;■ ■ e »«/-»Vslil ^ j 'Ig NAŠA SINDIKALNA ORGANIZACIJA V LUČI LETOŠNJIH NALOG Sodeč po poročilu in razpravi na zadnji sindikalni konferenci, ki je bila po vsebini zelo razgibana, če lahko tako rečemo, čakajo našo sindikalno organizacijo v letošnjem letu zelo odgovorne in konkretne naloge. Dejstvo je, da se bo morala sindikalna organizacija približati svojemu članstvu zlasti iz upravno političnega vidika in ga u- organizacije je sicer temeljilo na zasnovani politični podlagi, vendar je postalo smotrnejše in re-volucionarnejše po izidu pisma tovariša Tita in Izvršnega biroja ZKJ. Zasnova dela sindikalne organizacije pa se lahko uresniči le ob solidarni enotnosti članstva pri vseh akcijah, ki bodo letos v razvoju našega samoupravnega Leto XXIII. St. 1 30. 1. 1973 Celje - skladišče D-Per 214/1973 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE smerjati v organizirano hotenje delavskega razreda. Naša sindikalna organizacija se bo morala izogibati deklarativnih fraz in svoj program zasnovati v konkretni obliki tako, da bodo postopoma uresničene vse tiste zakonite norme, ki jih dajejo delavskemu razredu že zdavnaj sprejeti ustavni amandmaji. Dosedanje delo sindikalne or- sistema, zgodovinskega pomena. Pri razglabljanju o pomenu načrtne aktivnosti sindikalne organizacije ne smemo pozabiti, da je ta takorekoč nosilec vseh družbeno političnih akcij v delovni skupnosti saj vključuje v svoje članstvo tako člane Zveze komunistov, člane Zveze mladine in druge. Vsi ti pa morajo v okviru sindikalne organizacije delovati v skladu s skupnim pro- gramom družbeno političnih organizacij na vseh področjih političnih, samoupravnih, socialnih, kulturnih in drugih dogajanjih. O uveljavitvi ustavnih amandmajev je bilo napisanega že nešteto polemik, predlogov razprav in podobno. Zato meni sindikalna organizacija, da je čas preiti na konkretne akcije in postopoma uresničiti to kar daje delavskemu razredu ustava in drugi s tem v zvezi sprejeti zakoni. Smo pred sprejetjem važnih odločitev v zvezi z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela ali kot jih krajše imenujemo TOZD. Dosedanja raziskovanja in razprave so pokazale, da so dani vsi pogoji za ustanovitev TOZD v naši delovni skupnosti in da imajo TOZD lahko tudi popolnoma konkretne pravice in dolžnosti. zajete v ustavnih amandmajih. Komisija za uveljavitev ustavnih amandmajev, ki pripravlja konkreten predlog, seznanja družbeno politične organizacije s svojim delom, ki je vezano na veliko odgovornost in poglobljeno dejavnost v političnem in pravnem pomenu. Po končanih razpravah pa bo naloga sindikalne organizacije, da organizira široko in plodno razpravo v vseh delovnih skupinah o osnutku tako, da bo lahko vsak član kolektiva ne le seznanjen z osnutkom, temveč bo dal tudi svoje mnenje, predloge in pripombe. Ko pa govorimo o nalogi sindikalne organizacije ne smemo pozabiti, da smo njeni člani in da mi kot taki izvajamo začrtani program. Tu ni in ne more biti nikakega sektašenja, temveč moramo sprejeti program sindikalne organizacije izvajati tako člani Zveze komunistov, člani Zveze mladine, člani Zveze borcev NOV, vodilni delavci, skratka vsi, k£ živimo in delamo v okviru naše delovne skupnosti. JOŽE OŠTIR, novi predsednik sindikata Prijeten je bil razgovor s tovarišem Jožetom Oštirjem, novim predsednikom sindikalne organizacije. Poleg vprašanj, ki se tičejo dejavnosti sindikalne organizacije, nam je marsikaj povedal o socialnih razmerah naših delavcev in o športni ter kulturni dejavnosti. Jože Oštir ali imenujmo ga kar po domače, Jože je star 35 let in ima za seboj dolgoletne izkušnje na političnem in kulturnem področju dela. Jože prepeva pri DPD »Svoboda«, je član raznih komisij pri družbeno političnih organizacijah v podjetju in na terenu, njegovo delovno mesto pa je tehnolog v sektorju kvalitete. V EMO dela že šest- najst let ter dobro pozna naše razmere kot član ZK pa se vedno zavzema za konkretne akcije pri krepitvi in razvoju samoupravljanja. Ob sprejemu odgovorne funkcije predsednika sindikalne podružnice, nam je v našem uredništvu povedal tole: »Vem, da je funkcija, ki sem jo sprejel zelo odgovorna, vendar sem prepričan, da jo bom dobro opravljal ob pomoči vsega članstva. Želim, da se člani kolektiva čimveč obračajo na sindikalno organizacijo v vseh zadevah kajti poskrbeli bomo tako kot doslej, da jim bomo pomagali kolikor bo v naši moči.« (Nadaljevanje na 2. strani) Vsebina današnje številke : I % ♦ ♦ ♦ ♦ : : V tej številki objavljamo zanimiv sestavek pod naslovom »Družbena nevarnost kaznivih dejanj v gospodarstvu«, ki je povzetek poročila o tej problematiki, ki jo je obravnavala občinska skupščina Celje, na zadnji seji. Sestavek odkriva množico kaznivih dejanj, ki se skrivajo pod plaščem samoupravljanja in pod vplivom skupin posameznih »vodilnih« v podjetju. Članek je na 4. strani. Pod naslovom »Naš sindikat v luči letošnjih nalog«, smo vam skušali v preprosti besedi posredovati naloge, ki čakajo našo sindikalno organizacijo v letošnjem letu. Članek je na 1. strani. Na 5. strani je članek pod naslovom »Statusna pogodba je sklenjena«. Čeprav smo o-snutek statusne pogodbe o združitvi oziroma pripojitvi k ZP ISKRA Kranj že objavili, smo na željo številnih naših bralcev dali v tem sestavku še nekatera važna pojasnila. ki so bila potrebna po končni sklenitvi pogodbe. Sindikalna konferenca je načela zlasti vprašanje iz socialnega področja delavstva. Čeprav je bila sindikalna konferenca sicer dobro pripravljena, bi vendarle lahko zajela širše področje njenega političnega in kulturnega delovanja. Več o tem lahko preberete pod naslovom »Po konferenci v akcijo«, ki ga objavljamo na 2. strani. Več članov kolektiva nam je postavilo vprašanje naj jim povemo kaj je WORK — FACTOR o katerem se mnogo »šušlja«, ve pa prav malo. Za začetek smo vam pripravili kratek sestavek pod naslovom »Merjenje dela«, ki bo to nekoliko pojasnil, v prihodnji številki pa vam bo o tem kaj več napisal dosedanji predsednik delavskega sveta dipl. inž. Viljem Šul-gaj. Sestavek je na 3. strani. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ PO KONČANI KONFERENCI V AKCIJO Sindikalna konferenca je zajela mnoga vprašanja, čeprav bi bila poročila lahko bolj analitična glede na politično dejavnost in vpliv sindikalne organizacije na dogodke v preteklem letu. No, bodi kakorkoli, tisti, ki so sestavljali poročila, so imeli najboljšo voljo in jim ne smemo zameriti, če so pri sestavi teh poročil kaj spregledali. Končno je dejstvo tudi to, da so bila vprašanja nakazana in da je bila razprava o njih mogoča. Nikakor pa ne gre spregledati raznih iniciativ sindikalne organizacije in Zveze komunistov v preteklem letu, ki so mnogo pripomogle organom upravljanja, zlasti delavskemu svetu pri njegovih odločitvah. Take pobude se Tone Bornšek: »Več izobrazbe delavcem....« skrivajo v mnogih važnih sklepih, ki jih je sprejel delavski svet v preteklem letu in ki so zelo pomembni za razvoj gospodarstva v naši delovni skupnosti. Omembe je vredno zlasti to, da je sindikalni organizaciji skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju uspelo u-stvariti dobro vzdušje v kolektivu s plodnim sodelovanjem med vodstvom podjetja, družbenopolitičnimi organizacijami in organi upravljanja. Prav na tem področju je sindikalna organizacija mnogo storila in razveseljivo je, da bo šla tudi naprej po tako začrtani poti. Čeprav bi analiza problematike socialne varnosti lahko zajela širše področje, je ugotovitev, da zaostajamo za osebnimi dohodki po občinskem poprečju za 200 din, po republiškem pa za 300 din, za- (Nadaljevanje s 1. strani) Celotna sindikalna organizacija bo morala biti izredno aktivna pri sprejemanju novih aktov, s katerimi bodo ustanovljene temeljne organizacije združenega dela. Spopasti se bomo morali s težavami, ki nas bodo ovirale pri izpolnjevanju planov, kajti od uspešnega premagovanja težav je odvisno, da bomo ustvarili več dohodka in s tem tudi osebnega dohodka. « Kot vidimo nastaja vsak dan večja draginja in boriti se bomo morali za večji dohodek in osebni dohodek. Urediti bo treba bolj učinkovito nagrajevanje po delu, skratka ustvariti učinkovit in enoten sistem nagrajevanja, ki bo sprejemljiv za vse organi- skrbljujoča. Po stališču sindikatov naj bi bil najnižji osebni dohodek 1.000 din, trenutno pa prejema okrog 150 naših delavcev in delavk osebni dohodek od 900 do 1.000 din. Zaradi takšnega stanja je odhajanje delavcev iz podjetja vsakodnevni pojav, ker si ti iščejo boljši kos kruha pri drugih podjetjih ali celo v tujini. Če vzamemo, da je v enajstih mesecih lanskega leta zapustilo podjetje 600 delavcev iz proizvodnje, si lahko predstavljamo, kakšne težave nastajajo v proizvodnem procesu s tako množično izmenjavo delovne sile. Novo sprejeti delavci se ne morejo tako hitro privaditi delu na delovnih mestih, kamor so razporejeni, to pa se pozna pri izvrševanju proizvodnih nalog. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je sindikalna organizacija nudila denarno pomoč svojim šibkejšim članom, vendar taka pomoč ni bila izdatna, saj sindikalna organizacija ne razpolaga s tolikimi sredstvi, da bi krila razlike med nizkimi dohodki in vsakodnevnimi potrebami delavstva. Res je sicer, da sindikalna organizacija posveča veliko skrb socialno šibkejšim članom, vendar bo treba usmeriti vse sile za čimprejšnjo uresničitev stabilizacijskega programa, po katerem se bodo tudi osebni dohodki, zlasti socialno ogroženim delavcem izboljšali. Pri tem pa je treba uresničiti solidarnostno. zamisel, ki je bila izrečena na konferenci. Tako kot vsako leto, je bilo tudi letos na sindikalni konferenci načeto vprašanje zdravstvene preventive v podjetju. Podatki kažejo, da je med našimi sodelavci mnogo bolnih, saj je v enem mesecu okrog 500 delavcev v bolniškem staležu, kar povzroča velike težave v proizvodnji. Ker na konferenci ni bila podana globlja analiza zdravstvene preventive, bi bilo dobro, če bi bila taka analiza narejena in posredovana družbenopolitičnim organizacijam in organom upravljanja. Nedvomno gre za to, da se ugotovi, kako zdravstvena služba izvršuje to preventivo in kaj zdravstvena služba meni ter predlaga, da bi se vzroki obolenj zmanjšali, mogoče več biti tega problema, ke je bila na konferenci prikazana dokaj porazna slika. Kar tristo zacije združenega dela, ki bodo v svojem delokrogu same odločale o nagrajevanju po delovnih mestih, odnosno po delu, ki bo opravljeno na posameznih delovnih mestih v njihovi enoti. Strukturo naše sindikalne organizacije smo že sedaj prilagodili bodoči organizaciji podjetja. Predvideva se določeno število TOZD glede na to prilagajamo delo odbora. Najbolj želim, da bi bil kolektiv enoten v vseh akcijah, da bi med nami vladalo veliko tovarištvo in zavzetost za delo, da bi postali vsi res skrbni gospodarji in upravljal«, kajti edino po taki poti lahko dosežemo velike uspehe . članov kolektiva čaka na stanovanja, ki jih pa vsaj za sedaj nič ne gradimo. Poleg tega so stara stanovanja dotrajana in so potrebna precejšnja sredstva za obnovitev. Potrebe po stanovanjih so torej velike in v bodoče ne bo mogoče več obiti teoa problema. O odpravi nočnega dela žena in mladine smo pisali že v eni lanskoletnih številk, vendar je zanimivo na kakšno stališče se je glede tega postavila sindikalna konferenca. Po poročilu pvzema-mo, da je potrebno napraviti analizo o ekonomski upravičenosti nočnega dela, kajti po mnenju tistih, ki delajo ponoči, tako delo ni rentabilno. To so nam potrdili tu- Da bi bili člani kolektiva seznanjeni, kdo je bil izvoljen v organe sindikalne organizacije in bi se z njimi tako lahko posvetovali o raznih vprašanjih, objavljamo seznam vseh članov organov sindikalne organizacije. Na občnem zboru sindikalne organizacije EMO, ki je bil dne 22. decembra 1972, je bil za predsednika osnovne organizacije sindikata v EMO izvoljen Jože Oštir, za člane konference pa: Adamič Vladislav, izdelovalni-ca kotlov; Cvirn Konrad, orodjarna; Cater Ivan, sektor poslovnih odnosov; Doberšek Mirko, orodjarna; Drame Hinko, emajlirnica; Djukič Peter, izdelovalnica kotlov; Dvoršak Stane, kleparski oddelek; Furlan Marjan, priprava dela; Hostnik Viktor, obrat radiatorjev; Hudej Slavko, strojno ključavničarstvo; Jeler Roman, o-brat emajlirnica; Kajba Ivan, o-brat odpreskov in avto koles; Korošec Vinko, skladišče gotovih izdelkov; Kotnik Fric, strojno ključavničarstvo; Kovač Majda, obrat emajlirnica; Kovačič Gusti, stavbno kleparstvo; Leben Slavko, ALU oddelek; Lihteneger Herman, sektor tehn. kontrole; Napret Zvonko, skladišče pločevine; Pečnik Štefka, obrat emajlirnica; Ratej Rihard, sektor prodaje; Rojc. Ivo, obrat emajlirnica; Rozman Martin, obrat radiatorjev; Sotošek Vlado, obrat pocinkovalnica; Sčančar Franc, o-brat kemičnih izdelkov; Šifer Jožica, obrat emajlirnica; Veber Anton, obrat odpreskov in avto koles; Zevnik Jože, izdelovalnica ročajev; Žlender Emil, obrat radiatorjev in Žvižej Adolf, sektor ekon. tehn. raziskav. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni: Panza Franjo, sektor posl. odnosov; Božič Franc, o-brat orodjarna; Čander Jože, o- Naš aktiv ZB NOV pripravlja obširen in stvaren akcijski program dela za tekoče leto. Akcijski program bo obsegal poleg drugega, tudi konkretno družbeno politično dejavnost di odgovori delavk iz emajlirnice, ki smo jih objavili v eni lanskoletnih številk Emajlirca. Čeprav je bil dodatek za nočno delo povišan od 25 % na 35 % s tem problem nočnega dela ni rešen. Sindikati namreč ugotavljajo, da žene nerade delajo, zlasti še zato, ker ni zadovoljivo rešeno otroško varstvo. V zvezi z izobraževanjem je bilo na konferenci rečeno, da ni bilo dovolj storjenega niti za strokovno niti za politično ideološko izobraževanje. Tu je bilo varčevanje preostro in nesmotrno. Tako stanje bo treba izboljšati z organizacijo seminarjev in drugih primernih oblik izobraževanja. brat emajlirnica; Čretnik Franc, oblikovalnica in Ivančič Ilija, strojno ključavničarstvo. Na 1. redni seji konference, ki je bila dne 9. januarja 1973, so bili sprejeti naslednji sklepi: Predsedstvo šteje trinajst članov in to: Oštir Jože, Cater Ivan, Hudej Slavko, Napred Zvonko, Šifer Jožica, Veber Anton, Cvirn Konrad, Rojc Ivo, Dvoršak Stane, Adamič Vladislav, Hostnik Viktor, Doberšek Mirko in Kovačič Gusti. Za tajnika konference je izvoljen Ivan Cater. V organizacijsko kadrovsko komisijo so izvoljeni: Doberšek Mirko, Turnšek Jože, Guštin Ivan, Reberšak Ferdo in Cater Ivan. V komisijo za vzajemno blagajno so izvoljeni: Napret Zvonko, Leskovšek Vera, Kovač Majda, Kršlin Jože in Mahne Franc. V komisijo za odih so izvoljeni: Rojc Ivo, Gogič Anica, Flis Milan, Belak Franc in Salekar E-rih. V komisijo za kulturno dejavnost so izvoljeni: Gregorc Rafko, Lampe Franc, Korošec Vinko, Rozman Vera in Furlan Marjan. V komisijo za šport in rekreacijo so izvoljeni: Šrot Ivan, Ratej Rihard, Lihteneger Herman, Žvižej Adolf, Per-tinač Stane, Cvek Marjan in enega člana določi ZM. V komisijo za socialno problematiko so izvoljeni: Jeler Roman, Kotnik _ Fric, Bornšek Anton, Pečnik Štefka, Končan Konrad, Lipovšek Amalija, Tauzes Justa. Za namestnika predsednika sindikalne organizacije je bil izvoljen Kovačič Gusti. članov ZB NOV, zlasti v pogojih akcij, ki temelje na vsebini pisma Tita in IB ZKJ. Bolj obširno o dejavnosti našega aktiva ZB NOV bomo pisali v prihodnji številki. Novi predsednik sindikata Člani organov sindikalne organizacije Akcijski program aktiva ZB NOV ČMatfihec- 3 MERJENJE DELA Požar v Tobiju Merjenje dela je nujno in potrebno ter ga moramo ugotoviti po preizkušenem sistemu. S tem se ukvarjamo že ves čas po vojni, vendar se ne moremo kaj prida pohvaliti z uspehi, čeprav smo, sicer premalo, toda vendarle nekaj napravili. Zadnje čase se mnogo govori o tem, v tako imenovanem WORK-tako imenovanem WORK-FAK-TOR sistemu, ki ga naši strokovni delavci skušajo uvesti tudi pri nas. WORK-FAKTOR sistem ima svojo zgodovino razvoja tako kot večina sistemov. V razvojnem obdobju ali starejših časih so uporabljali pri študiju časa štoparice, s katerimi so merili stvarni čas, ki ga je porabil delavec pri opravljanju določenega dela. Izmišljali so mnogo načinov, da so stvarni čas prilagajali dopustnemu času, kajti ugotovili so, da stvarni čas ni primeren za določanje standardov. Nekateri industrijski inženirji so razvili čase za gibe in se tako lotili reševati merjenje časa na bolj znanstveni podlagi. Proučevanja gibov pri delu so trajala mnogo časa, iz izkušenj pa se je razvila znanstvena metoda. Po dolgotrajnem delu se je namreč izkazalo, da je mogoče uporabiti zbrane podatke za to, da so razvili osnovno odvisnost med gibom in časom. Na tej točki so proučevanje razširili in se lotili študija na stotine dodatnih ter različnih delovnih gibov. Pri tem so prišli do spoznanja, da razvijanje bsnovne odvisnosti gib—čas, lahko pripomore k primernim podatkom, po katerih se dajo odrediti časovni standardi za vse telesne delovne gibe. Sčasoma se je sistem prebil skozi preizkusno dobo in razvili so vedno boljše prijeme. Da bi zbrali natančnejše čase in hkrati ugotavljali pospeševanje in zaviranje v različnih fazah giba, so uporabili delovne mize s fotoelektričnimi celicami, ki so jih hkrati opremili z občutljivimi napravami za določanje časa. Ko so gibajoči se telesni deli pri merjenju šli skozi celice, so natančno zapisovali porabljeni čas. Prva objavljena informacija o WORK-FACTORJU se je pojavila leta 1945, od tedaj pa do današnjih dni je WORK-FACTOR sistem pridobil svetovno priznanje, njegov priročnik pa je preveden v več jezikov. Raziskali so tudi čase za umsko delo, vrednosti teh raziskav pa so zadostne, da jih lahko uporabimo pri funkcijah z umskim delom. Sistem WORK-FACTOR sestavljajo elementarni časi, ki jih dejansko porablja povprečno izkušen delavec, kadar opravlja elemente koristnega telesnega ali umskega dela, spretno in prizadevno. WORK-FACTOR osnovni postopek opravlja natančno merjenje dela s tem, da analizira vsako delo s pojmi ločenih in določenih gibov. Uvedba WORK-FACTOR sistema se pripravlja tudi pri nas, vendar člani kolektiva niso o tem dobro ali sploh ne informirani. Da je temu tako, pričajo številne pripombe na naše uredništvo, zakaj o tem ne pišemo. Take pripombe so bile tudi na seji komisije za informacije in tisk. Nekateri celo trdijo, ker so v dvomih, da akcija za uvedbo tega sistema ne bo uspela ker bo ostala na polovični poti, da se gotove stvari ne rešujejo kot je dogovorjeno in podobno. No, mi smo v tem sestavku prikazali le kratko zgodovino razvoja tega sistema, kako bo ta sistem uveden pri nas in kakšne koristi bomo imeli od njega, pa nam bodo razložili v prihodnji številki tisti strokovni delavci, ki se s tem bavijo. Za prihodnji sestavek, v katerem bomo izvedeli kaj več o tem, se bomo obrnili na dipl. ing. Vilija Sulgaja, ki vodi tehnološko službo. V soboto, dne 6. 1. 1973, ob 14. uri je gasilska sirena naznanilh, da gori. Že takoj zatem smo opazili velik steber dima in obenem s tesnobo v srcu zvedeli, da gori del našega obrata TOBI. Prizor v obratu je bil grozen. Ljudje, ki so se takoj zbrali v večjem številu, so hoteli vsak po svojih močeh prispevati pri gašenju požara. Žal se je ta hitro razširil in uničil skladišče in del montažne hale KAMINA. Z velikimi napori nam.je uspelo, da smo kljub temu že v ponedeljek pričeli z delom. Ljudje so prostovoljno prihajali čistit pogorišče in delali pri usposobitvi montažnega traku in hale za delo. Delali so v soboto in vso nedeljo. Veliko solidarnost z delavci so pokazali tudi drugi Bistričani, saj so delavcem nosili hrano in čaj, tako da se je še enkrat pokazalo, kako se ljudje v nesreči zbližajo. Vsak delavec se je zavedal, da mu obrat daje kruh, da je tu preživel marsikaj dobrega in slabega, skratka, pokazala se je velika navezanost delavcev na obrat. Delovne akcije se nadaljujejo vsak dan. Ljudje so pripravljeni delati, obenem pa se zavedajo, da je tak požar hud udarec za nas. Prepričani smo, da bo zavest in enotnost kolektiva vedno taka, kot je bila tokrat. Omeniti moramo tudi veliko skrb in brigo vodilnih uslužbencev EMO, ki so kmalu po požaru prišli v TOBI in s tem pokazali svojo solidarnost in pripravljenost pomagati obratu. Tudi to je velika spodbuda za naše bodoče delo. Žahvala pa gre tudi gasilcem, ki so pri gašenju in reševanju dali vse od sebe, ko so požar omejili ter s tem preprečili še večjo škodo. Kolektiv TOBI je že ob raznih težkih trenutkih pokazal, da je znal združiti svoje sile in enotno ter dosledno reševati svoje probleme. Taka enotnost in požrtvovalnost mu daje pečat zrelosti in sposobnosti reševanja tudi všeh tistih družbenih nalog, ki se bodo v bodoče postavile pred kolektiv. Tak je bil prizor po požaru. Hujšo nesrečo so preprečili delavci in gasilci. SEJA KOMISIJE ZA INFORMACIJE IN TISK MINULO DELO O minulem delu je bilo zlasti v preteklem letu mnogo napisanega, vendar do nekih konkretnih oblik reševanja te ustavne pravice ni prišlo, ali pa le v redkih primerih. Nekatere delovne organizacije so začele reševati to vprašanje za svoje delavce dokaj različno. Pri nas je bilo npr. minulo delo, pa čeprav le simbolično, že doslej upoštaveno v tako imenovanem starostnem dodatku ali dodatku za stalnost pri delu. Ta dodatek, ki je kot vemo zelo skromen, pa ni bil sprejet namensko za minulo delo, temveč zato, da bi se delavci bolje ustalili v podjetju in da bi bila fluktuacija manjša. Kot že rečeno, rešujejo vprašanje minulega dela v delovnih organizacijah dokaj različno in skladno z njihovimi finančnimi možnostmi. V AERO v Celju so uvedli pokojninski dodatek za vse njihove upokojence, ki so bili v delovnem razmerju pri njih najmanj zadnjih pet let preden jim je delovno razmerje prenehalo zaradi starostne ali invalidske upokojitve. Višino pokojnineskega dodatka so za leto 1973 določili takole: — do 700 din pokojnine 40 % do- — od 700,01 do 800,00 din 35 °/o dodatka, — od 800,01 do 900,00 din 30 % dodatka, — od 900,01 do 1.000,00 din 26 % dodatka, — od 1.000,01 do 1.100,00 din 22 % dodatka, — od 1.100,01 do 1.200,00 din 18 % dodatka, — od nad 1.200,00 din pokojnine 15 Vododatka. Tako znaša dodatek za tistega, ki ima 700,00 din pokojnine, 280.00 din tako, da se mu zviša pokojnina s tem dodatkom na 980.00 din. Tisti upokojenci, ki so honorarno redno ali drugače zaposleni, pa nimajo pravice do tega dodatka. Tako so se odločili torej člani delovne skupnosti AERO na skupnem sestanku, da uredijo za svoje upokojene sodelavce vprašanje minulega dela. Devetega januarja je bila seja komisije za informacije in tisk. Na tej seji je bila pregledana informativna dejavnost v preteklem letu in postavljene teze za sestavo poročila o informativni dejavnosti za sejo delavskega sveta. Komisija je sprejela tudi koncept glasila »Emajlirec« za leto 1973. »Emajlirec« mora biti dejansko komunikacijsko glasilo članov naše delovne skupnosti, ki opravlja poleg informativne tudi kreativno vlogo in tako integrira interese in prizadevanja samoupravljavcev. Oblika »Emajlirca« bo ostala v letošnjem letu nespremenjena, izhajal pa bo še nadalje mesečno le enkrat tako kot doslej na osmih straneh. Komisija je obravnavala tudi problematiko dopisništva in ugotovila, da razen nekaterih izjem, člani kolektiva bolj malo pišejo v svoj list. Poleg tega je ugotovila, da ni bil cenik za honorarje dopisnikom spremenjen že- skoraj deset let, zato je v skladu z določili pravilnika o informacijah in tisku sprejela naslednji cenik za honorarje dopisnikom v letu 1973; ki velja za »vrstico« dolžine 9 in 11 cicero: — reportažne vesti, intervjuji, feljtoni, komentarji, humoreske in druga literarna zvrst 0,40 din, — uvodni članki, gospodarske, politične ali druge zahtevnejše vsebine 0,50 din, — komentirana poročila o sejah organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter drugih važnejših dogodkih v delovni skupnosti 0,40 din, — pesmi in verzi 1,00 din — karikature 1,00 din — fotografije 0,30 din — križanka navadna 0,40 din — skandinavska križ. 0,60 din. Upamo, da se boste dragi bralci sedaj morda le odločili, da nam pošljete svoje prispevke iz življenja in dela v kolektivu. Večkrat dobivamo namreč pisma, zakaj ne pišemo več o tem ali onem. Ali ne bi bilo bolje, če bi nam poslali namesto takih pisem članek, v katerem bi nam opisali dogodke in razne druge zanimivosti, ki se dogajajo v kolektivu. No, pa poskusite! Družbena nevarnost kaznivih dejanj v gospodarstvu Občinski skupščini je bilo na zadnji seji predloženo zelo obširno poročilo o družbeni nevarnosti kaznivih dejanj v gospodarstvu, ki je za vse člane naše delovne skupnosti izredno zanimivo in podučno. Žale tega poročila ne moremo objaviti v celoti tako, kot bi želeli, zato ga objavljamo v zelo skrajšani obliki in predvsem tisto vsebino, ki je za naše bralce najbolj zanimiva. Napačno je gledati družbeno nevarnost kaznivih dejanj v gospodarstvu samo v povzročeni premoženjski škodi, in sicer tudi v primeru, če sumimo, da pride pred sodišče le razmeroma majhen del takšne škode. Kazniva dejanja v gospodarstvu so nevarna za družbeno lastnino zato, ker napadajo to lastnino kot temeljno socialistično proizvodno razmerje in jo spreminjajo v proizvodno razmerje, ki ustreza pojmu zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. V tem pogledu je najnevarnejše prilaščanje družbenega premoženja s strani vodilnih oseb v delovnih organizacijah, ker s svojim ravnanjem najbolj intenzivno razkrajajo družbeno disciplino. Večkrat se kdo vpraša, kako je sploh mogoče, da se ob samoupravljanju v delovnih organizacijah še vedno pojavljajo kazniva dejanja. Odgovor nam dajo konkretni primeri, ki kažejo, da se je v sredinah, kjer je prišlo do kaznivih dejanj, tudi samoupravljanje deformiralo. Čim višjo funkcijo ima pri vodenju delovne organizacije storilec kaznivega dejanja, tem večja je v tej delovni organizaciji možnost odklona samoupravljanja od temeljnih usrtavnih principov. Največji odklon doživi samoupravljanje tedaj, če si samovolja posameznikov povsem podredi odločanju samoupravnih organov. Deformacije samoupravi jan ja se jasno pokažejo tedaj, ko se bodisi že ob odkrivanju, bodisi ob kazenskem postopku vsi samoupravni organi in celo politične organizacije v delovni organizaciji angažirajo v tej smeri, da bi se obdolženo odgovorno osebo branilo pred ukrepi pristojnih organov. Taki primeri se tudi v Celju še dogajajo, ni pa se še nikoli zgodilo, da bi samoupravni organi in politične organizacije branifi pred obdol-žitvijo kakšnega navadnega delavca. Gradivo, zbrano v kazenskem postopku, večkrat kaže, da je s kaznivim dejanjem pridobljena premoženjska korist neznatna v primerjavi s privilegiji, ki jih je delovna organizacija posamezniku povsem legalno priznavala. Opažamo, da se danes vodilni delavci lotijo storitve kaznivega dejanja šele tedaj, ko nekih izjemnih koristi ne morejo pridobiti na legalen način preko odločitve samoupravnih organov. Kolektivno odločanje samoupravnih organov je kolisa, za katero se posamezniki skrivajo pred kazensko odgovornostjo. Zastarelost KZ je videti tudi v nekaterih opisih dejanskih stanov kaznivih dejanj. Tako npr. po 1. in III. odstavku 314a KZ stori kaznivo dejanje goljufije v službi odgovorna oseba delov- ne organizacije, ki »z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, s krivim obračunom ali kako drugače spravi v zmoto državni organ ali ustanovo, da kaj nezakonito izplača«. Duh administrativnega obdobja, ki je poznal banke, zavode itd. — kot državne ustanove, je tukaj evidenten. Sodna praksa je sicer šla preko tega in kot tako kaznjvo dejanje označuje tudi goljufanje z dnevnicami v delovni organizaciji in podobno, vendar pa kljub temu zakon zaradi zastarelega besedila nima takšnega učinka, kot bi ga lahko imel v borbi proti raznim sodobnim oblikam goljufanja lastne delovne organizacije. Drugi primer zastarelosti je kaznivo dejanje zlorabe pooblastil v gospodarstvu po členu 213c KZ, ki ga lahko stori odgovorna oseba gospodarske organizacije med drugim tudi tako, da »z namenom, da bi pridobila protipravno premoženjsko korist za gospodarsko organizacijo, v kateri je zaposlena ...., s krivimi bilancami, cenitvami ali inventuro ali s kakšnim drugim lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev protipravno pridobila od skupnosti sredstva«. PRAZNINA V AKTIH DEL. ORGANIZACIJ Pri presoji, ali je po določilih kazenskega zakonika podana protipravnost, neupravičenost, zloraba pooblastil itd., je pogosto treba upoštevati tudi splošne akte delovnih organizacij. Moramo reči, da ima interna zakonodaja delovnih organizacij veliko praznin, skozi katere se neko družbi nevarno ravnanje lahko izmakne kazenski odgovornosti. Praznine v splošnih aktih delovnih organizacij so včasih celo namerno ustvarjene, največkrat pa so posledica premajhne družbeno politične angažiranosti in primitivne pravne razgledanosti sestavljalcev teh aktov. Tako je na podlagi nekaterih splošnih aktov, v katerih posamezna pooblastila niso jasno opredeljena, težko ugotavljati, ali je posameznik »zlorabil svoj položaj ali pravice«. Komisija skupščine občine Celje za pregled statutov in drugih splošnih aktov je lahko opazila v statutih splošno tendeco pooblaščenja posameznikov za samostojno razpolaganje s čim večjimi vrednostmi. Take tendence se upravičujejo z večjo poslovnostjo, kar je ena stran medalje, druga — moralna stran pa pride na dan, kadar moramo npr. ob nerazumno dragih reklamah ugibati, zakaj so bile naročene: ali zaradi podpiranja nekega športnega kluba, s katerim pooblaščeni referent simpatizira, ali pa zaradi tega. ker si je ta referent delil provizijo z agviziterjem reklamnega podjetja. Pooblastila posameznikov se tudi redko pogojujejo z mnenjem strokovnjakov, če takih o-mejitev pooblastila ni in če se pri nastali večji premoženjski škodi ne da ugotoviti drugega vzroka, razen nesposobnosti pooblaščenca, potem se temu pooblaščencu pač ne more očitati naklepa za očitno nevestno poslovanje po členu 213 KZ ali sklenitev škodljive pogodbe po členu 217 KZ. VZROKI KAZNIVIH DEJANJ V GOSPODARSTVU Pravih vzrokov za izvrševanje kaznivih dejanj se natančo ne more ugotoviti. Strokovnjaki — kriminologi zato raje govorijo o tako imenovanih »kriminogenih faktorjih«, ki pospešujejo izvrševanje kaznivih dejanj. Taki faktorji so številni, delimo pa jih v dve vrsti: na tiste, ki izvirajo iz osebnosti storilca in na tiste, ki izvirajo iz vplivov o-kolja na storilca. Kar se prvih, subjektivnih faktorjev tiče, nas pri kaznivih dejanjih v gospodarstvu zanima predvsem to, kar je specifično proti ostalemu kriminalu. Z izjemo storilcev poneverb, pri storilcih kaznivih dejanj v gospodarstvu, praviloma ne naletimo na mentalno inferiornost ali kakšno drugačno vrsto zaostalosti v razvoju osebnosti, kar je sicer splošen pojav pri navadnih tatovih in storilcih drugih kaznivih dejanj zoper premoženje. Egocentričnost je splošna značilnost kriminalcev, storilci kaznivih dejanj v gospodarstvu pa kažejo posebne poteze taki a-socialnosti, ki je v kapitalističnem sistemu značilna za predstavnike vladajočega razreda. Storilec, kakršnega koli drugega kaznivega dejanja, si kroji posebne, družbenim normam nasprotne poglede na svet samo zase v lastno opravičilo, storilec kaznivega dejanja v gospodarstvu pa svoje, družbeni ureditvi nasprotne poglede širi na druge zato, da bi svoje ravnanje upravičil pred širšo javnostjo. Storilec kaznivega dejanja v gospodarstvu noče konflikta z družbo, hoče pa si družbo podrediti in v njej uživati ugled. Zaenkrat še nimamo raziskav psihičnih komponent posebnosti storilcev kaznivih dejanj v gospodarstvu, katerim se večkrat tudi pravi »kriminalci z belim ovratnikom«. Rezultati takih raziskav bi bili koristni tako za kazensko sodstvo, kakor tildi za kadrovanje delovnih organizacij. Med vplivi okolja moramo pri storitvi kaznivih dejanj v gospodarstvu praviloma izločiti težke socialne razmere, ki sicer na splošno pospešujejo kriminal. Izjema so poneverbe, ki po vseh svojih značilnostih sodijo bolj med tako imenovani klasični kriminal, kot med kazniva dejanja v gospodarstvu. Kaz. dejanja v gospodarstvu se porajajo predvsem v takem okolju, kjer je izrazit poudarek na gospodarskem razvoju in dvigu blagostanja posameznikov. Take razmere postanejo »kriminogeni faktor«, če jih spremlja mentaliteta, po kateri se ocenjuje osebnost ljudi, moralne vrline in druge nematerialne vrednote z merili trga materialnih dobrin. V ožjih sredinah, kot so delovne organizacije, pa izvrševanje kaznivih dejanj v gospodarstvu pospešujejo pojavi tehnokratizma, familiiarnosti, kulta osebnih zaslug in druge deformacije samoupravljanja. Če v občini Celje računamo na nadaljnji pospešen gospodarski razvoj, moramo pri tem tudi računati, da bodo ta razvoj še naprej spremljali kaz- niva dejanja in razni drugi družbi škodljivi pojavi. Naša naloga je, da istočasno z gospodarskim razvojem izpopolnjujemo zaščitne mehanizme, s katerimi lahko kazniva dejanja in druga družbi škodljiva dejanja sproti registriramo ter diskvalificiramo. SLABA NOTRANJA KONTROLA V poročilih UJV in občinskega sodišča je navedeno, da je pogost vzrok kaznivih dejanj v gospodarstvu slaba notranja kontrola v delovnih organizacijah. Konstatacija je v bistvu pravilna, napačna je le oznaka, da gre za vzroke kriminala. Notranja kontrola ne more biti pospeševalec kaznivih dejanj, pač pa je lahko preventivni ukrep, ki pa ni učinkovit. Na splošno lahko ugotovimo, da se je služba notranje kontrole doslej obnesla le v ukrepanju proti tatovom, vlomilcem in delno tudi proti lastnini nepoštenim delavcem, ne pa tudi proti drugim storilcem kaznivih dejanj v gospodarstvu. Do tega je prišlo zato, ker se služba notranje kontrole v glavnem preprosto izenačuje s službo fizičnega varovanja objektov in ostalega premoženja, ali pa se ji kvečjemu še dajejo neke pristojnosti v zvezi z inventurami ali v zvezi z delom posameznih komisij pri razčiščevanju določenih zadev. Pri formiranju službe notranje kontrole, skratka ni poudarka na tem, da je delo te službe tudi del funkcije^ samoupravljanja. Če bi se službo notranje kontrole pojmovalo, kot del funkcije samoupravljanja, potem bi se ta služba morala u-kvarjati zlasti z nadzorom tistih delovnih mest v delovnih organizacijah, kjer lahko zloraba zaupanih pravic in dolžnosti povzroči največjo škodo. Trenutno je položaj notranje kontrole obrnjen na glavo, ker je ta služba podrejena prav tistim, ki bi jih morala najbolj kontrolirati. ZLORABE URADNEGA POLOŽAJA Med kaznivimi dejanji v gospodarstvu štejemo v družbi za najnevarnejše zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti po členu 314a KZ. Družbena nevarnost izhaja iz položaja storilcev, ki so praviloma zaposleni na najodgovornejših delovnih mestih v delovnih organizacijah. Zlorabe uradnega položaja so redko rezultat delovanja samo ene osebe, večinoma gre za povezavo več oseb, ki so lahko zaposlene tudi v različnih delovnih organizacijah. V zadnjem času opažamo, da odgovorne osebe »pri vrhu« v delovni organizaciji izvršujejo zlorabo v korist nadrejenih, ki se pa sami izmikajo kazenski odgovornosti z izgovorom, da niso vedeli za protipravni izvor pridobljene koristi. Za premoženjske koristi, pridobljene z zlorabo, se pogosto išče predhodno ali naknadno odobritev kolektivnih samoupravnih organov. Samoupravni organi so dejansko solidarni s tistimi zlorabami. s katerimi se istočasno pridobi korist storilcu in delovni organizaciji. Tak primer zlorab (Nadaljevanje na 5. strani) Naša prodajalna in marže Na seji občinske skupščine je svet za blagovni promet pri Skupščini občine Celje predložil predlog za odobritev stopenj marž za novo ustanovljeno prodajalno na Mariborski cesti, ki ga objavljamo. Industrijsko podjetje EMO je dne 24. 11. 1972 vložilo zahtevek za odobritev stopenj marž za sledeče blagovne grupe: Predlagana stopnja % posoda 15 radiatorji 18 kotli 12 sanitarije 18 peči 18 električne naprave za gospodinjstvo 15 Pri odrejanju stopnje marže mora občinska skupščina upoštevati marže, ki jih pri prodaji istega ali podobnega blaga uporabljajo druge delovne organizacije v smislu 6. člena odredbe o maržah v prometu blaga na veliko in malo (Uradni list SFRJ, št. 33/65). Zaradi tega je služba za cene primerjala marže drugih podjetij Delna nadomestitev stanarine Osnutek odloka o nadomestitvi stanarine v občini Celje ureja več vprašanj. Delno nadomestitev stanarine prejme po odloku tisti upravičenec, katerega gospodinjstvo uporablja stanovanje, ki po površini ne presega z odlokom določenega normativa uporabne površine stanovanja na število članov gospodinjstva, nosilec stanovanjske pravice je upravičen do nadomestitve stanarine, ki v toč-kovalnem sistemu ne presega 110 točk, prav tako pa pogojuje upra- Statusna pogodba je sklenjena Ze pred referendumom za pripojitev k ZP ISKRA smo objavili osnutek statusne pogodbe, ki je bila sklenjena potem, ko se je kolektiv na referendumu izrekel za pripojitev k ZP ISKRA. Celotna pogodba je ostala z Statusno pogodbo so podpisali predstavniki EMO in ZP ISKRA v Ljubljani malimi spremembami taka, kot je bila v osnutku, ker pa so številni naši bralci želeli, da še nekaj napišemo o tej pogodbi, upamo, da jim bomo s tem sestavkom ustregli. Pogodba je bila sklenjena in ter ugotovila, da se predlog razlikuje pri nekaterih blagovnih grupah. Na podlagi razgovora s predstavnikom podjetja je bil nato prvotni predlog korigiran in sicer: posoda 15 % radiatorji 12 °/o kotli 12 % sanitarije 14 % peči 12 % električne naprave za gospodinjstvo 13 % Tako korigiran predlog stopenj marž je v skladu z določilom 6. člena citirane odredbe in se predlaga v odobritev. Svet za blagovni promet je o zadevi razpravljal na svoji seji dne 18. 12. 1972. Svet se sicer strinja s stopnjami marže, vendar ima pomislek glede ustanovitve take prodajalne sploh. Ker je bil svet seznanjen s težavami v EMO in o sanacijskem programu, meni, da bo odpiranje nove prodajalne povzročilo dodatne skrbi. Od podjetja naj se zahteva podrobnejšo obrazložitev, kaj je narekovalo podjetju, da se je odločilo za ustanovitev te prodajalne. vičenost nadomestitve stanarine tudi osebni dohodek gospodinjstva in število članov gospodinjstva. Z odlokom se določa, v katerih primerih pa upravičenec ni upravičen do nadomestitve stanarine. Odlok tudi predpisuje postopek uveljavljanja delne nadomestitve stanarine. To pomeni, da mora upravičenec do delne nadomestitve stanarine izpolnjevati sočasno več zakonitih pogojev. podpisana na podlagi sklepa delavskega sveta EMO Celje in na podlagi sklepa delavskega sveta ZP ISKRA dne 6. januarja 1973. S statusno pogodbe je podjetje EMO Celje s 1. januarjem 1973 pripojeno k ZP ISKRA Kranj in s to pripojitvijo izgubi dosedanji status podjetja in se preoblikuje, tako da dobi v ZP ISKRA Kranj status tovarne kot organizacije v sestavi ZP ISKRA, ki samostojno pridobiva in deli dohodek in je pravna oseba ter ima naslednji naziv: »ISKRA — Industrija EMO, Celje — v Združenem podjetju ISKRA Kranj ali krajše — ISKRA — EMO, Celje v ZP ISKRA Kranj. Dosedanji zaščitni znak EMO (dva leva) se po pripojitvi uporablja kot blagovna znamka za vse proizvode EMO, kot zaščitni znak pa poleg zaščitnega znaka Iskre, kjer je to potrebno z ozirom na potrebe tržišča in skupne dogovore. S statusno pogodbo so določene pravice in dolžnosti podjetja, kot smo jih že objavili v našem listu. Pravice in dolžnosti, kot so določene s statusno pogodbo, se smejo spreminjati le s soglasjem obeh pogodbenih strank v skladu s statutom in splošnimi akti (Nadaljevanje s 4. strani) so zajetna izplačila trgovskim potnikom in drugim osebam v obliki povračanja materialnih stroškov, čeprav gre v bistva za izplačilo osebnih dohodkov. Na ta način se delovna organizacija izogne plačilu prispevkov iz osebnih dohodkov, posameznik pa plačilu davka na dohodek. Samoupravni organi tudi ne nasprotujejo odločno zlorabam, s katerimi delovna organizacija sicer nič ne pridobi, vendar tudi nič ne izgubi, ker škodo trpi širša družbena skupnost. Tak primer so prodaje gradbenega materiala brez zaračunavanja prometnega davka, ki se storijo predvsem v gradbenih podjetjih tako, da se skupaj s prodanim gradbenim materialom lažno zaračuna nepomembni znesek za o-pravljena gradbena dela in tako prikaže prodajo kot gradbeno storitev. Proti osebam, ki se z nakupom materiala po nižji ceni okoristijo, ni mogoče uveljavljati kazenske ali materialne odgovornosti, lahko pa se u-porabi politična odgovornost, če gre za člane ZK ali nosilce javnih funkcij. V zadnjem času je za zlorabe nasploh značilno, da se nanašajo predvsem na ustvarjanje koristi s pridobivanjem nepremičnin. Nepremičnine se nabavljajo tudi s krediti, ki si jih posamezniki neupravičeno pridobijo z zlorabami v raznih oblikah od prekoračevanja zakonitih pBedpisov ali določil splošnih aktov delovnih organizacij o odobravanju kreditov pa vse do samovoljnega zadrževanja računov. Sodna praksa kreditov, ki so bili pridobljeni z zlorabo, ne šteje za premoženjsko korist, zato kaznivo dejanje po členu 3i4a KZ v takih primerih ni podano. Zlorabe te vrste se zato kazensko preganjajo z uporabo drugih določb kazenskega zakonika, ki pa v celoti ne zajame družbene nevarnosti tega pojava. Evidentno je namreč, da so se s krediti neupravičeno povečale socialne razlike, poleg tega pa so iz gospodarstva z njimi odtekla znatna sredstva v zasebno razpolaganje. Pri zlorabah po členu 314a KZ moramo končno še poudariti, da se načini storitve stalno menjavajo in prilagajajo spremembam v predpisih k spremembam v gospodarskem dogajanju, zato jih je tudi težko odkrivati. Združenega podjetja Iskra in zakonitih predpisov. Predlog takih sprememb mora biti podan vsaj dva meseca pred iztekom koledarskega leta, spremembe pa začnejo veljati s 1. 1. naslednjega koledarskega leta. Ne glede na gornja določila pa lahko zahteva delavski svet Združenega podjetja Iskra in delavski svet EMO v primeru, če se ne doseže soglasje, da okrožno sodišče v Ljubljani z odločbo ugotovi, da so se po sklenitvi pogodbe bistveno spremenile okoliščine, ki so bile odločilne za njeno sklenitev. S sklenitvijo te statusne pogodbe je uzakonjena volja delovne skupnosti EMO, da se pripoji k ZP Iskra, s tem pa se začenja tudi novo obdobje gospodarjenja podjetja, ki bo v okviru ZP nedvomno bolj sproščeno, načrtno in rentabilno. DVOMLJIVI POSLI Dvomljivi so mnogi zunanji trgovinski posli, pri katerih je očitno, da bi se z drugim zunanjim partnerjem sklenili pod ugodnejšimi pogoji. Na notranjem trgu se sluti podkupovanje v primeru, ko isto gradbeno podjetje gradi delovni organizaciji investicijski objekt, odgovorni osebi te delovne organizacije pa zasebno gradnjo, ki končno izpade zelo poceni. Podkupovanje se skriva tudi za velikimi reprezentančnimi razpolaganji in za priznavanjem velikih materialnih stroškov trgovskim potnikom. Zabeležili smo že primer, da je delovna organizacija legalno odobrila dajanje podkupnine s sklepom samoupravnega organa, po katerem se je priznavala provizija vsakemu naročniku njihovega blaga, čeprav je šlo pni tem za odgovorno osebo druge delovne organizacije, ki je po službeni dolžnosti morala izdati naročilo. Podkupnine je mogoče slutiti, ne pa tudi dokazati za raznimi zlorabami, ponareditvami uradnih listin in drugimi kaznivimi dejanji, ki jih odgovorne osebe delovnih organizacij brez nekega jasnega motiva storijo v korist tretjih oseb. Sicer pa v členih 323 in 326 KZ ni izčrpano vse, kar danes razumemo pod pojmom korupcije. Dajanje ali jemanje podkupnine je po zakonu kaznivo le, če se daje neko korist v zvezi z določenim uradnim dejanjem; v poslovnem življenju pa se danes dajejo darila in razne ugodnosti za vzdrževanje dobrih zvez, za pridobivanje poslovne naklonjenosti med predstavniki posameznih delovnih organizacij itd. Tako pride do medsebojnih obdarovanj v razmeroma ozkem sloju komercialistov, ki poceni pridejo do dobrin, za katere morajo drugi odšteti precejšnje denarce. Živahno obdarovanje, ki seveda nikoli ne gre iz lastnega žepa, se čuti zlasti ob novem letu, ko si izmenjujejo poleg reklamnih izdelkov cele kolekcije dragih pijač, kristalnih izdelkov, gospodinjskih strojčkov in podobno. S takimi darili se poskušajo zasipati tudi uradne osebe v državnih organih, ki občutijo kot nadlegovanje, seveda če tudi pri njih še ni otopel občutek službene etike. Kazniva dejanja v gospodarstvu EÀncijfl*ih&e ODHOD V NOVO ŽIVLJENJE Vsako leto odhajajo naši starejši sodelavci v zasluženi pokoj. Tako je odšlo tudi letošnje leto okrog sedemdeset sodelavcev iz podjetja, bodisi, da so bili redno ali invalidsko upokojeni. Vsako leto organizira sektor poslovnih odnosov - kadrovska služba ob koncu leta svečan sprejem vseh tistih, ki so odšli med letom v zasluženi pokoj. Tako je bilo tudi letos. Sprejem je bil v sejni dvorani delavskega sveta dne 28. decembra 1972. Poleg velike večine upokojenih sodelavcev se je sprejema udeležil predsednik delavskega sveta tovariš Ervin Belak in glavni direktor Miro Jančigaj. odhaja v pokoj, v boju za napredek tovarne v najtežjih povojnih časih. Nato je vsakemu segel v roko in se z njim prisrčno in prijateljsko razgovarjal. Če naj presodimo letošnji sprejem upokojenih sodelavcev, lahko rečemo, da se je zlasti v vodstvu podjetja nekaj zelo spremenilo. Čuti se razumevajoč in človekoljuben odnos do delovnega človeka in če naj bomo bolj konkretni lahko mirno povemo, da ima tako vodstvo, če bo tako nadaljevalo, zagotovljen uspeh v svojem prizadevanju za okrepitev gospodarskega stanja. Zlasti je zelo prijetno odjeknil tisti del govora tovariša Jančiga- Upoko,jeni sodelavci so pozorno poslušali govor glavnega direktorja dipl. inž. Mira Jančigaja Po končani slovesnosti je bilo skupno kosilo v samopostrežni restavraciji, godba pa je zaigrala nekaj poskočnih viž Slovo od starih prijateljev Ob koncu leta je osnovna organizacija Zveze komunistov priredila upokojenim članom kratek, toda prisrčen sprejem. Udeležili so se ga dolgoletni člani ZK Milan Zupanek, Emil Jejčič, Ladislav Delakorda in Ivan Brežnik. Sekretar organizacije ZK EMO tovariš Milan Kavčič je upokojenim tovarišem izročil skromna, toda lepa darila. Ob mali zakuski je stekel sproščen razgovor, v katerem je bilo polno vedrine in optimizma glede uspešnega dela osnovne organizacije ZK v sedanjem času, ko je potrebno mnogo storiti, da se uresničijo akcijski programi organizacije v skladu z zahtevami pisma IB ZKJ in tovariša Tita. Srečanje upokojenih sodelavcev z glavnim direktorjem, predsednikom delavskega sveta in drugimi vodilnimi sodelavci je bilo res prisrčno. Bilo je tako, kot mora biti. Po končani svečanosti, so upo- kojeni sodelavci odšli na kosilo v samopostrežno restavracijo. Tam kaj jim je po kosilu zaigrala god-jim je po kosilu zaigrala večeru pa so se razšli vsak na svoj dom želeč si drug drugemu srečno in veselo novo leto. Dvorana je bila za ta dogodek svečano okrašena, na posameznih mestih v klopeh pa so bila pripravljena že tradicionalna darila. Na sprejemu je najprej spregovoril navzočim tovariš Franc Knafelc, direktor sektorja poslovnih odnosov, ki je v zbranih in toplih besedah orisal dolgoletno pot do pokoja in se zahvalil za dolgoletno sodelovanje. Za njim je spregovoril še glavni direktor Miro Jančigaj. Njegov govor, je bil poln topline in razumevanja. Zlasti je opisal velike zasluge starejše generacije, ki Stcvo Mrkobrada, nad 40 let dela v EMO ja, v katerem je dejal, da upokojenih sodelavcev ne bomo pozabili in ko se bodo gospodarske razmere izboljšale, bo postavljeno tudi zanje vprašanje minulega dela in bo v okviru finančnih možnosti tudi njim dodeljen pripadajoči delež. Še posebej zanimiv je bil prijateljski razgovor med glavnim direktorjem in Antonom Ledererjem. Ta je postavil direktorju naslednje vprašanje: »Leta 1974 bo praznovala tovarna 80- letnico svojega obstoja. Upam, da bo to praznovanje dobro organizirano in upam tudi, da boste, tovariš direktor povabili vse naše upokojence na proslavo!« Tovariš Jančigaj mu je obljubil, da taka proslava bo, in da bodo tudi upokojenci povabljeni. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se prav iz srca zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam 'za lepo darilo in tovariško pozornost. Želim jim mnogo uspehov in zadovoljstva pri delu ter vse najboljše v letu 1973. Rosina Ritenšek Za veliko tovariško pozornost ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem iz obrata emajlirnica in jim želim veliko uspehov pri njihovem delu ter mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1973. Rozalija Anderluh Ob sproščeni besedi so se o marsičem pogovorili Tudi letos so bile podeljene srebrne in zlate značke 7 EMU¡j¡pie<> DELO AKTIVA /VIS EMO V tem mesecu se je delo našega aktiva malo bolj razgibalo. Vzrok temu je, kot smo že večkrat napisali, vsebina priprav na volilno konferenco, ki bo konec tega meseca. Zato je bilo tudi potrebno večkratno sestajanje predsedstva in predstavnikov podaktivov po obratih. Popestrilo se je delo komisij tako, da se je čutila res bližina ob pripravah na konferenco. Predsedstvo je skupaj po dogovoru z ostalimi predložilo in pripravilo kandidatno listo za novo vodstvo aktiva. Skupaj z mladimi člani ZK v predsedstvu smo pripravili akcijski program aktiva, ki temelji na skupnem dogovoru in usklajenosti z ostalimi političnimi organizacijami v našem podjetju. Svoje delo in organiziranost bomo morali postaviti po načelu organiziranja temeljnih organizacij združenega dela, kar bo dobro vplivalo na aktivnejše delo aktiva. Seveda bo pri tem mnogo težav, ki jih bo treba premostiti. Da bo delo aktiva lahko v bodoče dobro potekalo, bo potrebno za aktiv ZM odobriti višja denarna sredstva kot doslej, saj je to osnovni predpogoj za dobro in organizirano delo. Predsedstvo je sprejelo tudi poročilo nadzornega odbora na znanje in tako vsaj v grobem pripravilo vse potrebno za organiziranje dela konference. Fric Kotnik mnogo delovnih uspehov, s podjetjem ISKRA pa uspešno sodelovanje. Ruža Soln Takole pa nam piše Vera Želodec, Perutninarski kombinat Pivka: Lani sem kupila vašo peč (trajno gorečo, KAMIN EMO 5), z njo sem zelo zadovoljna in sem že mnogim svetovala naj si jo pri-skrbe. Obračam se na vas, spoštovano uredništvo za pomoč ker sem pred kakim tednom po nesreči razbila nekaj šipic na vratih. Vprašala sem že v mnogih trgovinah, pa se nikjer ne dobijo. Zato se obračam na vas z željo, da mi jih pošljete. Moja peč ima tovarniško številko 30900, toplotni učinek 500 kcal/r 90/65/50 m3 DIN registrska številka 67AL 14. Že vnaprej se vam toplo zahvaljujem in vam želim mnogo uspehov v novem letu 1973. Vaša klientka Želodec Vera Tovarišici Ruži Šolnovi želimo tudi mi mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1973. I Pismo tovarišice Vere Želodec, pa smo poslali našemu SERVISU in smo prepričani, da bo dobila kar si želi, njej pa tudi mi želimo mnogo sreče, zadovoljstva ter uspehov pri delu v letu 1973, a v zimskem času naj jo naša peč prijetno greje. Uredništvo Športne novice iz Tobija Seminar za mlade iz delovnih organizacij V mesecu januarju je bil organiziran za mladino iz delovnih organizacij seminar, katerega vsebina je bila namenjena da se mladi iz aktivov seznanijo s problemi pri izvajanju akcijskega programa in trenutno gospodarsko problematiko Celja. Mladi iz aktivov so čas na seminarju posvetili tudi športu in rekreaciji in TRIM akcijam, ki bodo v letošnjem letu. Kot vedno, je bil tudi tokrat organiziran razgovor za okroglo mizo s predstavniki sindikatov iz delovnih organizacij. Razgovor je imel namen, da se predstavniki sindikata in mladine dogovorijo o problemih, aktivnostih ter o Prvi in drugi dan novega leta je nastala okvara v elektromorju pri dvigalu plinskega generatorja. Zaradi tega ni bilo mogoče oskrbovati plinski generator z gorivom. Vzdrževalna služba ni videla drugačnega izhoda kot, da pokliče nekatere tovariše, ki so bili dosegljivi, da pomagajo oskrbovati generator s premogom tako, da se ga ročno znosi do kotlov, dokler se ne popravi električni motor. Ti tovariši so se takoj odzvali na delo in tudi pridno delali, zato je poslovni odbor sklenil da se jih JAVNO POHVALI, zato objavljamo naslednji seznam teh naših sodelavcev, ki jim gre priznanje in pohvala: Rojc Ivo Šibanc Ferdo Zalokar Milan Rojnik Stanko Coklič Edi Remos Anton Soln Ruža, naša upokojenka nam je poslala naslednje pismo: Upokojena sem že eno leto. vendar še vedno čutim utrip podjetja, v katerem sem preživela svojo mladost (dobro in slabo) in vse kar se je po drugi svetovni vojni dogajalo, zlasti udarniško delo za dosego petletnega plana. skupnem delu na svojem področju. Pri tem pa je treba povedati, da se je tega posveta udeležilo malo sindikalnih funkcionarjev, kar je porazna slika, če vemo, da je sindikat kot takšen osnovni nosilec vseh političnih dogajanj v delovnih organizacijah. Seminar je v redu uspel, mladi, ki so se tega seminarja udeležili, pa bodo v svojih aktivih lahko precej pripomogli k boljšemu aktivnem delu. Verjetno je, da bo še potrebno delati na tem področju izobraževanja mladih in s tem pridobivati in širiti svojo aktivnost in svojo akcijsko usposbljenost. Fric Kotnik Kač Karl Veber Slavko Pur Rudi Bračič Franjo Kršlin Jože Mastnak Stanko Božič Ivan Bals Cvetko Novačan Ivan Goričan Marjan Kovše Albert Kmecl Leopold Dvoršak Stane Kovačič Gusti Korpnik Stane Lapan Ivan Pratnekar Stevo Fridau Drago Franc Emil Novak Rafael Korošec Vinko Bolha Franc Ovčar Jože Kožuh Alojz Oplotnik Ervin Vodeb Marjan Zupanc Drago Poček Bojan Knez Maks Kotnik Friderik Vrabič Franc Korošak Zvone Skoberne Lojze Pivec Marjan Grajžl Ivan Meznarič Alfred Krajšek ZdravkoPosinek Peter Orličnik Slavko Uršič Vinko Majger Alojz Bobnar Vinko Debeljak Edi Zavedam se, da smo takrat iz nič ustvarjali standard, ki ga imamo danes. Prepričan sem. da če bodo tudi danes člani kolektiva tako složni, kot smo bili takrat, bodo premagali vse težave. Vsem zaposlenim v delovni skupnosti EMO želim v letu 1973 Obratno strelsko tekmovanje za usposabljanje državljanov! Na pobudo Sindikata in Strelske družine TOBI smo priredili strelsko tekmovanje z MK puško na strelišču ob Dravi. Da ne bi bili strelci samo iz obrata smo povabili tudi vaščane iz Bistrice, tako so nastopile kar tri ekipe. Vsaka ekipa je štela 10 članov ali članic. Predno se je začelo tekmovanje je ekipa pisaniških Skricev predala Potokarjem praktično darilo za vzpodbudno in večkratno srečanje. Kot je navada sta tudi tukaj takoj nastali dve strani navijačev, ena za Potokarje, druga za Skrice. Toda kot pravi pregovor: »Kjer se tepeta dva, tretji dobiček ima« tako je bilo tudi pri nas. Rezultati: 1. mesto je dosegla ekipa iz vasi Bistrica, 2; mesto je dosegla ekipa iz članov Potokarjev, Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz sektorja tehnične kontrole se prav lepo zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj in jim želim mnogo uspehov pri delu, kakor tudi osebne sreče in zadovoljstva v letu 1975. Ivica Jeseničnik Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča polizdelkov se prav lepo zahvaljujem za veliko pozornost in lepo da-zanimivo in poučno. Žal tega odhodu v pokoj. Zofija Gorišek Ob odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem aktivu ZB NOV in sindikalni podružnici za pomoč in tovariško pozornost. Mihael Jevševar Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz obrata emajlirnica se prav lepo zahvaljujem za veliko tovariško pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Dolga leta dela med njimi mi bodo ostala 3. mesto je ostalo za režijo, to so sestavljali pisarniški Škrici. Prejeli so tudi nagrade za zadnje mesto, saj so dobili rakev (trugo). Najbolj se čudimo Potokarjem, saj so imeli s seboj premična merila in ključe. Vsak tekmovalec je dobil tudi praktično darilo. Izven konkurence je tekmoval tudi mojster električarjev, ki je pri vsakem strelu zadel 10, sicer je to odlično, samo žal smo mu morali odvzeti spredaj 1 in samo pomislite, koliko je znašal končni seštevek. Ker je strelišče ob potoku in Dravi je bila večina strelcev ob zaključku vlažna od zunaj in od znotraj. Organizatorji pa želijo, da bi takšnih športnih srečanj bilo več, ne samo strelskih, ampak tudi iz drugih panog. Tako.se naši delavci vsaj nekako razvedrijo. Alojz Gomboc v trajnem spominu. Njim in vsem članom kolektiva EMO želim mnogo uspehov pri delu in osebne sreče ter zadovoljstva v letu 1973. Marija Dečman Prijetno sem bila presenečena nad veliko pozornostjo, ki so mi jo izkazali moji sodelavci in sodelavke iz obrata emajlirnica ob mojem odhodu v pokoj. Za vse jim najlepša hvala. Želim, da bi se med seboj vedno tako lepo razumeli ter bili tudi v bodoče srečni in zadovoljni. Marija Zupanc Ko sem odšel v pokoj, sem bil prijetno presenečen nad velikim tovarištvom in pozornostjo, ki sem je bil deležen od mojih sodelavcev in sodelavk v obratu kovinske predelave. Ob tej priliki se jim za vse, zlasti še za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje, najlepše zahvaljujem in jim želim mnogp uspehov in zadovoljstva v letu 1973. Karel Poklšek JAVNA POHVALA PISMA UREDNIŠTVU ZAHVALE FABRIŠKE ZDRAHE NAGRAJENCI Zdaj v združenem podjetju smo, nam iskra pamet je osvetlila, pripravljamo sanacijo, ki nas zelo bo še spotila. Če bili smo nekoč v kaši, ker časi niso šli po meri, z work-factorjem sedaj nas straši, če človek komu se zameri. V zatišju zdaj so pesimisti, ne rečejo nam več nobene, ker svoje tuhtajo koristi, če delu zrasle bodo cene. Po koledarju so sobote, proste tako kot se spodobi, pa vendar, da ne bo pomote, nam intrigant drugače trobi. Koledar svoj vsak v žepu nosi, zato naj dobro ga pogleda, če brati ga ne zna, naj prosi, zato poštenega soseda. Bilanca je sedaj pred vrati, ne vemo koliko bo ostalo, da sklade naše obogati, baje bo to dokaj premalo. ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega dragega in ljubljenega sina KOŠTOMAJ DRAGA se prav iskreno zahvaljujem sodelavcem iz obrata IX. za darovane vence in denarno podporo. Posebna hvala sindikalni organizaciji za podporo in tovariško pozornost v nesreči ter vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k njegovemu preranemu grobu. Žalujoči oče z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega sina PILIH ANTONA se prav iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala tovarniški godbi za igrane žalo-stinke in vsem, ki so darovali vence in cvetje. Žalujoči oče Anton Pilih EÀtuzftiKeG Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi #800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-2/72 z dne 21/11-1972). Tisk in klišeji AERO Celje. Za novoletno nagradno križanko smo prejeli mnogo rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado v znesku 200 din prejme Stanko Bark, zaposlen v orodni službi; 2. nagrado v znesku 100 din prejme Vida Čonkaš, zaposlena v gospodarsko analitskem sektorju; 3 nagrado v znesku 50 din prejmejo: Julijana Mirnik iz strojnega ključavničarstva, Ivan Čater iz sektorja poslovnih odriosov, Vlasta Todorovič iz gospodarsko analitskega sektorja, Franc Turki iz sektorja poslovnih odnosov, Vili Javornik iz sektorja tehnične kontrole, Sonja Simon iz gospodarsko analitskega sektorja, Fric Kotnik iz strojnega ključavničarstva, Miran Macarol iz sektorja poslovnih odnosov, Valter Zorzini iz orodne službe in Hinko Frank iz strojnega ključavničarstva. i % Ü,  r m m rš XDKAWUA MITLUM ÎULU IMS tSlkUi »»!"»» OKEL »0 »ONTON povtoc VMUIIIIT ISOR VQWCC OR KAR lATIUSXI VCZUIK TAJSKA A HASS X T T 'v C A X X X X X X A X 0 «mit 1 gaj i« e • 1 vi R E V03NA MINICA A A Z A R A A NAcLOV A R w,w"y' ' L A 1 Id tu»o , M0IK0 IM* ’1 L A J A mnr MK* «ir 6 o_ A tauiiull Comiiix bulN IMC Ht »“V* MUl.b* A JI A A KRAJ ! MA GMEM. >K 0 M_ £ N X X VMIIIC OMÛJcin v D G JL T JI _L A A N SRtfcRO I ± _G PU1K0 ■N J £ T RIMUL» C &K* A 1 NA3H(N MOST ■M 0 S T JL Ï i4i»t*e. MUČNI bo» MÙLIM. 0*0 ¿K0 IMC m ¿ti -C/ A L ËT ČEŠKO KltlK A ro«MuA ALX0KSL. POA6 iA L Id 0 MIHI ovouu* A ' V “ ft v A n m V1H0MI «Kirftmi ÎT 1 ■S X T ti ji Id —v— 0 P A L |a^‘* • IpvSJr "Sl s aiL V t A R n CMiTH GOLA 0 NIKOLA TSilR ‘ N T S35Ï >0 D E lv«u JUZCEC >1 A 3 G> s 'E H NAČIU, VAST* v ^2 A N ft 0M.ÛV GLA& 1 A •HUMKI b A Id o*ieur u X R 0 V 0 Ï l N/ A OUbUl ZAIMEK OGLJIK C H R L A T** NIMCI3A A A T R. A N VZKLIK >tA v A 3AP0UAKA lt>A POOO* UA ŠAHU >G V 0 MttUt. emu ■a X 1 E A —v— A YOiwiro OPIKA A 1 D A PtttlV«. I1TM. > l A Tj a A N KRIŽANKA 4 1 3 k s 6 ? 7] Ô TA iù 7] 44 41 <5 44 « m 4S 46 1 m <6 n ¿o TA 21 U □ 15 i* 0 16 16 \ L j i? 2Ô ! : i - SLAVI- VODORAVNO: 1. Glavno mesto Slovenije, 8. površina, gladina, 9. začetnici priimka in imena našega pesnika (Soči), 11. geometrijski pojem, 12. kemijski znak za srebro, 13. gorovje v Afriki, 15. grška boginja nesreče, 16. zdravilna rastlina, 18. grm z zdravilnimi jagodami, 19. otok v grškem morju, 21. ženski pevski glas, 22. TN, 23. proga, 25. Al, 26. kum, 28. vrsta vina. NAVPIČNO: 1. matematični po- jem, 2. UA, 3. okras pod nosom, 4. moško ime, 5. kratica našega civilnega letalstva, 6. kemični znak za lahko kovino, 7. država v Južni Ameriki, 10. moško ime, kralj Hunov, 14. etiopski knez. 15. predplačilo, nadav, 17. kemični znak za dušik, 20. tuje žensko ime, 23. reja, pitanje, 24. zamah z z nožem. 26. avtomobilska oznaka za Banja Luko, 27. avtomobilska oznaka za Reko. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta VUKADINA PEKIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako tudi sindikalni podružnici za izkazano pozornost. Žalujoča hčerka Vukica ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bolezni, nas je v cvetu svoje mladosti za vedno zapustila nadvse ljubljena žena in mamica GIZELA KAČIČNIK Vsem sodelavcem in sodelavkam iz obrata emajlirni-ca najlepša hvala za izka-no tovariško pozornost in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sindikalni organizaciji za pomoč in razumevanje kakor tudi godbi na pihala za igrane žalostinke ob njenem preranem grobu. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Franc in hčerkica Klavdija ZAHVALA Zapustila nas je za vedno naša draga in dobra mama ANTONIJA BREZNIK Sodelavcem in sodelavkam iz obrata emajlirnice se iskreno zahvaljujem za tovariško razumevanje v dneh žalosti in za darovane vence. Iskrena hvala vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Dominik ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi ljubljene žene in mamice MARICE KOSEC se iskreno zahvaljujemo sindikalni podružnici in vodstvu podjetja za veliko razumevanje in pomoč v dneh žalosti. Prav lepa hvala tovarniški godbi na pihala za igrane žalostinke ob njenem preranem grobu, ter sodelavcem iz obrata kovinske predelave za denarno pomoč in darovane vence. Najlepša hvala vsem njenim sodelavcem in sodelavkam ter prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož, hčerka, sin in zet -SlaVI-