SI. HO
V
Viorek, četi' k in soboto izbaj« in velja v Mariboru brez pošiljanja na doni za V** leto 8 g. — k. „ pol lota 4 „ — m „  četrt   „   2 „ 20 „
s* vse   leto 10 —k. pol
četrt
leta   .*> i — 60
Vredniitro in opravništvo je na stolnem trga (Domplatz) hit. it. 179.
četrtek 22. septembra.
III tečaj. 1870.
Oznanila.
Za navadno tristopno
vrsto plačuje: t> kr. če se tiBka lkrat, •> pi || ,, 2krat, * i» »>. »» 3krat. veče pismenke se plačujejo po prostom.
Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno firankujejo
Vabilo na naročevanje.
S prihodnjem mesenem se začenja novo če-tertletje izhajanja „Slov. Naroda." Vabimo io--nijtldno gg. stare prijatelje in naročnike našega narodnega lista, kakor tudi vse druge slov. rodoljube, da kolikor mogoče hitro svojo naročnino ponoviti, ali v novic poslati blagovolijo. Skrb naša bode , da naš list, za politični napredek slovenskega naroda mnogo potreben, svoji nalogi vedno bolj ustreza. V ta namen prosi v imenu domovinske blagosti in koristi podpore vsacega slovenskega rodoljuba
vrednistvo in lastništvo »Slov. Naroda.*4
Naročnina (naj se blagovoli pošiljati administraciji,, Slov. Nar.'* v Maribor} znaša: po pošti za četrt teta 2 gld. 60 kr., ■a pol lata 5 gld.
K nadim   notranjim zmešnjavam.
Češka deputacija je bila pri cesarji. Cesar se je zahvalil za izraz udanosti, kterega mu je deputacija prinesla iz dežele češke. Po uradnih sporočilih pa je bilo cesarjevo vedenje proti deputaciji jako hladno. „Politiki" se telegrafujo: „VtU cesarjevega sprejema je bil srčno slab" in „Boh.tt ve s svojimi tovariSicami in tovariši poročati: „Deputacija je bila vidno konster-nirana." Ni lahko tolmačiti si vse to. Cesar je priznal udanost Češkega kraljestva, a je vendar hladno sprejel in nezadovoljno odpustil deputacijo toga udanega in zvestega kraljestva. Še več 1 Po dunajskih časnikih soditi je cesar naravnost rekel, da noče zapustiti pot ustavoverne stanko, ktorih državopravna opozicija nikdar ne bode hodila in noče hoditi. Vidno je, da je cesar v navskrižji s svojim lastnim prepričanjem in s tem, kar mu poročajo vladni možje. Na račun cesarjevega prepričanja stavimo njegovo zadovoljnost in
pohvalo Češke udanosti, na račun vladnih poročil pa stavimo njegovo ustavovorno nehotenje. Kaj so neki Že ti vladni možje vse cesarju različnega in nasprotnega svetovali ? Ni tega dolgo, ko je cesar naglašal spravo z vsemi narodi, in denes pa vidimo cesarja zopet na stališči tiste stranke, ki [o spravi piše v „N. Fremdenblatt" : .Nemci na češkem se bodo pogodili s čehi, Nemci bodo tirjali zadostne hrambe za svojo narodnost, ktero jim bodo čehi brezpogojno priznali, in i potem bodo Nemci primali češko državno pravo. Potem pa je konec Avstrije."
Tii bi bilo dosti razmisljevanja na mestu. Prepuščamo ga bralcem. Samo to hočemo konstatirati, da oficijelna nemška stranka zametuje vsako spravo med narodi in da hoče iz mednarodnih prepirov iskati si svojega dobička. Kdor more vladarja v sedanjih priznano „osodnpolnih" časih riniti tej stranki v naročje, on nima avstrijske politike, nima avstrijskega čustva in on se je krivega storil zločina , za kterega niti v našem likurgičnem kazenskem zakoniku nimamo pravega imena.
V nemških krogih se je te dni brezpogojno izdalo geslo: „Sprava Čehov in Nemcev bi bila konec Avstrije." Ali hočemo de očitneje dokaze nemške nestrpljivosti, vladopoželjnosti in veleizdaje ?
DrugI  koroMkl   tabor t Žopracah dne 18. septembra.
—i. Akoravno so se tabori na Slovenskem že tako udomačili, da so postali prav potreben in važen faktor v političnem gibanji za boljšo prihodnost borečega se slovenskega naroda, vendar moramo reči, da so nas in gotovo vsacega domoljuba posebno razveselili tabori, ktere napravljajo domorodci koroški. Kakor že prvikrat v Bistrici, pokazalo se je preteklo nedeljo zopet v Žo-pračah blizu Vrbe, da med koroškimi Slovenci klije še dober naroden duh, dani treba drozega, nego nekoliko navoda in  pogumnih  voditeljev, in koroški Slovenci
bodo krepko stopili na stran svojim kranjskim, štajerskim in primorskim bratom, ki žive v vsaj nekoliko ugodnejših političnih razmerah. Drugi koroški tabor, kterega so domoljubi koroški z vse hvale vredno energijo brzo po prvem sklicali, obnesel se je tako dobro, da nas ni več strah za koroške Slovence, ako bodo tako napredovali.
Dan 18. septembra je bil zopet pomenljiv v zgodovini slovenski, okoli 10.000 koroških Slovencov je stopilo navdušeno „v kolo k bratom Slavjanom", pokazali so sijajno, de. vse zatiranje, vse nadloge, kterih jim je v politični borbi pretrpeti, niso ugasile čuta „da slovensk' jo Gorotan". Prepričali smo se v veliko svojo radost, da Koroška še ni propala, vzdignili so ponosno glavo tudi koroški Slovenci, od kterih je morebiti že z britkim občutkom mislil marsikteri slovenski domoljub, da so za nas izgubljeni. Da ni tako, kazal je sijajno zopet drugi koroški tabor.
Že dolgo pred odločeno uro se je začel zbirati narod na taborišči, ki je bilo napravljeno na prav pripravnem mestu tik ceste, ki pelje iz Vrbe v Rožek, na posestvu g. Primoža Košata, kteri je prvi podpisal vabilo za tabor in tudi vložil vlogo za dovoljenj«. Okoli tretje ure pripeljal je vlak iz Celovca veliko število tahoritov od VelikovBke, Pliberške in Celovška strani z več zastavami. Od vseh strani je vrel narod skupaj z godbo in zastavami, veselo prepevajo slovenske pesmi, in še pred četrto uro bilo ga jo zbranega okoli odra blizu 10.000, med njimi več ko dve tretjini moških. Taborovanje pričelo se je še malo pred četrto uro, ker Brno se bali, da bi nas prezgodaj ne razkropili grozeči oblaki, ki so se zbirali nad glavami, vendar se je razletelo in vreme je ostalo prav ugodno.
Prvi je pozdravil taborce g. posestnik Košat, ter omenil važnost taborov in nasvetoval za prvosednika g. dr. Zamika, kterega je ljudstvo, poznajoče ga deloma že od prvega .tabora v Bistrici, navdušeno potrdilo za voditelja tabora. G. dr. Zamik je dal po kratkem nagovoru besedo prvemu govorniku g. župniku Matiju Majarju, kteri je s prav umljivo prepričalno be-
Listek,*
Slovensko vseučilišče.
(Iz „8lov. Pravnika.") (Konec.)
Poglejmo celo na kratko v druge dožele in med druge narode, da vidimo, kako so se razvijale njihove visoke šole. Ni tukaj prostor popisovati celo zgodovine visokih šol, ktere so že imeli Arabljani, Egipčani. Grki v starodavnih Atenah, Rimljani v vzhodu in zahodu do splošnega preselovanja narodov; omeniti je le. da so 12. stoletja evropski narod) zopet čutili potrebo do visokih šol in da so romanski narodi blage modrice po prestanem duševnem meteži spet gojiti začeli in osnovale so se visoke šole v Parizu, Bolooiji in Salernu. V pravoslovnom oziru je posebno Bolonja na Laškem slovela, kjer je Irnerij razkladati začel najdene spise rim-ljanskih pravnikov; tedaj so se zbirali učitelji in učenci vseh narodov in so vkupno vživali akademiško svobodo, javnost in vsesvetni značaj naukov. Od tod je prišlo dosti pravdnikov v nemške dežele in seboj so priuesli rimsko pravo, podlago-našega denašnjega državljanskega prava, ktero še je sedaj važen predmet pravo-slovja sploh in od 14. do 19. stoletja je bilo ustanov-
ljenih 26 vseučilišč, pristopnih Nemcem, med temi v I Pragi leta 1348, na Duuaji 1. 1365, v Heidelbergu 1. 1886, v Kolonji I. 1388, v Erfurtu 1. 1392, v Wurz-burgu 1. 1403, v Lipskem 1. 1408, v Rostoku 1. 1419, v Greitswaldi I, 1456, v Frieburgu I. 1457, Trieru in Ingoldstadtu 1. 1472, v Tubingenu in Moguncu 1. 1477. v Gradci 1. 1486 itd. tako da pride sedaj na poldrug miljon Nemcev eno vseučiliššče. Celo enake pravico imajo tudi drugi narodi.
Visoke šole so skladna skupnost učiteljev in učencev, 8previdene se vsemi pripomočki znanosti, v kteri visokoučeni možje sad svojega premišljevanja delijo z bogato obdarjenimi mladeniči, v kterih se naj vede z bude in vedno dalje razvijajo. Vednosti morajo biti v /.miruj živi zvezi se vsemi vejami človeškega mišljenja in znanja, potem bodo tudi visoke šole ohranili ei vsesvetno (koz-mopolitičuo) pomenljivost
Blagor torej deželi, ktera ima duševna in materijalna sredstva za prave visoke šole, kterih sad blaži življenje in podeljuje narodom neovenljivo slavo. Imena Pvlhagor, Sokrat, Plato, Aristotel še so po dveh tiso-čiuah let slovita po celem svetu zavoljo blagonosnega vpljiva na razvoj narodov, med tom ko ae imen velikih vojskovodjev le se strahom in preklinjanjem človeštvo spominja.
Po Lutrovi reformaciji je nemški narodni jezik zadobil doma več veljave, ter je izpodrinil latinščino in vse napake, kar jih je z njo v sredoveku združenih bilo. Izkušnja je pokazala, da le v narodnih jezikih tiči skrivnost, kako imajo umetnosti in vede postati obče dobro celega naroda, ne pa samo lastnina ostati posameznih stanov, na škodo vseh drugih. Tridesetletna vojska pa je seboj prinesla ne samo grozo pogina in in razrušbe, ampak tudi konec naredila več izvrstnim katoliškim in nekterim drugim vseučiliščem , in poznej je le vladal hlapčevski duh, ki je tudi seboj privabil obilo romanskih barbarizmov v nemški jozik. Vendar se v 18. stoletji otrese duh svobodnega pretrosovanja žalostnih, obtežujočih verig in vzlet znanosti postane naroden z Leibnicem (roj. 1716) in bolj in bolj neodvisen od drugih narodov. Ta čas so si vladarji, knjezi in bogatini za največjo čast šteli, podpirati visoke šole in na marsikterih sijajnih dvorih mogotcev so se učenjaki zbirali, akoravno jih niso povsod samo iz ljubezni do modric vabili v velikanske palače.
V Avstriji je vendar latinski jezik ostal učni jezik na vseučiliščih še do konca prvega četrtletja tekočega veka, in komaj 40 let semkaj je,  od kar se je začel rabiti nemški, in ne več ko 20 let, odkar se je poskušalo   tudi v  slavjanskih   narečjih predavati. Vendar
1518
sedo govoril o potrebi iu koristi zedinjenja vseh Slovencev. Resolucija, da se zedinijo razkosani Slovenci v eno politično in administrativno celoto, je bila navdušeno sprejeta enoglasno. Pri nasprotnem glasovanji, ktero je poskusil prvosednik, češ, da se ne bo moglo reči, da bi ne imel vsak proste volje, da izreče svoje mnenje, ganila se ni ena roka, in tako je bilo pri vseh drugih točkah. Glasovali so le možaki, ker je g. c. k. komisar Pogatachnigg iz Beljaka zahteval odločno, da ženske in mlajši ljudje sploh ne smejo glaso-vnti. Ker se nismo hoteli prepirati zarad tega, do zdaj še pri nobenem ljudskem shodu zaslišanega, čudnega zahtevaoja, ktero nekam čudno ilustruje svobodoljubnost naših „liberalnih" (l) svobodnjakov, dali smo mu veljati, ker smo bili prepričani, da splošni navdušenosti ne bode delala ta samovoljna zahteva nobene kvare. In tako je tudi bilo res.
O drugi točki govoril je g. župnik Muden in razložil v navdušenem govoru potrebo vpeljave slovenskega jezika v uradnije, ker je to največja krivica, ki se zdaj godi slovenskemu narodu, ko se sodi o njegovej časti in njegovem premoženji v tujem jeziku. O vpeljavi slovenskega jezika v šole, je govoril g. Ferdo Vigele, ki je kot bivši učitelj vedel povedati marsikaj zanimivega. Obe resoluciji ste bile prejete enoglasno. O tretji točki, kako bi se dala zmanjšati plačila in zlajšati kmečko stanje, je govoril g. Josip Noli iz Ljubljane. Pred svojim govorom je poadravil v imenu ljubljanskih narodnih društev koroške brate, ki so se začeli tako krepko gibati tudi na političnem polji. Omenil je materijalne koristi zedinjenja Slovencev in vpeljave dobrih šol na narodni podlagi ter več drugih materijalnih zadev.   Tudi ta resolucija se je sprejela enoglasno.
O zadnji točki je govoril g. Albin Pozuik, predsednik koroškega političnega društva „Trdnjava", in za njm še g. dr. Zarnik. Pokazala sta, kako je posebno zdaj, ko grozi močna Prusija, potrebno, da se Slovenci zvesto držimo cesarja in domovine, da bode najmočnejša trdnjava zoper vse navale pruske in nemške ravno ze dinjena Slovenija. Navdušenost ljudstva je bila posebno velika in jasno se je pokazalo, da je treba le krepke i/.podbude in brzo se prikaže tudi koroškim Slovencem prirojena bribtnoat, spoznanje pravice in narodna zavednost, ktera bode najbolji jez proti vsem ponemče-valnim nameram. Po končanem dnevnem redu se je oglasil še posetnik g. Kraut iz Bistrice, na kterega posestvu je bil prvi koroški tabor in pozdravil taborite ter omenil Še nektero o obravnanih točkah. O. dr. Zarnik je potem zahvalil se taboritom za čast, da so ga zopet volili za prvoaednika, da so prišli v tako obilnem številu in da se je vzdržal skozi in skozi tako lep red, da se ni primerila niti najmanjša nerodnost. Prebral je potem še došle pozdrave od dr. Bleivreisa, od .Slavijo" iz Ljubljane, od rojansko Čitalnice, od dr.
Lavriča in več drugih, ki so bili z veliko radostjo sprejeti.
S trikratnim navdušenim končnim klicem : Živela Slovenija, je bil potem končan tabor, kteri nam ostane v živem spominu, ker je očitno pokazal, kar smo Že zgoraj izrekli, da Koroška še ni izgubljena. Po končanem taboru smo se še dolgo v veselej družbi pri petji in nSrodni godbi veselili in marsiktera navdušena napitnica se je govorila. Ljudstvo je tudi popevalo in rajalo do pozne noči, kajti vsacega je srčno veselilo, da se je tako slavno končal dan druzega koroškega tabora. Kakor smo slišali, ne mislijo koroški rodoljubi opešati, temveč drugo leto zopet sklicati več taborov. Mi jim kličomo prisrčno: Bog daj srečo, in : Živeli koroški Slovenci 1
Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere.
La itati»tique tat auui la solane« rais o nnee de fai ti. (Dalje.)
Osnovni učni načrt na dotičnih mestih odločno zahteva, da se vedno dajo tudi pismene naloge. Pismene naloge naj se skladajo deloma doma — domače naloge, deloma pa v šoli — šolske. Učitelj, prav i dalje učni načrt atr. 133., mora (muss) doma naloge vseh učencev popolnoma pregledati in popraviti. On (učitelj) mora (hat zu) natanko zaznamovati vse napake zoper slovnico, pravopis, medpičje, zoper razvrstitev besedi in misel, vse napačne pu nepristni ne izraze i tu". Za trdo je tudi obvezati (učitelj) v šoli jih obravnavati iu pri popravi naslednje unloge pogledati, da so vsi učenci napake stare naloge tudi sami popravili. Postava namreč zahteva, da se pismene naloge v malo knjižico spi-sujejo.
Rečeni naši učitelji so si pa to delo jako olajšali. Pismenih nalog (domačih) navadno niso dajali ; k ve-čemu smo konec semestra eno na listek spisali. O popravi te naloge ni bilo duha ne sluha. Pred ko ne so dotično naloge ostalo brez vsega pregleda, brez vse veljave ter šle tje, — kamor celo cesar. . . . Pa kaj zahtevam? Kako bi bili učitelji naloge postavno popravljali, če sami jezika ne znajo. Med dijaške napake bi bili morebiti lastne (profesorske) napake vrivali. Vsaj pri latinščini amo to pri dveh teh modrijanov zasledili pa tudi součenca imeli, ki se je drznil gosp. profesorja za rudeči risek poprašati in nevernega Tomaža na Šul-cevo veliko slovnico zavrniti. Ali je mogoče, se pri takih učiteljih, pri tako malo urah kaj pridnega naučiti. In pri takih razmerah se c. k. vlada Še hva-lisa, kako akrbljivo za nas in naš jezik skrbi, da vse stori, kar bi narodovem razvitku pripomoglo.
BVaŠ jezik je v šole iu urade vpeljan."   O gren-
izkušnja je potrdila pri Nemcih, kakor tudi pri Slavja-nih prikladnost narodnih jezikov za visoke nauke in dobri nasledki za narode so razvidni v zgodovini vseh vekov.
Bodimo torej pravični in ne ovirajmo znanstvenega napredka in razcveta dragim narodom, pa ne pustimo, da bi se tudi nam kratil, ker je narod naš spreviden z bogatimi darovi, kteri ne smejo spavati v mrtvilu, ampak na beli dan se naj spravijo, da jih obsije žarko solnco in da se narod poskusi v duševnem boji. Tudi med narodi velja prislovica : kar je enemu drago, je drugemu milo, torej naj zadobi vsak sredstva za razvoj, ako jo pričakovanje opravičeno , da se materijalni pripomočki ne trosijo zastonj. Slovenski narod je že pokazal, da iz njega prihajajo pogostoma izvrstni talenti, torej se tudi med učenimi vseh stanov že od nekdaj nahajajo naši rojaki, kar celo nepristranski sosedje priznavajo in le domači zaslepljenci ali hudobni odpadniki so zadnja leta (menda težko v svojo lastno čast) širiti začeli misel pri sosedih, da so Slovenci gens inferior (ljudje nižje vrste), kterim bi se torej le v lastno sramoto dovolile narodne srednje in višje solo. Duh vedno napredujočega časa pa bode poteptal tudi take žalostne prikazni in mi zahtevamo za našo nadejepolno mladino, ktera ni najslabši del vsacega na-
roda, učne zavode za vse potrebne stanove, da bode deležna v najlepši dobi življenja tudi največje duševne slasti, ktero dajejo hogiuje modrice v srečo iu čast hud nega naroda, kteri je zmiraj neoskrunjen, zdrav in mlad kakor to zahteva njegova boljša prihodnost, ki ga kljubu vsem oviram gotovo čaka.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani je torej pogoj zdravega iu izdatnega razvoja slovenskega naroda in skrb njegovih sinov bode, da se bodo zuanosti po naravni poti v polni meri delile, sprejemale in širile dokler pa nimamo priložnosti razvijati dušnih moči naj obmolknejo naroda obrekovalci bo svojim prezgodnjim klevetanjem.
Koristi v materialnem oziru za slovenske pokra jine in poglavitno mesto, belo Ljubljano, naj popisujejo drugi časniki v svojih obširnih predelih, tukaj še le omenimo to, da so se od nekdaj v vseh deželah mestne občine potegovale ze šol«1, posebno pa za visoko šole branile so se jih le v divjih  državah , kjer  bi izobra ženost zatemnila bila male duhove in razkrila predrznost praznih glav.
Iz pravniškega in sploh znanstvenega  ozira tedaj prosimo za vseučilišče in sicer brez odlašanja, da se razširi učenost po slovenskih  deželah,  puhlost pa svoje meje zavrne.
kobna ironija! S tem se vendar ne bomo zadovolili, če »uradni list" (Amtsblatt) naše ljubeznjive Laiba-cherice sem ter tje tudi objavi kako poslovenjeno postavo. Pravijo, da je vladni in uradni prestavljavec ravno eden mojih izvrstnih učiteljev! Iz nabranih »uradnih listov" naletim na št. 104 (»Laib. Ztg.) Slovence so jeli pri nnftVj rinželni vladi čestiti, kajti dotična postava, važna za naše umetnike, stoji slovenska na prvem mestu, v prvem predalu: »V državnemu proračunu za leto 1870 (zglavje 8 — —) poter-enemu — — — itd." Res klasična prestava, ker v kratkem prvem odstavku nahajam 7 (rečem sedem) debelih oblikoslovnih kozlov! O sprelepem skladji mi še besedice ziniti ni treba I In dragi čitatelj, to niso in ne morejo biti tiskarski pogreški. Sramota — »vaš jezik je v šole in urade vpeljan !■ Ali popred nisem po pravici rekel, da vse nemčonsko krdelo z celim vladnim repom nima ne enega na svoji strani, da bi znal naš narodni jezik pravilno pisati. V kratkem prestava našega deželnega zakonika je taka, da se bogu usmili.
Pravnikov" C. bi jo bil imel zadnjič dosti bolj bičati. Vlada noče prikloniti onih 300—500 gld. kakemu spretnemu peresu, ampak daje zaslužek svojemu privržencu, ki prevažni nalogi nikakor kos ni.
Kdo bi ne bičal takih tlačiteljev naše narodnosti ? Kar se bi pri resnobnem postopanji v pičlih dveh urah dalo opraviti, nam taki učitelji ravno pokvarijo. Pri njih se slovenska mladina gotovo ne izuri v materinem eziku, ampak oni jej še pokvarijo naroden govor, naravno narodno mišljenje, ki so ga iz domače hiše v šolo prinesli. Koliko součencev, koliko znancev poznam, ki se, sedaj šoli odrasli, jezijo nad seboj, še bolj pa nad učitelji, da se še domačega jezika niso naučili, da ao jim ravno taki nespretni ali nemškutarski učitelji uničili vse pognale domače kali. Jaz bi marsikaj za narod napisal, ko bi pihati znal, mi pravi stari prijatelj. Rad mu verujem, ker meni se enako godi. človek bere, nabira in misli, pa vendar ne more tega popolnoma dohiteti, kar je v mladosti zamudil; in te zamude so krivi oni zaspani, neredni pa nespretni učitelji in samovoljna o. k. nemČevalna \ladn. Pa dosti, ker za hrbtom slišim »Daničarja* se jeziti in me na četrto božjo zapoved zavračati! Slovenci, na narodnej poti ne pridemo naprej, dokler se ne znebimo one hlinjene hvaležnosti, one pasje udanosti, pa ne privadimo mladoslo-venske odkritosrčnosti in priprostosti !
Tem veča čast in hvala gre onim spretnim in marljivim učiteljem, zvestim sinovom našega naroda, ki po mnogih razredih \seh treh kranjskih gimnazij pošteno in vestno podučujejo mladino v narodnem jeziku. Ker nisem vajen koga na dolgo in široko hvaliti, tudi njim ne bom pel posebne zahvalne pesni; tem manj ker bi jim pri sedanjih političnih razmerah še všeč ne bilo. Pa njihovo blago delo se samo hvali in iz sto in sto are leto za letom poganja lepa mladika hvaležnosti, ki do smrti usahnila ne bo.
Da bi krivico učne uravnave naših gimnazij še bolj sprevideli, bi moral slovenskemu uku, pičlim njegovim uram primerjati, kako in koliko časa na teden se drugi predmeti uče. Videli bi, da je vse nemško, kakor da bi našo srednje šole stalo med trdimi Nemci Gorenje Avstrije. Samo krščanskega nauka so se nekoliko usmilili in pcfdučuje se v Novemmestu na niži gimnaziji po slovenski, na viši pa po nemški. Zakaj da se ga kranjske gimnazije učenci, brez izjeme Slovenci, le v prvih dveh razredih slovenski uče, v tretjem in četrtem pa po nemški, mi je nezapopadljiva uganka. Enako se godi v Ljubljani : v prvem in drugem razredu po slovenski, naprej pa v vsezveličavni nemščini. Kako se reši navskrižnost med djanskim stanjem pa uradnim razglasom, da se krščanski nauk pri nas na niži gimnaziji po slovenski uči ? Koga misli uradno sporočilo s tem slepiti V Zakaj se po vseh treh gimnazijah s krščanskim naukom enako ne ravna? Ali so v Kranji in Ljubljani g. katehetje s c. k. vlade boje, da bi se naši slovenski dijaki premalo in prepozno ponemčili ? Za to že drugi učni predmeti dovoljno skrbe.
Poglejmo v cerkev. Pri dijaški maši ob nedeljah in praznikih se pridiguje v Kranji po slovenski, v Ljubljani in Novemmestu pa po nemški.   Kako se cerkveni
govori, dijakom namenjeni, skladajo s šolskim podukom krščanskega nauka! Krščanska cerkev, naša skrbi ji va mati, rada povsodi poudarja, da je vsem ljudem, vsem narodom enako pra\ična, da pri službi božji nikoli ne podpira drugih svetnih namenov. Pri nas in v Novemmestu je pa blizo c. k. vlada zvezana s cerkvijo, zato presveta cerkev s nemškimi pridigami vladi pomaga slovensko mladino potujčevati. Izgovori tu nič ne veljajo. Dijaška maša in pridiga ste dijakom namenjeni, ker bo dijaki Slovenci, se mora, tako M nri stereotipni logikar sklepal, tudi pridigovali slovenski. Ali bi more-bi zarsd deset ljubljanskih nemškutarčkov moralo sto in sto Slovencev celo na duši škodo trpeti!
Beseda božja v božjem hramu govorjena, nima nikoli imeti posvetnih onih tako pristranskih krivičnih namenov, če hočejo naši pridigarji srce mladine po-žlahtniti, njen duh povzdigniti v nadzemeljske razmere, mladino v resnici navdušiti za pošteno in nravito življenje, morajo jej s posvečenega stališča govoriti v razumljivi materini besedi. Ali res mislite, da niži gimnazijalci razumejo vaše pridige? Glavo bi zastavil, da Še ena desetina, kljubu največi zapovedani in privajeni pazljivosti in nehotečemu zevanju, ne razume vaših nemških govorov. Ali gluhim stenam govorite? Iz cerkve tedaj s tujo komedijo!
In zgornji gimnazijalci. — Razumljive besede jim sicer bijejo na ušesa, v srce pa jim ne segajo. Najpri prostiša beseda našega domačega pridigarja me v Brce gane, me za dobro in blago navdušuje in greh ini res ostudnega popisuje ; najlepše besede našega Škofijskega komisarja, s prijetnim naglasom govorjene in v umetne stavke sestavljene pa me nikoli niso navdušile, nikoli ne ganile, še celo o tako resnobnih velikonočnih vajah ne. Nezamrli Slomšek je za stran tega pač pravo zadel ko j« tako nemško početje neumŠčino zval. Slovensk' duhovniki, ne bodimo šalobardel
Ali hočem Še govoriti o drugih predmetih gimnazijskega uka?   Torbo sem tako z vrhom nabral z o-sebnim in neosebnim gradivom, da bi ž njim cele pole napolnil. Povedal bi, kako neusmiljeno se naša mladina muči, kako nespametno ž njo ravna.   In naši nemčoni in c. k. vlada to metodo Se zagovarjajo.   Egger pa Vrečko (kot se inožicelj na volilnih pozivih dobro slo venski podpisuje — drugače je le Wretschkol), nekdanja učitelja na našej gimnaziji sta celo na Dunaj i društvu .Mittelschule" zavračala naše pohlevne zahteve, jih zavijala in grdila. Vrečko se je še celo predrznil v „N. fr. Presse"  nas očitno napasti;   tačas so ga bile pošteno stare »Novice" oklestile. Tu zavračam čestite čitatelje na oni sestavek, ki ga je blizo N. vrednik pred 4 ali 5 leti priobčil. Tam dobe dostojno razkrite rane, ki jih huje — nemške šole, nemški in nemškutarski učitelji sekajo slovenskemu narodu.   Le škoda, da do tičnega sestavka, one obrambe zoper strastne Vrečkove zvijače ni nikdo ponemčil in »Pressi" v dar in pojas hilo poslal 1
V tem odstavku bi imel tudi razkazovati, kako učitelji svoje dolžnosti opravljajo. Kako nekteri drugod iščejo poštenega in nepoštenega zaslužka, šolo pa zanemarjajo. Povedal bi, kako je eden najbolj razupitih nemških profesorjev pri bogatem dohtarji služil mastne denarje ; tam se je b zasebnim podukom napenjal in svoje moči kratil, Šolo pa med letom pogostoma zanemarjal, izgovorivši se, da so njegove moči oslabele l Po vedal bi, kako nek drugi Nemec navadno po pol ure zamudi, ali ga pa še celo uro v šolo ni. Pred ko ne pri avojem 'tubusu zaspi, ali pa vsaj ž njim denarje srka iz mladih nemškutarčkov! In tako naprej brez konca in kraja. — Tagblatovci! če vam je ljubo, vam znam z imeni postreči. — Bog vari, ko bi naši naiodni učitelji tako postopali. Njim neprijazna c. k. vlada bi jim bila vsak mesne ostre ukaze pošiljala, jih grajala jim žugala. O ti pravično, o ti nepristranska nemška vlada' (Dalje prih.)
I) opis i.
Is Postojne 19. sept. [Izv. dop.j na enostranski dopis s Postojne od 5. t.
Narodu" štev. 105 odgovoriti. Da se je veselica napravljana od čitalnice in sokola pod milim nebom zavolj slabega vremena prikrajšati morala, je res. Da bi pa osno vatel j i naprej vedeti mogli, da bode navečer dež, ker je celi dan lepo solnce sijalo, tega dopisnik endar zahtevati ne more, zakaj, ako ravno je vreme tukaj spremenljivo, vendar le vsakdan ne dežuje.
čitalnica je pretečeno zimo in spomlad napravila osem veselic vse z igrami, med kterimi se je tudi že predstavljala igra poslovenjena od vrlega našega rodoljuba R. Silvestra „kdo ve čemu je to dobro". — Vse so bile z veliko in hvale vredno, nepričakovano uraet-ostjo naših mladih diletantov dovršene v naj večo za-dovoljoost poslušalcev. — Kje je takrat dopisnik od 5. t. m. bil, da ni nikoli besedice črhnil ? —
Zakaj se je veselica na vrtu napravila, naj tudi dopisnik izve. Namen čitalnic in sokola je med drugim tudi razširjanje omike, in zbujanje narodne zavednosti med ljudstvom. — Da bi se prosto ljudstvo veselice udeležiti moglo, se je predstava na vrtu napravila. Lepo petje in dobre igre imajo naj večo moč na Človeško srce.
Od dolenje Sotle 19. sept. [Izv. dop.] Blizo štirnaJ8t dni je že, kar baron Rauch ni nobenega uradnika odpustil. Ta prikazen je za naše zadeve zares nekaj nezaslišanega I Ali je uradništvo že res tako prephano in prevetreno, da ni več narodnjaške ljuljke v njem, ki bi služila Rauchovim purifikatoruim težnjam kot »gradivo", ali je ps ne mara volk t njem se v jagnje spremenil. Ne eno ne drugo. V uradništvu je še zmerom dokaj, se ve da latentnoga narodnjaštva, da! več narodnjaštva nego tnagjaronstva, in Rauch-volk se ne bo nikoli v Rauch-jagnjeta spreobrnil. Ljudem ae pa dozdeva, da se ne upa več, meni nič tebi nič vsak dan druzega uradnika za zajutrek v kavo zdrobiti; tako stoje Stojanovič, Zivkovič in Fodroci, trije uradniki, sicer magjaroni, kot saborski članovi pa opozici-jonalci denašnje sisteme, že dalj časa kot proskribirani na njegovem rovašu, pa Še denes okleva Rauch-atrapos jim nit življenja prestriči. Zakaj so le boji I — Kdor bo kdaj Rauchovo življenje opisoval, ta bo v vseh opo-zicijonalnih časopisih, ki se z našimi zadevami pečajo, našel dosta črtic iz njegovega življenja zabilježenih. Na to grmado hočem tudi jaz dve biljki položiti, ki do zdaj niate Še nikjer omenjeni bili, in ki jegov nemoraličen značaj, jegovo Crno dušo dosta grdo raz svetljujejo.
Kakor znano pobegnil je denašnji Rauoh-ban leta 1848. pred »Ilirci" v Brežice. Živel je tam eno celo leto. Stanoval je za gradom v nekej krčmi blizo sav skega prevoza. Krčmarica bila je vdovica in imelu dve odraščeni hčeri. Rauch že tačas no imajoči ne vesti us čudorednosti, zapeljal je eno krčmaričinih hčerij v polteni greh, in sad tega nemoraličnega Rauchovega včinks bilo je nezakonako dete. 0 daljnjoj osodi zapeljane matere iu njenega deteta bi mogel kdo iz Brežic kaj več povedati. — To je ena biljka, ki jo polagam na grmado Rauchovih zločinov — Druga je pa, da je med časom svojega izgonstva v Brežicah konterbandirajI hrvaške cigar j črez Sotlo, in zasačen imel dokaj sitnarij s iinnncijalno stražo in nezadnje bil je obsojen na plaćanje precej visoke globe. Če en baron I Rauch cigare kontrabandira, je to vendar nekaj tako grdega, da grjega ne more biti, on se je s tem postavil v eno vrsto s „tobakarji11, ki so ob tem živeli, da so tobak iz HrvaŠkega konterbandirali, in ti tobakarji bili so iz-vržek človeškega društva. —
Včeraj 18. t. m. bil som v Zagrebu.   Imeli so na kaptolskom trgu zopet »parado".  Krstila bo je namreč zastava 80. (Zagrebškega)  domobranskega aliter hon vedskega bataljona.   Rad bi opisal to „parado", pa jo nisem v stanu opisati, ker  nisem mogel tako blizo priti, da bi bil mogel vse videti, in vse slišati, kaj se je godilo in kaj se je govor lo.   Toliko pa morem reči da navdušenega vzklika od  strani domobranskega ba taljona ni bilo nobenega slišati.   Vse je bilo nekako mrtvo, nekako potrto. Kaj ne bi 1 saj veče sramote ni nego   Hrvat   v bonvedskej   uniformi.   »Najlepši* Za Potrebno je grebški kanonik Pavlešič je dalj Časa iz vzvišenega m. natisnen mesta govoril.   Videl sem ga govoriti, ali slišati ga
nisem mogel. Toliko sem pa opazil, da je bil bolj k zbranim gospem obrnen nego k honvedom. Kaj ne bi I saj so mu lo te dale epiteton ornans »najlepšega!" Kdo no bi bil za tak epiteton hvaležen ? Mogel bi Vam še kaj već o tem „ najlepšem" povedati, pa ker je duhoven, kteri stan sem vedno visoko čislal, naj bo plašč čeznj vržen.
Is Ptuja 19. sept. [Izv. dop.] (Dvojni u b o ž-č e k i.) Ptujsko mesto ima Župana, ki prav marljivo skrbi za* ptujske uboščeke. Vsako priliko zgrabi, da jim par krajcarjev pridobi. Ako se kje Slovenci veselijo, pa hajd naj plačajo ubožčekom po 5 forintov. Tako smo se 11. t. m. v čitalnici prav razveseljevali, kjer je bil izvrstno predstavljen »tat v mlinu"; tombola in ples in nekaj petja je veselje še povzdignilo. Pa za to veselije, kterega naši nasprotniki ne morejo zapopasti, je bil predsednik čitalnice ob soj on, petak kazni zavoljo pregrešita policijskega reda platiti tukajšnim ubogim. Sodnik Župan pa je eden tistih ubogih, od kterih sv. pismo pravi, da pridejo v nebesa; on se ve da je že v usta-vovernih nebesah tukaj na zemlji. Kako so se ti ubogi v duhu blamirali skoz kazensko razsodbo dne 14. t. m., bodenio drugič obširniše povedali, kader bode viša aodnija reč razsodila. Za zdaj pa naznanjamo, da bode v veselje č. gg. čitalničarjev, morebiti tudi v veselje ptujskih ubožčekov oboje vrate, prihodnjo nedeljo 25. t. m. predstavljen »klobuk," kteromu sledi spet tombola in ples. — Zato pridite obilo k veselici »bratom ne veselje I"
Is 8rbije 17. sept. [Izv. dop.] Naš mladi knjez potuje zdaj po Srbiji. Vladarstvo ga je poslalo okolo, da se z narodom seznani. Kakor vsak mlad narod, tako so tudi Srbi jako dinastični. Tako pozdravljajo knjeza povsod še preveč devotno in ponižno. Dopisniki iz raznih malih mest popisujejo sosebno v vladnih srbskih listih sprejem knjeza, kterega na pr. imenuje dopisnik iz Zabrežja preveč ponižno „najveće blago ovog b ve ta, našeg mladog gospodara". Drug dopianik iz Obrenovca pripoveduje kako s slavo je ljudstvo ■prejelo .dičnog in obšte ljubljenog mladog knjeza."
Ukazom 10. sept. je imenovanih tistih 24 odličnih mož, ktare ima knjez (vlada) pravico v našo skupščino (srbski parlament) voliti. Srbska narodna skupščina pak, ki bode te dni zborovala, ima malo podobnosti z vašimi zbori.   Pri nas se vie mirno vrši.   Narodna vlsda ima večidel le prijatelje v skupščini.   Kar je izobražen ijih elementov (mnogo poslancev namreč ni pisati ne zna), ti vidijo, da je vlade resna volja nspredek v omiki pospeševati v znotraj, in na zunaj pripraviti in pripravljati se na končni boj za jugoslovansko svobodo* Srbski časopisi posebno vladni, si prizadevajo iz-branje vladnih osob v narodno skupščino narodu pre-hvaliti in poudarjajo posebno liberalnost srbske vlade.   .Jedinstvo" na pr., list, ki nima uradnega lica, ki pa je ustanovljen in podpiran od ministerstva, piše o teh izborih;   Knježevi vladi, kteri je šlo za to, da Srbijo uvede v hram ustavnosti in novega duha, stala sta odprta dva pota : ali uradnikom odprt pot v narodno skupščino pustiti, ali virilne glasove vpeljati. Vlada uradnikom ni pota odprla v skupščino, ker so uradniki en del v 1 a d e in je narodni vladi na tem ležeče bilo, da ostane z narodom v dotiki in se drži načela: »vse za narod z narodom."   Zato je ustava srbska tako narejena, da vlada imenuje nektere ude, ki zraven izvoljenih narodnih poslancev v zboru posvetujejo. Listina novoimenovanih kaže, da ao izbrani taki možje, ki administracijo poznajo, ki so izobraženi.
Omenjeni list se veseli, da med izbranimi možmi ni vladnih svetovalcev niti policijskih uradnikov. Vladni ljudje imajo biti le komisarji, ki naj osnove postav izdelajo, skupščiui podlože in razjasnijo. Skupščina pa naj hode, kakor je res zdaj, neodvisna od vlade.
Torej vidite, da ustavni temelj naše mlade države ni gnjil, ter da je upati daljega lepega razvoja. Saj še v Avstriji in v drugih državah vlade niso do tega prišle, da bi same svoje uradnike zadrževale od parlamentov. Narobe, radi bi posebno v Avatriji, da so sami c. kr. predstojniki, sodniki a la Kromer, tudi narodni zastopniki.
Naša vojska so  pridno vadi  v  orožji in je pripravljena udariti, kader pride čas in znamenje.
Politični razgled.
Glavno  bojišče je zdaj pred Parizom, kjer se pruska armada nabira, dasiravno ni Se tako blizu prišla da bi se mogel  žo veliki boj za utrjeno obmestje za četi. Iz Pariza je šla večina novo/.brane francoske voj ske v posameznih  oddelkih   nasproti.   Telegraf že po roča o posameznih bojih soeebno na jugu pod Parizom Iz Orleansa se tolegrafira, da je pri Vissous-u prijelo 25.000 Francozov 15.000 Prusov. Prusi so bili tu pre in a ga ni, so izgubili  mnogo  mož in so se morali k svoji glavni armadi nazaj pomekniti.— O enacih manj šib. bojih se pripoveduje, da so bili pri Chatillonu, pri Clamartu, pri Melunu. — Pariz je pripravljen. Dopis nik hrvatskega „Zatočnika" iz Pariza 12. sept. piše, da je oboroženih navdušenih brambovcev čez 500.000. Da siravno niso vsi izurjeni, in imajo nekteri slabe stare puške, vendar bode Pariz pokazal, da zna še kaj dru zega nego peti in  plesati.   Enako tudi piše dopisnik stare „PresBe", ki zopet trdi, ka je več ko mogoče, da bode pred Parizom zvezda nemškega orožja otemnela. — Iz nemških listov soditi, pozni tudi pruska vojska to nevarno stanje.   Zavoljo tega se je pomnožila želja po miru; in Prusi nameravajo Pariz le obdati in s tem, da se mu vse dovožnje zapro, sestradati,  a ne narav nost z vojno silo meata jemati.
V dunajskem državnem zboru so se fe deralistiČna in ustavo verna stranka 19. t. m. v prvič merili. Rechbaurov nasvet naj se volitev predsed nik a odloži na prihodnjo sejo, ker poslancev iz Češkega še ni, je z e n i m samim glasom večine obveljal (67 proti 66 gl.) Ministra P e t r i n 6 in Stremayr sta glasovala takrat s federalisti. Sturmov nasvet, naj se državni zbor do 3. oktobra odloži pa pri glasovanji ni obveljal (66 proti 65) Prihodnji pondeljek bode seja, v kteri bode torej predsednik volil. — Gosposka zbornica je imela sejo in je sklenila z adreso na prestolni govor odgovoriti. V odbor za izdelanje osnove adrese je izvoljena večina nemških ustavovercev, torej je jasno, kaka bode adresa.
Iz Dunaja prihaja poročilo, ki ni brez politične važnosti. Cesarski namestniki iz Tirolskega, Moravskoga in Šlezije: gg. Lasser, Poche in Pillers-dorff, so iz svojih služeb odpuščeni ker so v zadnjem državnem zboru glasovali z ustavoverci za od-loženje sej državnega zbora. To odpuščenje se je zgodilo vBled ministarskoga sklepa.
Čehi so zarad nemilostnega sprejetja svoje adrese pri cesarji razdraženi. „Pokrok" pravi, da se Čehi ne strašijo boja na življenje in smrt. Cesar bode deželnemu zboru odgovoril na adreso. „Nar. Listy" pričakujejo, da bode potem odgovor deželnega zbora »ognjen." — Pri cesarji je imel Leo Thun še poaebno avdijenco, ki je nad pol ure trajala. Zarad tega se boje, da bi utegnili češki plemeniti velikoposestniki voliti v držažavni zbor. Temu nasproti kličejo češki listi: Živela deklaracija s plemstvom ali pa brez plemstva I
Kako Prusi mislijo vojno končavši mir delati, kako republiki nasproti ne vedo kaj bi, in s kom bi se mirili, že nekaj časa pripovedujejo Bismarkovi listi. „Nordd. Allg. Ztg.u pravi, da v Nemčiji nihče prej na mir no misli, predno bode Pariz vzet ali pa prostovoljno odprt. — Dalje ne neha omenjeni list Napoleona kot pravega in postavnega vladarja zaznaroljati in pravi, da francoska vlada še ne ve, ali se je Bazaine v Met/u za republiko določil ali ne.
Rim se je po kratkem bojiudal Italijanom 20. sept. S tem je važno evropsko vprašanje, italijansko edinstvo, rešeno. Papeževa vojska se je le kratko Časa branila, potem na papeževo povelje belo zastavo na baterije vteknila. Natančnejših^ poročil še manjkn. — Italijanski minister za uk in bogočastje je vsem italijanskim škofom pismo poslal, v kterem jih svari zoper vladom za papeževo posvetno oblast govoriti ali delati.   Ob enem v tem pismu zagotovlja, da hoče
[zdatelj in vredni k Anton Tomsli.
Italija papežu pustiti popolno samostojnost in svobodo v njegovem duhovniškem delokrogu.
Razne stvari.
* (N o v časnik) pod imenom 0Siid«lnvische Zeitg." se snuje in ima izhajati v vojaškem Sisku. Glavni vrednik mu bode žo iz leta 1848 iu 1849 dobro znani g. dr. Prauss ,  ki jo takrat, vredoval list enncega
mtna, Ustanovniki žele v vredništvo dobiti tudi onega Slovenca, kteri želji mi brez pridržka pristopimo, kajti slovenske stvari niso bile v nemškem časopisji že dolgo tako slabo zastopane, kakor zadnja leta. Pri nas vse roke križem drži in če človek bere krasue dopise iz raznih slovenskih krajev, ki jih' je prinašal Tkalcev „Ost und „West". mora Žalostno zdihniti: Kam so zginili ti delavci? in si nehotč priznati, da smo v tem oziru zadnje Fase šli — hitro rakovo pot.
* (G. Franc Povše) v Gorici je izvoljen za zapisnikarja v odseku za svilarstvo iu čebelarstvo štajerske kmetijske družbe.
* (Kranjski učitelji) zdaj zbrani v više obrazovanje v Ljubljani, so uredili in napravili za deneB
prav zanimivo razstavo šolskih učnih pripomočkov brez vstopnine. Glavna hvala gre učiteljem gg. Steg-nar-ju, Lapajne-tu itd. Razstava je jako poduČljivo sestavljena   in   je   lep   korak napredka v učiteljskem
življenji. Naš neuoitolj.ski poročnik nam piše, da so sme v obče roči , da se dennšnji učitelji izvrstno od ikuje;>-» ftd nčitetjev prejšnjih let in da je sad njih delavnosti gotov nam — nam Slovencem.
* (Grnško razstavo) j« preteklo nedeljo obiskalo 14.500 oseh.
* (Rojanska čitalnica) napravi v nedeljo 25. t. ob 6 uri besedo z deklamacijami in igro „V Ljubljano jo dajmo." Uljudno vabi k udeležbi ude in vse rodoljube Obor.
Dunajska borsa 21. septembra.
Enotni" drž. dolg v bankovcih .   .   .   57 fl. 70 kr.
Enotni drž. dolg v Brebru    .   .   .   .   68 , 80 ,
18G0 dri. posojilo.......92 „  — „
Akcije narod, banke......718 R  — „
Kreditne akcij«   ........256 „  76 „
London...........124 „ 40 „
Srebro   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   . 122 „  7b „
Napol........... 9 „ 91 B
(10)
e
C. k. t*?* pri v. V 6 minutah 3l<
Od dunajskega zdravniskaga svetovalstva preskusena „vilna zobna pasta" („elfen-zahn-pasta") vsled svojih pro-tignjilobnih in protikurdejskih (antiskorbutnih) lastnosti neskončno dobrodejno in zdravilno vpljiva tudi na zobno meso in na vse tvorine ust, tako da bo vsacemu, kdor jo rabi, seveda nepotrebne vse zdravniške ustne vode, paste in stupe.
Rumeni in črni zobje postanejo pri prvi porabi te paste v petih minutah pod polnim poroštvom beli ko sneg, ker se ž njo odpravi tudi najdebeleja veštanjska skorja.
En karton s podukom velja l gl. 80 kr. a. v. ali 1 tolar v srebru.
Da se izogne ponarejevanju, stoji na vsakem kartona moj podpis.
K u p i', i j s k a zaloga
Traugott Feitel-na
Karntner-Ring Nr.  2  na Dunaj i.
St. dež. realna gimnazija v Ptujem.
Vpisovanje dijakov  v   prvi  in drugi razred godi se dne 29. in 30. septembra. (3)
Ravnateljstvo.
s s MM -1
o S S e A. 2 »"i; -
4) 2 rt TJ > S rt ft 3 2
■m Ml
oNi
a
a
- 1 a
o >
, o m.ti
" o.
i
k 9 H « fl tj
.213 B -f .a «
i > 5 s
1
E o* n3
fl  O  P N
ili 1 •       ^^Ž^    $ B
Ji .h
H °3
s > E li
r
i n
I 8 i
«s5
i
•H
Si »3 S a l > * i M a g a a ■ v o -t? j   b, M ^ g 5     « a *
□ 09      n B K đ d 2   1 N t3
M „ b 2 n    5 1. 5 h H S « t
0
■
>
.2.- 5 fl
vt» fl ,
5 l<^>£
■ S fti O
M d        I I cj
p.
fl v a H *
a« «
i
Brez medicin in brez dijete
se zdravijo, oziroma zlajšujejo vse nervozno bolečine s pomočjo
glavno-therapentlčnlh aparatov,
edinih, ki res zbujajo galvanični tok v telesu (nosijo se vedno na telesu) in čijih intenzivnost zadostuje, vodo razdeljevati.
Poroki smo, da ti aparati store svojo dolžnost in prosimo, naj se ne stavijo v eno vrsto z navadnimi reumatičnimi verigami in enakimi priporočbami, ki so vsemu velikemu kričanju kljubu brezuspešne in nerabljive in na kterih se no da dokazati najmanj elektricitete.
Naši aparati, edini rabljivi to vrst.', gotovo takoj odpravijo glavo- in zobobol. najtrdovrat-nejie kašlianje v eni noči, reumatizmus, želodčni krč, bolečine v telesu, vratu, hrbtu in prsih, hodanje protinsko in druge bolečine v kratkem času.
GalvanO - therapeutični aparati se izdelujejo v treh velikostih, za otroke po 3 tolarje, za odraščene po 5 tolarjev, in posebno močni za odpravljanje trdovratnih bolečin po 7*/a tolarjev. Pošiljamo jih takoj, ako se nam dopošlje zaznamovana svota. Dopise prosimo frankovane.
Adolf Goldstein A Comp. v Berolinu, Fiirstenstrasse 22.
E|iilc|i ti srn i krr (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Kllliacli v Hcrolimi,
zdaj: Louisenstrasse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. (36)
Lastniki: Dr. Jož« Voiajak la drasrl. Tiskar Fduard JanschliE