Poštnina plačana v gotovini. ŠT KV. 98.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen lisi.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka .za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Vedno malenkostno.
To je najbolj točna označba našega strankarskega časopisja in ob enem eden ^aivuih vzrokov, če ni v našem javnem n™. 1Gn^u 1'uega poleta, ki je za vsak res-ZaV-U" nut)redek neohhoduo potreben. tU('r' !na^enk<i-stni ljudje niso ne ustva-l i i. A’,.111 ne borci, oni so k večjem kri-'	111	nergači,	ki jim je zabavljanje
• • negativnost in malenkostno# hodita ‘ v. 1-°ki in v našem strankarskem ‘ ' .l^)l'sJu čutimo to prav posebno.
naši notranji politiki preživljamo (1°gpdke, ki so .tako velike važnosti, da se morejo z njimi vzporejati samo do-godki cb preobratu. Tudi najbolj slep Pi istas. nekritičnega >Jutra polagoma “Poznava, da stopa Jugoslavija na prag novega življenja, le naše strankarsko časopisje tega noče videti in fabricira dalje svoje stereotipne argumente in očitke. Ne vidi in noče videti da bije stari Nikola Pasic svojo zadnjo bitko, ne vidi in noče videti, da se z obupnimi sredstvi bori okolica Nikole Pašiea za svoj obstoj, ne vidi in noče videti, da je prijeta korupcija za tilnik, vsega tega ne vidi in noče videti nase strankarsko časopisje, ker vse to ni po volji strankam, ki diktirajo listom.
Enim ni novi razvoj političnih dogodkov po volji, ker je njega ost naperjena tudi proti njim, drugi so nezadovoljni, Wer se vrše dogodki brez njih in s tem deloma tudi proti njim. Med prve spadajo naši esdeesarji, ki so po svoji znani nerodnosti še zadnji hip svečano deklarirali svojo pripadnost k Pašieu, ki je že izgubil bitko. K drugim pa spadajo vsi ostali, ki mislijo, da morajo vsako izpre-membo v naši politiki meriti le po strankarskem kopitu.
In. vendar so sedanji dogodki tako važni, da bi že zaradi njih morale vse stranke pregledati svoje stereotipne plošče, če aiso te za nove dogodke že preveč obrabljene in zato neumestne. Prepričani U»U°l- ^ lj‘ nJ‘m revizija le koristila Vsa sl°venska javnost jasno izre-Beogra<LV*Ukein boju’ ki se odi8rava v
odločno llani neiaiHteresirana, temveč je prične v ,]Utr'f,ni sonih- ki hočejo, da se Slovenski	nov red.
boj, ki se trenutno odi« tudi ve’ da -i1'
letak. d. ni inogoJSe
tem vsak dan zmagi bližje iu da ves boi ne zvodeni. Samo s soudeležbo v boju Pa je mogoče .prepreči*«, da se boj <j() onca d&bojeva in zatq je nerganje zadri* sredstvo, ki bi moglo v sedanjem Procesu Jugoslavije kaj po-
Ven”S,,n, ) 1>a’ <ia za,1,eva buli čast Sloni	odločno deklarira v čeda-
Prin'	za fc>; ijfei princip. In <ia je-, ta
0i. C*P na strani nasprotnikov Pasičeve
Kadar gre zn velike stvari, morajo interesi za majhne utihniti. JVmes smo v
takem položaju. Velika stvar je noj, ki ga je povzročil Lj. Jovanovič in mu dal argumentacijo Dragišn Stojndinovic. — .Majhne .-'tvari pa so vsi oni očitki, ki se sipa naša jo na stare rane in ki nimajo drugega namena, ko da dajo snov za volivci agitacijo. Politiki širokega obzorja se *!^fajo na to ozirali malenkostni ljudje \jjfea ne bodo upoštevali iu njim bo pa'Nk*, da paradirajo z raznimi gesli, T*rav so ta danes povečini že časo-fraze.
Ukor noče naše strankarsko časopis-k Pravilno presojati beograjskih dogod-i* , ’ tako tudi noče vsaj za trenotek ob-^ * tivno presoditi slovenskih političnih Rodkov. Da se o ustanovitvi Slovenske
Posojanja med Baldurinom in rudarji brezuspešna.
STAVKA EN MILIJON RUDARJEV. — BREZPOSELNI SE PRIPRAVLJAJO*NA
DELO.
London, 4. maja. Pogajanja med Bald-vvincm in med zastopniki rudarjev so ostala brezuspešana. Zato je propadla tudi zadnja nada, da bi se vsaj v zadnjem trenutku preprečila splošna stavka.
London, 4. maja. V vsej državi se ni nikjer kalil mir. Raze« rudarjev delajo vsi drugi delavci mirne dalje. Za sedaj stavka okrog 1 milijona rudarjev. Odpošiljanje vojaških ojačenj je povzročilo med ljudstvom siluo potlačenost. Obla-stva pripravljajo izjemne ukrepe za vsak slučaj. Na tisoče brezposelnih delavcev se javlja za delo.
London, 4. maja. Čeprav se je službeno objavilo, da so bila prekinjena pogajanja z zastopniki rudarjev, vendar še obstoji nada, da pride zadnji trenutek do kompromisa. Ministri so dan in noč v službi. Za sinoči ob 9. je Baldvvin pozval zastopnike rudarjev na konferenco. Vlada in rudarji pripravljajo ukrepe za vsak slučaj.
Rudarji so izdali proglas na narod, v katerem naznanjajo, da bi imela o polneči izbruhniti generalna stavka.
Vlada je imenovala 10 komisarjev z obsežnimi pooblastili. Včeraj je vlada zasegla Hydepark, kjer bo uredila glavno skladišče živeža za čas stavke.
Položaj je tem težji, ker je vlada — kakor vedno — zahtevala pred nadaljevanjem pogajanj, da delavci najprej pristanejo na znižanje plač.
V	Hydeparku je prišlo včeraj do pretepa in ljutega boja med fašisti in komunisti.
Daily Maik včeraj ni izšel, ker so stavci zaradi nekega članka, Jki je izšel pod naslovom Za kralja in domovino«, ustavili delo.
Lendon, 4. maja. V uradu za rekrutiranje brezposelnih, ki je bil organiziran v Foreign Office, se vsako uro vpiše
o	krc. g 400 delavcev. — Ministrstvo dela je odredilo, da se v Londonu organizira centrala za razdeljevanje mleka. V Hv-deparku je na stotisoče avtomobilov, ki st. namenjeeni za prevoz hrane.
Železničarska /.veza je i/dala nalog, da morajo vsi njeni člani o polnoči usta-\ iti delo in da VZdrže'absoluten red.
Baldvvin je na včerajšnji seji parla-
menta, ki je potekala v največji napetosti, izjavil, da stavka ni bila sklenjena v 'sporazumu z vsemi delavci, temveč da je napravil dotočni sklep mali krog izvršilnega odbora. Po njegovem mnenju ogrožajo načelniki delavske stranke temelje vlade in reda in se pripravljajo na proglasitev državljanske' vojne, kakor je v Angliji že stoletja ni bilo. Ne gre za plače. Plače niso v nevarnosti. V nevarnosti je svoboda in ustava Anglije.
BOGATAŠI ZAPUŠČAJO jANGLIJO.
London. 4. maja. Izid’ glasovanja za stavko je bil takej objavljen velikim množicam ljudstva, ki so čakale' pred parlamentom na’ vesti o daljnjih pogaja-njih.	.
Višji krogi v velikem številu zapuščajo London n odhajajo v Francijo in sploh na kontinent. Kolodvor »Viktorija je prenapolnjen s potniki, ki se selijo \ Pariz. Vsakdo želi, boječ se nevarnih dni, ki še lahko pridejo, čimprej zapustiti London. Sicer pa se ljudstvo drži precej reservirano in kupuje velike množine živeža, ker ima izkušnje o težkočah pri prejšnjih stavkah rudarjev.
V	vladnih krogih upajo, da bodo s po-aicčjo brezposelnih lahko vzdržali promet. V londonskih tržnicah so postavljeni odbori, ki morajo paziti na to, da se cene ne z.višujejo.
Na londonski borzi dosedaj stavka rudarjev ni vplivala. Vendar so pa efekti nekoliko padli.
Kraljevski par je včeraj prispel iz Windsona v London, princ vvaleški pa je pozvan, da se vrne iz Francije.
MOSKVA POZIV LJE KOMUNISTE NA POMOČ.
London, -1. maja. Moskovska interna-! cionala je pozvala \se komunistične stro-l kovne zveze delavstva, da podpirajo j stavkujoče v Angliji.
FINANČNI MINISTER ATAKIRAN.
London, 4. maja. Ko je finančni minister Churchil odhajal iz zunanjega jnini-strstva, ga je obkolila velika množica ljudstva, ki je bila zbrana pT^ed ministr-j stvom. Minister se je moral zateči v notranje ministrstvo.
( ENTER V RADIKALNEM KLUBU PRIDOBIVA NA MOČI.
Beograd, 4. maja. Dasi je bil včeiaj Beograd zaradi drugega velikonočnega praznika v prazničnem razpoloženju, vendar se je čutil«, da je politični sve neposredno pred važnim kritičnim dnem Posebno živahnost je opaziti pn radikalih, /a katere ima 5. maj, dan sestanka parlamenta, predsodne važnost in zato se je začela pri njih pojavljati jaka tendenca, da se pozabijo vsi spori in incidenti prejšnjega meseca in bi tako klub stopil v parlamentarno borbo čim kompaktnejši.
Zaradi nevarnosti, da se radikalni klub razcepi, so vse frakcije radikalov, ki so
kmetske stranke, ki ima vsaj ta velik /.misel, da sili SLS k laizaciji, ponovi samo star očitek, je tudi znak malenkostnega stališča, ki se ne more povzpeti do pravilne presoje nasprotnika. In sličnih stvari bi mogli omeniti še celo kopo.
Vedno bolj izgublja javnost zmisel in veselje za politiko in vedno večja je apatija javnosti za javno življenje. In eden glavnih vzrokov je malenkostno stališče našega strankarskega časopisja, ki mora vzeti vsem veselje za javno delo.
se še prošli teden ostro bojevale med seboj, sedaj manj borbene in so bolj pristopne medsebojnemu pomirjenju. Zlasti zahteva močan center v radikalnem klubu, da se za vsako ceno doseže pomirje-nje tudi s samim Pašičem.
Mnogo se je včeraj komentiralo dejstvo, da je bil Ljuba Jovanovič na dvoru. Ni se mudil na dvoru dalj ko 20. min. S kore \ si radikalni ministri so se* že povrnili v Beograd.
Jovanovič močnejši kod
P^šlč
Beograd, 4. maja. Velja Vukičevič je izjavit, da izključitev Ljube Jovanoviča ni ivzršena in da bo o nji sklepal poslanski klub. Ni tečno, da bo imel Ljuba Jovanovič samo dva de; tri pristaše, bo jih mnogo veC in njegov klub bo tako močan, da bo sklepal \ vseh političnih vprašanjih državne uprave. Lahko rečem, da bo Ljuba Jovanovič znatno močnejši ko Pašič, ako sploh pride do razcepa.
Oba sprta radikalna tabora se pripravljata za sejo radikalskega kluba. Ako te priprave ne bede obrodile sadu, potem ni izključeno iznenadenje 5. t. m. na seji narodne skupščine, za katero vlada veliko zanimanje. V političnih krogih mi-'' sli jo, da bi se ta seja vendarle- mogla vršiti mirno in v redu, ali da bo zato na prihodnji seji moglo priti do izglasovanja nezaupnice Uzuuovičevi vladi.
Dela se /. vse silo na to, da s obrani edinstvo stranke in da ne pride do poloma.
DOGOVOR MED PAŠIČEM IN MAKSIMOVIČEM.
Beograd, 4. maja. Včeraj je Pašič kon-feriral z ministrom notranjih del Božo Maksimovičem, ki ga je sedaj prvič po seji glavnega odbora poselil. Zaradi te konference je Pašič edgodil svoje potovanje v Knjaževac, kjer naj bi bilo včeraj veliko radikalno zborovanje.
Kakor se do/nava, se je na tem sestanku dosegel ta-le aranžma: 1. da se Ljuba Jovanovič smatra za izključenega j iz radikalne stranke; 2. da ves poslanski j klub ostane kompakten in da dr. Ninfič j iu Boža Maksimovič obžalujeta svoje po-! stepanje; 3. da se sestavi odbor, ki naj si prizadeva, da reši vsa osebna vprašanja v radikalnem poslanskem klubu j in v okrožjih ter vsa ostala sporna vprašanja.
Smatra se. da so mf ta način razčiščenim in izravnani vsi spori med radikali. Včeraj je predsednik vlade po svojem prihodu dalje časa kenferiral s Pašičem na njegovem stanovanju.
MINISTRI SE VRNILI V BEODRAI).
Beograd, 4. maja. Včeraj ob 4. in tri-četrt je dospel v Beograd predsednik vlade Nikola Uzunovič. Odšel je takoj v ‘ svoj kabinet in tu konferiral z ministrom notranjih del Božo Maksimovičem in s podsekretarjem ministrstva fnano Andro Petrovičem. V teku včerajšnjega dne sta prispela v Beograd tudi ministra HSS Pucelj in dr. Nikič. Danes bo najbrž seja ministrskega sveta.
INTERPELACIJE ZARADI korupcijskih AFER SO NA DNEVNEM REDU SKUPŠČINE.
Beograd, 4. maja. Predsednik i far od ne skupščine Marko Trifkovič je odpotoval včeraj v Skoplje, kjer se bo mudil dan ali dva in se potem vrnil v Beograd. Marko Trifkovič, pripravlja potreben materijal za deli. narodne skupščine.
Na dnevnem redu za prihodnjo sejo so vložene interpelacije- Opozicije, ki so nanašajo na vprašanje korupcije. Kako se bo držala vladna večina, zlasti pa, kako stališče bo zavzela glede teh interpelacij, še ni definitivno sklenjeno.
Dovjiava se, da bc radikalni poslanski klub nastopil v tem vprašanju kompaktno.
KOMITSKI ATENTAT.
Beograd, 4. maja. Včeraj so prispele iz Strumice vesti, da je bolgarski komi-tas vrgel bombo v stanovanje načelnika s'rezke organizacije za borbo proti bolgarskim komite m Uije Kostaroviča. — Bomba je ranila HO ljudi in sta dva izmed njih umrla. Gruča ljudi je začela komitaša preganjati, a ko so se mu pri-prižali, je vrgel drugo bombo, ki je tudi ranila več oseb. Vojaka, ki se mu je po. ta vil \ bran. je ustrelil s samokresom. Nato je izginil v gozdu. Z naše strani so bile izdane energične odredbe, da se zločinec izsledi.
VILAGc — USTAVLJEN,
i	Budimpešta, 4. maja. Znani radikalni list >V i 1 a g« je bil zaradi nekega član-] ka o falzifikatorski aferi za nedoločen
i	čas ustavljen.
Program nove vlade.
Neizprosen b< 4 proti korupciji. — Reforme v upravi. Saniranje financ. — Varčevanje.
Ministrski 'predsednik Nikola Ueuoovič je v razgovartu z beograjskimi časnikarji očrtal delovni program svoje vlade sledeče:
»Prvo vprašanje, ki je najbolj pereče, je vprašanje korupcije. Korupcija jo splošno po-vofao zlo, ki se pa ne da ozdraviti 9 pripovedovanjem posameznih slučajev, ampak samo a stvarnim delom. Vprašanje korupcije je treba prijeti globoko im ne površno, ne zaradi siirankaiske demagogije, ampak iz narodnih in državnih ozirov. Z demagoškim preii-ravanjem .tal s strankarsko neobjektivnostjo se nič ne doseže; ta>ko se kvečjemu javno mnenje boljševizira, korupcija’pa se tako ne odpravi.
Zato bomo ukrenili absolutno vse, kar morem.; ukreniti bodisi v zakonodaji, ali v parlamenta, ali pa upravno, da bo vsak, ‘kdor je državo iz sebičnih namenov oškodoval, čutil vso silo zakona. Z fbesedo »vvsatk« razumem tistega, ki je provizije in podkupnine prejemal, pa tudi onega, ikdor 'jih je dajal. Za cbe imenovani vrsti že imamo posebne kazenske določbe, tako da za pobijanje korupcije novi zakoni niti potrebni niso. Bomo seveda sklenili tudi nove zakone, a dokler teh nimamo, se bomo posluževali starih. Veliko ste vito tozadevnih odredb imamo že pripravljenih, ki ibodo razposlane te dni vsem državnim oblastim in upam, da nas bo v tem prizadevanju podpirala vsa javnost.
'Naglasiti pa moram, da človek kar verjeti ne more, da hi na čelu uprave stali ljudje, pred katerimi bi bilo treba varovati državne interese, kajti ravno ti ljudje bi morali varovati državne interese, ne pa, da se mora država braniti pred njimi. Brez pozitivnih dokazov in brez rednih obsodb je težko verjeti, da bi bilo vse res, »kar se ‘je doslej o teh stvareh govorilo. Če pa se je na žalost kaj takega pripetilo, se to ne sme nikdar več ponavljati. Mi bomo javno izrekli v objavah na vse urade in na vsa podjetja, in to kategorično in energično, naj vsak, kdor hoče imeti poslovne zveze z državo, kalkulira svoje cene brez vštevanja provizij in uradnike, ki bi podlegli izkušnjavi, bomo znali najti!
Vsa privatna podjetja, ki bi se tozadevno pregrešila, bomo izročili brezobzirno kazenskim sodiščem, na drugi strani pa bomo gledali na to, da se iz državne uprave iztrebijo uradniki, tki delajo za podjetja, mesto za državo. Vsako podjetje, 'ki bo skušalo doseči uspeh s korupcijo, bo enkrat za vselej izključeno od vsake državne dobave.
Ugled in avtoriteto državne oblasti .bomo poskušali dvigniti. Uradniki se res pogosto ne morejo uživeti v svoj položaj, in zato se ne obnašajo vedno, 'kakor bi se morali na-pram občinstvu. Včasih kriče, psujejo in po-pobioina izgube svoje uradno lice, kar zopet na drugi strani izziva slične nastope. To pa ne sme biti. Uradno držanje 'je za upravo ne-obhodno potrebno. Tisti znani izreki: »Pa pridite jutri«, ali pa »Ne može, pa opet može«, taki izreki morajo Izginiti. 'Državljan, ki ima v uradu opraviti, mora točno vedeti, kaj gre in kaj ne. Strankam nuora dajati uradnik točne in jasne odgovore v vljudni obliki, kajti uradnik mora impenirati. Veliki župani bodo dobili tozadevna navodila. Držaivno upravo je treba urediti in popraviti, naj stane, kar hoče, in vsak kaznjiv slučaj je treba brezobzirno kaznovati.
Državne finance je treba sanirati. 'Naša^opo-zicija govori o reviziji državnega proračuna. Jaz mislim, da je to napačno povedano. Izvršitev proračuna ima v rokah vlada. Če bo vlada uvidela, da se da kaj prihraniti, bo naročila resornim ministrom, da znižajo izdatke za gotov odstotek. To je dosegljivo, če se črtajo gotove postavke, ki niso neobhodno potrebne. Varčevanje pa mora biti pametno in naravno, ker se pri proračunu ne da delati vratolomnih skokov. Največ bi se dalo prihraniti pri investicijah. Konsolidacija predvojnih dolgov ho povišala naš kredit v inozemstvu, da bo 'tudi inozemski kapital mogoče pridobiti za investicije v naši državi.
Da ublažimo po možnosti sedanjo gospodarsko krizo, 'bomo sklicali anketo vseh gospodarskih krogov. Mi bomo storili, kar more v gospodarskem oziru storiti državna uprava, a je nurogo točk, na katere dižavna uprava ne more vplivali. Gospodarskim krogom mora biti jasno tudi io.
Varčevati pa mora tudi ljudstvo. Naši kmetje so med vojno videli nmogo sveta. Po svojem povratku na domača tla so začeli prezidavati svoje hiše itd. in sploh boljše živeti kakor prej, ker so imeli poljski pridelki visoko ceno. V pričakovanju, da bo vedno tako, kmetje niso varčevali. Danes pa so cene padle in ker kmetje nimajo prihrankov, so zašli v jako neugoden položaj. To je treba povedati jasno, kakor je, ne pa, da 'se iz goie demagogije vedno dela za .težave kmetov odgovoren samo vsakovrsten režim ali vlada. Ljudem 'je treba odpreti oči in jim odločno povedati, naj se v svojih izdatkih ra vsakdanje življenje omeje. V tem pravcu čaka zlasti žene velika naloga.
Splošen rudarski Strajk v Angliji.
V	Angliji je izbruhnil nov gigantski boj med delom in kapitalom. Po dolgotrajnih pogajanjih med lastniki premogovnikov in med rudarji, na katerih ugoden potek je poskušala vplivati tudi vlada z vso svojo avtoriteto, 'je padla v noči od 30. aprila na 1. maja ob 11. uri zvečer usodna odločitev: pogajanja so se razbila in o polnoči se je delo ustavilo.
Vlada se je ‘bila pripravila tudi za ta slučaj in si je izposlovala pravico, da takoj organizira, kjerkoli se pokaže potreba, državno tehnično pomoč. Državno ‘tehnično pomoč bodo organizirala okrožja s pomočjo prostovoljcev, da zagotove ljudstvu prehrano in da 'Vzdržujejo obratovanje neobhodno potrebnih naprav.
Koliko delavcev bo prizadetih od štrajka, se trenotno' ne da točno ugotoviti. Samo rudarjev, katerih se štrajk v f>rvi vrsti tiče, je okoli 1,200.000. Pridružile pa so se radarjem tudi še vse druge organizacije, in danes stavka skoraj 4 milijone delavcev. Nekatere panoge so že prisiljene praznovati vsled pomanjkanja premoga.
Rudarski štrajk v Angliji je ogromnega gospodarskega in političnega pomena. An- 1 gleški rudarji odklanjajo vsako podaljšanje 1
delovnega časa. Če propadejo, bo njihov poraz močna pobuda za vse podjetništvo, da s še večjo energijo pObija oeeinurtiiik in vsako skrajšanje delovnega časa kakor si prizadeva to doseči že sedaj. Rudarji odklanjajo tudi vsako znižanje svojih mezd kljub trdovratnemu odporu lastnikov premogovnikov. Doslej je vlada zavlačevala rešitev tega vprašanja z izplačevanjem posebne premije v znesku 2— 3 šilingov na tono premoga, ki je prišla v korist delavstvu, toda tudi angleški državni proračun ne prenese trajno take obremenitve. Znižanje mezd rudarjem pa pomeni tud} znižanje dohodkov vsega ostalega delavstva in zato je umljivo, da se z rudarji vred bori vse angleško delavstvo za svoje pravice, ki jih je dobilo tekom vojne.
Konflikt med delom ;in kapitalom pa utegne imeti pri dosedanji napetosti med obema skupinama Uidi 'težke posledice za konservativno vlado, če se pravočasno 'kriza ne reši. Padec sedanje konservativne vlade pa bi -bil za vso Evropo in za ves svet prvovrsten političen dogodek, kajti ravno angleška konservativna vlada je največja nasprotnica vzpostavitve dobrega razmerja med evropskimi državami in Rusijo.
Gospodarska konferenca.
V	Ženevi se je pričelo zasedanje pripravljalne konference za gospodarsko obnovo Evrope. Pripravljalna konferenca ima nalogo določiti program splošne gospodarske konference, tako da bodo. prišle na dnevni red splošne konference samo one točke, o katerih je verjetno, da jih bodo sprejele vse na konferenco povabljene države, količkaj sporne točke pa nili na dnevni ne bodo postavljene. Že v tem postopanju pa je viden začetek neuspeha, kajti vsa gospodarska vprašanja, najsi bodo na videz še tako malenkostna, so ta-k6 tesno spojena med seboj, da se nobeno ne da trajno izločiti iz splošnega gospodarskega kompleksa.
Današnji splošni gospodarski polom je nujna posledica svetovne' vojne in posledica politike, ki so jo odločujoči faktorji odobrili,v mirovnih pogodbah. Nočemo tajiti, da so vodili odločujoče državnike pri sklepanju mirovnih pigoilh dobri nameni, toda praksa je po-kaazla toliko pogrešk miroviih pogodb v gospodarskem oziru, da bo prav gotovo zelo. težko ozdraviti Evropo v gospodarskem oziru brez javne ali prikrite revizije važnih točk v mirovnih pogodbah. Ker |>a smatrajo velike države vsako revizijo mirovnih pogodb za usodepoln korak, je tudi uspeh gospodarske konference malo verjeten.
Svetovna vojna je rodila v Evropi celo vrsto novih držav, ki vse delujejo na svojo popolno gospodarsko neodvisnost, brez katere si svoje politične samostojnosti ne morejo zamišljati. Popolna gospodarska neodvisnost pa zahteva lastno industrijo vseh panog in dovolj pridelka hrane. Kjer pa ni dovolj lastne industrije, je treba začetnike zavarovati preti tujo že dobro razvito konkurenco z visokimi zaščitnimi carinami, kar ima zopet za posledico represivne carine na drugi strani. Tako postajajo ograje in zapreke prostega prome-
ta med posameznimi državami vedno višje. Ali jih bo mogla gospodarska konferenca odpravili ali vsaj znižati, ne da bi se dotaknila pri tem važnih političnih problemov?
Drugi vzrok velike gospodarske krize so neurejeni evropski denarni sistemi. Delitev evropskih držav na premagance in zmagovalce je rodila v premaganih državah silovite finančne polome. Papirnate lavine so naraščale vedno bolj, dokler ni bilo zlato zmagovalcev prisiljeno jih ustaviti, da še zmagovalcev ne zasujejo. Inflacijo v Avstriji je moralo ustaviti Društvo narodov z angleškim in francoskim zlatom, inflacijo v Nemčiji je ustavil mogočni dolar na škodo prejemnikov vojne odškodnine, o Franciji pa se še ne ve, kdo ji bo prihitel na pomoč, da ozdravi bolni frank. Iz svoje moči se je dvignila iznad papirnatih gora edinole Rusija, a s takimi sredstvi kakor Rusija pa ne razpolaga nobena evropska država.^ Zdravljenje bolnih valut je silno draga stvar in prav malo verjetno je, da bi premožne in bogate države hotele kar zaporedoma zdraviti bolnika za bolnikom.
Najvažnejša točka gospodarske obnove Evrope pa je priznanje Rusije in obnovitev gospodarskih stikov z Rusijo brez vseh pridržkov na celi črti. Rusija reprezentira skoro četrtino suhega ozemlja in tako velikansko gospodarsko telo se trajno iz svetovnega gospodarskega kolesja ne ga izločiti. Priznanje sovjetske Rusije pa je obenem tako važno in delikatno politično vprašanje, da se ga gospodarska konferenca niti dotakniti ne bo upala. Zato je več kot gotovo, da bo Evropa tudi po gospodarski konferenci še naprej hirala in umirala, dokler ne bo lakota in splošno obubožanje političnih krogov izreznilo.
Politično veati.
= Za jako neprijeten dogodek.so smatrale, sodeč po pisavi njihovih glasil, rame slo-venske politične stranke imenovanje o-. p,LK._ lja za ministra. Ne vemo pa prav, zakaj. Razumemo sicer, da nobena stranka ne vidi rada na ministrskem stolu svojega političnega konkurenta, toda v tako izjemnem položaju, v kakršnem se nahajamo Slovenci d i-neis politično in zlasti. gospodarsko,, bi bilo naravnejše, da naša javnost izrazi svoje zadovoljstvo nad tem, da sploh kakic« Slovenec sedi v vladi. 'Mogoče nam bo kdo očital prevelik optimizem, češ, da minister Pucelj uidi ne bo zastopal le koristi vse Slovrivie. ampak da bo gledal tudi bolj na svojo sir a 11-ko uacor na druge, toda kljub temu, da ve-"‘f’	tudl, minister Pucelj strankarsko
n «!? r dvomimo, da se ne bi ho-IMStu zavzemati tudi za
■	zahteve. Nekoliko manj
šl-nilnvalft	bi ^tovo nikomur ne
škodovalo, koristilo pa ‘bi slovenski celoti.
= »Nova Pravda« je izšla za prvi mainik
v zelo povečanem obsegu. Jafo lepo je d, se najnovejše glasilo SD.S tako zela prvega majmka, ni pa lepo, da vkljub velikemu obsegu ni našla »Nova Pravda« totilco prostora, da bi odkrito povedala svojim 'bralcem resnico o zadnjem delegatskem zboru. Še manj pa je lepo,, da je »Nova Pravda« še pred kratkim silno junačila s svojo neodvisnostjo, d« pa nam je ostala dolžna odgovor, ko smo ji odgovoril. — Ali pa je prešla »No-va Pravda« tako zelo v tabor SDS. da misli, da 90 tudi za njo obvezna pravila esdeesar-ske žurnali,stike, ki polemizira le s klerikalci. — Sicer pa 'bodi samo to še konstati-rano, 'la /Nova Pravda-: še nikdar ni imela tako velike številke, kakor sedaj, ko je v dužbi SDS. Velja torej za njo, ko za ves tisk bUS. — Čim manj idej, tem več papirja. In z cbilico drugih reči se naj krije odvisnost od drugih.
— Sauervvein, znani pariški žurualist, piše v »Matinut o rusko-nemški pogodbi, konično omenja, da nemška vlada ni mogia dobili za Locarnski dogovor v parlamentu .tako velike večine, ko za rusko-nemško pogodbo. Sauervvein je mnenja, da se vsled rusko-nemske pogodbe ne more dati Nemčiji stalnega mesta v Svetu Zveze narodov, če bi namreč prišlo -na poljski ali romunski meji do oboroženega konflikta, tedaj hi nastala nevarnost, da 'Zveza narodov ne bi mogla posredovati in nastopiti proti sovjetom, ker bi Nemčija nastopila v korist Rusije. Kakor znano, pa je potrebna za vsak sklep Zveze narodov soglasnost njenih članic. Na <ta način bi Nemčija že naprej onemogočila vsako akcijo Zveze narodov. Sauervvein ‘trdi, da se je Nemčija z rusko-nemBko pogodbo vrnila k Bismarckovi politiki in da Nemčija ne bo v Zvezi narodov zastopala samo svojih interesov, temveč da bo na čelu koaliciji, ki je iie-prijateljaka Zvezi narodov. Taka politika pa je v nasprotju z locarrtsko in zato Nemčija ne more dobiti mesta v Svetu Zveze narodov.
— Zmaga delavske stranke. Pri dopolnilnih volitvah za londonsko predmestje East Ham je bila izvoljena v parlament Miss Su-san Lavremce, kandidatinja delavske stranke, z 10.798 glasovi. Konservativci so dobili 9.171, liberalci pa t>003 glasove.
Franeosko-rumunska zveza. Francosko-ininurcska zvezna pogodba je gotova. Podpisana bo te dni. Za odobritev pogodbe delajo veliko propagando. Francoski poslanik je teni povodom priredil svečano večerjo, ki se je je udeležil tudi kralj.
= Dr. Beneš o rusko-nemški zvozi. V vna-njepolitičneni odboru češkega senata je govoril minister dr. Beneš tudi o rusko-nemški pogodbi. Rekel je, da imata Rusija sin Nemčija nesporno pravico zediniti se na skupno delo po svoji volji. Kot Članica Zveze .narodov pa ima ceska država dolžnost, da pazi, da se ne sklene nobena pogodba, ki bi- nasprotovala duhu Zveze narodov. Nemčija s svoje stra-ni sicer trdi, da pogodba ne nasprotuje statutom Zveze narodov, akoravno je Rusija velika nasprotnica Zveze narodov, kar vzbuja v mnogih državah suni, da pogodba le ni tako nedolžna. Zato bodo v Parizu in v Londonu pogodbo natančno preudarili. Sodelovanje Nemčije in Rusije v gospodarskem oziru pa gotovo ne bo globlje in intenzivnejše 'kakor pred vojno, in češka država se v tem oziru nima bati ničesar.
ZMAGA UČITELJKV-DEKLARAšK V V 'K RA N.INK EM OKRAJU.
Včeraj se je vršil v Tržiču občni zbor Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj. Nasprotniki deklaracije so napeli vse sile. da bi dobili društvo v roke in s tem .pobili strujo, ki hoče ohraniti učiteljski organizaciji popolno neodvisnost. Posebno so se trudili, da bi zmagali v tem okraju, ker je predsedovat temu društvu voditelj učileljev-de-klarašev šolski upravitelj g. Josip Lapajne. Pristaši zavožene Jelenčeve stanovske politike in zavoženega Jelenčevega gospodarstva pri UJU so kljub vsem naporom pogoreli.
iKosmo brali vsa la poročila o aktih, ki jih je nestalo , smo se v Sloveniji po pravici moralno zgražali in zagnusilo se nam je, kar počno v Pešti in drugod. Mi smo namreč tako srečni, da ima pri nas vsak človek vpogled v vse akte o vseh aferah, kar se jih je kdaj zgodilo v mili in moralno tako čisti Sloveniji.
Je pa naša specialiteta v tem, da se storilcem afer vseeno nič ne. zgodi.
Šport.
BELEŽKE.
Na vrliu moralnega gBuia- .
Tako je pozdravilo »Jutro«. S^>s, 0
o~ o Ivanu
PSt^«a^var, da bi 'branili
"' pač|>'a * m bdimo, da je naša dolžnost, da kot neodvisen list k onsta tira mo, da se je tisti gospod, ki je napisal v naslovu omenjeni članek v resnici postavil — na vrh moralnega gnoja.
Gostovanje danajskih amaterjev v Ljubija-
ni. / cziribii 1 na nekatere zadnje neuspehe »Ilirije smo s precejšnjim in deloma opra-vicenini peyiniizrncni pričakovali rezultate gostovanja dunajskih amaterjev proti slovenskemu prvaku, kajti Amaterji predstavljajo prvovrstno mednarodno kvaliteto; v njihovem moštvu igra 9 internacionalcev, kakor ' Tandler, Saft, Gejrer itd. Visak posameznik se. je pokazal kot prvovrsten tehnik, vsi skupaj' pa so tvorili izbalancirano enoto.
Dunajčani so nastopili v sledeči postavi: Saft-Taudler, Blizenec-Srhneider, Reiterer-(ieyer-MylnariH Namch, Sindelar, Wienerj> Vaniček. Ilirija pa: Miklavčič-Pogačar, Bel-tram-dr. Tavčar, Zanki, Lado Zupančič-Her-luan, Oman, Verovšek, Doberlet, Kreč. — Drugi dan je nastopila Ilirija v nekoliko spremenjeni obliki: mesto Pogačarja je igral Pleš, bivši igralec Hermesa, in mesto Verov-ska. je gostoval Rape (Jadran) kot srednji napadalec. Ta postava se je izkazala kot iz-vanredno posrečena. Ilirija je posebno drugi dan tako nepričakovano dobro odrezala, da smo bili zadivljeni nad njeno krasno igro. Posebno so se odlikovali: dr. Tavčar, Pleš, Rape, Lado Zupančič in Doberlet. Izboren je bil v goalu tudi Miklavčič, ki je rešil, kar se je dalo.
Prvi dan: Amaterji : Ilirija — 4 : 0 (3 : 0).
Prvi polčas je igralo ilirijansko moštvo s precejšnjo tremo, sicer pa še precej enotno. Njihov vratar je imel mnogo dela in edino njemu ter brezhibni obrambi s halves-i vred gre zasluga, da ni bil poraz hujši. V drugem polčasu je bila Ilirija dosti boljši, imela pa je precejšnjo smolo pred gcalom. Eden izmed goalov je padel iz enajstmetrovke, medtem ko je Ilirija svojo enajstmetrovko za-strelila. Publike mnogo, sodnik g. Vodišek po vol jen.
Drugi dan: Amaterji : Ilirija — 4 : 3 (3 : 1).
Kater že omenjeno, je nastopila Ilirija v nekolike spremenjeni postavi, ki se je pokazala dosedaj kot najboljša in je bila kos svoji nalogi. Vsi trije goali so bili neubranljivi. Krasen je bil prvi goal, ki ga je zabil Doberlet iz približne 14 m. Tudi ta dan je bila Ilirija v prvem polčasu slabejša kot v drugem. Ostala gioala sta zabila po enega Oman in Doberlet. Najboljši igralec v ilirijanskem moštvu je bil brez dvoma dr, Tavčar, o katerem se je izrazil Amaterjev branilec Tand-iler, % predstavlja mednarodno kvaliteto. Rekel je tudi, da njihovo moštvo v Jugoslaviji še ni naletelo na tako odporno in žilavo obrambo, ki da je popolnoma enakovredna obrambi Amaterjev.
■	Uspeh Ilirije je v prvi vrsti pripisati popolni remeduri v moštvu in v drugi vrsti njihovemu trenerju. Izredno dober je bil tudi srednji napadalec Rape, ki je v tej tekmi ponovno potrdil naše gornje'mnenje. O11 spada brezdvomno v reprezentanco podsa-veza na mesto srednjega napadalca. Jz kakšnih vzrokov forsira podsavezni kapetan na to mesto Buljeviča (Primorje), nam ni jasno. Zanimivo pri tem pa je, da Rape pri sestavi slovenske reprezentance ni prišel v poštev niti za B-team.
Publike mnogo'. Sodnik g. Vodišek dober.
Rezultat nogometnih tekem v Zagrebu. V soboto je gostoval >Wacker v Zagrebu in igral proti Hasku*. Prvi dan tekme se je končal z rezultatom 4 : 1, drugi dan, to je v nedeljo, pa z rezultatom 3 : 1, obakrat v korist AVacknu. — Razentega se je v nedeljo vršila tudi v Beogradu tekma med »GradjanskinK iz Zagreba in med Slavijo iz Sofije. Tekma je končala s 3 : 3. Gledalcev je bilo okrog 2500- — Od drugih tekem je omeniti tekmo »Jugoslavije v Parizu, ki je igrata proti »Red Star* in zmagala s 4 : 1. — Beograjska >Jugoslavija je igrala tudi pariški reprezentanci. Tekma se je končala z
2	; 2
l»redni plavalni uspehi. V Jorgerbadu na Dunaju je plaval dne 18. aprila Oger Rara-uy 50 'in v 26.8 sek., kar znafi svetovni '.rekord. Dimajčanka Fnici Lo\yy pa je pla>\iala 200 111 v prsnem štilu in je preplava la prvih 10(1 .111 v 1 : 19.2, pri 200 ni pa je iv času
2	: 55.6 potisnila svoj lastni rekord za celih Hi sek. navzdol. Ta čas je .izboren in oddaljen lod svet. rek. samo 10 selk.
Velike pege na solncu
so jako zanimiv pojav, vendar na temperaturo ne vplivajo tako, da bi v juliju oblekli kožuhe, pozimi pa listraste suknjiče. Vroče poletje ne bo izostalo, zato si naj vsakdo čimpreje preskrbi letnih oblačil p*1 ljubljanski oblačil**0/ '
Draoo Schurab, U“
--------
Go-Fo*mrstvo.
LJITBUANSKA borza.
Pue 3. maja 1920.
Vrednote: K redilni zavod za trg. in ind. Ljubljana, denar 165, blago 175, zalil,j. 165.
BORZE.
Zagreli, dne 3. maja. Devize: Ne\vyork & 56.589—56.889 Curih 1095.63—1099.68, Pari* 185.33-187.33. Dunaj 800.5 - 804.5, 800.25—804.25, Berlin 1351-1355, Milan izplačilo 227.04—228.24, Praga 107.95—1G8.tw-
Curih, dne 3. maja. Beograd 910, Ne'' vork 516.865, London '25.105, Pariš 16.94, Pra ga 15.2975, Milan 20.715, Bukarešta .OU. naj 72.975, Sofija 3,77. Berlin 128.025, dimpešta 0.007235.
Štev. 98.
isAJkoDiNi vi-v, ..
Dnevne vesti-
IZGUBLJENI AKTI.
v k Budimpešte poročajo, da t-o akti, nanašajoči se na znano afero glede 'ponarejanja fazanih visokovredniE) bankovcev, neznano kam izginili in da bo tozadevno sodno postopanje radi tega bržčas ustavljeno ali pa vsaj za nedoločen čas odloženo.
rudi iz Beograda *o za časa zadnje vladne krize poročati, da so neznani ljudje vdrli ponoči v pisarno ministra za trgovino dr. Krajača in .odnesti iz vlomljenih miznic in predalov važne listine, kar bo imelo za posledico, da bo obravnava o neki aiiani korupcijski aferi jako težavna ali pa bo sploh nemogoča — že ibo namreč do obravnave Pr®d sodiščem sploh prišlo.
, Razprava dr. 1’cstotnik proti našemu 8‘avnemu uredniku Al. Železnikarju se vrši .v sredo, dne 12. t. m. ob 12. uri pred tukaj-Sr|jim deželnim sediščem soba št. 79.
~~ Popravek. V naše poročilo o Ratlice-'eni govoru v Celju se je vrinila neljuba pomota, št. Radič ni dejal, da je bil pri-pravlien finančni minister dati poljedelske-t,.m,niinistru 'e en milijon dinarjev kredita, eni *e št- Radič dejal, da je bil finan-PcnlavKSter Stojadinovič pripravljen dati za samo i V« mesto zahtevanih 1(M) milijonov
— ‘Š°n dinarjev kredita. '>Cm(lnealnevic “asa. Polovico zadnjega 1'oukurzifšm- !a,T 15®	izpolnjenega	s
prisilno °klici, določitvami narokov za
ii'obL POraVnavo >n podobnimi uradni-
*ie
oriY>I1i 6dit 20.000 dinarjev za letno pod-Pcio Jugoslovenskemu veterinarskemu udru-zGnju.
~ Mednarodni kongres pravnikov na Du-?,aiu- V dneh od 5. do 11. avgusta se vrši na uunaju mednaroden kongres pravnikov. — Kongres priredi londonska Internacional Lav Association, udeleži se ga razven udeležencev iz drugih držav 150 prominentnih angle-si?in m ameriških juristov, med njimi predsedniki najvišjih sodnih dvorov, i Nadnje poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in definitivno določil na sledeče dneve: obrtna od 8. do 15. avgusta 1926; konjaka 8. avgusta od 11. in pol do 18. ure; govedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. ure in vinska razstav« dne 10. avgusta od 10. do 20. uro. — Vabimo-vse, ki se za gorenje panoge zanimajo, da poletijo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice, da poleg rujnega vinca vidijo tudi produkte drugih gospodarskih panog ormoško-ljutomerskega okraja.
— Obisk predsednika francoske republike '■ Londonu. Sklenjeno je, da obišče predsednik francoske republike London okoli 20. Junija. Za njegov sprejem se delajo velike Priprave. Londonski mestni zastop je sklenil Podeliti predsedniku Doumergue-u častno Meščanstvo.
— Pozor trafikanti! Še enkrat vas kliče Udruženje trafikantov v svoje vrste, odzovite s® temu 1»licu. eden ne pomeni nič, združeni |Wo moč, ki jo mora vsakdo vpoštevati. Trabanti z dežele, kje ste? Tudi Ljubljana še [}! popolnoma zastopana, še so inalomarneži, *> se ne zavedajo svojih dolžnosti. Prijave *a vstop sprejema tajništvo Udruženja tobač-nili trafikantov, Sv. Petra cesta 02; dopisnica ^lostuje. — Udruženje trafikantov za Slovenijo.
— X. dunajski velesejem. (Herbstmesse) se vrši topot od 3. do 12. septembra. Trajal bo torej 2 dni dalje, kot običajno.
— Iz zdravniške službe. Za zdravnika volonterja pri državni bolnici v Ljubljani sta imenovana dr. Fran Klar in tir. Ljubica Ada-movič.
— Iz državne službe. Imenovana sta: Fr. Kadunc, ravnatelj nižje gimnazije v Derven-ti za ravnatelja na moškem učiteljišču v Mariboru, Leon Knafelc pa za inženjerja pri hidrotehničnem oddelku v Ljubljani.
— Razpisana zdravniškamesta. Oddasta se mesti pogodbenih jetniških zdravnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani ia pri okr. sodišču v Celju.
— Proliibicijski zakon v Ameriki ostane v veljavi. Ameriški senat je sprejel s 196 proti 4 glasovom predlog, da ostane prohi-bicijski zakon še nadalje v veljavi.
— Sovjetsko ruska cerkev na ekumen- j skem koncilu. Kot poročajo iz Moskve, je j sklenila ruska reformirana cerkev, da se r udeleži ekumenskega koncila na gori Alhos. Koncila se udeleže najbrž? tudi zastopniki Vatikana in eanterburški nadškof. Udeležba sovjetsko ruske cerkve lodvisi od odgovora, ki ga bo dal ekumenski patriarhat na zahtevo sovjetsko ruske cerkve, da na kongresu ne bo protiboljševiških govorov. Razven tega se protivi reformirana ruskia cerkev udieležbi sovjetom, sovražnih škofov. I)e-nutaciio ruske reformirane cerkve bo vodil avtor sovjetsko ruske cerkvene reforme Aleksander Vedenski.
— Aretacija komunistov v Bologni. Te dni je p odvzela policija v Bologni več hišnih preiskav pri anarhistih. Pri tej priliki je našla pri treh anarhistih propagandne spise visled česar so bili možakarji aretirani. Policija do-mneva, da je prišla na sled organizaciji, ki
| ima tudi v drugih italijanskih mestih zveze. Predvidenih je več aretacij.
i — Sovraštvo še po smrti. Belgijski socija-listi so sklenili postaviti v dvojem društvenem domu spomenik umorjenemu italijanskemu poslancu Matteottiju. Proti temu sklepu so reakcionarni listi ogorčeno protestirali, odločno pa je ta sklep zagovarjalo. socialistično glasilo »Peuple .. Ta zagovor je dal povod belgijskim fašistom, da so uredništvo lista »Peupie napadli in napravili na poslopju precej škode.
Nova zanimiva knjiga. Pod naslovom »Pusevnost in izraz boljševizma' izide te dni v zalozništvu Amaltliea, Dunaj, prvo avten-tično-krijično delo o aovjetski Rusiji. Knjiga obsega 500 strani teksta in nad 500 ilustracij. Avtor je Rene F ul op Miller.
— Kapiteli AVilkins in Barrovv srečno pristala. Iz. Nevvvorka poročajo: Polarna letalca kapiteli Wilkins in Nielson, o katerih se 13 dni ni ničesar vedelo, sta srečno pristala na Pointu Barrovvu.
— »Norge« odplula iz Leningrada. Kot smo poročali, so se priprave za sprejem Amundsenove ekspedicije v Kingsbayu nekoliko zakasnele. Dne 1. t. m. pa je brzojavil Amundsen v Leningrad, da so priprave gotove, nakar je »Norge- naslednji dan odplula iz Leningrada ter nastopila svoje
' potovanje na severni tečaj. Med posadi^) je vladalo ob odhodu veselje in navdušenje. Ker je polet precej nevaren se je posadka za slučaj, da bo zrakoplov prisiljen pristati med vožnjo na Novi Zemlji ali pa na otokih cesarja Franca Jožefa, oborožila.
— Odredbe za 1. maj v Italiji. Tržaški prefekt je izdal za 1. maj sledeče predpise: 1. prepovedano je nositi kakršnekoli znake v svrho prevratnistva in punta ali za proli-državne manifestacije. 2. Prepovedano je
vsako shajanje in zbiranje (tudi na prostem) v svrho praznovanja 1. maja in sploh vsako zbiranje, ki bi mu bil povod t. maj. 3. Javnim lokalom je prepovedano streči in dajati prostore skupinam oseb, ki bi imele namen praznovati prvi dan maja ali pa tudi samo i ovodom iega dneva. 4. Po javnih lokalih so prepovedani plesi, petje, godba ild. Tistim, ki se pregreše zoper le odredbe, se ustavi in tudi lahko odvzame dovoljenje. 5. Prepovedano je razobesiti ali izlagati znake, ki.se nanašajo na dan 1. maja. S. Prefekt je poleg lega pozval zvezo industrijalcev Julijske krajine da naj opozori delavstvo s posebnimi razglasi, da ie dan 1. maja v smislu kr. odloka °od 19.4.1923, šl. 833, delavnik in da se imajo smatrati izostanki z dela tedaj kot kršenje discipline. Radi tega se bodo morali oni, ki bi organizirali izostajanje z dela, odpustiti kol tudi listi, ki so iz kateregakoli vzroka izostali z. dela in jih varnostno obla-stvo označi vredne odpustitve. Varnostn. ob-lastvu so se dala istočasno navodila glede primernih ukrepov, s katerimi se dotični spravijo v domačo občino.
— Roparske ttlpe v Črni gori. V okolici Kolašina v črni gori se potepa 7 mož bro-ječa roparska tolpa. Zetski veliki župan se je podal k poglavarju rodu ter mu zagrozil z represalijami, če mu roparjev tekom gotovega Sasa ne izroči.
— Varšavski advokat dr. Hofmokl opro-ščeu. Dr. Hofmokl je bil, kot smo svoječasno poročali, obsojen na eno leto ječe, ker je streljal preti sodiščem kol zagovornik na neko pričo. Zoper to sgdbo se je pritožil in te dni je bil oproščen. Zagovarjal se je sam ter dokazal, da je poslala priča ženi obtoženca popoldne cvetice, zvečer pa je dala njenega moža radi špionaže aretirati.
zem r. 3. debata, 4, antialkoholni dan, 5. eventualije, 6. pesem. — Odbor,
Llabljama.
1— Požar v mestni elektrarni. Sinoči ob četrt na 23. je izbruhnil v mestni elektrarni požar. Iz doslej še ne sigurno diognanih vzrokov je jela goreti kupola nad glavno strojno dvorano v starem srednjem traktu. Par minut pozneje je bil na licu mesta okrog 60 mož breječ oddelek ognjegascev, ki so tekom tričetrt ure požar udušili. V elektrarni so morali parne stroje ustaviti, nakar so stopili v akcijo novi rezervni Dieslovi motorji, ki so oskrbovati mesto z električno lučjo, dočim je bila dobava toka za obrate in cestno železnico takoj ukinjena.
—	Predavanje na razstavi francoske grafike 17. in 18. stoletja priredi Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu v četrtek, dne 6. maja ob pol petih popoldne. Govoril bo gospod prof. Renče Mar tel. lektor ljubljanske univerze. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti, posebej še dijaki, za katere je vstopnina znižana pa 5 Din.
1— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 5. maja 1926 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure pojasnila Sv. Petra cesta šl. 12, podpritličje, vhod iz ulize »Za Čreslom«.
1— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se vrši njegov letni občni zbor v torek dne 11. maja 1920 v restavraciji ■Pri Levu na-Gosposvetski cesti v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajništva. S. Poročilo knjigovodje. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Začetek točno ob 20. uri. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor.
1— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo, dne 5. maja 1926 svoj reden sestanek ob pol 19. uri na moškem učiteljišču (pritličje. levo). Dnevni red: 1. Pesem, 2. predavanje br. Cerkvenika »Etika in alkoholi-
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI
se je vršil 29. aprila t. 1. Udeležilo se ga je od 116 zadrug z 994 glasovi 69 zadrug s 748 glasovi. Kmetijskega ministra je zastopal načelnik g. I. Sancin, velikega župana inšpektor g. M. Štibler, Glavni zadružni Savez pa revizor g. ing. Varga. Iz letnega poročila Zveze posnemani
Delovanje Zveze se je vršilo lani v začrtanem praven. Ovirale pa so ga neurejene 'razmere, gospodarski zastoj in brez-tvaielna državna gospodarska politika.
Stali smo zadrugam vestno ob strani. Pcleg ustmenih pojasnil in navodil v pisarni Zveze smo odposlali 2976 dopisov in 10 okrožnic, ki so vsebovale za zadruge važna gospodarska in pravna navodila in pojasnila. Vrhu tega smo izvršili poleg revizij 2« informativnih in inštruk-cijskih obiskov pri zadrugah.
Mnogo posla so povzročile tudi lani razne ustmene in pismene intervencije ter prizivi za zadruge v pogledu davčnih, pristojbinskih, koncesijskih in registracijskih zadev.
Poučno in propagandno smo delovali s predavanji o priliki občnih zborov in s podpiranjem zadružne šole in njenih učencev. V šolskem letu 1925/26 smo jih podpirali IB. Za zadružni dan, ki ga je upeljala Mednarodna zadružna zveza prvo nedeljo julija, smo poslali zadrugam potrebna navodila.
Dočim je končno vlada na večkratne prošnje priznala tudi slovenskemu zadružništvu vsaj delno poštninsko prostost, pa pri organizaciji kmetijskega in obrtniškega kredita nismo uspeli z našimi predlogi, temveč se je uvedlo državno zadružništvo. To državno zadružništvo po našem mnenju ne bo rodilo sadov, posebno ne v zadružno dobro organizirani Sloveniji. V tem mnenju nas potrjuje tako napačna zasnova, ki je povsem- birokratična in na široko odpira vrata strankarstvu, kakor tudi podrobna izvedba, ki predpisuje razne nepotrebne seka ture.
Narodna banka in Poštna hranilnica še vedno odklanjata prošnje zadružništva za cenene kredite, ker uprave teh zavodov, sestavljene izmed predstavnikov velekapitala, nimajo smisla za potrebe malih ljudi.
Lani smo doživeli razveseljiv pojav naglega znižanja obrestne mere, ki žal ni bil toliko posledica gospodarskega ozdravljenja, kakor pa naraščajoče gospodarske stagnacije. Vendar je to znižanje blagodejno vplivalo na gospodarstvo.
Lani je prirasti« 17 novih zadrug, odpadlo pa jih je 6, tako da je znašal fisti
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 36
zraven JUGO AUTO
Novo o tvor j ena manufakturna zaloga prodaja vse oblačilno blago.
najceneje
poskusite, ne bode Vam žali
72
Lonctoo;
Morski vrag.
*	Dvajseto	poglavje.
se : <)s,«li del dneva je minil brez dogodi jajev. Vihar vr - Zf*čel polegel!. Strojnik in trije strojeniazei so po . °c&l)l razgovoru /. WnKoin Larseiiom dobili obleko li! ladijske zaloge; nakazali so jim mesto med lovci pri Posameznih čolnih in stražah na ladji in nagnali iz ležišča na sprednjem delu. Ugovarjali so, toda ne pre-veC glasno. Ustrahoval jih je Woif Larsenov značaj, kolikor so ga dosedaj spoznali, zgodbe gorja pa, ki so jih kmalu slišali v sprednjem delu ladje, so jim kmalu .»pregnale zadnjo sled upornosti.
Mis Brevvster — ime smo .izvedeli od strojnika — H Spala venomer. Pri obedu sem prosil lovce, naj bi bolj tihi, ga je ne bi zbudili. Tako se je zgodilo, jea«e je prikazala šele naslednje jutro. Moj namen je 'V da bi jedla ločeno od drugih. Wolf Larsen pa Ij.. 'Marii z nogo ob tla rekoč: »Kaj pa je ona, da bi e predol.ra za mizo in družbo v kabini?«
^ Vendar je ime) njen pr.ihod k mizi nekaj zabav-,®f?a v sebi. Lovci so utihnili kot bi jih z vodo polil. Jhho Horuer in Dimafi nista prišla v 'zadrego; skrivši v . pogledovala in se celc udeležila razgovora. Ostali i'i€ P« s<> zijali na krožnike, žveČHi in žvečili z neko
točnostjo, do so se* jim	P™"*«!«	■
čeljustmi vred, kakor usesa /	•
Wolf Larsen je bil izpočetka malobeseden m je samo na kratko odgovarjal, kadar ga je ogovorila. Seveda ni bit v zadregi spričo njene navzočnosti, ge daleko ne. Ta ženska mu je bila nov tip, različno bitje od onih, ki jih je dosedaj poznal, in bil je radoveden. Pomot rival jo je, proučeval in ni odmaknil oči od njenega obraza, raze«n kadar je pogledal gibanje njenih rok ali ramen. Tudi jaz sem jo premotrival in dasi sem jaz vodil razgovor, se vseeno zavedam da sem bil malo boječ, ne docela miren. Njegovo vedenje je bilo popolno, zaupanje v samega sebe silno da ga aič ni moglo omajati. Pred žensko je imel tako tnalo strahu kot pred vojsko in viharjem.
Kdaj pa dospemo v Jokohamo?« je' vprašala, ko se je obrnila proti njemu in mu pogledala naravnost
v obraz.
Vprašanje je bilo izrečeno. Čeljusti so nehale prežvekovati, ušesa se nehala se gibati; a dasi so se uči še dalje upirale v krožnike, so vsi kakor lačni poslušali, da bi slišali odgovor.
Čez kake štiri mesece, mogoče tudi v treh, če se lov zarana zaključi, je* dejal Wolf Larsen.
Zasopla je in zajecljala: Mi—mislila sem — povedali »o mi, da je Jokohama samo dan vožnje odtod.
To — —c Umolknila je in se ozrla po brezčutnih obrazih okrog mize, ki sc gledali v krožnik pred seboj.
•	T<. ni prav,- je končala.
1	o je vprašanje, ki ga morate dognati z gospodom Van Weydenom, je odvrnil, mi prikimal in zlobno pomežiknil. Gospod Van Weyden je nekaj takega, kar bi lahko nazvali avtoriteta v takih rečeh, kot je pravo. Jaz, veste1, ki sem samo mornar, gledam na ves položil j nekoliko drugače. Mogoče je vaša nesreča, da morate ostati pri nas, vsekakor pa je dobra sreča za nas.
Smehljaje jo je pomot rival. Povesila je oči pred njegovim pogledom, a jih zopet vzdignila in se aatem ozrla kljubujoče vame. V njih sem bral neizgovorjeno vprašanje: ali je to prav? Vendar sem sklenil, da mora biti vloga, ki jo igram, nevtralna, in tako nisem odgovoril.
Kaj vendar mislite? je vprašala.
>Da je nesreča, posebno ako ste se kaj dogovorili za prihodnje mesece. Ker pa ste mi povedali, da ste potovali na Japonsko zaradi zdravja, vas zagotavljam, da si ne boste nikjer tako dobro opomogli kot na krovu naše ladje.
Vidtnel sem, kako so se ji oči zaiskrile' od jeze; to pet sem jaz povesil oči j)<red njenim pogledom bi čutil, kako mi je rdečica silila v lica. Ravnal sem s ralu petno, toda kaj sem mogel drugega?
prirastek 11 zadrug. Največ je prirastlo kreditnih in produktivnih. Omenjamo, da bi bilo številčno stanje lahko ugodnejše, da nismo pričeli previdnejše postopati pri snovanju in sprejemanju zadrug. Kjer ni bilo dobrih predpogojev za uspevanje, smo ustanovitev odsvetovali, sprejem slabo delujočih zadrug pa odklonili.
Revizij smo izvršili lani pri zadrugah 44 in sicer 41 rednih in 3 izredne. Poleg revizij smo pa 45 zadrugam sestavili računske zaključke in uredili knjigovodstvo.
Delovanje zadrug je trpelo lani predvsem radi že omenjene splošne gospodarske stagnacije. Vendar so kreditne zadruge lepo napredovale in zaključile leto z znatnim porastom hranilnih vlog. Zlasti veliko koristi so nudile z lahko dostopnimi dolgoročnimi in cenenimi krediti, ki so jih nudile malim pridobitnim slojem, kateri se dragega bančnega kredita ne morejo posluževati. Obrestna mera za vloge se je gibala pri večini zadrug med 5—7%, za kredite pa med 7—10%. Pa tudi produktivne zadruge so uspešno delovale, čeprav so vded navedenih vzrokov zaključile leto z manjšim uspehom. Slabše je šlo blagovnim, zlasti onim, ki nimajo dovolj lastnih cenenih obratnih glavnic in spretnih vodstev.
Obsežnost naše zadružne organizacije je lepo razvidna iz statistike. Navajamo par podatkov: Denarni promet vseh zadrug je dosegel 949,181.994 Din (leta 1923 le 826,870.629 Din), blagovni promet 68,118.263 Din (leta 1923 le 61 milijonov 223.090 Din), hranilne vloge 129 milijonov 298.203 Din (leta 1923 le 103 milijone 639-672 Din), posojila 110 milijonov 745.175 Din (leta 1923 89,225.034 dinarjev). Število v zadrugah včlanjenih zadružnikov pa je doseglo 23-508. Sorazmerno najbolj so porastla posojila, kar pač jasno priča o splošnem nazadovanju donosnosti gospodarstva.
Denarno poslovanje Zveze.
Poslovni napredek Zveze najlepše dokazuje od 54,801.042 Din v letu 1924 na 105,283.461.66 Din v letu 1925 porastli denarni promet.
Prav tako so se pomnožile tudi vloge
in dosegle koncem leta 1925 8,857.517.73 dinarjev. Krediti so manj porastli, ker so zadrugam zadostovala lastna sredstva, v
nekaterih slučajih pa so manjkali predpogoji za varno in občekoristno uporabo istih. Deležna glavnica je vsled lani sklenjenega povišanja in ponmožitve deležev narastla od 30.200 Din na 96.450 Din in tvori z rezervnimi zakladi, ki so dosegli s pripisom lanskega dobička Din 378.881.84, zdrav in zaupanja vreden temelj Zveze.
Glede obrestne mere se je Zveza strogo držala zadružnih načel, v kolikor so ji to seveda dopuščale izredne razmere. Zato je pa napravila tudi samo 16.274.91 dinarjev čistega dobička. Iz tega je jasno razvidno, da je šla Zveza članicam do skrajnosti na roko in ni iskala dobička za sebe.
Porast vlog bo omogočil Zvezi na eni strani intenzivnejše delovati na jačje uveljavljenje in širjenje zadružništva, zlasti produktivnega, na drugi strani pa v večji meri posvečati pozornost splošnim gospodarskim vprašanjem ter zadružni propagandi med ljudstvom.
Iz nadzorstvenega poročila posnemamo: Pregledali smo vse kontokorente in druge izpiske ter potrdila, jih primerjali s konti v knjigah ter našli, da vsi soglašajo. Dalje smo preizkusili posamezne bilančne -postavke, jih primerjali z izpiski ter ugotovili, da je bilanca pravilno sestavljena. Končno smo pregledali jamstvene listine in ugotovili, da so vsi krediti dobro zavarovani.
Občni zbor je poročila in bilanco soglasno odobril ter podelil načelstvu in nadzorstvu absol-utorij.
Nato je bilo soglasno izvoljeno dosedanje nadzorstvo in sicer: predsednik: Sušnik Lovro, Škofja Loka; podpredsednik Vrhovec Stanko, Log: Arko Ivan, Ribnica, Brezovar"-Matija, Št. Rupert, Slane Franc, Litija, Golja Ivan. Metlika, Miiller Karol, Črnomelj, Černe Josip, Zg. Šiška, Kj-ulej Ernest, Sevnica, Lovrač Ivan, Moravče.
Načelnik g. Sancin in revizor ing. Varga sta pozdravila občni zbor z obljubo, da bosta tudi v bodoče delovala za čim-večji procvit zadružništva.
Po debati o raznih gospodarskih in zadružnih zadevah je občni zbor sprejel resolucijo, v kater.i se poživlja vlado, da zadružništva ne zapostavlja in da predloži skupščini v odobritev važne gospodarske zakone, zlasti zakon o zadrugah, zakon o kmetijskih zbornicah in zakon o gospodarskem svetu.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1*—.
KOKS-ČEBIN
Utalfova 1 /II. * Talef. 56.
Otomane
najfinejSe izdelave v da-masta 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modreci iz
najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6.
DOSLO!
DOSL01
Vrtnice, dalije,
gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tična grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Na dobro
in ceno domačo opoldansko hrano se sprejme več gospodov in gospodičen. Naslov v upravi lista.
Miren gospod
išče separirano .sobo v kolodvorskem okraju pod »Nemoten« na upravo lista
Postranski
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova uliea «7/11.
Proda se
posestvo z hišo in nekaj zemJjšča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitzman.
ženitvena
ponudba.
Gospod, privatni uradnik, proti dobremu zaslužku, star X) let se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično od 20 do 25 let. Najljubše mu je, če je trgovka na deželi ali pa v mestu, alti pa boljše situirana hčerka kakega veleposestnika. Premoženja mora imeti 500.000 Din do 1,000.000 Din. Odg-ovori s slikami, ki se vrnejo naj me pošljejo pod strogo tajnostjo na (Tpravo »Narod. Dnevnika ■: pori »Resna žentev«.
50.000 Din
in več
letnih dohodkov z lahkoto zaslužiti se nudi vsakomur. Ponudbe z znamko Din 1— na M. PIRC, Ljubljana L, poštno ležeče.
Upravnega trgovskega ravnatelja
išče takoj kožna in čevljarska veleindustrija v Jugoslaviji.
Pismene ponudbe s curr. vitae pod »Ravnatelj" na Aloma Company, Ljubljana Cankarjevo nabrežje štev. 1.
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinževi
znamke
Gritzner, Adler, PhSnix
m. n *	za dom, obri in industrijo. Pouk brez-
Blizu Presernovgfl p|ačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi spomenika za vodo. na 0j,roke. • Večletna garancija.
Josip Peteline, Ljubljana
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . DUBIED'
Slavna carinarnica I. reda v Ljubljani.
se u
Dana 10, 11. in 12. maja 1926. god. u 10 časova prodavače
magazinu o ve carinarnice
isto:
A. 1. kufer V. L. 2 u brutto-težini 129 kg:
17 kg ceste svilene tkanine desinovane, bojene, odredjene diužine, prosto porabljene, 231 komada, — marama — vrednost 13.680 Din;
8-200 kg ceste svilene tkanine, bojene, odredjene dužine, presto porabljene, — 100 komada — marama — vrednost 6000 Din;
15 kg polusvileni pliš, bojen, sa odred jenom dužinom — 144 komada marama — vrednost 4500 Din;
2 200 kg ceste svilene tkanine bojene, desinovane, odredjene dužine, — 6 komada šalova — vrednost 3600 Din;
48 kg ceste svilene tkanine, bojene, — 820 m — vrednost
41.000 Din;
18-500 kg ceste svilene tkanine, bojene, desinovane, 132 m, vrednost 9000 Din;
25-100 kg izrade nepomenute od drvela sirove u vezi sa finim materijalom -— drveni kofer vrednost 250 Din.
B. 1 kufer V. L. br. 1 u brutto-težini 121 kg:
19 kg ceste svilene tkanine, bojene, sa odredjenom dužinom, prosta porabljene desinovane, 268 komada marama — orednost 13.400-— Din.
46 kg šivena roba od ceste svilene tkanine, bojene, desinovane, — 125 komada šaleva — vrednost 75.000 Din;
3 kg ceste svilene tkanine, bojene, 29-3 m — vrednost 1800 Din;
24 kg polusvileni pliš, bojen, sa odredjenom dužinom 226 komada marama — vrednost 8000 Din;
29 kg izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materijalom, drveni kofer vrednost 300 Din.
C. 1 kufer F. G. br. 2 u brutto-težini 112-500 kg:
4-300 kg šivena roba od vunenili tkanina naročilo nepo-menutih, bojen a, do 300 gr na 1 m2 — 9 komada šinjela —- vrednost 8000 Din;
17-500 kg izrade od krzna od finih koža prevučene postavljene — 9 komada šinjela, — vrednost 20.000 Din;
24-600 kg šivena roba od vunene tkanine naročito nepomenute, od 300—500 g na 1 m2, bojene, sa svilenom postavom i delimičnim dodatkom krzna, 14 komada odela, vrednost
18.000 Din;
5-800 kg pletena raba mepomenuta, svilena, višebojena, 240 komada kravata, vrednost 4800 Din;
1-200 kg šivena roba od vunene tkanine naročito nepome-nuto od 300—500 g, bojena, 1 komad odela, vrednost 700 Din;
1-700 kg svilena roba od ceste svilene tkanine, bojena, sa delimičnim dodatkom krzna, 1 komad kaput, vrednost 2500 Din;
1'700 kg krsno uradjeno ali neizradjeno od finih koža, 22 komada koža, vrednost 2200 Din;
0-900 kg šivena roba od svilene pletene materije u komadu, koji se na metar prodaje, bojena, 6 komada jumpera, vrednost 800 Din;
2-800 kg polusvileu somoi, bojen, 20 met a ra, vrednost
1000 Din; ■f;""' '	.
0-300 kg sivena roba od ceste svilene tkanine, bojene, desinovane, 42 komada kravata, vrednost 420 Din;
6-500 kg pletena svilena roba, čarape, bojene, 131 -j ducata, vrednost 4000 Din;
4 kg česte svilene tkanine, bojene, desinovane, odredjene dužine, prosto porabljene, 52 komada marama, vrednost
3400 Din;	.	,
8-200 kg česlc polusvilene tkanine desinovane, odredjene dužine, prosto porabljene, 108 komada marama, vrednost
5400 Din;	,	,
33 kg izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materijalom, 1 kofer vrednost 300 Din.
D. 1 kufer F. G. br. 1 u brutto-težini 109 kg:
37 kg šivena roba od svilene pletene materije u komadu, koja se na meter prodaje, bojene, 262 komada jumpera i odela, vrednost 31.000 Din;
4-200 kg šivena roba od vimenih tkanina naročito nepo-menutih od 300—500 g, višebojena, sa svilenom postavom, 3 komada kaputa, vrednost 2400 Din;
3 kg šivena roba od polusvilene tkanine, višebojena, desinovane, sa delimičnim dodatkom krzna, 5 komada kaputa, vrednost 3500 Din;
4'500 kg šivena roba od delom svilene pletene materije, višebojene, u komadu, koje se na meter prodaje, 10 komad* odela, vrednost 4500 Din;
Ko-
mad
2'700 kg šivena roba od vunene pletene mate*u|^$pgra u, koja se na meter prodaje, višebojena 7 kom«<Ja i 1 komati odela, vrednost 1000— Din.	aterije u kuma-
1-400 kg šivena roba od vunene pbdoof.^nem dodatkom du, koja se na meter prodaje, vešebajona “ krzna, 1 odelo vrednost 800 Din. . ih 'koža postavljena, 36 14-500 kg izr at le od krzna, od 1,1	J
komada boa, vrednost 18.000	materija,	12 kuti ja dug-
6 kg izrade od ostalih	.
metm vrednost ^^artona obljepljene artijem ma koje vrste —-
bez vrednosti- izmle 0(j drveta sirove u vezi sa finim materi-. -alom, tlrveni kofer, vrednost 400 Din.
Iz kancelarije glavne carinarnice 1. reda u Ljubljani, dana 29. aprila 1926. god. Broj 8925.
Jafa ja M j ta odfovoral	ALUKflANDRR	2HLKZNIKAR	-	Za	tlakarao	»Merkur«	v	Ljubljani	Andr,	j	Sem.