnjo dominantnosti. V ~asu prezimovanja je bila na vseh treh jezerih na drugem mestu po dominantnosti liska Fulica atra. Vse druge vrste pa ka`ejo v obeh obdobjih precej{njo vrstno specif~nost med jezeri, tako da se drugi vzorci ne ponovijo. Ptice so na obravnavanih jezerih razporejene zelo neenakomerno. Pregled po oddelkih podajamo na sliki 7. Najve~je koncentracije ptic smo zabele`ili na oddelkih, kjer turisti ptice redno hranijo: na Bledu pri hotelu Toplice (Bl1) in pri vesla{kem centru (Bl4) ter v Bohinju pri Sv. Janezu (Bo2). Na tak{nih mestih se zbirajo skoraj izklju~no mlakarice, liske in labodi grbci Cygnus olor. Vsa tri jezera so za vodne ptice pomembna predvsem v ~asu prezimovanja in selitve, precej manj pa v ~asu gnezditve in poleti. Ima pa vsako od jezer nekoliko druga~no dinamiko pojavljanja ptic. Na Blejskem jezeru je razlika med {tevilom ptic poleti in pozimi med tremi jezeri najmanj{a, ~eprav je tudi tukaj velika. Poletna {tevil~nost okrog 100 osebkov gre v veliki meri na ra~un gnezde~ih mlakaric in labodov grbcev (slika 8). Zna~ilnost jezera HE Moste je bilo zelo majhno {tevilo opa`enih ptic od za~etka aprila do konca avgusta, v preostalem delu leta pa zelo velika nihanja, tako v {tevilu vrst kot osebkov. Razumljivo je, da je bila vrstna pestrost tukaj najve~ja februarja in marca, ko sta bili naravni jezeri zamrznjeni, akumulacijsko pa ne. Po drugi strani pa je zanimivo, da {tevilo osebkov 146 ni bilo zato ni~ ve~je. Najmanj ptic smo tu zabele`ili v 42. tednu (19.10.1996). Popis je bil dva dni po ve~jem de`evju, tako da je bila voda v jezeru visoka, gladina pa prekrita z naplavinami in smetmi. Nenavadno malo vodnih ptic smo zabele`ili tudi v 40. tednu (8.10.1996), ko je bil popis prav tako dva dneva po ve~jem de`evju. Ali je bila tudi tokrat povr{ina jezera prekrita z naplavinami, si `al nismo zapisali (slika 9). Na Bohinjskem jezeru se {tevilo vodnih ptic med tedni spreminja najbolj enakomerno, od junijskega minimuma proti maksimumu v decembru in spet nazaj. Tudi vrstna pestrost je bila presenetljivo najve~ja prav na Bohinjskem jezeru, kjer decembra ni padla pod 12 vrst, enkrat pa smo jih zabele`ili celo 14. Sicer je bila vrstna pestrost v Bohinju precej konstantno nizka (okrog 4 vrste), od sredine februarja, ko je jezero zamrznilo, pa vse do za~etka jesenske selitve v septembru (slika 10). V letu raziskave sta od vodnih ptic na obravnavanih jezerih gnezdila le mlakarica in labod grbec. Bohinjsko jezero in jezero HE Moste sta za gnezdenje nepomembni, saj smo na obeh jezerih zabele`ili po najve~ eno samo dru`ino mlakaric z mladi~i. Mlakarica gnezdi ob vseh treh jezerih. Najve~ mladi~ev (pulus) smo opazovali na Bledu, kjer smo dne 17.5.1996 na{teli skupno najve~ 36 mladih osebkov. Na Mostah smo zabele`ili najve~ zgolj eno dru`ino s tremi mladimi, na Bohinjskem jezeru pa eno s petimi mladimi. Zanimiv je pozni datum bohinjskega opazovanja: 14. in 21.9.1996 je samica vodila {e puhaste mladi~e. Labod grbec tradicionalno gnezdi na Blejskem jezeru. Zabele`ili smo tri gnezda, vendar je bil gnezditveni uspeh izjemno skromen, samo en par je speljal 3 mlade. En par se je vse leto pojavljal na jezeru Moste. Pod železarno je posku{al gnezditi, vendar brez uspeha. Kot mo`en razlog za neuspeh je treba preveriti onesna`enje vode zaradi odlaganje odpadnega materiala (`lindre?) iz jeseni{ke `elezarne naravnost v akumulacijsko jezero, kar bi utegnilo negativno vplivati na zdravstveno stanje ptic. 4.1. Sistematski del Za vrste, pri katerih smo zbrali manj{e {tevilo podatkov (do 10 opazovanj), posebej navajamo vsa opazovanja. Za vrste, pri katerih smo zabele`ili ve~je {tevilo osebkov in pojavljanj, podajamo histograme, ki prikazujejo skupno {tevilo opazovanih osebkov po posameznih tednih za vsa tri jezera. Tudi pri teh vrstah pa ponekod posebej navajamo posamezna zanimivej{a opazovanja. Razlage okraj{av: Bl–Blejsko jezero; Mo– jezero HE Moste; Bo–Bohinjsko jezero; os. – osebek; Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 Tabela 2: Sumarni podatki o pojavljanju vodnih ptic na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter jezeru HE Moste: N – skupno {tevilo opa`enih osebkov med vsemi popisi, F – frekvenca (odstotek tednov, ko je bila posamezna vrsta zabele`ena), max – najve~je {tevilo opa`enih osebkov Table 2: Summary data on the occurrence of aquatic birds on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Reservoir: N – total number of individuals observed during all surveys, F – frequency (percentage of weeks when observing a particural species), max – the highest number of registered individuals Vrsta / Species Gavia arctica Skupaj - vsa jezera/ Total - all lakes Blejsko jezero jezero HE Moste Bohinjsko jezero N F max N F max N F max N F max I 227 33% 57 81 27% 21 4 4% 3 142 31% 35 2 Tachybaptus ruficollis 283 73% 26 3 7% 1 162 67% 23 118 58% 11 3 Podiceps cristatus 622 100% 57 379 84% 51 101 62% 14 142 91% 8 4 Podiceps grisegena 21 27% 5 2 2% 2 19 27% 3 5 Podiceps auritus 7 9% 2 6 7% 2 1 2% 1 6 Podiceps nigricollis 22 27% 5 5 11% 1 3 7% 1 14 16% 5 7 Phalacrocorax carbo 180 36% 131 1 2% 1 175 31% 130 4 7% 2 8 Ardea cinerea 438 78% 38 17 16% 5 279 69% 26 142 47% 17 9 Cygnus olor 485 100% 20 415 100% 18 70 82% 3 10 Anas penelope 31 24% 6 14 11% 6 10 13% 3 7 4% 5 n Anas strepera 2 2% 2 2 2% 2 12 Anas crecca 15 16% 3 4 4% 2 8 9% 3 3 4% 2 13 Anas platyrhynchos 19,374 100% 1,065 11,826 100% 687 4,247 98% 330 3,301 100% 145 14 Anas acuta 5 7% 2 3 4% 2 2 2% 2 15 Anas querquedula 48 9% 42 14 4% 12 34 7% 30 16 Anas clypeata 10 9% 6 1 2% 1 1 2% 1 8 4% 6 17 Netta rufina 4 4% 2 4 4% 2 18 Aythya ferina 310 56% 40 57 16% 19 233 49% 35 20 27% 3 19 Aythya fuligula 278 71% 31 23 18% 7 223 71% 20 32 20% 7 20 Bucephala clangula 92 60% 14 8 7% 5 80 56% 14 4 4% 3 21 Mergus serrator 9 7% 5 7 7% 5 2 2% 2 22 Fulica atra 3,011 76% 176 1,129 76% 72 504 53% 39 1,378 67% 90 23 Vanellus vanellus 2 2% 2 1 2% 1 1 2% 1 24 Gallinago gallinago 1 2% 1 1 2% 1 25 Actitis hypoleucos 19 11% 9 2 4% 1 7 7% 4 10 7% 8 26 Larus minutus 1 2% 1 1 2% 1 27 Larus ridibundus 186 44% 53 88 36% 21 78 13% 52 20 11% 9 28 Larus canus 85 24% 42 40 20% 14 1 2% 1 44 9% 40 29 Larus michahellislcachinnans 13 13% 5 11 9% 5 2 4% 1 30 Chlidonias niger 24 7% 20 23 4% 20 1 2% 1 31 Chlidonias leucopterus 3 2% 3 3 2% 3 32 Alcedo atthis 14 20% 2 1 2% 1 13 20% 2 33 Motacilla cinerea 8 7% 5 3 4% 2 5 4% 4 34 Cinclus cinclus Skupaj / Total 47 49% 5 47 49% 5 25,877 14,164 6,229 5,484 147 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Tabela 3: Dominanca (%) najdominantnej{ih vrst v ~asu prezimovanja in v ~asu letovanja: N – povpre~no {tevilo opa`enih osebkov, D – dominanca; z zvezdico (*) so ozna~ene vrste, ki so visoko dominanco dosegle na ra~un enkratnega opazovanja ve~je jate; za podrobnosti glej poglavje o vrstah Table 3: Dominance (%) of most dominant species during the overwintering and summer periods: N – average No. of observed species, D – dominance; with asterisk (*) denoting the species that reached high dominance on the account of a single observation of a larger fock; for details, see the chapter on species Dominanca - prezimovanje (dec & jan), 9 popisov / Dominance – overwintering (Dec & Jan), 9 surveys Blejsko jezero jezero HE Moste N % Bohinjsko jezero N D N D Anas platyrhynchos 432.4 81% Anas platyrhynchos 111.9 60% Anas platyrhynchos 114.1 50% Fulica atra 49.8 9% Fulica atra 21.3 11% Fulica atra 64.8 28% Podiceps cristatus 27.3 5% Phalacrocorax carbo * 15.2 8% Gavia arctica 13.0 6% Gavia arctica 5.8 1% Ardea cinerea 9.8 5% Ardea cinerea 9.2 4% Larus canus 4.0 1% Aythya fuligula 9.7 5% Tachybaptus ruficollis 5.2 2% Aythya ferina 3.3 1% Aythya ferina 6.3 3% Podiceps cristatus 5.2 2% Larus ridibundus 3.2 1% Tachybaptus ruficollis 5.6 3% Larus canus * 4.7 2% druge vrste/ other species 7.3 1% druge vrste/ other species Skupaj / Total 6.3 3% druge vrste/ other species 12.0 5% Skupaj / Total 533.2 100% 186.1 100% Skupaj / Total 228.2 100% [t. vrst / No. of spe cies 16 [t. vrst / No. of species 14 [t. vrst / No. of species 22 Dominanca - letov anje (jun, jul, avg), 7 popisov / Dominance – jezero HE Moste spendin N g the summer (Jun, Jul, Aug), 7 s Bohinjsko jezero % urveys Blejsko jezero N D N D Anas platyrhynchos 145.1 89% Anas platyrhynchos 9.0 39% Anas platyrhynchos 31.9 88% Cygnus olor 15.7 10% Larus ridibundus * 7.4 33% Podiceps cristatus 1.7 5% Podiceps cristatus 0.6 0% Ardea cinerea 3.3 14% Actitis hypoleucos 1.1 3% Larus ridibundus 0.4 0% Cygnus olor 1.7 8% Podiceps nigricollis 0.7 2% druge vrste/ other species 0.7 0% druge vrste/ other species Skupaj / Total 1.4 6% druge vrste/ other species 0.7 2% Skupaj / Total 162.6 100% 22.9 100% Skupaj / Total 36.1 100% [t. vrst / No. of spe cies 3LED " -Bil -BI2 -BI3 ¦BI4 )STE 8 [t. vrst / No. of species 10 [t. vrst / No. of species 7 Toplice Titova vila Zaka M( Jez - Mol Klifi - Mo2 " Pasja šola - Mo3 Železarna ¦ Mo4 BOHINJ " Jezernica ¦Bol Bo2 " Bo3 " Sv. Janez Hotel pod Voglom Fužinarski zaliv Bo4 Bo5 Bo6 Sv. Duh Ribogojnica Naklova glava Bo7 Bo8 " Ukane 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Slika 7: Skupno {tevilo vodnih ptic, zabele`enih po posameznih oddelkih na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter jezeru HE Moste Figure 7: Total number of aquatic birds registered within separate sections of Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Reservoir 148 3 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 L 700 Teden / Week Mesec / Month Slika 8: Pregled opazovanja vodnih ptic na Blejskem jezeru po tednih: skupno {tevilo osebkov (stolpci) in vrst (~rta) Figure 8: Observations of aquatic birds on Lake Bled per separate weeks: total number of individuals (columns) and species (line) Teden/Week Mesec / Month Slika 9: Pregled opazovanja vodnih ptic na akumulacijskem jezeru HE Moste po tednih: skupno {tevilo osebkov (stolpci) in vrst (~rta) Figure 9: Observations of aquatic birds on Moste Reservoir per separate weeks: total number of individuals (columns) and species (line) 149 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Teden/Week Mesec / Monili Slika 10: Pregled opazovanja vodnih ptic na Bohinjskem jezeru po tednih: skupno {tevilo osebkov (stolpci) in vrst (~rta) Figure 10: Observations of aquatic birds on Lake Bohinj per separate weeks: total number of individuals (columns) and species (line) pul. – pulus (nedora{~eni mladi~); 1.z – osebek v prvozimskem perju. Za nekatere vrste so predstavljeni samo zanimivej{i izbrani podatki, kar je omenjeno posebej. Histogrami pojavljanja so za izbrane vrste prikazani na sliki 11. Polarni slapnik Gavia arctica Vrsta se je redno pojavljala na Bohinjskem in Blejskem jezeru od polovice novembra pa vse do za~etka februarja, ko sta jezeri zamrznili. Nato so bili polarni slapniki spet opa`eni konec aprila med spomladansko selitvijo, ko je bila ve~ina osebkov `e v svatovskem perju. Na jezeru HE Moste je vrsta redka. (slika 11) Mali ponirek Tachybaptus rufcollis Zunaj gnezdilne sezone (od septembra do maja) se je vrsta redno pojavljala na Bohinjskem jezeru in predvsem na jezeru HE Moste. Vrsta je na Blejskem jezeru presenetljivo redka; zabele`ili smo jo le trikrat, vsakokrat le po en osebek. (slika 11) Izbrani podatki: • 3.3.1996: Bo jezero je bilo povsem zamrznjeno – razen pribl. 50 m2 tik pred iztokom jezera pri mostu pri Sv. Janezu; 1 os. se je potapljal na plitvih brzicah Jezernice, nekaj 10 m navzdol od mostu (Jan~ar 1998b). ^opasti ponirek Podiceps cristatus Vrsta se pojavlja preko celega leta in je ena od treh vrst, ki je bila zabele`ena med vsakim obiskom. Zadr`evala se je predvsem na Blejskem in Bohinjskem jezeru. Na Mostah se je pojavila v ve~jem {tevilu le v ~asu, ko sta bili drugi dve jezeri zamrznjeni. Dokler ni Blejsko jezero zamrznilo, je na njem prezimovalo 30 do 50 osebkov. (slika 11) Izbrani podatki: • 14. jan. 1996: Bl 41 os. v strnjeni jati • 19. maj 1996: Bo par, samec svatovsko predal samici ribico Rjavovrati ponirek Podiceps grisegena Status: malo{tevilen preletni gost jeseni in zimski gost; slika 11 Zlatouhi ponirek Podiceps auritus Status: redek zimski gost • 8., 16. & 24. dec. 1995: Bl 2 os. • 14. jan. 1996: Bo 1 os. 150 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 ^rnovrati ponirek Podiceps nigricollis Status: pretežno preletni gost jeseni; slika 11 Kormoran Phalacrocorax carbo Na{a metoda za spremljanje {tevil~nosti kormorana ni primerna, ve~inoma smo naklju~no zabele`ili zelo spremenljivo {tevilo po~ivajo~ih ali love~ih kormoranov, prete`no na jezeru HE Moste. Ve~je {tevilo smo zabele`ili le 24.12.1995, ko nas je pri jezu HE Moste preletela jata 130 osebkov, ki je letela vzdol` jezera. Sredi devetdesetih let so kormorani preno~evali v gozdi~ku na severnem bregu jezera HE Moste tik nad jezom (lastni podatki). Preno~i{~e so kasneje zaradi preganjanja ribi~ev opustili. (slika 11) Izbrani podatki: • 5. maj 1996 Mo: 2 os. 1.z – zanimiv je pozni datum opazovanja Siva ~aplja Ardea cinerea Sive ~aplje so se bolj ali manj stalno pojavljale ob jezeru HE Moste, v jesensko zimskem ~asu pa tudi ob Bohinjskem jezeru. Ve~inoma smo jih opazovali med dnevnim po~itkom. Mo{~anske so ponavadi posedale pri vzno`ju meli{~ `lindre pod `elezarno, bohinjske pa na smrekah ob severnem obre`ju jezera pod Govicem. (slika 11) Labod grbec Cygnus olor Edina redno pojavljajo~a se vrsta, ki je bila v toplem delu leta opazovana v bistveno ve~jem {tevilu kot v ~asu prezimovanja. (slika 11) Na Bledu smo evidentirali tri gnezda: na obali jezera pod vesla{ko tribuno v Zaki (5 jajc) (Bl4), pod betonskim previsom plo~nika v Mlinem (Bl3) in na zahodnem delu otoka (Bl3). Gnezditveni uspeh je bil izjemno skromen, saj je samo en par speljal 3 mladi~e. Na Mostah se je pod `elezarno (Mo4) vse leto zadr`eval en par, ki je posku{al tudi gnezditi, vendar mladi~ev nismo zabele`ili. Žvižgavka Anas penelope Status: malo{tevilen preletni gost jeseni in spomladi, zimski gost; slika 11 Konopnica Anas strepera Status: naklju~ni gost • 18. nov. 1995: Bo 1> 1+ Kreheljc Anas crecca Status: malo{tevilen gost pozimi, spomladi in jeseni • 8. dec. 1995: Mo 2+, Bo 1+ • 16. dec. 1995: Bl 1> 1+ • 11. feb. 1996: Mo 2> 1+ • 16. feb. 1996: Mo 2> • 15. apr. 1996: Bl 1> 1+ • 22. jun. 1996: Mo 1> • 12. okt. 1996: Bo 2 os. Mlakarica Anas platyrhynchos Mlakarica je dale~ naj{tevil~nej{a vodna ptica na vseh treh jezerih. Velik del populacije si prete`ni del potrebe po hrani zagotavlja na turisti~no najfrekventnej{ih delih Blejskega in Bohinjskega jezera, kjer turisti vodnim pticam v vodo me~ejo predvsem kruh. (slika 11) Je edina vrsta, ki na vseh treh jezerih tudi gnezdi. Na Blejskem jezeru smo zabele`ili najve~ 36 mladi~ev hkrati. Izbrani podatki: • 17. maj 1996: Bl + vodi 19 pul. • 14. sep. 1996: Bo ++5 pul. – pozen datum gnezditve, puhasti mladi~i so manj{i od polovice odrasle ptice Dolgorepa raca Anas acuta Status: naklju~ni gost • 18. nov. 1995: Bl 1 os. • 24. dec. 1995: Bo 1> 1+ • 19. okt. 1996: Bl 2> Reglja Anas querquedula Status: malo{tevilen preletni gost pretežno spomladi • 31. mar. 1996: Bl 8> 4+, Mo 20> 10+ • 8. apr. 1996: Mo 3> • 15. apr. 1996: Bl 1> 1+ • 14. sep. 1996: Mo 1+ Raca `li~arica Anas clypeata Status: malo{tevilen gost pozimi, spomladi in jeseni • 16. dec. 1995: Bo 2> • 10. mar. 1996: Bl 1+ • 15. apr. 1996: Bo 3> 3+ • 14. sep. 1996: Mo 1+ 151 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Tatarska `vi`gavka Netta rufna Status: naklju~ni gost • 3. & 11. mar. 1996: Mo 2+ Sivka Aythya ferina Vrsta, ki redno prezimuje predvsem na jezeru HE Moste. Videti je, da se jata ob~asno prestavi na Blejsko jezero, morda zaradi vznemirjanja, ki ga povzro~ajo lovci. (slika 11) ^opasta ~rnica Aythya fuligula Status: prisotna ~ez celo leto, razen poleti; zimski gost; slika 11 Zvonec Bucephala clangula Na treh jezerih ta severnoevropska vrsta prezimuje skoraj izklju~no na jezeru HE Moste. Zanimiv je podatek, da se en sam~ek spomladi ni vrnil na sever, saj smo ga ob~asno videvali vse do naslednje jeseni. (slika 11) Srednji `agar Mergus serrator Status: naklju~ni gost • 11. nov. 1995: Bl 1+, Bo 2 os. • 18. nov. 1995: Bl 1+ • 20. apr. 1996: Bl 2> 3+ Liska Fulica atra Liska prezimuje na vseh treh jezerih, v spomladanskem in poletnem ~asu pa je ni. Od vseh prezimujo~ih vrst je bilo pri liski {tevilo prezimujo~ih osebkov najbolj stabilno. Zanimivo je, da {tevil~nost ni zanihala niti v ~asu, ko sta bili naravni jezeri februarja in marca skoraj v celoti zamrznjeni. Velika ve~ina lisk se je zadr`evala ob obre`ju na mestih, kjer turisti hranijo vodne ptice. (slika 11) Izbrani podatek: • 3. mar. 1996 Bo: skubi{~e na produ Savice. Ker je jezero na zgornjem delu povsem zamrznilo, so se nekatere liske umaknile na plitvo Savico, kjer pa se plenilcem niso mogle umakniti s potapljanjem. Priba Vanellus vanellus Status: naklju~ni gost • 8. dec. 1995: Bl 1 os., Bo 1 os. vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Kozica Gallinago gallinago Status: naklju~ni gost • 20. apr. 1996: Bo 1 os. Mali martinec Actitis hypoleucos Status: naklju~ni zimski gost, malo{tevilen preletni gost spomladi in poleti • 6. jan. 1996: Bo 1 os. (Jan~ar 1998a) – prvi zimski podatek o opazovanju malega martinca v alpskem delu Slovenije sploh (Sovinc 1994) • 28. apr. 1996: Mo 4 os. • 12. maj 1996: Bl 1 os., Mo 2 os., Bo 1 os. • 21. jul. 1996: Bl 1 os., Bo 8 os. • 3. avg. 1996: Mo 1 os. Mali galeb Larus minutus Status: naklju~ni gost • 19. okt. 1996: Bl 1 os. 1.z Re~ni galeb Larus ridibundus Vrsta se je pojavljala prek celega leta, vendar povsem nepredvidljivo. (slika 11) Sivi galeb Larus canus Status: zimski gost; slika 11 Rumenonogi galeb Larus michahellis/cachinnans Status: posamezni osebki se pojavljajo ~ez celo leto, razen pozimi • 15. apr. 1996: Bl 5 os. • 28. apr. 1996: Bo 1 os. • 5. maj 1996: Bl 3 os. • 3. avg 1996: Bl. 2 os. • 15. sep. 1996: Bo 1 os. • 19. okt. 1996: Bl 1 os. ^rna ~igra Chlidonias niger Status: preletni gost spomladi • 30. apr. 1996: Bl 20 os. • 12. maj 1996: Bl 3 os. • 18. maj 1996: Mo 1 os. 152 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 Beloperuta ~igra Chlidonias leucopterus Vendar kasnej{a januarska {tetja vodnih ptic tega niso potrdila, zato menimo, da je {lo zgolj za izjemne Status: malo{tevilen preletni gost spomladi dogodke. ([tumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, • 27. apr. 1996: Bl 3 os. 2002 & 2005, Bo`i~ 2005 & 2006). • 30. apr. 1996: Bl 1 os. Razlogi za razmeroma majhno {tevilo vodnih ptic na vseh treh obravnavanih jezerih so sicer hipoteti~ni, Vodomec Alcedo atthis vendar na podlagi izku{enj lahko podamo verodostojno razlago. Najverjetnej{i razlog je pomanjkanje Zanimivo je, da se je vrsta pojavljala skoraj izklju~no primernih prehranjevali{~ oziroma habitatov, saj na Bohinjskem jezeru. Od skupno 13 podatkov jih je so vsa tri jezera revna z obre`nim rastjem in skoraj 5 z Jezernice (Bo1), sicer pa smo ga opazovali precej nimajo zara{~enih plitvin. Antropogene motnje na enakomerno po vsem jezeru (odseki Bo2, Bo3, Bo5 in ptice najverjetneje nimajo ve~jega vpliva, oziroma Bo8). (slika 11) je ta vpliv pozitiven zaradi hranjenja. Na jezeru HE Moste je mote~e za vodne ptice ob~asno pojavljanje Siva pastirica Motacilla cinerea lovcev. Na Bohinjskem in {e posebej Blejskem jezeru je bilo v toplem delu leta vedno opaziti veliko ~olnov Status: malo{tevilen gost spomladi in poleti (pletne in {portni ~olni), vendar je bilo videti, da ptic • 16. mar. 1996: Bo 1 os. prakti~no niso motili. Ptice so bile na obeh naravnih • 30. avg. 1996: Mo 2 os. jezerih povsem nepla{ne. Na jezeru HE Moste so bile • 14. sep. 1996: Mo 1 os., Bo 4 os. kakr{nekoli motnje redke. Ob~asno, v hladni polovici leta, so lovci ob jezeru lovili mlakarice, kar je razlog, da Povodni kos Cinclus cinclus so bile ptice na jezeru HE Moste zelo pla{ne. Pomemben faktor, ki prispeva k razmeroma Povodnega kosa smo zabele`ili samo na Bohinjskem majhnemu {tevilu ptic na treh jezerih, je geografska jezeru. Skoraj vse opazovanja so z Jezernice (Bo1). zaprtost. Primerjava z zadr`evalnikom Ro`ek (Rosegg) Izjema so tri opazovanja po enega osebka na izlivu na Dravi, ki je oddaljen manj kot 20 km zra~ne Savice (Bo8) in eno opazovanje enega osebka na obre`ju ~rte od jezera HE Moste, nam poka`e bistveno vi{je jezera blizu hotela Pod Voglom (Bo3). (slika 11) {tevilo vrst in osebkov na tem zadr`evalniku tako med preletom kot gnezditvijo (Wagner 1993). Enako velja 5. Diskusija denimo za Ptujsko jezero, ki je bistveno bolj odprto, bogatej{e s hranili in plitvej{e od obravnavanih treh Vsa tri jezera so za gnezditev vodnih ptic nepomembna. jezer (Bo`i~ 2006). Gnezditev smo evidentirali le pri mlakarici in labodu grbcu. Mlakarica gnezdi v zanemarljivem {tevilu na vseh treh jezerih. Omembe vredna je edinole gnezditvena populacija labodov grbcev na Bledu, kjer smo evidentirali tri gnezda. Gnezditveni uspeh je bil zelo skromen, saj so se speljali skupaj le trije mladi~i. Labod grbec je bil edina vrsta, ki se je spomladi in poleti pojavljala v ve~jem {tevilu kot pozimi. Obravnavana jezera so med najpomembnej{imi prezimovali{~i vodnih ptic na Gorenjskem. Skupaj tu prezimuje do tiso~ osebkov. To {tevilo je pribli`no enako kot na Trbojskem in Zbiljskem akumulacijskem jezeru med Kranjem in Ljubljano skupaj. Na treh obravnavanih jezerih skupaj prezimuje od 10% do 20% vodnih ptic, ki zimo pre`ivijo v severozahodni ~etrtini Slovenije. Za celotno Slovenijo pa to {tevilo pomeni okrog 2% od skupnega {tevila prezimujo~ih osebkov (tabela 4). V raziskavi smo v zimskem ~asu zabele`ili tudi na nivoju Slovenije pomembno {tevilo polarnih slapnikov (20-30 os., decembrski maksimum celo 57) in ~opastih ponirkov (50-60). 153 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Gav/a arctica J I F M A M J J A S 0 N D Tactiybaptus ruficollis J I F I M A MJ I J I A S I O I N Podiceps cristatus M J J A S 0 N Podiceps grisegena J F M A M J J A S 0 N D Podiceps nigricollis M J J A 140 120 100 80 60 40 20 0 Pha/acrocorax carbo j~Tf M UN A N I'D Ardea cinerea I Ml L I n -I lllul J I F ' | M ' | A ' M I J J A Slika 11: Pojavljanje nekaterih vrst vodnih ptic na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter jezeru HE Moste. Stolpci prikazujejo skupno {tevilo opazovanih osebkov po posameznih tednih za vsa tri jezera skupaj: Blejsko jezero – sivi del stolpca; jezero HE Moste – ~rni del stolpca; Bohinjsko jezero – beli del stolpca. Figure 11: Occurrence of some species of the aquatic birds on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste Reservoir, with columns denoting total number of observed individuals per separate weeks for all three water bodies: Lake Bled – grey part of the column; Moste Reservoir – black part of the column; Lake Bohinj – white part of the column. 154 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 Anas penelope Nadaljevanje slike 11 / Continuation of Figure 11 7 6 5 4 3 2 1 0 M J J A S 0 N 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 16 14 12 10 8 6 4 2 0 60 50 40 30 20 10 0 Aythya ferina J 1 F M/ 1 U M J J A S J if : li D Bifcephafa clangula III J T I M J J A H II ll S 0 N Larus ridibundus J | F | M 1 A M J J A S 0 N D 1200 Anas platyrhynchos 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Fufica atra M J J A S ë Larus canus Wt M J I J A S Alcedo atthis J F M A M J J A S 0 N D Cinclus cinclus M J J A S 0 N 155 T. Jan~ar, P. Kmecl, T. Miheli~ & B. Kozinc: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) Tabela 4: Primerjava podatkov o {tevil~nosti vodnih ptic z vsakoletnega januarskega {tetja. Zgornja Sava – celotna SZ Slovenija, pore~je Save do Litije; Dele` Zg.S. – dele` treh obravnavanih jezer v populaciji, prezimujo~i v SZ Sloveniji; Dele` Slo – dele` treh obravnavanih jezer v celotni slovenski prezimujo~i populaciji. Table 4: A comparison of the data on the abundance of aquatic birds from the annual January Waterfowl Counts. The Upper Sava – entire NW Slovenia, the Sava catchment to Litija; Dele` of the Upper Sava – share of the three studied water bodies in the population overwintering in NW Slovenia; Dele` Slo – share of the three studied water bodies in the entire Slovenian overwintering population. leto Blejsko Jezero HE Bohinjsko jezero Moste jezero Vsa tri jezera skupaj Trbojsko Zbiljsko Zgornja Dele` jezero jezero Sava Zg.S. Slovenija Dele` Slo. i996(l) 533 258 232 1023 / / / / 1997W 282 100 200 582 *I29 1451 4613 12.6% 34469 1.7% i998(3) 522 325 114 961 534 542 4694 20.5% 41401 2.3% 1999(4,5) 432 117 130 679 195 45° 4654 14.6% 49800 1.4% 200I'5'6' 445 152 155 752 / / 4374 17.2% 49894 1.5% 2004(5'7) 442 206 / / / 4583 45753 2005(5'7) 499 170 77 746 213 881 5827 12.8% 51279 1.5% 2006(5) 454 296 1 / / / / 2007(5) 419 188 107 714 / / / / Opombe / Remarks: * vklju~no s Savo od Kranja do Trbojskega jezera / ni podatka / no data (1) ta raziskava / the present research (2) [tumberger (1997) (3) [tumberger (1998) (4) [tumberger (1999) (5) lastni podatki / own data (6) [tumberger (2001) (7) Bo`i~ (2005) 6. Summary Bo`i~, L. (2006): Rezultati januarskega {tetja vodnih ptic The article presents the species structure, abundance and phenology of aquatic birds occurring on three larger water bodies in the Gorenjska region, where surveys were carried out once a week through the entire year during the November 1995 and November 1996 period. Altogether, 25,877 individuals belonging to 34 water bird species were counted. Of the total number, 55% individuals were registered on Lake Bled, 24% on Moste HE Power Plant Reservoir, and 21% on Lake Bohinj. The studied water bodies are insignifcant as far as breeding birds are concerned. The Mallard breeds on them in negligible numbers. Worth mentioning are perhaps the three breeding Mute Swan pairs at Bled. The water bodies under consideration are more signifcant for the overwintering water birds, considering that the winter is spent here by 10% and 20% of the water birds overwintering in the northwestern quarter of Slovenia. 7. Literatura Bo`i~, L. (2005): Rezultati januarskega {tetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. – Acrocephalus 26 (123-137). leta 2006 v Sloveniji. – Acrocephalus 27 (130/131): 160-167. Cigli~, H. & Trebar, T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hra{kih mlak. – Acrocephalus 19 (86): 8–13. Enciklopedija Slovenije (1987). 1. del. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Gregori, J. (1989). Favna in ekologija pti~ev Pesni{ke doline. – Scopolia 19: 1–59. Gregori, J. & [ere, D. (2005): Pti~i [ale{kih jezer in okolice. – Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. Jan~ar, T. (1998a): Mali martinec Actitis hypoleucos. – Acrocephalus 19 (86): 23. Jan~ar, T. (1998b): Mali ponirek Tachybaptus ruficollis. – Acrocephalus 19 (87-88): 65-66. Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. – Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Oddelek za biologijo. Kmecl, P. & Ri`ner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkni{kega jezera; spremljanje {tevil~nosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. – Acrocephalus 14 (56/57): 4–31. Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Mladinska knjiga, Ljubljana. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. 452 p. [tumberger, B. (1997): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. - Acrocephalus 18 (80/81): 29-39. 156 Acrocephalus 28 (13 j): I4I-I57, 2OO7 [tumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. – Acrocephalus 19 (87/88): 36-48. [tumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. - Acrocephalus 20 (92): 6-22. [tumberger, B. (2000): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. - Acrocephalus 21 (102/103): 271-274. [tumberger, B. (2001): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. – Acrocephalus 22 (108): 171-174. [tumberger, B. (2002): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. – Acrocephalus 23 (110/111): 43-47. [tumberger, B. (2005): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (125): 99-103. Trontelj, P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na reki Savi. – Acrocephalus 13 (50): 2-16. Wagner, S. (1993): Vogelkundliche Beobachtungen am Draustausee Rosegg (1981-1992). – Carinthia II 103 (183): 65-93. Arrived / Prispelo: 27.3.2007 Accepted / Sprejeto: 29.8.2008 157 158 Acrocephalus 28 (13 j): 159-163, 2OO7 Distribution, numbers and habitat of Pigmy Owl Glaucidium passerinum in Rhodopes Mts (S Bulgaria) Raz{irjenost, {tevil~nost in habitat malega skovika Glaucidium passerinum v Rodopih (J Bolgarija) Peter Shurulinkov1, Andrey Ralev2, Girgina Daskalova3 & Nayden Chakarov4 1 Institute of Zoology, Bulgarian Academy of Science, Tsar Osvoboditel, 1, BG-1000 Sofia, Bulgaria, e-mail: shurulinkov@mail.bg 2 Balkani Wildlife Society, Tsanko Tserkovski, 67-A, BG-1000, Sofia, Bulgaria, e-mail: aralev@balkani.org 3 Bulgarian Society for the Protection of Birds, Hadji Dimitur, 9, Sliven, Bulgaria, e-mail: girginand@mail.bg 4 University of Jena, Germany, e-mail: nayden.naydenov.chakarov@uni-jena.de Distribution of Pigmy Owl Glaucidium passerinum was studied in Rhodopes Mts, where the largest compact prime habitat of the species on the entire Balkan Peninsula exists. Ten linear transects with a total length of 78 km were conducted. A total of 18 Pigmy Owls were registered in 17 separate territories. The species was registered at least once in 7 of the transects. It inhabits old (unchanged by man) Norway Spruce Picea abies and mixed Norway Spruce-European Beech Fagus sylvatica, Norway Spruce-Scots Pine Pinus sylvestris and European Beech-Silver Fir Abies alba (European Beech-Silver Fir-Norway Spruce) forests at altitudes between 1,417 and 1,930 m a.s.l. Pigmy Owl was registered in many different massifs of the Central and Western Rhodopes – Persenk, Batashka Mt, Perelik, Dubrash and Prespa. The Pigmy Owl population density in the studied area of suitable habitat was calculated to be 2.18 occupied territories / 10 km2. Total numbers of the Pigmy Owl in the Rhodopes was estimated at 150-170 occupied territories. Key words: Pigmy Owl, Glaucidium passerinum, Rhodopes Mts, population density, numbers, habitat, threats Klju~ne besede: mali skovik, Glaucidium passerinum, Rodopi, Bolgarija, populacijska gostota, {tevil~nost, habitat, gro`nje 1. Introduction and Western Rhodopes (Spiridonov & Mileva 1988, Kouzmanov et al. 1995, Spiridonov 1999, Nikolov et Pigmy Owl Glaucidium passerinum is considered a very al. 2001, Nankinov 2002, Shurulinkov & Stoyanov rare breeding bird in Bulgaria, a glacial relict scarcely 2005, Shurulinkov & Stoyanov 2006, Pacenovsky distributed in the coniferous and mixed forests of the & Shurulinkov 2006). The major diffculty regarding highest mountains of the country (Shurulinkov & the estimation of national numbers of the species is Stoyanov 2006). Most recent estimates of the national the unclear situation in Rhodopes Mts (Shurulinkov population reached 80-120 pairs (Nankinov et al. & Stoyanov 2006), considering that they hold the 2004), 20-100 pairs (Birdlife International 2004), largest spruce forest massif on the Balkan peninsula, 30-120 pairs (Kostadinova & Gramatikov 2007) and including more than 40,000 ha Spruce forests older 100-140 pairs (Pacenovsky & Shurulinkov 2006), than 80 years (data from the “Rhodopi” UNDP although just 20 years ago the species was considered project). For the Bulgarian part of Rhodopes Mts, the extinct (Simeonov 1985). During the last 20 years, species was reported for the frst time by Shurulinkov the species was found to live in Mt Rila, Mt Central & Stoyanov (2006) - the species was heard in October Stara planina, Mt Pirin (southern part), Mt Slavyanka 2005 at “Gazinchevtsi” site, close to “Beglika” nature 159 P. Shurulinkov, A. Ralev, G. Daskalova & N. Chakarov: Distribution, numbers and habitat of Pigmy Owl Glaucidium passerinum in Rhodopes Mts (S Bulgaria) Figure 1: Pigmy Owl Glaucidium passerinum at Batashki Snejnik (W Rhodopes, S Bulgaria); photographed on 15 Oct 2006. Photo: Peter Shurulinkov Slika 1: Mali skovik Glaucidium passerinum na gori Batashki Snejnik (Z Rodopi, J Bolgarija); fotografran dne 15.10.2006. Foto: Peter Shurulinkov reserve. Subsequently, the presence of the species was published also for Pamporovo Resort (Pacenovsky & Shurulinkov 2006, Petrov et al. 2006) on the basis of the observation of a single adult and two juvenile Pigmy Owls in August 2005 by T.I. Stopher and G. Gorman. Petrov et al. (2006) presumed that 2-3 Pigmy Owl pairs inhabited the Bulgarian part of Rhodopes Mts. Kostadinova & Gramatikov (2007) estimated a total of 3-12 Pigmy Owl pairs breeding at all Rhodope’s Natura 2000 sites. In the Greek parts of the same mountains, the species was registered in the 1980s (Bauer & Bohr 1987) (Figure 1). The present work is aimed at obtaining actual data on the breeding numbers, population density and preferred habitat of the Pigmy Owl in Bulgarian parts of the Rhodopes Mts and thus improving our knowledge concerning the species’ distribution and numbers in Bulgaria. 2. Study area, material and methods The observations were collected during the six feld expeditions undertaken in April-May 2006, September-October 2006 and May 2007. During these periods, the vocal activity of the Pigmy Owl is high and it can be detected easily. The presence of a singing male in a territory during the autumn also means a high probability of the male nesting in the ensuing spring (S. Pacenovsky pers. comm.). The study area included the following parts of the Western Rhodopes: Chernatitsa ridge, Perelik ridge and some parts of State Forest Enterprise Mugla, Mantaritsa Nature Reserve and its surroundings, 160 Batashki Snejnik ridge, Mt Devinska, the forests around Toshkov chark and Shiroka Polyana reservoirs and central parts of Dubrash ridge. We conducted 10 transects (between 4.0 km and 13.9 km long) in these regions with a total length of 78 km and total studied area of approximately 7,800 ha, as we accepted that we could detect every call by a Pigmy Owl at a distance of 500 m or less from the observer’s point. The transects with their locations, date, time, lengths and weather conditions during their completion are presented in Table 1. At times, Pigmy Owl could be heard from a greater distance, but this depended very much on the current conditions – weather, relief, presence of the rivers, other singing birds, etc. The transects were combined with acoustic provocation of the Pigmy Owl, made by us at every 300-400 m of the route. Until now, this technique was used by us only during the evening and early mourning, in a comparatively short period of the day (Shurulinkov & Stoyanov 2006, Pacenovsky & Shurulinkov 2006). In such short time, it is of course impossible to cover great distances. But our experience with Pigmy Owl showed that at least in Bulgaria imitations of the territorial calls of this species are useful for detecting it even through the entire day. This is why we completed the transects also during the day, and in fact the greater part of positive results were obtained during the daytime. If the distance between the two birds heard was less than 1000 m we considered them different only if they could be heard together at the same time from diffrerent slopes, or if there was well presented individual difference in their voice. Each locality was registered by GPS and thus we estimated the distances between the localities, as well as the altitude of each of them. 3. Results and discussion The results of the transects are summarized in Table 1. A total of 18 Pigmy Owl individuals were registered in 17 separate territories (localities). Of these, 15 were territorial males, performing their mating song. The others were females or frst-year birds performing a number of diverse calls. Out of 18 individuals, 9 were observed and photographed. The Pigmy Owls are quite curious and came very close to us after our imitations. In the Mantaritsa Reserve, two birds were observed sitting on a branch of an old Norway Spruce Picea abies tree and one of them was a calling male. The minimal distances between two calling males varied between 0.77 km (in the Mantaritsa Reserve) and 2.4 km. Longer distances were also registered in suitable habitat - 3.45 Table 1: Results from ten transects conducted during search for Pigmy Owls Glaucidium passerinum in Rhodopes Mts (S Bulgaria). Tabela 1: Rezultati desetih transektov v raziskavi pojavljanja malega skovika Glaucidium passerinum v Rodopih (J Bolgarija). ? Transect / Transekt Date and time/ Datum in čas Shiroka Polyana reservoir-State 29 Apr 2006 Game Station Djenevra-Pchelaritsa 12.00-21.30 h peak Rancha-Sveti Petar peak-Chukurska 1 May 2006 river (Dubrash) 13.00-21.30 h Length/ Dolžina (km) 9-3 54 Habitat Spruce and Scots Pine forest, 60-110 years old, few cuttings, 1520-1630 m a.s.l. Spruce forests, 80-150 years old, without cuttings, 1620-1710 m a.s.l. Number / Število 1 male (territorial call) Weather condition/ Vremenske razmere good Upper stream of the Cherna river-Musayata peak-Golyama reka upper stream (Perelik) Kosharite-Srednya peak—Muglenska river upper stream Pashino burdo-"Mantaritsa" reserve- Batak reservoir Hut Teheran-Batashki Snejnik peak-eastern border of Batashki Snejnik protected area Sveti Spas-Izgrev hut-Chernogoi peak-Sveti Ilya Izgrev hut-Persenk hut 22 Sep 2006 11.00-16.00 h 23 Sep 2006 9.30-17.30 h 25-26 Sep 2006 during all the day and dusk (evening and morning) 14-16 Oct 2006 during the entire day and dusk (evening and morning) 20 Oct 2006 8.00-21.00 h 21 Oct 2006 8.00-22.30 h Persenk hut-Modur peak-Hadjiitsa 22 Oct 2006 8.00-14.00 h Toshkov chark reservoir-"Dupkata" 9-10 May 2007 reserve 19.00-22.00 h 7.00-13.30 h 4.0 6-9 1 male (territorial call) 8.6 6-3 13.9 74 Spruce forest, 80-120 years old, old cuttings locally, 1820-2020 m a.s.l. Spruce forest, 80-120 years old, many 0 cuttings, locally not used, 1720-1900 m a.s.l. Spruce, Spruce-Scots Pine, Spruce-Beech 5 birds and Beech-Fir forests, 100-150 years old (3 territorial males and 2 without forestry activities, 1400-1850 females or juveniles - a m a.s.l. sht partly cloudy, ligfi rain in the afternoon Spruce, Spruce-Beech and Beech-Fir forests, no cuttings, 1380-1840 m a.s Spruce and Spruce-Scots Pine forest, 50-80 years old, many cuttings, 1690-1890 m a.s.l. Spruce forest, 80-130 years old, few cutting activities, 1660-2100 m a.s.l. Spruce and Scots Pine forests, 60-130 years old, few cuttings, 1525-1740 m a.s.l. Spruce and locally Scots Pine forests, 80-140 years old, no cuttings, 1190-1430 m a.s.l. total of 4 territories) 3 (3 territories: 2 territorial males + 1 female or juvenile bird) 0 good 5 males (territorial calls) 2 males good (territorial calls) 1 male (territorial call) good partly cloudy, but 1 in the afternoon Total / Skupaj 78.0 17 occupied territories (18 ind. registered) P. Shurulinkov, A. Ralev, G. Daskalova & N. Chakarov: Distribution, numbers and habitat of Pigmy Owl Glaucidium passerinum in Rhodopes Mts (S Bulgaria) km and 6.62 km, but in the last case some pairs were probably overlooked owing to the rainy weather. In some cases, the singing male followed us for 500-800 m. Vocalization was detected during the entire day from 30 minutes before sunrise until 22.00 hrs. In the Rhodopes Mts, Pigmy Owl prefers old (unchanged by man) Norway Spruce and mixed Norway Spruce-European Beech Fagus sylvatica, Norway Spruce-Scots Pine Pinus sylvestris and European Beech-Silver Fir Abies alba (European Beech-Silver Fir-Norway Spruce) forests at altitudes between 1,417 and 1,930 m a.s.l., most typically between 1,700 and 1,870 m a.s.l. Many of the localities are situated in the uppermost stream of the river, in the water catchments where old spruce forests prevail. Often in the same areas, there are marshy meadows amidst the forests. The age of the stands was most often between 80 and 160 years, in some cases even less (60-70 years). In suitable habitats, the Pigmy Owl population density in the studied area was 2.18 occupied territories / 10 km2 (17 occupied territories in an area of 78 km2). In the Bulgarian part of the Rhodopes, the total area of most suitable habitats (stands >80 years old of the above stated forest types) covers approximately 51,000 ha (Data of the “Rhodopi” UNDP project). On the basis of the Pigmy Owl population density obtained by the present study in sample areas for these forests, we can calculate an expected total population number of about 111 pairs. Undoubtedly, some Pigmy Owl pairs inhabit also spruce forests younger than 80 years with a total area of about 90,000 ha and natural Scots Pine forests (>120,000 ha) that are often mixed with some Spruce. Our estimation is that in these two forest classes we could expect population density of about 10 times lower than in optimal habitat, or within the framework of 0.24–0.28 territories / 10 km2 and thus the presence of additional 50-60 Pigmy Owl pairs. In general, the Pigmy Owl’s population in the Bulgarian part of Rhodopes Mts could be estimated at 150-170 pairs (occupied territories). This number could be smaller if there are some big parts of the Rhodopes covered with Norway Spruce but unpopulated by Pigmy Owl. Our opinion is that this is not true. This is supported by a number of recent observations by our colleagues in the massifs not covered by the present study: - above Medeni Polyani village, Northern Dubrash - one male performing mating song was heard in March-April 2006 (K. Valchev pers. comm.); - in Mt Prespa – a Pigmy Owl was heard around Prespa hut in the autumn of 2005 and spring of 2006 (E. Komitov pers. comm.); 162 - at Pamporovo (Mt Bukova) (T.I. Stopher & G. Gorman pers. comm., cited also in Pacenovsky & Shurulinkov 2006). The total estimated number of Pigmy Owls in Bulgarian part of the Rhodopes - 150-170 breeding pairs - is in sharp contrast with the data published by Petrov et al. (2006) and Kostadinova & Gramatikov (2007) for the breeding population of just 2-3 pairs or 3-12 pairs, and it is even much higher than the national estimations of the species’ population. Despite this, the results were not unexpected, as the largest compact area of suitable habitat for the Pigmy Owl is situated in Rhodopes Mts, not only in Bulgaria but on the entire Balkan peninsula, and it has been totally unexplored for the presence of the species until now. On the basis of all published data on the numbers of the species (Nankinov et al. 2004, Birdlife International 2004, Shurulinkov & Stoyanov 2006, Pacenovsky & Shurulinkov 2006, Kostadinova & Gramatikov 2007) and the present study results, the national population estimation of the Pigmy Owl in Bulgaria should be put at 240-290 breeding pairs. We can conclude that although very rare, the Pigmy Owl is not facing extinction in Bulgaria as believed till now. The major threat to the Pigmy Owl in Rhodopes Mts is the habitat loss and fragmentation. Large scale logging (legal and illegal) during the last years has destroyed some very good habitats of the species. Although the species could be found in areas where sustainable forestry is practiced, it is crucial to protect the so-called “closed” forest massifs where no logging is practiced and where the highest densities of the species were registered. Many of these massifs have no legal protection, which is certainly a threat to the species. It is also crucial to stop the so-called “clearing of the river streams against fooding” in Rhodopes Mts, when forestry frms destroy all the trees in the uppermost river catchments and thus destroy the best habitat for the Pigmy Owl as well as cause erosion and higher risk of fooding in the downstream of the rivers. Construction of new ski-runs and newly planned ski-complexes, such as the “Perelik”, is also a major danger for the Pigmy Owl’s future in Bulgaria. Acknowledgements: This study was partially fnanced by the UNDP “Rhodopi” project. We are grateful to our colleagues and friends Kostadin Valchev and Emil Komitov who helped us in the feld and gave us valuable information on the topic. We want to thank also to our colleagues and friends Georgi Stoyanov and Breht Verhelst who participated in some of the feld expeditions. Acrocephalus 28 (13 j): 159-163, 2OO7 4. Povzetek Avtorji so preu~evali raz{irjenost malega skovika Glaucidium passerinum v Rodopih (J Bolgarija), kjer se je do danes ohranil najve~ji zgo{~eni primarni habitat za to vrsto na celotnem Balkanskem polotoku. Pregledali so deset linearnih transektov v celotni dol`ini 78 km. V 17 lo~enih obmo~jih so zabele`ili skupaj 18 malih skovikov. Vrsta je bila ugotovljena vsaj enkrat v 7 od 10 transektov. Mali skoviki naseljujejo stare gozdove (v katere ~lovek ni posegel) smreke Picea abies ter me{ane gozdove smreke in bukve Fagus sylvatica, smreke in rde~ega bora Pinus sylvestris in jelke Abies alba (jelke-smreke) na nadmorskih vi{inah med 1417 in 1930 m. Zabele`eni so bili v razli~nih masivih Osrednjih in Zahodnih Rodopov (Persenk, Batashka, Perelik, Dubrash in Prespa). Populacijska gostota malega skovika v preu~evanih obmo~jih s primernim habitatom je bila ocenjena na 2.18 zasedenih teritorijev / 10 km2, celotno {tevilo v Rodopih pa na 150-170 zasedenih teritorijev. 5. References Bauer, W. & Bohr, H. (1987): Zur Kenntnis der sudlichen Arealgrenzen einiger Vogelarten in den griechischen Rhodopen. - Vogelwelt 108: 1-13. BirdLife International (2004): Birds in Europe. Population Estimates, Trends and Conservation Status. - BirdLife International, Cambridge, UK. Kouzmanov, G., Todorov, R. & Stoyanov, G. (1995): Information sur la repartition des rapaces nocturnes en Bulgarie. - Newsletter of the WWGBP 21/22: 14-17. Kostadinova, I. & Gramatikov, M. (eds.) (2007): Important Bird Areas in Bulgaria and Natura-2000. Bulgarian Society for the Protection of Birds, Conservation series, Book 11. - BSPB, Sofa. Nankinov, D. (2002): Recent state of owls populations in Bulgaria. - Berkut 11(1): 48-60. (in Russian) Nankinov, D., Dutsov, A., Nikolov, B., Borissov, B., Stoyanov, G., Gradev, G., Georgiev, D. Popov, D., Domuschiev, D., Kirov, D., Tilova, E., Nikolov, I., Ivanov, I., Dichev, K., Popov, K., Karaivanov, N., Todorov, N., Shurulinkov, P. , Stanchev, R., Aleksov, R., Tsonev, R., Dalaktchieva, S., Ivanov, S., Marin, S., Stajkov, S., Nikolov, S. & Nikolov, H. (2004): Breeding totals of the ornithofauna of Bulgaria, 2004. - Green Balkans, Plovdiv. Nikolov, B., Hristov, I., Shurulinkov, P. , Nikolov, I., Rogev, A., Dutsov, A. & Stanchev, R. (2001): New data on some poorly-studied forest species of owls (Strix uralensis, Glaucidium passerinum, Aegolius funereus) in Bulgaria. - Nauka za gorata, 1/2: 75-86. (in Bulgarian) Pacenovsky, S. & Shurulinkov, P. (2006): Aktuálne poznatky o roz{írení kuvi~ka vrab~ieho (Glaucidium passerinum) v Bulharsku, porovnanie denzít zistených v pohorí Rila a v pohoriach Slovenska na hornej hranici lesného pásma. In: Materials of the ornithological conference “Applied Ornithology 2006“, Zvolen, Slovakia, 8-9.09.2006. Petrov, T., Demerdzhiev, D., Popgeorgiev, G., Profrov, L., Velev, K., Dimitrova, K. & Plachiyski, D. (2006): Birds of the Western Rhodopes. In: Beron, P. (ed.) Biodiversity of Bulgaria. 3. Biodiversity of Western Rhodopes (Bulgaria and Greece). - Pensoft & Nat. Mus. Natur. Hist., Sofa. Shurulinkov, P. & Stoyanov, G. (2005): Uber die sudlichste Grenze des Sperlingskauz Glaucidium passerinum Vorkommens. - Orn. Mitteilungen 57 (6): 198-200. (in German) Shurulinkov, P. & Stoyanov, G. (2006): Some new fndings of Pigmy Owl Glaucidium passerinum and Tengmalm’s Owl Aegolius funereus in Western and Southern Bulgaria. - Acrocephalus 27 (128/129): 277-280. Simeonov, S. (1985): Pigmy Owl (Glaucidum passerinum). In: Red Data Book of PR Bulgaria. - BAS, Sofa. Spiridonov, J. & Mileva, L. (1988): Endangered and rare bird species in “Steneto” biosphere reserve. - Ornit. inf. bull. 23/24: 99-105. Spiridonov, J. (1999): Breeding ornithofauna of NP ”Rila” and its conservation importance. In: Biodiversity of NP ”Rila”. - USAID. Arrived / Prispelo: 7.8.2007 Accepted / Sprejeto: 29.8.2008 163 164 Acrocephalus 28 (135): 165-167, 2007 Pojavljanje sokola selca Falco peregrinus in kragulja Accipiter gentilis v Ljubljani The occurence of Peregrine Falcon Falco peregrinus and Goshawk Accipiter gentilis in Ljubljana (C Slovenia) Jernej Figelj DOPPS-BirdLife Slovenia, Tr`a{ka 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jernej.fgelj@dopps.si V Sloveniji gnezdi 60 do 80 parov sokolov selcev Falco peregrinus (BirdLife International 2004). Najbli`e Ljubljani gnezdijo na severnih obronkih Krimskega hribovja, v Polhograjskih Dolomitih in, proti vzhodu, pri Litiji (T. Miheli~ osebno). Na Ljubljanskem barju, kamor se prihaja prehranjevat, je sokol selec celoletni gost (Tome et al. 2005). Vse osebke sem opazil iz doma~ega stanovanja na Tr`a{ki c. 49 in v neposredni okolici (npr. na poti v bli`njo trgovino). Opazoval sem z daljnogledom Pentax 8x42, teleskopom Svarowski 30x80 in tudi brez opti~nih pripomo~kov. Bele`il sem datum, vrsto in, ~e je bilo le mogo~e, starost in spol. Upo{teval sem le osebke, ki sem jih dolo~il vsaj do vrste natan~no. ^e sem opazil en osebek ve~krat v enem dnevu, sem to {tel kot eno opazovanje. Prvi~ sem opazil sokola selca na Tr`a{ki cesti dne 15.12.2003. Do danes sem zbral 79 opazovanj, vsa so s Tr`a{ke ceste. Sokol selec se je zadr`eval na antenah stolpnic pri vi{ki gimnaziji in knji`nici Pre`ihov Voranc, s katerih je pre`al na tristoglavo jato mestnih golobov Columba livia domestica. Razen ene izjeme so bili vsi opazovani sokoli selci odrasli. Spola nisem mogel ugotoviti. 13.12.2004 in 24.1.2007 sem opazoval dva osebka. V obeh primerih sta se sokola tudi ogla{ala in verjetno preganjala. Ve~ina opazovanj sokola selca je bila v decembru in januarju. Ve~krat je bil opazovan novembra in februarja, dvakrat oktobra in enkrat septembra (slika 1, slika 2). 18 16 14 M 12 u 6 ? 10 I 1 ill U § § Mesec / Month Slika 1: [tevilo opazovanj sokola selca Falco peregrinus (~rni stolpci) in kragulja Accipiter gentilis (progasti stolpci) na mesec na Tr`a{ki cesti v Ljubljani med decembrom 2003 in februarjem 2007 Figure 1: Number of sightings of Peregrine Falcon Falco peregrinus (black columns) and Goshawk Accipiter gentllls (striped columns) per month along Tr`a{ka Street in Ljubljana between December 2003 and February 2007 165 J. Figelj: Pojavljanje sokola selca Falco peregrinus in kragulja Accipiter gentilis v Ljubljani Poleg sokola selca sem v Ljubljani zbral {e 7 opazovanj kragulja. Ljubljani najbli`je kraguljevo gnezdi{~e le`i na severnem delu Ljubljanskega barja (Tome et al. 2005). Ve~inoma sem kragulja opazil med letom, dvakrat sem videl, kako je med sedenjem pre`al na morebitni plen. V nasprotju s sokolom selcem, ki je ~epel skoraj izklju~no na antenah, je kragulj ~epel na robu strehe stolpnice ter na reklamnem panoju Ilirije. Slika 2: Sokol selec Falco peregrinus in siva vrana Corvus corone cornix, opa`ena v ju`nem delu Ljubljane (foto: J. Figelj) Figure 2: Peregrine Falcon Falco peregrinus and Hooded Crow Corvus corone cornix observed in the southern part of Ljubljana (photo: J. Figelj) [tirikrat sem zanesljivo dolo~il odraslega kragulja, dvakrat mladostnega, dvakrat pa nisem mogel zanesljivo ugotoviti kraguljeve starosti. Vsi opazovani osebki kragulja so bili samice. O~itno je bilo, da so tako kragulja kot sokola selca v mesto privabili mestni golobi, ki pri obeh zasedajo velik dele` v njihovi prehrani (Rutz 2003a, Rejt 2001). V raziskavi v Var{avi so ugotovili, da zasedajo v prehrani sokola selca mestni golobi najve~ji dele` pozimi in poleti, najmanj{i dele` pa jeseni in spomladi (Rejt 2001). Poleg obilice plena, ki ga zagotavlja mesto (mestni golobi, drozgi), je mesto zanimivo tudi zaradi kritja, ki ga kragulj s pridom izrablja pri lovu (Rutz 166 2003b) To se je potrdilo pri opazovanju kragulja, ki se je spravil na goloba, ~epe~ega na strehi, pri tem pa izkori{~al kritje sosednjih stavb. Nato ga je neuspe{no preganjal 200 m po Tr`a{ki cesti na 5 m vi{ine. Rutz ugotavlja, da so kragulji v Hamburgu manj pla{ni v sredi{~u mesta kot pa na periferiji (Rutz 2003b). To bi lahko veljalo tudi za sokola selca. Enkrat je neuspe{no lovil mestnega goloba in pri tem pristal na plo~niku le 3 m stran od prvega mimoido~ega ~loveka. ^lovek sokola niti opazil ni, sokol pa se tudi ni zmenil zanj in ~ez nekaj trenutkov spet odletel na pre`o. Iz rezultatov je razvidno, da sokol selec in kragulj najverjetneje ne gnezdita v Ljubljani, zagotovo pa ne v okolici Tr`a{ke ceste, saj so bila vsa opazovanja zabele`ena zunaj gnezditvenega obdobja (slika 1). Kljub temu lahko re~emo, da je Ljubljana s svojimi mestnimi golobi in drozgi pomembno prehranjevali{~e za ti dve vrsti zunaj gnezditvenega obdobja, kar je treba upo{tevati pri uravnavanju populacije mestnih golobov, {e posebej, ~e njihovo {tevilo reguliramo s kontracepcijo. Summary 79 sightings of Peregrine Falcon Falco peregrinus and 8 sightings of Goshawk Accipiter gentilis were recorded in the city of Ljubljana between December 2003 and February 2007. All sightings were recorded outside the breeding season between September and March, most of them in December and January. The main attraction for Peregrine Falcon and Goshawk was the local fock of 300 feral pigeons Columba livia domestica. Although the Peregrine Falcon and Goshawk probably do not nest in Ljubljana, the city it is an important feeding site outside the breeding season. Zahvala Rad bi se zahvalil Polonci Voglar in Andreju Figlju za posredovane podatke. Acrocephalus 28 (13 j): 165-167, 2OO7 Literatura Rejt, L. (2001): Feeding activity and seasonal changes in prey composition of urban Peregrine Falcons Falco peregrinus. - Acta Ornithol. 36: 165-169. Rutz, C. (2003a): Assessing the breeding season diet of Goshawk Accipiter gentilis: biases of plucking analysis quantifed by means of continuous radio-monitoring. - Journal of Zoology 259: 209-217. Rutz, C. (2003b): Post-fedging dispersal of Northern Goshawks Accipiter gentilis in an urban environment. - Vogelwelt 124: 93-101. Tome, D., Sovinc, A., Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografja DOPPS [t. 3. - DOPPS, Ljubljana. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status (BirdLife Conservation Series No. 12). - BirdLife International, Cambridge. Arrived / Prispelo: 8.5.2008 Accepted / Sprejeto: 29.8.2008 167 Acrocephalus 28 (135): 168-169, 2007 New data on roosting sites of the Raven Corvus corax in Bulgaria Novi podatki o preno~i{~ih krokarjev Corvus corax v Bolgariji Stoyan Ch. Nikolov1, Ivelin Ivanov2 & Ivailo Angelov3 1 Central Laboratory of General Ecology / Bulgarian Academy of Sciences, 2 Gagarin Str., BG-1113 Sofa, Bulgaria, e-mail: nikolov100yan@abv.bg 2 Green Balkans, 160 Shesti Septemvri Blvd., BG-4000 Plovdiv, Bulgaria, e-mail: iivanov@greenbalkans.org 3 Bulgarian Society for the Protection of Birds, Bulgarka district, No 29, entr. A, ap. 18, BG-8800 Sliven, Bulgaria, e-mail: ivailoangelov@abv.bg Normally, the Raven Corvus corax occurs solitary or in pairs and rarely in focks (Snow & Perrins 1998). These focks consist of non-breeding immature and juvenile birds that forage socially and aggregate in communal winter roosts, which may function as šinformation centres’ regarding food locations (Marzluff et al. 1996, Wright et al. 2003). The number of Ravens within a fock reached up to 574 individuals (Janicke & Chakarov 2007). In Europe as well as in North America, the preferred Raven’s roosts were located near or in the proximity of settlements and birds fed mainly at rubbish dumps (Watts et al. 1991, Sara & Busalacchi 2003, Preston 2005, Janicke & Chakarov 2007). So far in Bulgaria, there are some fragmentary data on concentrations of Ravens (about 20 ind.) in the region of Sofa City (Nankinov et al. 2005), but data on roosting sites of the species are still lacking. In November 2006, about 80 Ravens were found to roost in a Beech Fagus sylvatica forest at 875 m a.s.l. (42°46’52.6’’N, 26°19’44.6’’E) near the village of Rakovo (UTM MH43). On 15 Jan 2007, a roosting site with 90 Ravens was found in several isolated old trees of the genus Quercus at 325 m a.s.l. (42°07’17.2’’N, 26°54’18.5’’E) near Malko Sharkovo reservoir (UTM MG96). In the area of vulture feeding site near the village of Pelevun (UTM MF18), roosting site of a fock of Ravens consisting of maximum 70 individuals is situated at 325 m a.s.l. (41°24’23.8’’N, 26°02’00.6’’E). Annually, the fock gathers in August, as till the beginning of the breeding period the birds stay mainly near the artifcial feeding site. The birds roost in trees (of the genus Quercus) that have dried up as a result of forest fres. On 24 Oct 2007, about 168 40 Ravens were found to roost in a Beech forest at 916 m a.s.l. (42°46’31.1’’N, 26°18’28.5’’E) in the upper parts of Slivenska Mts (UTM MH43). The roosting site was located in the proximity of a large dairy farm. The roost trees were 3-4, situated on a hilltop at the very edge of the forest, bordering with mountain meadows. Most of the Ravens were roosting in a single big tree. During the day, the Ravens searched for food in a large perimeter in the plain around the town of Sliven, while in the evening they fed in the meadows near the dairy farm. Three livestock watchdogs from the dairy farm were feeding on scattered cattle bones, so previous abundance of a big carcass from the farm could have infuenced the appearance of the roost. On 24 Nov and 14 Dec 2007, about 58 Ravens were found roosting in a small plantation of Austrian Pine Pinus nigra at 755 m a.s.l. (42°53’27.9’’N, 23°09’48.4’’E) in the proximity of Belidie Han village (UTM FN74). The majority of birds fed at a rubbish dump some 3 km away from their roosting site, and in certain years the number of feeding Ravens at this site reached 80 individuals (J. Hristov, pers. comm.). It is possible that some of the birds from this fock feed also on the garbage-heap at Suhodol (Nankinov et al. 2005), located some 20 km from the roosting site. Although there has been a positive trend in the number and distribution of Ravens in Bulgaria in the last 20 years and the national breeding population consists of about 1,000 breeding pairs (Daskalova et al. 2007), the species is still very vulnerable to poisons set in the wild (Michev et al. 1986). As the roosting sites reported above hold a signifcant part of the Raven’s national population, a special protection status and management plans prohibiting poisoning and shooting of corvids are needed for these areas. Povzetek Avtorji navajajo nekatere nove lokacije preno~i{~ krokarjev Corvus corax v Bolgariji: vas Rakovo (UTM MH43) s pribli`no 80 osebki; akumulacijsko jezero Malko Sharkovo (UTM MG96), 90 os.; vas Pelevun (UTM MF18), maks. 90 os.; pogorje Slivenska (UTM MH43), pribl. 40 os.; vas Belidie (UTM FN74), pribl. 58 os. S.Ch. Nikolov, I. Ivanov & I. Angelov: New data on roosting sites of the Raven Corvus corax in Bulgaria References Daskalova, G., Petrov, C., Stoinov, E., Vasilev, V. & Profrov, L. (2007): Raven Corvus corax. pp. 588-589. In: Iankov, P. (ed.) Atlas of breeding birds in Bulgaria. – Bulgarian Society for the Protection of Birds, Sofa. Janicke, T. & Chakarov, N. (2007): Effect of weather conditions on the communal roosting behaviour of common ravens Corvus corax with unlimited food resources. – Journal of ethology 25(1): 71–78. Marzluff, J., Heinrich, B. & Marzluff, C. (1996): Raven roosts are mobile information centres. – Anim. Behav. 51: 89-103. Michev, T., Petrov, C., Profrov, L. & Spiridonov, J. (1986): Contribution to the distribution and number of Raven (Corvus corax L.) in Bulgaria during the period 1950–1984. – Ecologia 19: 27–35. (in Bulgarian) Nankinov, D., Nikolov, B. Dalakchieva, S. & Dinkov, H. (2005): Concentrations of corvids Corvidae in Sofa city (Bulgaria) during the winter 2004 / 2005. – Ciconia 14: 48–56. Preston, M. (2005): Factors affecting winter roost dispersal and daily behaviour of Common Ravens (Corvus corax) in Southwestern Alberta. - Northwestern Naturalist 86 (3): 123–130. Sara, M. & Busalacchi, B. (2003): Diet and feeding habits of nesting and non-nesting ravens (Corvus corax) on a Mediterranean island (Vulcano, Eolian archipelago). – Ethology, Ecology & Evolution 15: 119–131. Snow, D. & Perrins, C. (1998): The Birds of the Western Palearctic. Vol. 2. Passerines. Oxford, Oxford Univ. Press. Watts P. , Draper B. & Idle, P. (1991): Environmental Infuences on Roost Selection in Wintering Ravens at Churchill, Manitoba, Canada. - Arctic and Alpine Research 23 (1): 66–70. Wright, J., Stone, R. & Brown, N. (2003): Communal roosts as structures information centres in the Raven, Corvus corax. – Animal Ecology 72: 1003–1014. Arrived / Prispelo: 10.1.2008 Accepted / Sprejeto: 29.8.2008 169 Acrocephalus 28 (13 j): I7O-I7I, 2OO7 New data on the avifauna of ^uli{i}ke bare wetland area in Krka National Park (Croatia) Novi podatki o avifavni mo~virja ^uli{i}ke bare v Nacionalnem parku Krka (Hrva{ka) Jenő J. Purger1 & Jasmina Mu`ini}2 1 Department of Animal Ecology, Institute of Biology, University of Pécs, Ifjúság útja 6, H-7624 Pécs, Hungary, e-mail: purger@ttk.pte.hu 2 Institute for Ornithology CASA, Gunduli}eva 24, HR-10000 Zagreb, Croatia, e-mail: jasmina@hazu.hr Based on surveys carried out between 1987-1989 and literature data, a total of 221 bird species were registered in Krka National Park (Stip~evi} et al. 1990). During the investigations performed between 2002-2004, 211 bird species were found to occur within the current boundaries of the national park (Kralj 2007). In the publication reporting on the results of the former survey, the seasonal dynamics of birds was given emphasis (Stip~evi} et al. 1990), whereas the latter paper focused on changes having occurred during the period between the two surveys (Kralj 2007). However, there is no indication of the spatial patterns of bird species in the area, as no such faunistic data have been published. One of the most interesting wetland habitats found in the national park is the ^uli{i}ke bare (WJ75, 10×10 km UTM), suggested as a site to be drawn under strict protection due to its natural values (Su{i} et al. 1990). A total of 68 bird species were reported to occur within this area (Stip~evi} et al. 1990), and during the feld surveys in 2004 and 2005 a total of 80 bird species were observed (Mu`ini} & Purger 2007). A further 11 species (printed with bold letters in the list) were shown to exist in the area during two additional feld visits. On 12 Apr 2006, a total of 39 species were recorded within ^uli{i}ke bare swamp area, while on 22 Oct 2007, 24 species were observed despite the strong wind (Table 1). Thus, the number of species occurring within the ^uli{i}ke bare wetland area has increased to 91. Thorough faunistic studies were not performed in the summer and winter months, this fact suggesting that further species are expected to occur. Povzetek Med dvema popisoma ^uli{i}kih bar v Nacionalnem parku Krka dne 12.4.2006 in 22.10.2007 je bilo zabele`enih 39 oziroma 24 vrst ptic, od tega je bilo 11 vrst novih za to obmo~je. References Kralj, J. (2007): Ornithofauna of the National Park Krka – changes and trends in 20-years period. – In: Margu{, D. (ed.), Zbornik radova sa Simpozija Rijeka Krka i Nacionalni Park Krka: prirodna i kulturna ba{tina, za{tita i odr`ivi razvitak. Javna ustanova “Nacionalni park Krka”, [ibenik, p. 371-378. Mu`ini}, J. & Purger, J. J. (2007): Problems of the preservation of bird diversity in locality ^uli{i}ke bare (Krka National Park, Croatia). - In: Margu{, D. (ed.), Zbornik radova sa Simpozija Rijeka Krka i Nacionalni Park Krka: prirodna i kulturna ba{tina, za{tita i odr`ivi razvitak. Javna ustanova “Nacionalni park Krka”, [ibenik, p. 379-386. Stip~evi}, M., Su{i}, G., Radovi}, D. & Bartovsky, V. (1990): Ornithofauna of the National Park Krka. – In: Kerovec, M. (ed.): Zbornik radova sa Simpozija: NP Krka – stanje istra`enosti i problemi za{tite ekosistema. Hrvatsko Ekolo{ko Dru{tvo. - Ekolo{ke Monografje 2: 505-522. Su{i}, G., Stip~evi}, M., Radovi}, D. & Bartovsky, V. (1990): Ornithological assessment of the National Park Krka and proposals for measures of protection and management. - In: Kerovec, M. (ed.): Zbornik radova sa Simpozija: NP Krka – stanje istra`enosti i problemi za{tite ekosistema. Hrvatsko Ekolo{ko Dru{tvo. - Ekolo{ke Monografje 2: 587-599. Arrived / Prispelo: 21.1.2008 Accepted / Sprejeto: 29.8.2008 I/C J.J. Purger & J. Mu`ini}: New data on the avifauna of ^uli{i}ke bare wetland area in Krka National Park (Croatia) Table 1: Birds (species and number of individuals) recorded during feld visits on 12 Apr 2006 and 22 Oct 2007 in the ^uli{i}ke bare wetland area in Krka National Park (Croatia); new species for the area are denoted with bold letters Tabela 1: Ptice (vrste in {tevilo osebkov), zabele`ene med terenskimi obiski dne 12.4.2006 in 22.10.2007 na ^uli{i}kih barah v Nacionalnem parku Krka (Hrva{ka); nove vrste za obmo~je so ozna~ene s krepkim tiskom 12 Apr 22 Oct Species / Vrsta 2006 2007 Tachybaptus ruficollis 1 2 Podiceps cristatus 7 10 Phalacrocorax pygmaeus 2 1 Nycticorax nycticorax 1 Anas platyrhynchos 6 Aythya fuligula 4 Circaetus gallicus 3 Buteo buteo 1 2 Falco tinnunculus 1 Gallinula chloropus 1 Fulica atra 2 150 Larus ridibundus 2 Larus cachinnans 2 Apus opus 20 Alcedo atthis 1 Jynx torquilla 1 Dendrocopos major 2 Riparia riparia 8 Hirundo rustica 200 Delichon urbica 10 Motacilla flava flava 20 Motacilla flava feldegg 5 Motacilla alba 10 Troglodytes troglodytes 1 1 Erithacus rubecula 1 8 Luscinia megarhynchos 3 Phoenicurus ochruros 10 Saxicola rubetra 2 Turdus merula 6 3 Turdus philomelos 2 Cettia cetti 10 Acrocephalus arundinaceus 2 Sylvia cantillans 3 Sylvia communis 1 Sylvia atricapilla 8 1 Phylloscopus collybita 20 10 Ficedula hypoleuca 1 Parus major 6 4 Lanius senator 1 Corvus corone cornix 2 Corpus corax 2 Sturnus vulgaris 10 Passer domesticus 4 5 Fringilla coelebs 8 Serinus serinus 2 Carduelis chloris 1 Carduelis carduelis 10 4 Coccothraustes coccothraustes 2 Emberiza cirlus 2 Emberiza schoeniclus 1 Miliaria calandra 5 171 172 Acrocephalus 28 (13 j): I73-I78, 2OO7 Iz ornitolo{ke bele`nice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Rde~egrli slapnik Gavia stellata Red-throated Diver – one individual observed while diving for fsh at Re{eto on Lake Cerknica (UTM VL57, C Slovenia), on 28 Nov 2007. During its seven attempts it managed to catch three Rudds Scardinius erythrophthalmus within the period of seven minutes. Dne 28.11.2007 sem med enim izmed rednih obhodov Cerkni{kega jezera opazil rde~egrlega slapnika na obmo~ju Re{eta. Sicer sem verjetno isti osebek opazoval `e ves mesec, vendar se je tokrat zna{el ~isto blizu obre`ja. Ker se me ni bal, sem mu pri{el dokaj blizu. Z bre`ine sem ga opazoval med prehranjevanjem. V dobrih sedmih minutah je opravil sedem potopov. Vsak potop je bil kraj{i od ene minute. Lovil je v plitvinah med poplavljenim rastlinjem, kjer so se skrivale jate rde~eperk Scardinius erythrophthalmus. Trije od sedmih potopov so obrodili sadove. Uspe{en je bil torej v 43% primerov, kar ga uvr{~a med zelo dobre lovce. V vseh treh primerih je slapnik ujel okoli deset centimetrov veliko rde~eperko. Po tretjem ulovu se je odpravil proti sredini vodne povr{ine, kjer se je lotil ~i{~enja peres. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si ^opasti ponirek Podiceps cristatus Great Crested Grebe – on 14.7.2007, a late colony forming was observed on Ra~e Ponds (UTM WM54, NE Slovenia). 22 nests were built on Yellow Floating Heart Nymphoides peltata on the Large Pond (Veliki ribnik). On the same day, a Red-crested Pochard Netta rufna was noted on the Small Pond (Mali ribnik). On 14 May 2004, another colony nesting of this species was observed on Lake Cerknica (UTM VL57, C Slovenia). Between twenty and thirty nests were seen in a Reed Phargmites australis stand from the road between Otok and Gorica. Among other birds noted on Lake Cerknica at that time were 6 Common Shelducks Tadorna tadorna and 18 Great Egrets Egretta alba. V letu 2007 se je na Ra~kih ribnikih v Krajinskem parku Ra~e formirala kolonija ~opastih ponirkov. Dvaindvajset parov je bilo raztresenih po severnem delu Velikega ribnika. Vsa gnezda so bila na listih {~itolistne mo~virke Nymphoides pettata. Za Račke ribnike je sicer značilno, da se na njih občasno formira kolonija teh ptic [Vogrin, M. (1989): Gnezdenje čopastega ponirka Podiceps cristatus v koloniji na ribnikih v Racah. - Acrocephalus 10 (41/42): 51-56], vendar jih v zadnjih nekaj letih nisem opazil. Zanimiv je tudi datum graditve gnezd, saj sem jih pri tem delu opazoval 14.7., ko so na drugih ribnikih že odgnezdili. V Malem ribniku sem tega dne opazil še samico tatarske žvižgavke Netta rufna. Drug primer kolonijskega gnezdenja čopastega ponirka sem zabeležil nekaj let pred tem, in sicer 14.5-2004 na Cerkniškem jezeru, kjer sem naštel med dvajset in trideset gnezd nekje na pol poti med Otokom in Gorico. Na Cerkniškem jezeru sem tega dne na robu poplavne vode ob Lipsenjščici opazil še šest duplinskih kozark Tadorna tadorna, ki so sicer naključne gostje na Cerkniškem jezeru [Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31], in osemnajst velikih belih čapelj Egretta alba. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Bela štorklja Ciconia ciconia White Stork — 7 adult individuals observed on 30 Apr 2007 near Lipe at Ljubljansko barje (UTM VL59, C Slovenia) Na poplavljenem travniku pri Lipah na Ljubljanskem barju sva 30.4.2007 opazila sedem odraslih osebkov bele štorklje. Štorklja sicer na Barju velja kot redna in redka gnezdilka [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. — Monografja DOPPS št. 3, DOPPS, Ljubljana] z enim znanim gnezdom [Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia aconiti v Sloveniji. — Acrocephalus 22 (106/107): 89-103]. Mogoče pa si lahko na omenjenem območju že letos ali pa vsaj v prihajajočih letih obetamo kakšno gnezdo več. Petra Vrh Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: petravrh@yahoo.com Al Vrezec, Pražakova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, e-mail: al.vrezec@nib.si 173 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Mali orel Hieraaetus pennatus Booted Eagle — one individual dark form seen circling on 7 May 2005 in the company of eleven Honey Buzzards Pernis apivorus and one Common Buzzard Buteo buteo above the peak of Krasji vrh north of Drežniške Ravne (UTM UM92, NW Slovenia) Dne 7.5-2005 smo avtor pričujočega prispevka ter Anže Kristan in Bert Van Der Geest popisovali ptice za novi ornitološki atlas Slovenije nad planino Zapleč pod Krnom severno od naselja Drežniške Ravne (SZ Slovenija). Nad Krasjim vrhom zahodno od naše lokacije smo opazili več ujed. Ob pomoči teleskopa smo prešteli enajst sršenarjev Pernis apivorus in dve kanji Buteo buteo. Po daljšem opazovanju smo ugotovili, da je nekaj narobe z eno izmed kanj. Bila je enotno temno rjava. Letalna peresa so bila nekoliko svetlejša, prsti na perutih pa precej bolj izraziti. Ujeda je krožila nad vrhom in pridobivala višino. Ko se je tako obračala, smo lahko občasno videli svetlino med primarnimi in sekundarnimi letalnimi peresi. Ob tem smo dobili občutek, da tam peres sploh ni, čeprav smo jih jasno videli med ujedinim drugim položajem. Iz opazovanja smo zaključili, da gre za temno obliko malega orla. Ta vrsta pri nas velja za redkeje opazovano vrsto [Božič, L. (2001): Poročilo nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997-2000. — Acrocephalus 22 (106/107): 109-113]. Opazovanja nekako enakomerno zastopajo obe barvni obliki in so raztresena po celotni Sloveniji [Božič, L. (1996): Mali orel Hieraaetus pennatus. —Acrocephalus 18 (75/76): 83; Figelj, J. (2000): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 21 (100): 165; Klemenčič, A. (2001): Mali orel Hieraaetus pennatus. —Acrocephalus 22 (108): 177; Russ, M. (2002): Mali orel Hieraaetus pennatus. —Acrocephalus 22 (109): 234; Kmecl, P. (2001): Mali orel Hieraaetus pennatus. — Acrocephalus 22 (106/107): 122; Kerček, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo]. Krasji vrh je le dobrih deset kilometrov oddaljen od Breginjskega Stola. Opazovanje nakazuje, da poleg Stola verjetno tudi drugi goli vrhovi igrajo pomembno vlogo pri selitvi ujed. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Sokol selec Falco peregrinus Peregrine Falcon – two individuals observed on 27 Dec 2007 along the road between Maribor Airport and Orehova vas (UTM WM55); while a female was carrying a small song bird in her claws, a male was trying to steal it from her Med popisom velikega srakoperja na Dravskem in Ptujskem polju dne 27.12.2007 sem opazoval velike jate semenojedih ptic na obmo~ju bodo~e trase avtoceste med Letali{~em Maribor in Orehovo vasjo. Zaradi arheolo{kega izkopavanja so tam nastali veliki kupi gole zemlje, na katerih so se potem naselile enoletnice, predvsem iz dru`ine metlikovk. Na teh so se hranile ve~je jate poljskih vrabcev Passer montanus, ~opastih {krjancev Galerida cristata in {~inkavcev Fringillidae razli~nih vrst. To mno`ico ptic sta poskusila izkoristiti dva sokola selca. Opazoval sem ju, kako se preganjata med seboj. Ve~ji osebek, verjetno samica, je v krempljih dr`ala ulovljeno ptico pevko. Manj{i osebek, verjetno samec, pa jo je preganjal. V zraku sta se ve~krat dotaknila za noge in zavrtela. Na koncu je samica odletela v smeri letali{~a in tam na tleh pospravila plen, samec pa je zavil proti zahodu in se usedel na daljnovodno `ico. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Mali sokol Falco columbarius Merlin – one male observed perching on 8 Nov 2007 near Begunje on Meni{ija Plateau (UTM VL57, C Slovenia) Dne 8.11.2007 sem {e pred son~nim vzhodom v bli`ini Begunj na ju`nem delu Meni{ije iz avtomobila zagledal manj{o ujedo, ki je sedela vrh drevesa sredi obse`nej{ih travnikov. Ustavil sem se, in {e preden je odletela, mi je 174 Acrocephalus 28 (13 j): I73-I78, 2OO7 uspelo narediti par dokumentarnih posnetkov (glej sliko). Po posvetu s kolegom in pogledu v priro~nik sem ugotovil, da sem opazoval samca malega sokola. V zimskem ornitolo{kem atlasu [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana] je mali sokol v Sloveniji ozna~en kot naklju~ni zimski gost in preletnik. V zadnjih letih se pojavljajo poro~ila o opa`anjih predvsem iz severovzhodne Slovenije [Bordjan, D. (2002): Mali sokol Falco columbarius. – Acrocephalus 23 (115): 195; TomaŽiČ, A. (2003): Mali sokol Falco columbarius. – Acrocephalus 24 (116): 33]. Najbli`je znano opa`anje izvira s Cerkni{kega jezera [Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkni{kega jezera; spremljanje {tevil~nosti s povdarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-30]. (foto: M. Krofel) Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI-1353 Borovnica, Slovenija, e-mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Kotorna Alectoris graeca Rock Partridge – two individuals observed in Tosc Mt on 3 Nov 2007 and one at Sleme in the Julian Alps (UTM VM13, NW Slovenia) V no~i na 3. november 2007 sva se s sinom Borom odpravila na Tosc. Najin cilj so bili sicer gamsi Rupicapra rupicapra, ki sva se jih hotela nagledati na strmih travnatih pobo~jih, in v `elji, da bi bilo dogajanje okrog naju kar najbolj pristno, sva pot, s katere jih navadno prepla{i{, opravila pono~i. Prvi svit sva tako pri~akala na planini Zgornji Tosc. Svit pa je prinesel tudi prijetno presene~enje, ki se ga res nisva nadejala. V strmih pobo~jih »Abvance«, kot Bohinjci pravijo Slemenu, je prebujanje dneva pozdravila kotorna s svojim zna~ilnim ogla{anjem. Ogla{ala se je kakih 5 minut. Kasneje sva nad planino opazila {e dva osebka; spla{ila sta se in odletela proti Velemu polju. Nad opazovanjem sem bil seveda osupel, saj sem v preteklosti Tosc obiskal `e velikokrat, pa sem se s kotornami na njem do tedaj sre~al samo enkrat. In sicer na zelo podoben na~in in skoraj na isti datum, to pa je bilo do nedavnega tudi edino opazovanje kotorn v tem delu bohinjskih gora [MiheliČ, T. (1996): Kotorna Alectoris graeca. - Acrocephalus 14 (74): 33]. Tudi takrat sem opazoval tri kotorne, le da so bile skupaj v eni skupini. No, pa da izveste {e o gamsih, ki so bili pravzaprav cilj najinega izleta. Ne da bi jih spla{ila, sva jih videla 57, nekatere zavidljivo od blizu. Bor je naredil svoje prve fotografske posnetke, ampak zanimivo, da tudi pri njem niso zasen~ili kotorn. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, Slovenija: e-mail: tomaz.mihelic@ dopps.si Žerjav Grus grus Crane – 6 individuals observed on 6 Dec 2006 on Lake Cerknica (UTM VL56, C Slovenia); later that day 54 Greylag Geese Anser anser, 360 Shovelers Anas clypeata, 18 Gadwalls Anas strepera, 80 Lapwings Vanellus vanellus and 32 Great Egrets Egretta alba were observed Dne 6.12.2006 smo Andrej Figelj, Toma` Miheli~, Borut Rubini}, Paul Tout in pisec teh vrstic podalj{ali delovni sestanek v prijeten krog okoli Cerkni{kega jezera. Vreme je bilo obla~no, pihal je zahodni veter, za tisti ~as leta pa ni bilo prav ni~ mrzlo. Poleg tega je rahlo de`evalo. Prva zanimivost nas je ~akala `e kar ob cesti od Cerknice proti Dolenjemu jezeru in sicer 6 `erjavov. Ta dan smo poleg tega podrli {e nekaj drugih pti~jih maksimumov, in sicer smo opazovali {e 54 sivih gosi Anser anser, 360 rac `li~aric Anas clypeata, 18 konopnic Anas strepera, 80 prib Vanellus vanellus ter zadnja leta `e nekoliko standardno zimsko {tevilo velikih belih ~apelj Egretta alba in sicer 32 osebkov. [tevilke so se nam zdele velike glede na 15 let staro {tudijo o preletu in prezimovanju vodnih ptic [Kmecl, P. & Rižner, K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkni{kega jezera; spremljanje {tevil~nosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. – Acrocephalus 14 (56/57): 4-30]. Primo` Kmecl, Mala ~olnarska 4b, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: primoz.kmecl@ dopps.si Sloka Scolopax rusticola Woodcock - During my graduation thesis feldwork carried out in the Krim Mts (UTM WL58, C Slovenia), I came across the Woodcock on three occasions. On 21 Dec 2004, I startled one individual on the forest foor at Pelhanov laz southwest of G. Brezovica. In the evening of 16 Mar 2005, Ana Vidmar and I saw one individual fying over the village of Preserje. On 17 Oct 2005, while searching for a young Ural Owl Strix uralensis, Matja` Premzl and I scared two individuals away from the forest foor amidst the bushes just above Virje near Jezero. Med diplomskim terenskim delom na obmo~ju Krima v osrednji Sloveniji sem se v treh primerih sre~al tudi s skrivnostno sloko. Prvo sre~anje sem do`ivel med iskanjem samca lesne sove Strix aluco na obmo~ju Pelhanovega lazu jugozahodno od naselja G. Brezovica. En osebek sem spla{il z 175 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook gozdnih tal na večji jasi. Zanimiv je pozni datum opazovanja — 21.12.2004. Kljub redkejšim zimskim podatkom pa je bil to pričakovan podatek [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. - Tehnološka založba Slovenije. Ljubljana]. Drugo srečanje je bilo na spomladanskem preletu. Ko sva se z Ano Vidmar 16.3.2005 peljala na nočno iskanje samca lesne sove, sva v vasi Preserje opazila en osebek v nizkem letu čez vas. V tretjo sem se srečal s sloko 17.10.2005, ko sva z Matjažem Premzlom oprezala za mlado kozačo Strix uralensis nad naseljem Virje pri vasi Jezero. V grmovju nad naseljem — kozače tukaj sicer nisva našla — sva splašila dve sloki, ki sta brž poleteli proti barju. Kozačo sva naposled našla v majhnem gozdičku na barju nedaleč od naselja Virje. Ta podatek se dopolnjuje z raztresenimi opazovanji posameznih slok na barju ob koncu oktobra in v novembru [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. — DOPPS, Monografja št. 3, Ljubljana]. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI—1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl — intensive calling by a male (17 Mar 2005) two days after the loss of a female killed by electric power line (UTM VM12, NW Slovenia) Prijatelj me je poklical z žalostnim sporočilom: 15-3.2005 zjutraj je pod drogom električnega daljnovoda srednje napetosti v Bohinjski dolini našel svež kadaver velike uharice. Ker sem hotel določiti spol in starost mrtve sove in si ogledati mesto nesreče, sem se 17.3.2005 odpravil v Bohinj, pred tem pa sem ob večernem mraku obiskal še znano gnezdišče velike uharice, ki je od mesta najdbe kadavra oddaljeno samo kilometer. Samec se je začel oglašati ob 18.10 h, kar je običajno za ta letni čas. Neobičajno pa je bilo njegovo oglašanje. Poslušal sem ga sicer samo do 19.20 h, ker sem moral takrat oditi. Samec je pel ves ta čas, brez najmanjšega postanka, interval med oglašanjem pa je bil konstanten in je trajal le 5 sekund. Mihu Znidaršiču, ki je bil takrat z menoj, sem rekel, da je morebiti prav ta samec ostal brez samice, saj druge pametne razlage za tako intenzivno oglašanje samca nisem našel. Ko sva si kasneje ogledala kadaver, se je domneva potrdila. Na podlagi letalnega perja (perje več generacij) in dolžine podlahtnice (209 mm) je bilo nedvoumno, da je bila samica odrasel osebek, lokacija najdbe, ki je bila sredi najbližjih travnikov pod omenjenim gnezdiščem, pa je potrjevala domnevo o ovdovelosti prav poslušanega samca. Tomaž Mihelic, Št. Jurij 125, SI—1290 Grosuplje, Slovenija: e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si Triprsti detel Picoides tridactylus Three-toed Woodpecker — a female observed on 17 Nov 2007 in the eastern part of the Snežnik Plateau (UTM VL64, S Slovenia) Dne 17.11.2007 sem med sledenjem evrazijskega risa Lynx lynx v bližini Melišja na vzhodnem delu Snežniške planote nedaleč od meje s hrvaško na nadmorski višini 1200 m opazil manjšega detla, ki se je prehranjeval na starejši smreki Picea abies. Pogled skozi daljnogled mi je razkril, da opazujem samico triprstega detla. Gnezdenje te vrste je znano iz večjega dela območja Snežniške planote [Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. — DZS, Ljubljana; Kebe, L. (2001): Triprsti detel Picoides tridactylus. — Acrocephalus 22 (104/105): 60], med zimskimi opažanji v ZOAS [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. — Tehniška založba Slovenije, Ljubljana] pa je naveden le podatek za njen zahodni del. Na vzhodnem delu ob hrvaški meji se razteza več gozdnih rezervatov z obilico starejšega in odmrlega drevja, kar zagotavlja ugodne življenjske razmere za redkejše vrste detlov. To kaže tudi podatek iz gnezditvenega obdobja istega leta, ko sem nedaleč stran od mesta zgoraj omenjenega opažanja zabeležil petje samca belohrbtega detla Dendrocopos leucotos. Miha Krofel, Zavrti pri Borovnici 2, SI—1353 Borovnica, Slovenija, e-mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Breguljka Riparia riparia Sand Martin — its breeding colony is situated in an artifcial sand bank some 30 m behind the cowshed on the farm at Ciglence 23 near Sp. Duplek (UTM WM 55, NE Slovenia); it has bred here regularly since 2004 with 150 pairs, in 2005 with 200 pairs, in 2006 with 230 pairs, and in 2007 with 200 pairs Kraj Ciglence leži SV od Sp. Dupleka nedaleč od Maribora. V ozki dolinici, ki jo obkrožajo griči, leži kmetija Marjana Krambergerja s hišno številko Ciglence 23. Je uspešna in znana predvsem po reji goveje živine in pridelavi mleka. Toda zadnja štiri leta jo poznamo tudi po neki drugi zanimivosti. Na kmetiji namreč najdemo pri nas redko in glede na lokaliteto nenavadno kolonijo breguljk. Ze od leta 2004 breguljke gnezdijo v peščeni steni borih 30 metrov za govejim hlevom, v useku blagega pobočja, na katerem se razteza pašnik. Peščena stena je nastala med izkopom peska oz. ureditvijo dovozne poti. Takoj po prvem letu uspešne gnezditve breguljk je gospodar Kramberger vsako pomlad načrtno poskrbel za prenovo in ureditev gnezdišča. Tako so breguljke uspešno gnezdile prav vsako leto. Leta 2004 je gnezditvena kolonija štela 150 parov. Po ustrezni ureditvi stene v letu 2005 je število naraslo na 200 parov, naslednje 176 Acrocephalus 28 (13 j): I73-I78, 2OO7 leto 230 in nato 200 parov v letu 2007. Pri Krambergerjevih v hlevih gnezdi tudi kme~ka lastovka Hirundo rustica in na zunanjih zidovih mestna lastovka Delichon urbica. Verjetno gre za redek primer pri nas dru`ne gnezditve vseh treh vrst lastovk. Primer ka`e tudi na to, kako hitro breguljke naselijo izdelano pe{~eno steno, ~e je zado{~eno osnovnim gnezditvenim razmeram, pa ~eprav v neposredni bli`ini ni reke ali drugih vodnih teles, reka Drava pa je od tod oddaljena vsaj tri kilometre zra~ne ~rte. Franc Bra~ko, Gregor~i~eva 27, SI-2000 Maribor, Slovenija [marnica Phoenicurus ochruros Black Redstart – one completely white individual observed in the village of Topol near Cerknica (UTM WL57, C Slovenija) on 16 Sep 2007 Dne 16.9.2007 sva se avtorja peljala skozi vas Topol severno od Cerknice, osrednja Slovenija. Tam sva opazila belo ptico, ki je zletela s cestnega roba na dvori{~e. Ob pogledu skozi daljnogled sva prepoznala {marnico. Toda ta je bila popolnoma bela. Vedla se je enako kot vse druge {marnice, ki so se preganjale po vasi. Verjetno ta isti osebek je teden dni kasneje opazil {e Alojzij Tom{i~, ki `ivi v bli`ini mesta opazovanja. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Ana Bordjan, Begunje 3e, SI-1382 Begunje pri Cerknici, Slovenija, e-mail: ana.bordjan@gmail.com Hrva{ka / Croatia Velika uharica Bubo bubo & Veliki skovik Otus scops Eagle Owl & Scops Owl – a female Eagle Owl was heard on 23 Apr 2006 calling from the rockwall north of the entrance to Mala Paklenica (UTM WK30, Dalmatia, W Croatia). On the same night, we heard two Scops Owls calling from Mala Paklenica and one individual calling near the Eagle Owl. One individual was also heard during the entire morning on the following day. Spomladi leta 2006 smo se z dvema avtomobiloma odpravili na dvodnevno pot proti biolo{kemu {tudentskemu taboru Ekosistemi Jadrana 2006 na Pelje{cu. 23.4. smo se odlo~ili prespati pred vhodom v Malo Paklenico (UTM WK30). Preden smo smuknili v spalne vre~e, smo lahko iz sten severno od vhoda sli{ali samico velike uharice, ki so jo dopolnjevali trije veliki skoviki. Eden od njih je pel nekje pri uharici, druga dva pa sta se ogla{ala iz sten Male Paklenice. Zjutraj {e pred svitom nas je zbudilo petje neutrudnega sredozemskega kup~arja Oenanthe hispanica. Enega od dveh skovikov iz Paklenice smo poslu{ali {e vse dopoldne, ko je oznanjal svoj teritorij. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Crane Grus grus @erjav – jata pribl. 150 osebkov opazovana 29.11.2007 nad Osijekom (UTM CR14, Slavonia, E Croatia); po kakih dveh ali treh minutah kro`enja in dviganja je vnovi~ oblikovala zna~ilni klin in odletela v jugozahodni smeri On 29 Nov 2007, a fock of about 150 Cranes was observed fying over the city center of Osijek (UTM CR14). The Cranes came from Baranja in the northeast. The fock soon dispersed over the city, then started circling and rising to a higher altitude. As it was sunny on that day, we could clearly watch the birds through binoculars as well as hear their specifc voices. After circling for some two or three minutes, the Cranes formed a V-shaped fock again and fied away in a southwestern direction. Tomislav Bogdanovi} & Ivan~ica Jur~evi} Agi}, Odjel za biologiju, Tr g Lj. Gaja 6, HR-31000 Osijek, Croatia; e-mail: tbogdano@ffos.hr, ivancica.ja@gmail.com Zlatouhi ponirek Podiceps auritus Slavonian Grebe – one individual seen swimming on 23 Apr 2006 on the surface of the sea close to the coast near the village of Seline south of Starigrad–Paklenica (UTM WK30, Dalmatia, W Croatia); a male Montagu’s Harrier Circus pygargus was also observed from the car near Maslenica Dne 23.4.2006 smo na poti proti {tudentskemu biolo{kemu taboru Ekosistemi Jadrana na Pelje{cu potovali po znameniti “Jadranki”. Malo za naseljem Seline (UTM WK30) ju`no od mesta Starigrad – Paklenica smo lahko iz avta opazovali zlatouhega ponirka v svatbenem perju. Ponirek je nedale~ od obale mirno plaval po gladini morja, ne da bi se kakorkoli zmenil za radovedne`e. Malo ju`neje pri naselju Maslenica smo opazovali {e samca mo~virskega lunja Circus pygargus na selitvi. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI-1380 Cerknica, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si I77 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Srbija / Serbia Bohemian Waxwing Bomby cilla garrulus Pegam — jata 10 osebkov opazovana 4.2.2006 v Apatinu (UTM CR45, Z Vojvodina) nedale~ od Donave v dru`bi s pribli`no 100 brinovkami Turdus pilaris, jata 50 osebkov pa dan pozneje 4 km severno od Apatina v naselju Ku~ka, znanem po zasebnih po~itni{kih hi{icah, manj{ih gozdi~kih in {tevilnih ligustrih In Apatin (UTM CR45, W Vojvodina), close to the Danube river, just before the Napredak Harbour in @elezni~ka St., where a row of eight European Hackberry Celtis australis trees is situated, 10 Bohemian Waxwings Bombycilla garrulus were observed on 4 Feb 2006 along with about 100 Fieldfares Turdus pilaris. Initially, I was able to hear just the characteristic sound of the Bohemian Waxwing, but after a detailed survey of the branches I managed to notice the birds as well. They fed on the berries for a while and then few away. The second observation took place on 5 Feb 2006, 4 km north of Apatin in the locality of Ku~ka, where privately owned gardens and weekend houses are situated. Scattered between them are bushes and small woods. A fock of about 50 Bohemian Waxwings were observed this time near the quay at a spot with several bushes of Wild Privet Ligustrum vulgare. Bohemian Waxwing is a rare vagrant in the surroundings of Apatin [Lakatos, J. (1979): Ptice Apatina. - Glas komune, Apatin; Kanjo, B. & Obradovič, R. (1991): Kugara, Bombycilla garrulus, u okolini Apatina. -Ciconia 3: 67-68]. Nenad Spremo, Filipa Vi{nji}a 5, 25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com White-tailed Eagle Haliaeetus albicilla Belorepec – ni~ manj kot 80 osebkov opazovanih dne 6.10.2007 v obmo~ju ribogojnice Svilojevo (UTM CR45, Z Vojvodina), in sicer na dnu skoraj popolnoma izpraznjenega Ribnika {t. 3, nad istim ribnikom, na polju v njegovi bli`ini, naposled pa {e na elektri~nih drogovih vzdol` istega ribnika; tako veliko {tevilo belorepcev so brez dvoma privabile zlahka dosegljive poginule ribe na dnu ribnika While I was visiting Svilojevo Fishfarm (UTM CR45, W Vojvodina) in the company of Oliver Halas and Bojan Guslov on 6 Oct 2007 during the European Birdwatching Weekend, no less than 80 White-tailed Eagles were observed by us. The birds were seen on the foor of the almost completely drained Lake 3, fying above Lake 3, in a feld near Lake 3, and fnally on long-distance power line pylons along Lake 3. This large number of eagles was attracted by the easily accessible dead fsh on the bottom of the lake. Loud calls of some birds hovering above the lake could be heard from time to time. This was, so far, the largest recorded number of White-tailed Eagles at Svilojevo Fishfarm [Lakatos, J. (1992): Ornitofauna ribnjaka u Svilojevu. – Ciconia 4: 28-42]. Nenad Spremo, Filipa Vi{nji}a 5, 25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com Red-necked Phalarope Phalaropus lobatus Ozkokljuni liskonožec – 1 osebek v zimskem perju opazovan 26.9.2006 na Ribniku {t. 3 ribogojnice Svilojevo (UTM CR45, Z Vojvodina) v dru`bi malih in spremenljivih prodnikov; tu in tam se je povzpel na poloj, v glavnem pa plaval po ribniku in med hranjenjem sukal kljun pod vodno gladino On 26 Sep 2006, while visiting Lake 1 of the Svilojevo Fishfarm, (UTM CR45, W Vojvodina) I observed one Red-necked Phalarope. It was in its winter plumage, with well visible characteristics of the species. I watched it with binoculars from a distance of about 25-30 m. The bird was swimming in shallow water along a mudfat and waving its bill underneath the water surface while feeding. There were Little Stints Calidris minuta and Dunlins Calidris alpina close to it. From time to time, the Phalarope climbed on the mudfat. The species had also been observed by Ago{ton in 1998 and Gergelj in 1999, with each author observing one specimen only [Agošton, A. (1998): Tankokljuna liskonoga (Phalaropus lobatus) kod ^oke. – Ciconia 7: 140; Gergelj, J. (1999): Tankokljuna liskonoga (Phalaropus lobatus) ponovo kod ^oke. – Ciconia 8: 130]. Nenad Spremo, Filipa Vi{nji}a 5, 25260 Apatin, Serbia, e-mail: nenad.spremo@gmail.com 178 Acrocephalus 28 (135): 179, 2007 Nove knjige New books Darko Savelji}, Andrej Vizi, Nela Ve{ovi} Dubak & Mihailo Jovi}evi}: Podru~ja od me|unarodnog zna~aja za boravak ptica u Crnoj Gori. Monografija CZIP no. 1. - Centar za za{titu i prou~avanje ptica Crne Gore, Podgorica. pp. 54 Another book that confrms how BirdLife International’s project Important Bird Areas is a long-term vision and an important national tool for biodiversity conservation. There was a rule in many European countries that, after the last European inventory of IBAs, national IBA partners or bird conservation organizations where partners do not exist publish their national inventories in monographs. This was also the case in Montenegro, the young European country, where the Centre for the Protection and Study of Birds of Montenegro has published a review of IBAs identifed during the last IBA inventory and proposed new ones at the same time. This popular monograph, written in Montenegrin language, is simply structured. The presentation of CZIP is followed by the chapter that explains IBA inventory criteria, the short overview of bird diversity in Montenegro, and identifcation list for Montenegrin IBAs. These chapters are followed by description of fve existing IBAs (Ulcinj Salina, [as Lake, Skadar Lake, Biogradska Gora/Blelasica Mt, Durmitor Mt) and 10 sites that are not listed in the recent IBA inventory (the Bojana Delta, Buljarica, Tivat Salinas, ]emovo Field, Nik{i} Reservoirs, Plav Lake, Hajla Mt, Prokletije Mts, Rumija Mt, Cijevina River Canyon). Each IBA is presented through its site, altitude, conservation status, geographic coordinates and description of geographic position, ornithological signifcance, habitats, conservation measures and threats to habitats and species. The authors also list fve potential IBAs, but owing to the lack of data they are not described in detail. Montenegro is a true biodiversity treasure in the Balkans! Thanks to the geographical position of this country and the very complex network of different climatic, physical, vegetational as well as cultural and economic infuences, this pearl can be proud of its long list of birds - with over 390 registered species and 204 breeders among them! Owing to the amazing diversity of habitats, from mountain peaks, boreal virgin forests and oligotrophic lakes and karst felds in the southern Dinarides, pristine deciduous forests on mountain slopes, deep river canyons, steppe felds, huge Skadar and much smaller [as Lakes, salinas, sand beaches and dunes on the Adriatic coast, the task to identify IBAs was in no way easy. It was the fact with which CZIP began its IBA work. The results presented in this book are, therefore, preliminary, although much improved in comparison with the 2000 IBA inventory. If only the decision makers in Montenegro would use this inventory during their planning of economic development in the country! And the readers can no doubt feel that this is the second major purpose of this book after its educational objective. It is also a good guide for birders visiting Montenegro: they have not had a suitable national IBA guide till now. The poor number of ornithological data available from some Montenegrin IBAs suggests that ornithologists must pay much more attention to bird studies in these areas. However, in order to present the ornithological and other natural values of this picturesque region, colour bird and habitat photos of good quality and much clearer and comprehensive maps are required. Anyhow, if you travel to Montenegro for birding purposes or just want to know more about the country’s nature, make sure you bring this book with you. Marko Tucakov 179 Najave in obvestila / Announcements Najave in obvestila Announcements Nagrada Zlati legat 2006 The Golden Bee-eater Award 2006 Na 29. rednem letnem zboru ~lanov Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije, ki se je v letu 2008 odvijal v soboto, osmega marca v Srebrnem salonu Grand hotela Union, je bila znova podeljena nagrada Zlati legat, tokrat za leto 2006. Nagrado se podeljuje za najbolj{e strokovno ornitolo{ko delo izpod peresa slovenskega avtorja. Nagrada je bila prvikrat podeljena v letu 1999 (za najbolj{e delo objavljeno v letu 1998), podelitev v letu 2008 (za leto 2006) pa je bila tokrat `e deveta. Kot vsako leto doslej je denarno nagrado tudi letos prispevalo podjetje Bioteh d.o.o. iz Ljubljane. Upravni odbor DOPPS je dne 21.2.2008 imenoval `irijo za izbor nagrade v sestavi: doc. dr. Rudi Verovnik (Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. Gregor Torkar (Notranjski regijski park), Eva Vukeli~ (DOPPS) in predsednik doc. dr. Al Vrezec (Nacionalni in{titut za biologijo). ^lani `irije so iz nabora del, ki jih je zbrala pisarna DOPPS vsak po svoji presoji izbrali skupaj 11 del (na{teto po abecednem vrstnem redu prvih avtorjev): Bo`i~, L. (2005): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje ko{nje. – Acrocephalus 26 (124): 3-21. Denac, D. (2006): Resource-dependent weather effect in the reproduction of the White Stork Ciconia ciconia. – Ardea 94 (2): 233-240. Denac, D. (2006): Chick shelters did not prevent raptor predation on chicks in a mixed Common Tern Sterna hirundo and Black-headed Gull Larus ridibundus colony in Slovenia. – Vogelwelt 127: 187-192. Denac, D. (2006): Intraspecifc exploitation competition as cause for density dependent breeding success in the White Stork. – Waterbirds 29 (3): 391-394. Govedi~, M., Jan`ekovi~, F. & Kos, I. (2002): Prehrana kormorana Phalacrocorax carbo na obmo~ju reke Save od Ljubljane do Zagorja. – Acrocephalus 23 (110/111): 5-20. Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73-79. Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografja DOPPS {t. 3. – DOPPS, Ljubljana. Torkar, G. & Bajd, B. (2006): Trainee teachers’ ideas about endangered birds. – JBE 41 (1): 1-4. Vrezec, A. (2006): Ali je vzrok upada populacije jerebice Perdix perdix v Sloveniji prikrita kompeticija s fazanom Phasianus colchicus? – Acrocephalus 27 (128/129): 73-81. Vrezec, A. & Tome, D. (2004): Altitudinal segregation between Ural Owl Strix uralensis and Tawny Owl S. aluco: evidence for competitive exclusion in raptorial birds. – Bird Study 51: 264-269. Vrezec, A., Tome, D. & Denac, D. (2006): Selitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. – Ujma 20: 125-136. Na svoji korespoden~ni seji dne 7.3.2008 so ~lani `irije ovrednotili izbrana dela in po primerjavah obrazlo`itev za nagrado nominirali tri dela in sicer kar dve deli Damijana Denaca, ki ju je v letu 2006 objavil v tujih znanstvenih revijah, ter DOPPS-ovo tretjo monografjo o Pticah Ljubljanskega barja iz leta 2005 avtorjev Davorina Tometa, Andreja Sovinca in Petra Trontlja. Prvi nominirani ~lanek izpod peresa Damijana Denaca z naslovom "Resource-dependent weather effect in the reproduction of the White Stork Ciconia ciconia" (Vpliv vremena na rodnost bele {torklje Ciconia ciconia v povezavi z okoljskimi viri) je bil objavljen v nizozemski reviji Ardea, ki je mednarodna znanstvena revija z IF faktorjem. Delo obravnava vplive okoljskih dejavnikov na gnezditev bele {torklje pri nas na kompleksen na~in. Pri tem je opravil so~asno analizo vpliva dveh okoljskih dejavnikov (habitata in vremena) na gnezditveni uspeh bele {torklje. Nabor podatkov je velik in je plod ve~letnega terenskega volunterskega dela ~lanov DOPPS pri vsakoletnem popisu bele {torklje, katerega nacionalni koordinator je prav avtor prispevka. Gre pravzaprav za prvo objavljeno slovensko ornitolo{ko delo v mednarodni znanstveni reviji na podlagi voluntersko zbranih podatkov, kar daje delu {e posebno vrednost. Delo je tako dokaz, da je mogo~e z dobro na~rtovano in koordinirano akcijo tudi delo volunterjev oplemenititi z objavo v znanstveni reviji najvi{jega ranga. Avtor je ugotovil, da je ohranjenost ugodnih habitatnih razmer klju~no pri dolo~anju gnezditvenega uspeha bele {torklje. ^eprav je vpliv vremena na gnezditveni uspeh precej manj{i kot vpliv habitata, pa je zelo pomembna ugotovitev, da je negativni vpliv vremenskih razmer precej ve~ji v slab{ih kot v bolj{ih habitatih. To pomeni, da so bele {torklje v slab{ih habitatnih razmerah precej bolj ob~utljive tudi na druge negativne vplive, populacija pa s tem manj stabilna. Delo zato ponuja tudi povsem konkretne smernice za ohranjanje in u~inkovito varstvo populacije belih {torkelj pri nas. ^lanek sodi med vrhunska dela slovenske ornitologije in na znanstveno korekten na~in odpira nove vidike varstva ptic kulturne krajine. i8c Acrocephalus 28 (13 j): 180-181, 2OO7 Drugo nominirano delo D. Denaca "Chick shelters did not prevent raptor predation on chicks in a mixed Common Tern Sterna hirundo and Black-headed Gull Larus ridibundus colony in Slovenia" (Zakloni za mladi~e v me{ani koloniji navadnih ~iger Sterna hirundo in re~nih galebov Larus ridibundus niso u~inkoviti proti plenjenju ujed) je bilo objavljeno v nem{ki reviji Vogelwelt, obravnava pa uspe{nost upravljalskega ukrepa pri ohranjanju populacije navadne ~igre in re~nega galeba pri nas na umetnih splavih. Obe vrsti sodita med zelo ogro`ene v Sloveniji, saj njunih naravnih gnezdi{~, ustreznih re~nih prodi{~, ni ve~. Za ohranjanje vrst so zato klju~na umetna gnezdi{~a. Kljub veliki zasedenosti le-teh, pa avtor v ~lanku opozarja na nizek gnezditveni uspeh, ki lahko povzro~i nadaljnje upadanje populacije. Avtor je zato z dobro zastavljenim poskusom ugotavljal uspe{nost ukrepov za zmanj{evanje plenjenja v teh kolonijah. Ukrepi so sicer izdelani na podlagi mednarodnih priporo~il kot uspe{ni pri zni`evanju plenilstva. Avtor je dokazal, da so lahko tudi ti ukrepi neuspe{ni, ~e gre za predacijo s strani u~inkovitega in specializiranega plenilca, npr. kragulja Accipiter gentilis. Gre za prvo objavljeno slovensko ornitolo{ko raziskavo, kjer je kot metoda dela uporabljen poskus. Delo ima tudi mo~no naravovarstveno konotacijo in njegovi izsledki bodo zelo pomembni pri nadaljnjem prakti~nem izvajanju ukrepov za varstvo kolonijskih vodnih ptic tako doma kot na tujem, kar daje delu velik nacionalni in mednarodni pomen. Tretje nominirano delo je obse`no pregledno delo "Ptice Ljubljanskega barja", ki je plod ve~letnih sistemati~nih popisovanj skupine prostovoljcev DOPPS, ki so ga koordinirali trije avtorji nominirane monografje, Davorin Tome, Andrej Sovinc in Peter Trontelj. Delo obravnava vse vrste ptic, ki so bile opa`ene na Ljubljanskem barju, posebej podrobno pa gnezdilke. Odlika dela so selitveni fenogrami in sicer za vse pogosteje pojavljajo~e se vrste na obmo~ju. Knjiga je ustrezno strukturirana favna obmo~ja s splo{nim uvodnim delom in specialnim delom s predstavitvijo vsake vrste, dodana pa sta {e dva dodatka s skupnim pregledom statusov in velikostjo gnezditvenih populacij na Barju, kar daje delu {e veliko uporabno vrednost. Le-ta je {e posebej pomembna v lu~i aktualnih dogovarjanj o razglasitvi Ljubljanskega barja za Krajinski park. Predstavljena monografja je ve~ kot ustrezen argument za to! Delo je lahko zgled za podobne lokalne raziskave favne izbranih obmo~ij, {e zlasti kot nabor razli~nih predstavitev podatkov, ki naj odra`ajo tako favnisti~ne, ekolo{ke kot naravovarstvene posebnosti obmo~ja. Na podlagi tehtanja pomena, izvedbe in strokovne popolnosti se je `irija odlo~ila, da za leto 2006 nagrado Zlati legat podeli Damijanu Denacu za ~lanek objavljen v reviji Ardea o so~asnem vplivu vremena in habitata na gnezditveni uspeh bele {torklje. Nagrajencu kot tudi vsem nominirancem in avtorjem, ki so pri{li v o`ji izbor ~estitamo in naj jim bo to vzpodbuda za nadaljnje plodno delo na podro~ju ornitolo{kih raziskav, ki so dandanes vse bolj potrebna vrednota dru`be. Al Vrezec, predsednik `irije Zlati legat 2006 Čestitam Damijanu Denacu ob podelitvi nagrade Zlati legat 2006 za delo »Resource-dependent weather effect in the reproduction of the White Stork Ciconia ciconia (Vpliv vremena na rodnost bele štorklje Ciconia ciconia v povezavi z okoljskimi viri)« objavljenem v reviji Ardea Primož Kmecl, glavni urednik 181 182 Acrocephalus 28 (13 j): 183-185, 2OO7 Vsebina letnika 28 (2007), {t. 132-135: str. 1-186 Contents of Volume 28 (2007), No. 132-135: pp. 1-186 Pregledni ~lanki / Review articles De Groot, M. & Bordjan, D.: Possibilities for fre as a management tool on Kras (SW Slovenia): A bird’s perspective [Gozdni požar kot orodje upravljanja zemljišč na Krasu (JZ Slovenija): ptičja perspektiva], 3-15. Originalni ~lanki / Original articles Blomqvist, L.: Yellow-legged Gull Larus michahellis in the Sečovlje saltpans (SW Slovenia) — abundance, age distribution and habitat preference in post-breeding period in July 2003 [Rumenonogi galeb Larus michahellis v Sečoveljskih solinah (Z Slovenija) - številčnost, starostna sestava in izbor habitata v pognezditvenem obdobju v juliju 2003], 69-73. Ivanov, B.: Population developement of the White-tailed Eagle Haliaeetus albicilla in Bulgaria in the period from 1977 to 2005 [Razvoj populacije belorepca Haliaeetus albicilla v Bolgariji v obdobju od 1977 do 2005], 17-21. Jančar, T., Kmecl, P., Mihelič, T. & Kozinc, B.: Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija) [A survey of aquatic birds occurring on Lake Bled, Lake Bohinj and Moste HE Power Plant Reservoir (Gorenjska, NW Slovenia)], 141-157. Nikolov, S. Ch.: Study on the habitat selection by birds in mature and over-mature Macedonian Pine Pinus peuce forests in Pirin National Park (SW Bulgaria) [Ptice in njihov izbor habitata v optimalni in terminalni fazi odraslega gozda molike Pinus peuce v Narodnem parku Pirin (JZ Bolgarija)], 95-104. Purnat, Z., Čas, M. & Adamič, M.: Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini in vpliv pašništva [Problems of the Capercaillie Tetrao urogallus habitat conservation in Menina Mountain and infuence of pasture], 105-118. Rassati, G. & Rodaro, P.: Habitat, vegetation and land management of Corncrake Crex crex breeding sites in Carnia (Friuli-Venezia Giulia, NE Italy) [Habitat, vegetacija in kmetijska raba na gnezdiščih kosca Crex crex v Karnijskih Alpah (Furlanija Julijska krajina, SV Italija)], 61-68. Shurulinkov, P, Ralev, A., Daskalova, G. & Chakarov, N.: Distribution, numbers and habitat of Pigmy Owl Glaucidium passerinum in Rhodopes Mts (S Bulgaria) [Razširjenost, številčnost in habitat malega skovika Glaucidium passerinum v Rodopih (J Bolgarija)], 159-163. Tome, D.: Rast mladičev repaljščice Saxicola rubetra na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) [Growth of young Whinchats Saxicola rubetra on Ljubljansko barje (central Slovenia)], 51-55. Vrezec, A. & Vrh Vrezec, P.: Delež levcistične oblike 'immutabilis’ laboda grbca Cygnus olor v prezimujoči subpopulaciji na Zbiljskem jezeru (osrednja Slovenija) [Proportion of leucistic Polish morph 'immutabilis’ in the wintering subpopulation of Mute Swan Cygnus olor at Lake Zbilje (central Slovenia)], 57-59. Kratki prispevki / Short communications Božič, L.: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji [Results of International Waterbird Census (IWC) in January 2007 in Slovenia], 23-31. Figelj, J.: Pojavljanje sokola selca Falco peregrinus in kragulja Accipiter gentilis v Ljubljani [The occurence of Peregrine Falcon Falco peregrinus and Goshawk Accipiter gentilis in Ljubljana (C Slovenia)], 165-167. GaŠic, B.: The breeding of White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos on Mount Lisina near Mrkonjič-Grad (Bosnia and Herzegovina) [Gnezditev belohrbtega detla Dendrocopos leucotos na gori Lisina pri Mrkonjič-Gradu (Bosna in Hercegovina)], 32-34. 183 Vsebina letnika / Contents of volume Hudoklin, A.: Poljska vrana Corvus frugilegus ponovno gnezdi v Sloveniji [Rook Corvus frugilegus once again breeding in Slovenia], 35-36. Iankov, P., Georgiev, D. & Ivanov, B.: Large scale migration of Red-footed Falcon Falco verspertinus over Kaliakra (NE Bulgaria) [Intenzivna selitev rdečenogih postovk Falco verspertinus preko Kaliakre (SV Bolgarija)], 37-38. Menzel, J. & Milchev, B.: A record of Tengmalms Owl Aegolius funereus in Bulgaria indicating long distance wandering [Najdba koconogega čuka Aegolius funereus v Bolgariji, ki kaže na klatenje na velikih razdaljah], 122-123. MiheliČ, T.: Novi podatki o pojavljanju kotorne Alectoris graeca na Volovji rebri (JZ Slovenija) [New data on the occurance of Rock Partridge Alectoris graeca on Volovja reber (SW Slovenia)], 124-125. Nikolov, S. Ch., Profirov, L., Gerdjikov, G. & Gradinarov, D.: A review of the observations of Great Spotted Cuckoo Clamator glandarius in Bulgaria in 2006 and 2007 [Pregled opazovanj čopaste kukavice Clamator glandarius v Bolgariji v letih 2006 in 2007], 75-76. Nikolov, S. Ch., Ivanov, I. & Angelov, L: New data on roosting sites of the Raven Corvus corax in Bulgaria [Novi podatki o prenočiščih krokarjev Corvus corax v Bolgariji], 168-169. Purger, J. J. & Mužinic, J.: New data on the avifauna of Culišičke bare wetland area in Krka National Park (Croatia) [Novi podatki o avifavni močvirja Culišičke bare v Nacionalnem parku Krka (Hrvaška)], 170-171. Stoyanov, G. P.: Common Buzzard Buteo buteo nesting on a cliff [Gnezditev kanje Buteo buteo v steni] , 119. Stoyanov, G. P. & Bozhilov, V.: Observation of Dottorel Charadrius morinellus in Slavyanka Mountain (SW Bulgaria) [Opazovanje dularja Charadrius morinellus na gori Slavjanka (JZ Bulgaria)], 120-121. Uvodniki / Editorilas Jančar, T.: In dubio pro natura [In dubio pro natura], 89-94. Kmecl, P.: Indeksirana resnica [The Indexed Truth], 1-2. Medved, A.: Kmetijsko okoljska politika na pragu pomembne odločitve; ali morda že čez? [Debate on the future of Agri-environmental policy. Are we already too late?], 137-138. Tome, D.: Je pomembno! [It certainly is important!], 49. In memoriam Tekavčič, R.: V spomin: Prof. dr. Andrej O. Župančič, 1916-2007 [In memoriam: Prof Dr Andrej O. Župančič, 1916-2007], 139. Povzetki diplomskih, magistrskih in doktorskih del / Thesis summaries Bevk, D.: Upadanje populacije divjega petelina v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju [The decline of Capercaillie population in the mountains of Skofja Loka, Cerkno and Polhov Gradec (central Slovenia)], 77. Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook No. 132 Slovenija / Slovenia: Gavia stellata, Nycticorax nycticorax, Aythya ferina x nyroca, Gyps fulvus, Milvus milvus, Grus grus, Calidris canutus, Tringa nebularia, Sterna caspia, Upupa epops, Motacilla alba yarrelli, Hippolais icterina, Ficedula albicollis & Phoenicurus phoenicurus, Sturnus vulgaris & Vanellus vanellus, Fringilla coelebs Hrvaška / Croatia: Falco subbuteo, Sterna albifrons, Passer hispaniolensis No. 133 Slovenija / Slovenia: Puffinus yelkouan, Ixobrychus minutus, Ciconia nigra, Bucephala clangula, Gyps fulvus, Aquila clanga & Pluvialis apricaria, Crex crex, Numenius arquata, Glaucidium passerinum, Tachymarptis melba, Merops apiaster, Dendrocopos médius, Ptyonoprogne rupestris, Ptyonoprogne rupestris, Phylloscopus bonelli, Parus caeruleus Hrvaška / Croatia: Ciconia ciconia, Pandion haliaetus, Chlidonias niger, Phasianus colchicus, Passer hispaniolensis No. 134 Slovenija / Slovenia: Ardea cinerea, Ciconia nigra, Ciconia nigra, Mergus merganser, Haliaeetus albicilla, 184 Acrocephalus 28 (13 j): 183-185, 2OO7 Milvus migrans, Milvus migrans, Falco columbarius, Gallinago gallinago, Bubo bubo, Upupa epops, Picoides tridactylus, Motacilla fava, Prunella collaris, Ficedula hypoleuca, Garrulus glandarius, Nucifraga caryocatactes, Corvus corax Hrvaška / Croatia: Botaurus stellaris, Ixobrychus minutus, Milvus migrans, Pernis apivorus, Ardeola ralloides No. 135 Slovenija / Slovenia: Gavia stellata, Podiceps cristatus, Ciconia ciconia, Hieraaetus pennatus, Falco peregrinus, Falco columbarius, Alectoris graeca, Grus grus, Scolopax rusticola, Bubo bubo, Picoides tridactylus, Riparia riparia, Phoenicurus ochruros Hrvaška / Croatia: Bubo bubo & Otus scops, Grus grus, Podiceps auritus Srbija / Serbia: Bombycilla garrulus, Haliaeetus albicilla, Phalaropus lobatus Nove knjige / New books Huntley, B., Green, R.E., Collingham, Y.C. & Willis, S.G. (2007): A Climate Atlas of European Breeding Birds, 135-136. (Mihelič, T.). Saveljic, D., Vizi, A., Vešovic Dubak, N. & JoviCevic, M. (2007): Područja od medunarodnega značaja za boravak ptica u Crnoj Gori, 179. (Tucakov, M.). Najave in obvestila / Announcements Kmecl, P.: Nagrada Zlati legat 2005 [The Golden Bee-eater Award 2005], 47. Vrezec, A.: Nagrada Zlati legat 2006 [The Golden Bee-eater Award 2006], 180-181. 186 Acrocephalus 28 (13 j): 187, 2OO7 Seznam recenzentov The list of manuscript reviewers Spisek recenzentov, ki so pregledovali prispevke v reviji Acrocephalus za letnik 28, 2007. Njihov dele` pri nastajanju revije je bil velik in klju~en pri objavljanju kvalitetnih prispevkov. Urednik in ~lani uredni{tva se zato vsem iskreno zahvaljujemo za opravljene recenzije v minulem letu. Imena recenzentov so urejena po abecednem vrstnem redu brez akademskih naslovov, a z oznakami dr`av (z * so ozna~eni tisti recenzenti, ki so v letu 2007 recenzirali dva ali ve~ prispevkov): The list of manuscript reviewers for the journal Acrocephalus in Volume 28, 2007. Their contribution was great and essential in preparing high quality papers published in Volume 28. The Editor and the Editorial Board would like to thank them for their work in the past year. Names of reviewers are presented in alphabetical order without academic titles but with abbreviations of their countries (with the names of those who reviewed two or more papers marked *): Dejan Bordjan (SI) Luka Bo`i~ (SI) Bojidar Ivanov* (BG) Toma` Jan~ar (SI) Franc Jan`ekovi~ (SI) Klemen Jerina (SI) Ivan Kos (SI) Primo` Kmecl*(SI) Toma` Miheli~* (SI) Tibor Mikuska (HR) Nikolai Petkov* (BG) Pere Pons (E) Borut Rubini}* (SI) Dare [ere* (SI) Peter Trontelj (SI) 187 Internet, ki dela. In to hitro! Internet neomejeno za samo 29 € / mesec. liberile hiter mobilni internet, hi deluje! Pakt?! Internet neomejeno |e nov podatkovni paket, ki vam 2a samo 29 € na mesec omogoča neomejeno uporabo paketnega prenosa podatkov v Mobitelovem omrežju m brezžičnem omrežju NeoWlAN, Nadgrajeno Mobltelovo omrežje 1. daleč največja pokrrtostja Slovenije omogoča megaortne hitrosti prenosa do 7,2 Mb/s. Ne verjamete? Oglasite se v najbližjem Mobitelovem centru in se dogovorite « brezplačen preizkus, Za uponto ÉmJipumrifi nnmrt»]o ptimto«i hidw ifeuf hkfrttin M «4+ pogirtxnft ac&auilrr uf üumiM axlatafwa vfwfl. nijMHhi Itmtii im» in i in il il lin ii i ' mi 11 I niflj»Dm(h mqtiltri lume 41 D^h dc|3MM-Dt u muxhm tao. V «nu flKHb« nmCiHH a prtm hMmrt moikiuao m h*4u!Liia fJbCnMi « prtriwv iucmm. Cena **4Jb44> HW. Najmočnejše vezi so tiste, WWW.MOBITEL.SI ki jih ne vidimo,