Štev. 188.
v Ljubljani, v soboto, dne 18. avgusta 1906.
Leto XXXIV.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec /f » 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 201 — za pol leta „ „ 10- —
za četrt leta
5-
za cn mesec „ tf 170
Za poSltj. na dom 20 h na mesec.	f
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 H. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev, 2. —
—L- Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
Jnven tf otUlovenske Ljudjke Stranke" v Bršljinu pri Novem mestu.
Lep shod je priredilo »Katoliško politično društvo za novomeški okraj« na Veliki Šmaren v Bršljinu pri Novem mestu. Zborovališče je blizu kolodvora na prijaznem kraju ob cesti, in vrt g. Drenika je bil prav slavnostno okin-čan. Z mlajev so vihrale slovenske trobojnice, da se je videlo že od daleč, da je pri očetu Če-fideljnu nekaj posebnega. »Slovenski Narod« si je dal sicer brzojaviti iz Novega Mesta: »Cisto skrivaj so klerikalci priedili včeraj v Bršljinu pri klerikalnem krčmarju Cefideljnu shod, na katerem so govorili Šuklje, Pfeifer, Jaklič, Lampe in Malovič. Ker o shodu do zadnjega trenutka ni nihče vedel, se ga na-prednjaki niso udeležili. Orožništvo, ki so je klerikalci poklicali na pomoč, ni imelo ničesar opraviti. Vladnega zastopnika ni bilo. Govorilo se je o volilni reformi, o P 1 a n t a n u, o »Slovenskem Narodu«, katoliškem shodu in o novi kmetski zvezi.«
No, tako skrivaj se vendar stvar ni mogla pripraviti, ker je toliko ljudi zanjo izvedelo in se je stvar tako javno priredila. Vedeji so za shod tudi novomeški »Sokoli«, ki so priredili izlet menda na Dvor — ter se vozili nalašč v svojih lepih rdečih srajcah mimo zborova-lišča. ki so ga pozdravili z glasnimi Zivio-klici. To defiliranje »Sokola« je našim ljudem ugajalo, ker je bilo znak vljudnosti od »Sokola«, ki zasluži na tem mestu javno priznanje.
Shod je otvoril predsednik g. Kokalj, ki je pozdravil navzoče in dal besedo drž. poslancu, dvornemu svetniku Šukljetu.
Šuklje o volilni reformi.
Poslanec Šuklje popisuje najprej veliko krivičnost sedanjega volilnega reda, ki jc ves nasproten duhu časa. Grajščine, ki gredo druga za drugo v nič in se njih število vedno bolj krči, imajo neprimerno zastopstvo. Kakih 80 veleposestnikov, ki jih mnogo niti na Kranjskem ne prebiva, voli 2 državna poslanca, 440 tisoč duš kmečkega ljudstva pa ima samo pet poslancev.
Tudi mesta so neprimerno na boljšem nasproti kmetu. V skupini dolenjskih mest in trgov ie 9000 ljudi, ki imajo enega poslanca, v tamošnji kmečki skupini pa pride en poslanec na 73.000 ljudi, na Gorenjskem celo na 102
tisoč, v ljubljanski okolici, ki obsega šest sodnih okrajev, pa ima 106.000 ljudi enega poslanca. To je prevelika neenakost, ki se mora odpraviti (Odobravanje.), če pomislimo, da kmečki stan daje največ krvnega davka za armado in da prispeva toliko k posrednim davkom. Zato sme kmet zahtevati zase iste pravice, kakor jih imajo drugi.
Do tako krivičnega volinega reda je prišlo zato, ker je 1. 1861. hotel Schmerling tako Avstrijo ponemčiti. Res so na Kranjskem mesta štirideset let naza.i vsa nemško volila, veleposestvo še zdaj — zato so jim dali predpra-vice. Ce bi bila takrat imela naša mesta narodni značaj, gotovo bi dobila manjši delež pri volilni pravici.
Zdaj se pa ljudstvo zaveda te krivice, ve, da država lahko obstoji brez graščaka, ne pa brez kmeta in vzdignil se je tudi brezpravni delavec, o katerem je starokopitni liberalizem mislil, da je živina in stroj.
Bil je torej zgodovinsko važen dan, ko je 28. novembra 1905 vstal ministrski predsednik in izjavil, da je pooblaščen od cesarja, da predloži splošno in enako volilno pravico —: En mož en glas! (Odobravanje.) Načelo je pravo, vprašanje je le, kaka je za Slovence razdelitev okrajev?
»Uničeno meščanstvo.«
Po novem volinem redu volijo mesta in trgi skupaj s kmeti in zato so zagnali liberalci velik krik, da hočemo poteptati in ugonobiti meščanstvo. A ta je l^psa.
Da sc združijo mesta z okolico, s katero so zvezana, je le koristno. Na Francoskem in na Nemškem je ravno tako, pa jaz bi le Boga hvalil, če bi naša kranjska mesta tako procvi-tala. kakor na Francoskem in na Nemškem.
Res se križajo mnogokrat interesi kmetov in velikih mest, kakor so Dunaj, Praga itd. A Višnja gora, Novo mesto, Kostanjevica itd. ne čutijo tega razločka, ker to razliko ustvarja še le velika industrija, ki je mi nimamo, ne po naši krivdi, ampak zaradi nevesele preteklosti in neugodnih razmer. Samo eno mesto imamo - Ljubljano — in ta dobi svoj mandat. Ves razloček je le v tem, da prebivajo v mestih uradniki. Zato pa pravimo, da je vsakdo sovražnik mest, kdor jim v glavo vbija, da imajo druge interese, kakor dežela. (Tako ie.) Pomislite le, kako so se pritoževali meščani ob svinjski zaprtiji, ko kmet ni imel denarja! Ce ima kmet denar, ga ima tudi meščan zato imata skupne interese.
Liberalci so to gonjo vprizorili le zato, ker se boje za svoje mandate in bi radi dva mandata ljudstvu vzeli. (Tako je.)
Plantan je geometer, ki ga ne bi priporočali nobenemu posestniku, zakaj bilo bi gorje, če bi posestvo tako parceliral, kakor je razdelil kranjsko deželo. (Veselost.) Naredil jc tako grozen načrt, da so bili vsi Slovani z eno samo izjemo — in ta je bil načelen na-
sprotnik cele volilne reforme — proti nji. Le oni so držali z liberalci, ki nas hočejo spraviti pod Pruse.
Šuklje o Koroški.
Očitajo nam Koroško, ker nam ui bilo mogoče doseči, da bi se bilo ustreglo slovenskim zahtevam.
A pomislijo naj nasprotniki, da delamo volilno reformo s staro zbornico, v kateri se doseže kaj samo po dogovoru s strankami, in pri dogovorih se mora vedno v čem odnehati. Korošcem se godi res velika krivica, pa že grof Bylandt, ki je Slovencem hotel dobro, je moral nemškim strankam glede Koroške odnehati, in mi smo bili jako neprijetno izne-nadeni, ko smo zagledali vladno predlogo z enim samim koroškim slovenskim volilnim okrožjem.
Mi smo bili užaljeni, in zato razumemo tudi koroško užaljenost. A Korošci so šli predaleč, in so nam storili krivico, ker se niso ozirali na razmere, v katerih delujemo. Postali so nervozni in govore celo neprevidno, da v okraju, ki šteje petkrat toliko Slovencev kot Nemcev, ne morejo zmagati. (Slabi voditelji!) To bomo kmalu slišali iz ust nasprotnikov, ki bodo trdili, da je prebivalstvo zadovoljno s sedanjim ponemčevanjem.
Zaleteli so se v dr. Šusteršiča, češ, da jih je premalo branil, »Slovenski Narod« cclo trdi, da je prodal Korošce. Kaka neumnost! Mi smo mogli prodreti samo, če smo pridobili zase kaj nemških glasov. Zato smo se obrnili do krščanskih socialcev. Ko je prišlo do odločilne seje, je poslanec Ploj prepričevalno pojasnil pravičnost naše zahteve, a krščanski socialci so prišli k nam ter dejali: Obžalujemo, a proti lastnemu prepričanju moramo glasovati proti vašemu predlogu. — Ako bi bil takrat kdo govoril z angelskimi glasovi, ne bi bil dosegel nič.
Kar je govoril Plantan. to je govoril Ic skozi okno. Pomagalo ui nič, kajti v politiki velja samo sklep.
A vprašate nas, zakaj nismo takrat z nogami zaceptali in razbili odseka?
Ker bi bili s tem samo Nemcem storili veliko uslugo. Sedaj je 205 nemških in 178 slovanskih poslancev v državnem zboru, in volilna preosnova, ki bo dala večino Slovanom, je Nemcem v škodo. Zato se pa moti »Narod«, če piše, da bi se bili Nemci udali naši obstruk-ci.ii, saj bi morali biti slepi, če bi to storili!
Šuklje o dr. Šusteršiču.
Nas je sedaj 15, potem nas bo 24, sedaj tvorimo 3'5% zbornice, potem bomo 4-6%. Naj torej zdaj kdo dokaže, da je volilna reforma pogubna za slovenski narod!
Te številke pa še pridobe, če jih primerjamo s tem, kar so dosegli drugi narodi, ker na Češkem, Poljskem itd. prihaja več volilcev na enega poslanca nego pri nas. (Tako je!) To izpričuje tudi češki poslanec Choc. ki je
hud nasprotnik volilne reforme, in je dokazoval, da noben slovanski narod ne dobi toliko mandatov, kakor mu jih gre, samo Slovenci jih dobejn da je dr. Šusteršič to dosegel. (Živel dr. Šusteršič!) A kaj se piše pri nas? Da je izdajavec! Da se mu mora pljuvati v obraz! (To so barabe!) Sramota takim pisarjem! (Glasno odobravanje. Živel dr. Šusteršič!)
Sedmi štajerski mandat.
Nemci so zahtevali kočevski mandat in so ga dobili. Ker nismo mogli dobiti kompenzacije na Koroškem, smo s težkim trudom priborili sedmi štajerski mandat. Plantan pa pravi, da je ta mandat brezpomemben, (Klici: Za Plantana!) Toliko boja je bilo treba, ministrska posvetovanja so sc vršila zaradi tega mandata, sedaj je pa brezpomemben. Naši zidajo, nasprotniki pa le podirajo. (Tako je!)
A ta mandat še ni sklenjen. Nemci zasledujejo dobro vse izjave in nam bodo vrgli v obraz: »Slovenski poslanec ie rekel, da je sedmi slovenski štajerski mandat brezpomemben«, in nam lahko še tega vzamejo. (Planta-nov uspeh!)
Pogled v bodočnost.
Sedanji volilni načrt ni vzor popolnosti, a pomenja velik napredek. Ce se sedaj ne dajo odpraviti iz njega vse nepopolnosti, pa upamo, da se bodo dale v bližnji bodočnosti. Potrudili se bomo, da ga zboljšamo. S Hrvati nas bo 37, in potem bo naša stranka mogla doseči' mnogo več, nega dosedaj. Storili smo deslej svojo dolžnost in jo bomo z večjim uspehom storili v novi zbornici! (Odobravanje. — Zivio Šuklje!)
Poslanec Jaklič
govori o razmerah v deželnem zboru, kjer je kmet danes v manjšini, ter pojasnjuje z zgledi, kako je to kmetu v škodo. Lovski zakon je v škodo kmetu (Tako je!), pri postavah o uvozu živine je kmet oškodovan. Po volilni reformi se bodo razmere ublažile.
A za kmeta je napočil čas, da se organizira. (Tako je!) Pravijo, da za kmeta ni politika, on naj le plačuje pa molči in v šolo naj gre! Pa kaj pomaga vsa izobrazba, če so pa razmere take, da kmet ne more dihati! (Tako je!) Druge države znajo bolje braniti svo.i kmečki stan (n. pr. Nemčija), ker imajo organiziran kmečki stan.
V cestne odbore pri nas sedaj deželni odbor imenuje samo gosposke ljudi. V deželnem šolskem svetu danes ves kranjski kmečki stan nima niti enega zastopnika (Cuj-tc!) Ta protiljudski deželni šolski svet pa imenuje v okrajne šolske svete ljudi svoje barve, če kdo ni liberalec, pa nc pride noter! Glavarstvo imenuje krajne šolske nadzornike, in tu se tudi naprej vpraša, ali je liberalec, samo kmeta ne imenujejo za nadzornika. Cc nimajo liberalca, pa nobenega ne imenujejo. Tak slu-
LIKER.
Družba rdečelascev.
Spisal C. Doyle.
(Dalje.)
»Kje bi mi bilo mogoče, najti ga sedaj?«
»V njegovi novi pisarni.« Dal mi je naslov: King Edvvard Street 17, pri St. Paulu.
Podal sem se nemudoma tja. Toda kaj menite, gospod Holmes, kaj sem naletel? Noben človek tam ni vedel, kdo je William Morris ali pa Duncan Ross. Sicer pa tam ni bilo nikake pisarne, ampak tovarna za izdelovanje galoš!«
»Kaj ste potem storili?« vpraševal je dalje Holmes.
»Šel sem domov, da se posvetujem s svojim pomočnikom. Ni mi mogel svetovati ali pomagati. Tolažil me je, naj čakam; gotovo dobim pismeno obvestilo. To pa mi ni dovolj, gospod Holmes. Takega mesta tudi ne izgubim rad, zato sem prišel k vam, ker sem izvedel, da ste dobri in prijazni ter ubogim ljudem radi pomagate iz zadrege.«
»To je bilo pametno od vas. Vaša zgodba me posebno zanima in poskusiti hočem z največjim vesljem, da celo spletko razvozljam. Kakor posnemani iz vašega pripovedovanja,
utegne imeti cela stvar resnejše posledice, kakor se zdi na prvi hip.«
»Resne dovolj«, posegel je vmes Wilson. »Saj izgubim tedensko štiri funte.«
»Kar se vas osebno tiče, nimate ravno vzroka biti nezadovoljen s to skrivnostno družbo«, dejal je Holmes. »Ce se ne motim, postali ste za kakih 30 funtov bogatejši. Poleg tega pa ste pridobili v znanju glede vseh stvari ki se pričenja s črko A. — Na škodi toraj nikakor niste.«
»Ne. gospod Holmes; to nikakor ne. Toda jaz bi rad dognal, bi rad poizvedel, kdo so ti ljudje, ki so se norčevali iz mene — če se to sploh sme smatrati za norčevanje. Za nje je bila sicer ta šala precej draga, kajti stala jih je gotovih 32 funtov.«
»Bodite uverjeni, da se bom kar mi je v moči potrudil, dokler ne odkrijem tajnosti. Sedaj pa, gospod Wilson, odgovorite mi na nekaj vprašanj:
»Koliko časa jc bil že pomočnik, ki vas je prvi opozoril na dotično objavo, takrat pri vas v službi?«
»Takrat približno mesec dni. «
»Na kak način je prišel k vam.«
»Na podlagi časniške objave.«
»Ali jc bil on edini, ki se je prišel ponudit v službo?«
»Ne, bilo jih jc ccl tucat.«
»Pa zakaj ste vzeli ravno njega?«
»Ker se mi je zdel najpripravnejši in pa ker je najmanj zahteval.«
»Polovično plačo, kaj ne da?«
»Res jc!«
»Kakšen pa je, ta Vincent Spaulding?«
»Male rasti je, a čokat, jako je gibčen in vedno obrit, dasi ima že svojih trideset let. Na čelu ima belo brazgotino.«
Kot elektriziran skočil jc Holmes kvišku. »Takoj sem mislil«, je dejal. »Ali niste opazili, da ima predrta ušesa za utikanje uhanov?«
»Da. Pripovedoval jc, da mu je ušesa predrla neka ciganka, ko je bil še otrok.«
»Hm«; Holmes se je zamislil. »Ali je še vedno pri vas?« Vprašal je dalje.
»Seveda, pustil sem ga v prodajalni, ko sem šel semkaj.«
»Kako je opravljal svoj posel medtem, ko ste bili vi odsotni? Ali je bilo vse v redu?«
»Opazil nistm ničesar, da bi imel vzrok, pritoževati se. Sicer pa dopoldne ponavadi ni skoro nič posla.«
»To mi zadošča, gospod Wilson. Nadejam se, da mi bo mogoče žc v nekaj dneh obvestiti vas, kaj bom opravil. Danes je sobota, v ponedeljek morda bomo žc na čistem.« —
»No, Watson; kako misliš ti o celi stvari?« vprašal jc Holmes, ko jc odšel trgovcc.
»Ničesar ne mislim«, odgovoril sem mu odkritosrčno. »To ie jako temna in zagonetna dogodba.«
»Cim čudovitejši so slučaji, temmanj so navadno zagonetni«, zavrnil mc je Holmes. »Najnavadnejša hudodelstva, brez posebnih znakov, je najtežje pregledati, ravno tako, kakor se najnavadnejši, vsakdanji obrazi, najtežje iznova izpoznajo. V tem slučaju pa je nujnost prva potreba, zato moramo hiteti.« —
»Kaj nameravaš sedaj storiti?« vprašal sem ga dalje.
»Kaditi«, odgovoril je kratko.
»V tem slučaju celo tri pipe; tebe pa prosim, da me petdeset minut ne ogovarjaš.«
Sklonil se je v naslonjač ter potegnil nogo skoro do svojega kljukastega nosu ter zami-žal. 17, ust mu jc štrlela pipa, kakor kljun kakega posebno nenavadnega ptiča. Menil sem, da jc zaspal, zato sem jel tudi jaz malo poki-mavati z glavo. Kar jc skočil pokonci, kot človek. ki si je nekaj posebno važnega domislil, kar hoče izvesti; odložil je pipo kraj kamina.
»Danes popoldne jc predstava v dvorani St. James«, jc dejal. »Kaj praviš k temu, Wat-son? Ali si ne moreš z ozirom na svoje paci-jente privoščiti nekaj ur prostega časa?«
»Danes sploh nimam ničesar opraviti. Moja praksa mi v obče nc daje preveč posla.«
Vzemi torej klobuk ter pojdi z menoj.
čaj je v Dobrepoljalt, kjer je župnik, ki je bil 17 let sam učitelj, pa ga ne imenujejo za nadzornika; imenovali so liberalnega trgovca, ki se pa ni hotel udeleževati sej, in ko je ta umrl, pa ni nobenega liberalca več v tem kraju (Veselost. Srečen kraj!), in zato tudi nobenega šolskega nadzornika ne imenujejo! (Cujte!)
Pri ponavljalnih šolah se ne ozirajo prav nič na kmečke potrebe. Zdaj se naj začenja ponavljalna šola že septembra meseca. Marsikje je učitelj sam videl, da to ne gre in je bolj milo postopal, a zdaj je prišel oster ukaz, da morajo biti stariši takoj kaznovani, če že prvi četrtek ni otrok v ponavljalni šoli. To se zgodi v času, ko kmetu tako manjka delavcev. (Žalostno!)
Kmečki stan mora zdaj priboriti svoje pravice z volilnim listkom v roki. Pa tudi krščanstvo mora braniti dandanes kmet. Meščanska stranka se združuje danes pod imenom svobodomiselstva, da bijejo boj proti krščanstvu. Liberalizem bo izginil, in tedaj bomo imeli boj s soc. demokracijo.
Kmetje skup! Žalosten zgled neorgani-zacije so Korošci, ki tarnajo, da niti enega mandata ne morejo rešiti. Pri nas se pa kmet, kjer je organiziran, uspešno bori proti nasprotniku.
Ta organizacija naj se pa splošno izvršuje v »Kmečkih zvezah«! (Burno odobravanje.)
Predsednik gospod Kokalj prebere brzojavko župana Matjašiča iz Rosalnic, ki kliče iz Bele Krajine obilo uspeha zborovav-cem.
Državni in deželni poslanec Viljem Pfei-
fer poroča o svojem delovanju. Brigal se je pred vsem za gospodarske zadeve svojega volilnega okraja. Najboljša politika bi bila po izreku francoskega kralja, doseči, da bi vsak kmet imel ob nedeljah pečeno piško. A danes so težavne razmere, kmečko delo se ne izplača, in zastaviti je treba vse sile, da se zboljša ljudstvu slabi gospodarski položaj.
Dosegla se je odprava vinske klavzule, ki je prej škodovala našemu vinogradniku. Država naj začne hraniti pri svoji upravi in naj prispeva k izdatkom občin, namestu da navaluje bremena nanje. Nepotrebno pisar-jenje naj se omeji (Odobravanje. Pol preveč ga je!), ob času dela naj se vojaki domov puste, kar prihrani, naj se da za vodovode, ceste itd. Posebna potreba je da se podaljša dolenjska železnica preko Bele Krajine. Zlasti omenja gospod poslanec, koliko se je trudil, da pridobi svojim volilcem pomoči ob toči, požarih in uimah, če ni vselej prodrl s svojim trudom, so bile krive žalostne razmere v zbornici.
Ker je sedanji volilni red krivičen, se mora storiti vse, da se uvede splošna in enaka volilna pravica. Ljudski glas naj popravi po-mankljive postave.
Volilna reforma razpravlja se še v odseku, ko bode dognana v odseku pride v zbornico, ki bode imela v tej prevažni postavi zadnjo besedo. V zbornici se potem popravi lahko ena ali druga krivica zlasti glede koroških Slovencev ie treba zastaviti vse sile, da se jim pribori vsaj še en mandat. (Živahna pohvala.)
Predsednik gospod Kokalj omenja, koliko se je trudil gospod poslanec za svoje volilce, ki jim jc pomagal v premnogih težavah. Kolikokrat hodil pri toči ali požarih okoli revnega liudstva s solznimi očmi gledal njih bedo in jim izkušal pomoči. Veteranu slovenskih poslancev: Slava' Zborovavci so navdušeno ponovili slavaklice svojemu poslancu.
Dr. Lampe.
Dr. Lampe nato razvija sledeče misli: Znamenje velikega napredka je, da se je demokratična misel tako hitro razširila. Kar se je pred 5. leti še imenovalo nevarno in proti-
Najprejc pojdeva v City, tam zajtrkujeva. Kakor vidim, obetajo lepaki precej nemške glasbe, ki mi je ljubša kot francoska ali pa laška, ker je globokejšega čuta. In to mi jc sedaj baš prav. Pojdi, prijatelj!«
S podzemsko železnico peljala sva sc do kraja, odkoder sva po kratkem prehodu dospela v Saxe-Coburg Square, kjer se je vršil cel dogodek, ki sva ga zjutraj cula pripovedovati. Svoje dni je moral biti tam boljše vrste kraj, sedaj pa je bil zapuščen. Od štirih strani obdan bil je v sredi prostor poraščen s travo, vmes pa so rastli posamezni lovorjevi grmiči. Po treh pozlačenih kroglah in rjavi tabli z napisom »Jabez Wilson«, spoznala sva hišo, v kateri je imel trgovino naš rdečelasi klijent. Sherlock Holmes ustavil se je pred hišo, ter jo pomežikujoč s svojimi živahnimi očmi z največjo natančnostjo ogledoval od vseh strani. Potem je šel počasi ob hiši gori in doli ter okrog vogla, pri tem pa natančno opazoval sosedna poslopja. Naposled se je vrnil do prodajalne, potrkal s palico večkrat na tlak, potem pa na vrata.
Odprl je mladenič gladko obritega obraza z značilnimi potezami ter naju povabil, naj vstopiva.
»Hvala«, odzval se je Holmes, »prosim le, da mi poveste, kod se dospe od tu do obrežja.«
»Tretja cesta na desno, četrta na levo«, odgovoril jc pomočnik naglo ter zopet zapri vrata.
dinastično, to se sploh priznava kot potreba časa — volilna reforma! Zbornice morajo delati postave, a pravo mora izrasti iz dejanskih razmer in sklenjena postava je zadnji izraz razmer, ki so pred njo v ljudstvu nastale. Zato pa morajo postave biti pravične ljudstvu samo, če jih sklepajo možje, ki so iz ljudstva. To mora doseči volilna reforma.
Dalje se mora ljudstvo vedno baviti tudi z javnim življenjem, in zato sklicuje S. L. S. toliko javnih zborovanj, kjetf stopajo poslanci v najožjo dotiko z volilci.
Politika jc boj za oblast. V boju stoje razni stanovi. Mi moramo ta boj urediti s tem, da ustanavljamo stanovske zveze, ki naj skrbe za korist svojega stanu. A nad bojem je ljubezen, je to, kar vse edini in druži. Zato kličemo vse slovenske stanove na katoliški shod, da se tu zedini vsa Slovenija v vseh svojih slojih, ki so blage volje in zmožni življenja in napredka. Pri tem pa povzdignemo glas proti onim, ki hočejo zatreti našo vero in krščansko življenje.
Želje obrtnikov.
0.	Malovič kot obrtnik želi, da se naj S. L. S. bolj ozira na obrtnike, da dobe svoje poslance, saj jih je 18.000 v deželi. Pohvalno omenja poslanca dr. Žitnika in dr. Korošca, ki sta se potegovala za obrtnike. Tudi obrtniki žele izpremembo sedanjega krivičnega volilnega reda, občinstvo pa naj pomaga domači obrti s tem, da jo dejansko podpira. (Pohvalno pritrjevanje.)
Resolucije.
Z velikim navdušenjem so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Javni shod v Bršljinu odobruje postopanje slovenskih državnih poslancev pod načelništvom dr. Ivan Šusteršiča vobče, zlasti pa v zadevi volilne preosnove ter jim izreka popolno zaupanje in zahvalo.
2.	Poživlja zborovalce, naj delajo na to, da bode tudi iz naših krajev udeležba sijajna na III. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani.
3.	Poživlja zborovalce, da se kmetski stan vpričo organizacije drugih stanov organizira politično v kmečkih zvezah.
S slava-klici papežu in cesarju je predsednik zaključil ta lepi shod, ki se je vršil v najlepšem redu in soglasju.
Tedenski pregled.
Ljubljanski knezoškof je poslal v Rim svetemu očetu Piju X. latinski izvod resolucij, ki se predlože katol shodu. Papeža je to naznanilo močno razveselilo; sporočil je svoje zadovoljstvo s pripoinnjo, da podeljuje vsem škofom in zborovalcem apostolski blagoslov.
V Postojni so preteklo nedeljo odkrili spomenik pesniku in pisatelju M. Vilharju. Iz Ljubljane in Trsta je za to priliko vozil posebni vlak tuje goste. Slavnostni govornik profesor Tominšek ie v izbranih besedah popisal Vilharjevo literarno delovanje, nakar je sledilo ob odkritem kipu še več govorov. Popoldne so udeleženci obiskali jamo in večerno veselico.
Zadnjo nedeljo je bil na Jesenicah občni zbor »Strokovnega društva na Savi«. Društvo jc imelo 7053 K dohodkov ter je v podporne namene razdelilo 3971 K. Volitve se soc. demokratje in liberalci niso udeležili, ker so uvideli, da nc premorejo veliko. Z upitjem in psovanjem se ljudje te vrste vedno odlikujejo. — Na zaupnem volilnem shodu v Rajhen-burgu in Brežicah jc bil z večino glasov pro-^ glašen kandidatom za deželni zbor dr. Jankovi č.
Shod »Knietske zveze« pri Novi Štifti je bil sijajen. Poslanec Fr. Suklje je poslušalcem, ki se .iili je bilo zbralo okrog 100D, pojasnjeval, kolik napredek prinese volilna rc-
»Prebrisan dečko«, dejal jc Holmes, ko sva šla dalje. »Malo poznam v Londonu bolj pretkanih, kot je on, a kar se tiče drznosti, je on gotovo na vrhuncu. Zc davno sem čul o njem.«
»Brezdvomno ima ta pomočnik gospoda Wilsona važno vlogo v skrivnosti družbe rde-čelascev«, dejal sem Holmesu. »Vprašal si gotovo le zato za pot, da si ga videl.«
»Njega pač nc!«
»Kaj pa drugega?«
»Njegove hlače na kolenih.«
»In kaj si opazil?«
»Kar sem slutil in pričakoval.«
»Cemu si tolkel s palico ob tlak ?«
»Dragi doktor, sedaj je čas opazovati ne klepetati. V tem hipu sva vohuna v sovražnem taboru. — Saxe-Coburg Square poznava sedaj že površno. Treba je, da temeljito pre-iščeva tudi posamezne dele obližja.«
Ko sva stopila izza vogla tega zapuščenega prostora, odprl se nam je čisto nov prizor. Bila sva naenkrat sredi najživahnejšega vrvenja in prometa. Tovorni vozovi so se komaj ogibali drug drugemu, pešpota ob straneh ceste so bila polna šetalcev.
»Postoj še nekoliko,« dejal mi je Holmes, ter jel ogledovati poslopja; »rad bi si natančno zapomnil lego in vrsto hiš v tem delu mesta. Saj poznaš mojo idejo, da moram London vseskozi poznati. Toraj tu so: Mortimer, prodajalec tobaka; mala prodajalna časopisov, podružnica predmestne City banke, gostilna
forma. Krivice, ki bodo sicer še vedno ostale, je treba pripisati na rovaš krivične stare zbornice, ki v njej stoji 178 Slovanov nasproti 205 Nemcem. Ugodnosti, ki jih dobe Slovani po novi preosnovi, so tolike, da bi bilo nespametno, ako bi odklonili celo reformo radi neugodne razdelitve nekaterih okrajev. Ker koroških mandatov ni bilo moč dobiti, gledati je bilo treba, da se dobi vsaj na Štajerskem še en mandat. — Na shodu se je sprejela zaupnica poslancem Slov. Lj. Str. iu resolucija, ki pozavlja na kat. shod. — Tudi shod dr. Ploja pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je dobro izvršil. Poslanec je podbrobno popisal delovanje štajerskih poslancev ter pripomnil, naj se poslanci ne sodijo po tem, kaj so dosegli, ampak kako so delali. Glede Koroške je omenil, da poraza niso krivi slovenski poslanci, ampak premoč Nemcev in — Korošci sami, ker jc tam še strašna narodna zaspanost. — Ob tej priliki se je ustanovilo tudi kat. politično društvo za gornjeradgonski politični okraj.
Papež je izdal encikliko o verskem vprašanju na Francoskem; ki v njej potrjuje vse sklepe francoskih škofov. Sv. oče dovoljuje ustanovitev takih verskih družb, ki imajo zakoniti značaj in se ravnajo po kanoničnem pravu. V teh družbah morajo biti zajamčene pravice škofom in papežu. — V odgovoru obsojajo francoski škofje postavo o ločitvi in cerkveni rop ter priznavajo, da so verniki volili take poslance le, ker so napačno umevali načelo, naj se vere ne umešava v politiko, izražajo pa nado, da se francoska ljudovlada nekoč povrne zopet h Kristusu in njegovemu namestniku.
Mladočeški izvrševalni odbor je poslal svojim zaupnikom pisma, naj se proti sklepu odseka za vol. reformo ne ruje, ker bi to vtegnilo Slovanom k večjemu škodovati. — Češki minister dr. Pacak, ki deluje kot politik že 23 let, je v svojem govoru v Kutni gori razložil svoje misli o volilni preosnovi ter povdarjal. da je prva naloga državnega zbora, da reši v zadnjem zasedanju volilno preosnovo. Ta sicer ne bo izražala popolne pravice, pač pa pomenja bistveno stopinjo do nje. — Rusija. Car je pisal velikemu knezu Nikolaju pismo ter mu naznanja, kake dolžnosti prevzame kot generalisimus. — V Kron-stadtu so obesili 70 upornikov. — V Tiflisu je bil umorjen ravnatelj cestne železnice Eigel-man, rodom Dunajčan. — Sodnijska razprava o kronstadtskih upornikih se bo pričela meseca septembra; sodili bodo 2000 vojakov in mornarjev. — V Harbinu vlada že dalj časa prava anarhija; ruski vojaki nič ne spoštujejo svojih višjih in delajo, kar sami hočejo. — V Revalu so zaprli 253 upornih mornarjev, med njimi več mladih častnikov. — V Varšavi in Lodzu so se revolucionarji spravili nad policijo; v noči od četrtka na petek je bilo v obeh mestih pomorjenih okrog sto policajev, orožnikov in častnikov.
Namenjen je bil atentat na valeškega princa in princezinjo; na londonskem kolodvoru je bila namreč nastavljena električna baterija, ki so jo pa pravočasno zasledili. — Dne 19. t. m. se vrši slovesno posvečenjc novega padovanskega škofa msgr. Peliča (Pc-lizzo) v Čedadu. — Panamski prekop upajo dovršiti v 8. letih. Za delo je potrebnih 25.000 delavcev. — V Ljubljani je umrl zobozdravnik Paichel. — V prvi polovici tega leta so prodali v naši državi za 6 milijonov več tobaka, kot lani. — Za katoliški shod se oglašajo tudi udeleženci iz Koroške.
Dne 16. avgusta se je vršil v Št. Vidu pri Ljubljani ustanovni shod »Kmetske županske zveze«. Ta zveza ima namen koristiti županom in sc ne bo bavila s politiko. Po pozdravnem nagovoru župna Belca je razpravljal dež. odbornik Povše o nalogah in koristih »Knietske župnske zveze«. Za predsednika nove zveze je bil izvoljen soglasno g. A. Belec. Slednjič je bil razgovor o listu
za vegeterijance in ondi McFarlanesova tovarna in prodajalna vozov. Od tod dalje sega zopet nov oddelek poslopij. Tako, sedaj sva gotova, Watson. Cas ie, da sc okrepčava. Naj-popred čašo kave s surovini maslom — potem pa naprej v hram umetnosti, naslajat se ob čarobnih zvokih strun, kjer vlada nežnost in harmonija, kjer ni rdečelasih klijentov, ki nam razburjajo možgane s svojimi zagonetnimi pri-povestmi.«
Moj prijatelj ie bil navdušen oboževatelj glasbe, obenem pa tudi sam izboren glasbenik, čegar lastne skladbe so bile polne umetniškega vznosa. Celo popoldne presedel je vtopljen v godbo na svojem sedežu in pregibal svoje tenke prste po taktu. Nikdo bi ne slutil ali verjel, da je ta mož z mirnim, smehljajočim se obrazom in sanjavimi očmi — Sherlok Holmes, sloviti, neumorni, vedno za vse pripravljeni, spretni policijski agent. — Dvojna narava prevladovala je v njegovem posebnem značaju. Dostikrat me je vprašal, če je njegov bistri pogled in njegova izvanredna iznajdljivost v naravnem soglasju z njegovo poetično navdušenostjo, ki tolikrat prekipeva v njem. Njegova prožljiva narava ga jc storila sposobnega, da jc iz sanjavega brezdelja v hipu bil v svojem elementu, in nikdar ni pokazal večje energije kot potem, ko jc več dni skup slonel v naslonjaču, zamišljen v svoje delovanje. Takrat sc ga je polotila neodoljiva sila do dela, pri katerem je vršil čuda. Kdor ni poznal njegove osebnosti, bistva iu narave, moral ga je
in notranjih društvenih razmerah. — Navzočih je bilo številno županov in občinskih svetovalcev. — Škof dr. Mahnič se mudi na odmoru v Preski. — Slovenski duhovnik v Ameriki č. g. A. Plut je postal papežev prelat. — Iz Zveze kranjskih gasilnih društev je izstopilo 17 nemških gasilnih društev. — Chant je imel v Ljubljani zopet shod po § 2., poslušalcev je imel 16. — Huda nevihta s točo in strelo je bila v petek popoludne v Ljubljani.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 19. avgusta: Joahiin, oče M. D., Ludovik Toled.,Julij; ponedeljek 20. avgusta: Bernard, Štefan Kr.; torek 21. avg.: Adolf, Ivana, Frančiška; sreda 22.: Timotej, Hipolit; četrtek 23.: Filip Ben., Bogovoljka; petek 24.: Jernej, Ptolomej; sobota 25.: Ludovik, Pa-tricija.
Idrijske novice,
i Naš mestni tajnik je v svojih poročilih v »Slov. Narodu« tudi Kristana počesal. V občinski seji se je volil namreč šolski odsek in napredna stranka je med drugimi predlagala paznika Šinkovca. A virilist Kristan opomni, da ta ni primeren kandidat, ker ima več sinov na realki in s tem mu bode zelo otežkočeno samostojno delovanje v šolskem odseku. Radi te opombe, katero dopisnik imenuje »otročjo motivacijo«, prijema tudi druge naprednjake in celo župana, ker nobeden ni imel korajže, se potegniti za naš zavod in zavrniti napade na samostojnost in odločnost liberalnih odbornikov. Kaj bode »otrok« Kristan na to odgovoril, smo prav radovedni, a zakaj so molčali naprednjaki na »otročjo motivacijo«, nam je umljivo. Sicer naj se le lasajo med seboj, kadar bode šlo v boj zoper klerikalce, bodo zopet edini, kakor sta bila na dan volitve Julče in Kristan kar do komolca prijatelja. »Pack schlagt sich, Pack ver-triigt sich«.
i Otežkočeno samostojno delovanje. Kristan se je torej bal, da bi težko deloval samostojno odbornik, ako ima sinove na realki. Nam sc pa zdi, da je tudi nasprotno bridka resnica: profesorji tudi ne bodo imeli vedno takega stališča, ako bode v šolskem odseku kak užaljen oče sodil o učiteljih svojih otrok na mestni realki. Kaj ne, gospod Šinkovec?
i Kristan je v predzadnjem »Napreju« obljubil povedati, koliko je dekan Arko štel za svojo izvolitev. Pripomnil je celo, da ni bila nobena volitev tako drago plačana. V »Slovencu« smo objavili, da prav radovedno pričakujemo Kristanove objave. A sedaj Kristan pozivlje dekana Arko, naj on pove, kako je s stvarjo. S takimi nasprotniki bojevati se je zares težko. Mesto da bi svojo možato besedo in obljubo izpolnil, kliče pa druge na pomoč, naj ga oni iz sitne zadrege izvlečejo. Ce res lako obnašanje demokratom imponira, sc ne bomo čudili, ako jih Kristan v svojem listu hvali, da imajo več pameti v peti, kakor katoličani v glavi.
i Rudar Mravlje izpuščen iz službe. Dva rekurza ie vložil Kristan za svojega pristaša, sam šel na Dunaj do ministrstva, da bi ga rešil, a vse ni nič pomagalo. On je namreč hujskal rudarje, ki so šli 1. maja na delo, in iili ošteval, da ne spoštujejo delavskega praznika. Radi tega in menda še drugih stvari je po 201etnem službovanju prišel revež ob delo tn provizijo. Pomilujemo delavca, katerega so socialno-demokratični nazori pripeljali tako daleč
i Gangla natveza »Narodov« dopisnik sedaj tudi Os\va!du, češ, da ga hoče ta zofist le očrniti in onemogočiti. Potolaženi bodite! Os\vald prav iz srca privošči gospodu Ganglu lepo službo. Ko so ga nastavljali, ni nobeden od nas delal zaprek. Tudi nismo še do danes nič očitali liberalcem, da so nastavili gospoda (Dalje v I. prilogi.)
občudovati skoro s strahom, kot človeka,, ki ve več, kot navadni ljudje.
(Dalje prihodnjič.)
Pismo Boltntuja Pepela.
Gespud redehter! Zdej en cajt je dau moi prjatu Bolču Pepe
tak lep gmah, desni že mislu, de se ie pubul-šu. Tud bi prjatla sva ratala, tku, de srn ga že
mislu za naprej šonat in soj uku bi na druge pršone ubračat. Pa Bolču Pepe ustane Bolču Pepe, pa ga den kamr ga čš! Kedr se mu zavlc kašnh fajfc tista žilca mal umeri, da ene par dni gmah. Kokr pa enkat na fajce puzab, ga začne pa že spet ugajnat. Sevede mu je pol prec žou, kedr kašna našpila, ampak jc punavad tist kesajne useli prepozn. Tku sc mu jc gudil tud unkat, k jc stavit pred rihtarjem zavle tiste soje žilce, k mu ni dala pred gmalia, de sc je na Camrnikuga Načeta skubacou in ga neki mrcvaru. De Camrniku
I. priloga 188. itev, „Slovenca" dne 18. avgusta 1906,
Gangla, čeprav so pred nastavljenjem govorili, da mora priti na zavod učitelj z izpitom za meščanske šole, pri oddaji službe pa prezrli prosilca, ki je predložil izpričevalo, da je izprašan za meščanske šole.
i Ali je tudi to že založeno? V računih mestne občine idrijske je bilo leta 1901 izkazano, da znaša imetje ubožnega zavoda JO.907 K 17 h. Dohodkov ie imel leta 1902 ubožni zavod 8582 K 80 h, stroškov pa 8333 K 80 h. Imetja bi torej moralo biti 31. decembra 1902 po teh računih 21.156 K 17 h. Izkazanega ie pa samo 19.637 K 78 h, torej 1518 K 39 h manj, nego bi pričakovali, ako računamo. Prav bi bilo, da se v tem oziru zglašajo »Glasovi iz Idrije« ter take reči pojasnjujejo. Vse kaj bolj bi to javnost zanimalo, nego osebni napadi, kf nimajo prav nobenega uspeha.
i Iz Spodnje Idrije. Na praznik R. M. B. dne 8. septembra se bode v Spodnji Idriji vršilo blagoslovljenje brizgalne in »Gasilnega doma«, h kateri se slavna društva in drugo slavno občinstvo najuljudneje vabi. Po bla-goslovljenju, katero bode izvrševal vč. gosp. dekan idrijski, bo veselica na vrtu gospoda Janeza Kenda. Pričetek ob 3. uri popoldne. Ob neugodnem vremenu pa v nedeljo, 9. septembra. Takozvana in daleč na okoli znana »kazinska hiša«, doslej last gospe Angele Burnik, prej Znidaršič, je postala last gosp. Štefana Lapajne, tukajšnjega trgovca, ki bode gostilniško obrt v sedanjem obsegu nadaljeval. Dal Bog srečo! — Šubičevo hišo na Razpotju, ki je mnogim iz Idrije v Ziri potujočim dobro znana gostilna, je kupil gospod J. Kos iz Idrije. Ker je ta gostilna v Idriji splošno na dobrem glasu, upati je, da bode gospod Kos tudi na razpotju znal vdahniti zopet sveže življenje z dobro in točno postrežbo, kajti ta gostilna je že od nekdaj ena najbolj obiskova-nih v tej okolici.
Jeseniške novice.
Zamude imajo vlaki vsak dan, odkar jc bila otvorjena nova železnica. Zamude po pol ure so nekaj navadnega, večkrat pa so po uro in šc več, in to ne samo na Bohinjski, marveč tudi na Rudolfovi železnici.
Premajhen most čez železnico na Jesenicah je zgradilo gradbeno vodstvo, oziroma postavilo ga tako nerodno, da je premikanje vozov na poti. Onstran mostu proti kurilnici je prostor vsled mostu zakrit tako, da ž njega več tirov na nasprotni strani mostu proti kolodvoru ni videti. Pokazala se je potreba, da bo treba most podaljšati in odstraniti nasip, ki sedaj zapira pogled z ene strani mostu na drugo stran postajnega terena. Pregovor pravi: Kdor nima v glavi, ima pa v petah, kdor o pravem času ne premisli, ima veliko več dela in sitnosti pozneje.
Nova proga z Jesenic do Hnišice in skozi Karavanski predor, je dodelana toliko, da je napovedana komisija za 18. t. m., ki ima nalog pregledati progo, ali -je prav in po predpisih izgotovljena. Na delu te proge od Jesenic do Hrušice je deževje zadnjih dni precej škode naredilo, tir je kar vzdignilo in na stran obrnilo.
j Pošta na Jesenicah sicer ostane, ko se otvori pošta na kolodvor, toda to neprijetnost bomo imeli, da bomo morali na kolodvor hoditi, kadar bo treba vzeti s pošte kakšno po-šiljatev. Na Jesenicah bo pošta pošiljatve samo sprejemala, ne pa tudi strankam oddajala, le na kolodvoru bo sprejem in oddaja. Občinski odbor je sklenil prositi, da bi se tudi na Jesenicah pošiljatve oddajale.
j Vodovod na Hrušici prevzame po odhodu gradbenega podjetja železnica. Ker je gradbeno podjetje rabo vodovoda tudi vasi Hrušica dosedaj dovolilo, dovolila je nadaljno porabo vodovoda za Hrušico tudi železnica in sicer izliv pri Robičevi hiši proti temu, da ta del Hrušica sprejme v svojo oskrbo in na svoje stroške napravi 56 m dolgo cev iz tega izliva.
j Občinska seja dne 16. t. m. jc bila zani- * miva in vroča.
Življenje pri občinskih sejah moramo z veseljem pozdraviti. Nič ni bolj dolgočasnega kot seje brez življenja. Dobro bi bilo, da bi se tudi davkoplačevalci začeli bolj zanimati za odborove seje in prihajali poslušat, kaj in kako se obravnava. Škoda, da ni bilo nikogar »na galeriji« pri občinski seji dne 16. t. m., je bilo res zanimivo. Najimenitnejša točka dnevnega reda je bila samostalen predlog odbornika Zabukovca o socialnem odseku in njegovem poslu.
Delavskega ljudstva z ženami in otroci je v jeseniški občini okolu 4000, torej ogromna večina, ker jc v občini sedaj vseh prebivalcev okolu 5000. Občina kot avtonomna oblast lahko veliko stori za blagor občanov, in to tudi mora, to je njena dolžnost. Prve dolžnosti občine pa so socialne. Jeseniška občina kot delavska občina mora še posebno skrb imeti za delavstvo. Zmanjševati mora socialna nasprotja, braniti slabejše proti močnejšim, duševno in gmotno dvigati delavstvo. Tako je odbornik Zabukovec utemeljil predlog, ki se glasi: v lažje izvrševanje socialne naloge, katero ima jeseniška občina kot eminentno delavska občina, izvoli naj se izmed občinskih odbornikov socialen odsek petih mož, v katerega naj se pokličejo tudi strokovnjaki, eden izmed delavstva, ki niso v odboru. V boljše razumevanje, kašen posel naj ima socialen odsek, stavil je še konkretni predlog: Pregledajo naj se delavska stanovanja v občini in na podlagi tega naj se občinskemu odboru poroča, kaj je potrebno storiti v tem oziru, da bodo imeli delavci primerna, zdrava in ne predraga stanovanja. Socialni odsek naj izvrši pregled in potem poroča. Utemeljil je ta predlog s tem, ko je povdarjal, da so delavska stahovanja splošno predraga, nezdrava, v nravnem in socialno-politiškem oziru škodljiva. Zoper to, da bi se pregledala delavska stanovanja in bi se volil socialni odsek, jc nastopil odbornik Pongratz, ki je tovarniški uradnik. Hvalil je, kako tovarna po ceni daje delavcem stanovanja in jih sama v svojih hišah pregleduje in je tudi obrtni nadzornik zato postavljen. Dobro mu jc odbornik Cebulj odgovoril, da obrtni nadzornik gotovo ni pregledal vseh delavskih stanovanj, sicer ne bi stanovali več delavci v takih prostorih, ki nikakor niso zdravi. Odbornik Zabukovec jc pa navedel slučaj, kako so delavci na milost in nemilost izročeni kakšnemu mogočnemu uradniku, ki delavcu pravi: »Ti ne boš dobil stanovanja, ker si v strokovnem društvu.« Odbornik Fabinc se je toplo zavzel za Zabukovčev predlog, ki je bil tudi sprejet kljub temu. da je Pongratz klical, da ni treba nobenih odsekov, zakaj pa jc župan, in naj župan stori, kar spozna, da je treba storiti in kljub temu, da je Pongratzu krepko sekundiral tovarniški delavec Peter Rozman, ki je nekoliko boljši kruh pri tovarni kot velika večina njegovih tovarišev.
Socialni odsek torej imamo, izvoljeni so bil v ta odsek odborniki Zabukovec, Krivec, Fabinc, Janez Fcrjan, in — čudna usoda — tudi najhujši nasprotnik tega odseka — Pongratz. Polovica je bila zanj, polovica nasproti odločil je župan dr. Kogoj. Pongratza jc predlagal odbornik Schrey in z glasovi nekaj njegovih somišljenikov in tovarniških odbornikov je dobil polovico glasov. Prav je, da je tudi od tovarne eden v odseku, ali vsi tovarniški odborniki so bili zoper ta odsek, kako naj z vnemo deluje v odseku tak, ki ne mara za odsek in sc mu nepotrebna zdi socialna naloga občine. No, g. Pongratz jc mesto v odseku sprejel, upajmo, upajmo, da bomo imeli o njegovem delovanju v odseku le dobro poročati. Veliko dela čaka socialni odsek. Spomnimo sedaj samo zavarovanje zoper nezgode. Ako se dclavcc v tovarni ponesreči in postane invalid, da mu bratovska skladnica samo pokojnino 16 kron in tovarna je prosta vsake nadalj-ne dolžnosti do njega. Ker s 16 kronami družinski oče z družino ne more živeti, pride na občino, in je tako obremenjena občina. Ali ne bo občina skrbela zato, da se ji to breme olajša, da tovarna vpelje pri svojih delavcih zavarovanje zoper nezgode? Ali ni socialni odsek potreben?! Le častitati moramo jeseni-
škemu občinskemu odboru, ki se zaveda svoje socialne naloge! Delavstvo se z mnogimi na-dami ozira na socialni odsek in pričakuje, da bi občinski odbor krepko stopal naprej na tej poti, ki jo je nastopil z izvolitvijo socialnega odseka. Pri načelniku odseka, odborniku Janezu Krivcu, tovarniškemu delavcu, naj se zglasi, kdor ima kakšno željo in pričakuje pomoči od občine v socialnih zadevah.
Službo občinskega redarja je občinski odbor podelil Ant. Resmanu z Jesenic. Letna plača 850 K.
Štajerske novice.
Oh zlati maši konz. svetnika prof. I. Krušiča.
Celje, dne 18. avgusta 1906.
V rojstni fari sv. Maksimilijana se danes obhaja slavnost, ki je gotovo tudi v tako velikih farahi. kakor je celjska, nenavadna in redka. Celjski rojak prof. Ivan Krusič obhaja namreč pri istem altarju, kjer je pred 50 leti prvič maševal, svojo zlato mašo. Pregovor sicer pravi: Nemo propheta in patria — nobeden prorok v domovini; a kakor so povsod izjeme, tako tudi tukaj. Naš jubilar je namreč dovršil svoje gimnazijske študije v rojstni fari in tudi kot duhovnik je deloval polnih 47 let v domači fari, in lahko se reče, sebi v čast in slavo, njemu izročeni gimnazijski mladini pa v velik prid.
In temu se ni čuditi. Saj je imel č. g. jubilar v celjskih opatih najlepše vzglede rodoljubnega delovanja, iu lahko se trdi, celjsko opatijo preveval je že od nekdaj slovenski duh. Tukaj je namreč deloval kot opat nam nepozabljivi Slomšek, res da lc kratek čas, a zapustil je vkljub temu globoke brazde svojega delovanja. Tukaj jc deloval nadalje kot opat mnogoletni urednik »Drobtinic« M. Vo-dušek, in tudi sedanji g. opat Fr. Ogradi je vzor rodoljubnega duhovnika. Vse nam kaže, da se nahajamo v Celiu na zgodovinskih tleh. Umevno je tedaj, da se je v tej odlični družbi tudi č. g. jubilar navzel pristnega slovenskega duha ter sc vedno ravnal po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja.
Kaki spomini se bodo pač g. jubilarju budili, ko bo pristopil kot zlatomašnik k altarju v tisti cerkvi, kjer je bil krščen, kjer jc prijemal druge sv. zakramente, kjer je opravil prvič najsvetejše darilo! Spominjal se bo svoje primicije, katero ie daroval pred davnimi 50. leti kot zdrav,, čil mladenič, obdan od svojih starišev in mnogobrojnih sorodnikov. A koliko vrzeli je napravila smrt v teku teh 50 let v tc goste vrste! Kateri so se vdeleževali tc primicije kot otroci, so sedaj že postarani možje, postarane ženske, kateri so prisostvovali kot mladeniči, dekleta, so sedaj kakor jubilar starci in starke! Spominjal se bo gotovo tudi svojega napornega delovanja in vseh bridkih ur, katere nobenemu smrtniku ne prizanesejo. Spominjal se bo vseh znancev in prijateljev, posebno pa dolge vrste profesorjev, s katerimi je skupaj deloval, katerih večji del pa nima več sreče zreti zlato solnčno luč, kajti neusmiljeni Had jih je poklical v svoje kraljestvo. Njemu pa jc dobri Bog dodelil milost doživeti visoko starost, tako da more obhajati zlato mašo, odlikovan od duhovne in posvetne gosposke, ljubljen in spoštovan od vseh bivših učencev. Spominjal sc bo gotovo tudi svojih mnogoštevilnih učencev, ki zavzemajo deloma sedaj v človeški družbi visoka dostojanstva, a spominjal se bo tudi tistih, ki so*morali v cvetoči mladosti zapustiti ta svet.
A vzbudili se mu bodo tudi veseli spomini. Z veseljem se bo spominjal na to. da mu je Bog milost podelil, vse težave zmagovito prestati, da ga je obdaril primeroma dolgo vrsto let s krepkim zdravjem, posebno pa na to, da je njegovo duhovniško in učiteljsko delovanje tako bogato blagoslovil. Res je siccr: »Senectus ipsa morbus - starost je že sama na sebi bolezen«, a vkljub temu ne more nič prijetnejšega biti, kot po prestanih*nevarnostih in bridkostih gledati na dolgo vrsto let plodo-vitega delovanja. In to srečo podeli Bog lc malokaterim, lahko rečemo lc svojim ljubljen-
cem. In danes bo privrela iz marsikaterega srca vroča molitev, in tej molitvi se pridružimo tudi niii, namreč da bi se č. g. jubilar še mnogo let te svoje sreče radoval.
š Prosimo brzojavnih poročil takoj po izidu dopolnilne deželnozborske volitve dne 21. t. m. v posameznih občinah. Uredništvo »Slovenca.«
š Pristaši »Štajerca« v »Štajercu« za<-trjujejo, da se v brežiškem okraju ne udeleže dopolnilne deželnozborske volitve. Verovati jim ni. Le krepko na agitacijo za ljudskega slovenskega kandidata dr. Jankoviča!
š Benjamin Kunej usiljuje se liki konjska muha podrepnica za deželnega poslanca v brežiškem okraju. Njegov program obstoji samo iz dveh besed: kmečki kandidat, iz nemških listov pa poizvemo, da je kandidat slo-vensko-liberalnega mišljenja. Poglejmo si tega kmečkega kandidata, kakor se sam najrajši nazivlja, nekoliko natančneje. Sam noče raz-odeti slovenski javnosti svojih priporočevalnih lastnosti, to se pravi, noče povedati, kaj jc bil, kaj je do zdaj storil iu kaj da zna koristiti svojim volilcem. Storimo torej mi to dolžnost, da si ga bodo možje v brežiškem okraju, naj si ga že volijo za poslanca ali ne, na jasnem, kdo se jim usiljuje za zastopnika. Benjamin Kunej, bivši gojenec vinorejske šole, pririnil se je v vojaški službi do šarže četovodja, po dosluženih vojaških letih je pa stopil kot ekonom v službo k nekemu židovu v Novih dvorih ob Sotli na Hrvaškem. Delovanje v tej službi opisuje celjska »vahtarca« na jako prozoren način. Mi ne verujemo, da je vsega tega — predbaciva se mu poneverjenje - naš vzorni kandidat kriv, njegova stvar je, da se pobota z »vahtarico«, res je pa, da je moral »Benče« pobrati šila in kopita ter dokaj naglo zapustiti novodvorsko graščino za večne čase. Zakaj? Iz krščanske prizanesljivosti nočemo niti mi odkriti odeje, ki zakriva ono tajnost, dasi bi bilo uprav v tem času zelo inte-resantno postaviti moralične vrline ex-ekono-nia v pravo luč. Kasneje je postal sam svoj posestnik na Kranjskem, a spečal je naglo svoje posestvo, ne da bi bil opomogel svojim že itak zavoženim gmotnim razmeram. Z ostankom premoženja svoje žene, ki ga je rešil pri katastrofi na Kranjskem, iu pa po milosti svoje tašče gospe Kacjanove, udomačil se je na rodnih tleh v Rajhenburgu in postal jc tam župan, ln tukaj začenja zgodovina njegovega plodonosnega delovanja za narodno stvar. Največja Benjaminova zasluga iz te dobe je pač ta, da jc s pomočjo brežiških re-negatov pomogel pokojnemu netnškutarju Novaku zasesti županski stol na Vidmu, v občini, ki je bila do tja vedno in ki je zopet danes v poštenih slovenskih rokah. Z Novakom jc prišel na Vidmu na krmilo tudi občinski tajnik Nunčič in ta dva moža vodila sta občinske zadeve ua Vidmu tako vzorno, da sc jih še dandanes s solzami v očeh spominjajo Videm-čani, ko morajo še enkrat seči v žep, da nadomestijo premoženje, ki ga je zapravil konzorcij: Novak in Nunčič. Gospod kmečki kandidat! Vi nas dobro razumete, če nas pa kdo izmed častitili bralcev ne razume, temu pa svetujemo, naj povpraša Bane, Arnšeke, Vo-dopivce in Deršaniče na Vidmu, kaj da se je pravzaprav zgodilo. Uspehi, ki ste jih dosegli na Vidmu, ostanejo za vas, gospod kmečki kandidat, za večne čase črna pega, ki si jo ne morete nikdar oprati. Pa tudi v Rajhenburgu ni prebujno cvela pšenica za »Penčeta«; priznal je javno, da ima premalo dohodkov in po priporočilu ravnatelja Lapajncta v Krškem in pa recimo odkrito — po kratkovidnosti brežiških Slovencev postal je tajnik brežiške posojilnice, mož, ki ima za ta posel uprav najmanj sposobnosti. V značaju se tudi v Brežicah ni izpremenil kmečki kandidat, nc združevati, ampak razdruževati narodne moči, zapisal si jc za geslo. Posrečilo se mu je to podjetje po njemu lastnih intrigah prav dobro. Brežiški Slovenci so živeli v lepi slogi, razpora niso poznali in tako jc bilo prav. Dandanes ogib-ijejo sc posamezniki kaj radi narodne družbe.
Nace ni biu iz tem cefridn, se sani ud sebe zastop; sej mu Buli vndr ni zatu ušesa ustvaril, de b z iz nim puslušu zmerjajne Bolčuga Pepeta! Jest sem prec vedu, de uja iz tega ratale spet kašne humatije in sni reku Bol-čum Pepete, de nej raj iz lepa uzame tiste besede, iz kerm je Načeta uzmerju, iz Nacetovih ušes nazaj. Pa Pepc jc biu štole iu ni tou nč ud tega slišat, ampak je raj tulk cajta pu-čaku, de je pršla usa kumendja pred rlh-tarja.
Kokr veja, gespud redehter, ma Bolču Pcpe zmeri poulin varžet drubiža prprav-lenga, de lolika iz nim puružla, kedr je treba. Tekat pa, k je stavu zravn Camrnikuga Načeta pred rihtarjam, mu je pa prec še srce u tist varžet zlezu, tku de b hmal na biu za-dest plača za drubiš u tistmo varžet.
K je pa enkat Bolču Pcpe vidu, de ma u varžet več srca ket drubiža, je pa hitr tou iz Nacetovh ušes tiste besede nazaj vn pu-brat in se je začeu izguvarjat, de sta iz Na-cetam tku stara in dobra prjatla, de b sc mogu pestet Nacc zmerjat ud nega, kulkr b ga tou; zatu k ga je tud on že dostkat k use sorte žvaltni prglihvou in sc ni nekol čez tu gor držu, a je res, a ne.
Rihtar s pa ta izguvarjajne ni tou h
src uzet, ampak je dekteru Bolčum Pepet petdeset krone puglihngc za ježek, k ga ma. Sevede Bolču Pcpe ni biu iz tem petdesetm kroncam cefridn, ampak jc reku, de nej Ča-mrniku Nace plača petndvejst krone za soj jezek, on u pa plaču petindvejst za sojga. K je pa Čamrniku Nace slišu, de mu Pepc negau jezek naprej meče in de če clu, dc b mogu ud tega jezika tud on petindvejst krone plačat, je biu pa tku luid in jc tku aufbegeru, de on nima nubenga jezika in čc b ga glih niou, de nima nubedn pravica pu-gervat, de b on ud tega jezika kej plačvou, dc je Bolču Pepe kar u kot zlezu ud straha in hitr tisth pedeset krone za uba jezika skp rihtari udrinu; čeprou se mu je mal čudu zdel, de rihtar negau jezek tku vesok šaea, k se vnder za ta gnar dubi ta nar mn en škaf suheh prešičuvh jeziku, k sa desetkat hI žmahtn, ket je negau.
Kokr se je enkat Bolču Pcpe tega drubiža iz varžeta znebu, je prec čutu, de ma srce zdej več plača u varžet, in ratu je spet mal bi kurajžn in fidel. »Kua pa je men za teh par krone!« jc reku. »Fne šter pršone um furu na britof u krtuva dežela, pa um te kronce not pernesu. Ajgntlih pa teh krone tku na um jest trpou, ampak um tku naredil,
de jh uja druh ldje, tku de še vedi na uja kedaj, zame skp zloži!«
Kdu b s mislu, gespud redehter, dc je Bolču Pcpe tku nafrigan! lest ga že ud sojh mladh nog puznani, ampak tega b s nekol ua mislu. Men ni šlu u glava, na kašna viža u Pepe tu vn spelu, dc uja mogl druli ldje zajnga in za negau jezek kronce skp zlagat in puglihnga plačvat. Sej jest tud na plavam na pržgan žup pu Iblan, ampak tega b nekol na pugrimtu, kokr jc Bolču Pcpe, če b še tulk cajta štederu. Zdej nej pa puslušaja, kukti ja jc Pepc vn spelu.
Kokr veja, ma iblansk reševaln društu ud Bolčuga Pepeta kujničke u štant, tku de ili ma zmeri u berajtšoft, če se glih ker kej pu-bije, de ili hitr u soj vuz uprežeja in se pu ta pubitga furaja. Za te kujničke morja seveda Bolčum Pcpct ena gvišna šuma plačvat. K ma Bolču Pepe zmeri kašne štrafnge al pa puglihngc za plačvat, more pa gledat, de mu te kujnički tud na druga plat kej zaležeja in kašne kronce zaslužja; iu tku jc mikat Pepc lepu tiste kujničke iz štalce tizeu in iz nim enga mrliča na britof pelu. Bolču Pepe pa, čc jc prou na use plati navihan, ma na ena plat use glih zmeri smola in tku je pršiti, de sc je glih tekat en hlapec, k je iz vuza padu,
tku potouku, dc sa mogl puslat pu reševaln društvu in pu tist vuz, de b ga iz nim u špei-tau pclal.
Vuz je res stavu v berajtšoft, kujničku pa nker, k sa Pepet tekat pusebi kronce za puglihnga sležil. Tu je biu še dobr, de je ta pu bit hlapec biu tku prjazn, de jc tou tulk cajta u nezavest ležat na tleli, de je rešiln društu druge kujničke ud enga fjakarja za pust.det dtibiu in ili u soj vuz upregu in tku hlapca u špetau spravu.
Gespud redehter, zdej nej pa uni pu-veja, a ni Bolču Pcpe res navihan! Buli sam ve, kua b biu, če b takh Idi na imel na ro-tuž za svetnike. Tu b šou u šternajsth dneh ccu rotuž iz lima, al pa šc preli. Jest sni štole in veseu, de mam tacga prjatla, zatu sc um pa tud ud zdej za naprej zmeri zajnga ptitegnu. Ccu glih ker kerkat kej čeznga šimfu, ga um tku namahu, de u mogu reševaln društu spet kojtic ukul iskat, de ga uja u špetau lifral.
Zdej jh pa lepu puzdraulam iu jm na srce pulužim, dc nej Bolčuga Pepeta enkat za useli prgmah pesteja, sej je pred rihtar-jem tkurekoč plaču za zlata fajfca, drgač u še na tih hud
v kateri igra Kunej prvo violino, češ, ni dobro z možem sedeti za eno mizo, njegove besede niso izraz njegovih misli. »Benče« je egoist skoz in skoz, 011 pozna samo svoj lastni jaz, vse drugo mu je malo mar. Ni čudo, da si je odtujil čudak skoro vse sloje, samo trojica ostala je še verna, ki pa tudi ve, zakaj. Občudovati jc samo potrpežljivost posameznih gospodov odbornikov v brežiški posojilnici, ki tako voljno prenašajo to čudno breme, ki se čestokrat bahari po brežiških beznicah, da mora v posojilnici vse plesati, kakor 011 hoče, da je 011 edini gospodar in gospod v tem denarnem zavodu, da mu je treba samo enkrat kihniti in ravnatelj Levak sam pade raz na-čelnikovega stolca. Kmetje v brežiškem okraju! Ta mož se vam ponuja za poslanca. Ex-ekonom, ex-purgermajster in najslabši poso-jilniški tajnik na celem Slovenskem naj zastopa vaše koristi! Nikdar! — Dne 21. t. m. oddajte neustrašeno svoj glas za edino pravega kandidata gospoda dr. France Janko-viča, zdravnika v Kozjem, po končani volitvi pa zapojte »Benčetu« po znanih motivih narodne pesmi za slovo:
»Hotel si poslanec bit'. Pojdi, pojdi se solit!« š Politično društvo »Naprej« v Celju je imelo dne 16. t. 111. svoj izvanredni občni zbor, na katerem se je sprejela sledeča resolucija: Zborovalci na občnem zboru političnega društva »Naprej« dne 16. avgusta v »Narodnem domu« v Celju izražajo svojo nezadovoljnost z uspehi poslancev glede volilne reforme za nas štajerske in koroške Slovence in odločno protestujejo, da bi zakonski predlog glede volilne reforme v obliki, katera se mu je dala v volilnem odseku, post ' zakon. Zahtevajo: 1. za Koroško dva zanesljiva slovenska mandata; 2. za Spodnje Štajersko: a) da se zopet priklopijo slovenskemu okraju obmejne slovenske občine radgonskega in emureškega okraja, kakor je to bilo v prvotnem zakonskem načrtu, b) da se ustvari en slovenski mestnotrški mandat za Spodnje Štajersko, c) da se črta tretji nemški mestni mandat. Od slovenskih poslancev zahtevamo, da zastopajo koristi slovenskega naroda v poslanski zbornici z večjo eneržijo, kakor do sedaj v volilnem odseku, če treba, z obstrukcijo. — Gospodom pri političnem društvu »Naprej« najprej svetujemo, naj ne pišejo tako zlobno in zabavljivo zoper poslance Slovenske Ljudske Stranke ali naj vsaj skrbijo, da se jih ne bo tako sramotilo. Mar mislite, da smete res kaj »zahtevati« od poslancev, o katerih pišete, da se jim naj pljuje v obraz? No, poslanci »Slovanske zveze« ne bodo »Domovino« vprašali, kako naj urede svoje delovanje, vsekako je pa značilno za celjske gospode, da na eni strani zahtevajo pomoč, na drugi pa pljujejo v obraz. Ce to ni tako, nas bo zelo veselilo. Pričakujemo pa jasne tozadevne izjave!
š »Domovina« in celjski gospodje. Zadnji »Slovenski Gospodar« prinaša precej rezek članek proti celjskim gospodom, katerih skrb naj bi bila paziti na »Domovino«. Hoteli smo že vrstice »Gospodarjeve« ponatisniti, a mislili smo, da je v »Domovino« od minolega ponedeljka Spindler napad na vso kranjsko duhovščino brez vednosti gospodov vtihotapil. Včerajšnja »Domovina« nas pa pouči, da je to napadanje sistematično in da je odobravajo tudi lastniki »Domovine«. Štajerski duhovni, preberite in dobro premislite sledeče besede, zapisane doslovno v številki 95. celjske »Domovine« od 17. avgusta 1906: » Ze zadnjič smo pokazali, kako smešno in obenem kako lopovsko-nevrcdno duhovskega glasila je itd____To kaže, da so gospodje okrog »Slovenca« lažniki, katerim se ima pljuniti v obraz, osobito, ker so zastopniki tistega stanu, ki mu mora biti resnica nad vse.« — Vsak pameten in razsoden človek vidi, da je ta napad namenjen ne toliko našemu listu, ampak duhovščini, ki ga podpira in kateri naj odslej pljujejo v obraz. Glede laži. ki nam jih očita »Domovina«, bi kaj lahko odgovarjali, a pri tem položaju se nam nc zdi vredno. Ljudem, ki pozivlje, naj se duhovščini pljuva vobraz, na očitanje laži ne odgovarjamo. Štajerski duhovni, štajerski katoliški Slovenci, obraču-nite že vendar enkrat z »Domovino«, zavze-mite že vendar enkrat svoje stališče proti onim, ki jo izdajejo, ki so njeni gospodarji, glavni uredniki in lastniki! — Prinesli smo namenoma besede »Domovine« doslovno, da sc ne bo zopet vpilo, da lažetno in zavijamo! Pripomnimo, da je ista številka »Domovine« napravila zlobni »vprašaj« k notici, da bo šo-štanjska godba sodelovala na katoliškem shodu, proti kateremu »Domovina« divja in ga imenuje »Innnbug«. Štajerski Slovenci, ki sc udeleže katoliškega shoda, dobe potem ime »humbugisti«.
š Slovenska veleposestva na Štajerskem. Včerajšnja večerna »Tagcspost« poroča, da ie zopet prešlo eno štajersko veleposestvo v slovenske roke. Gre se namreč za 800 oral najlepšega gozdovja v občini Recenjak v Dravski dolini (pri Sv. Lovrencu nad Mariborom). Lastnik tega gozdovja je bil grof Zabeo, ki jc prišel z občino Recenjak nekaj navskriž. To ga je tako razdražilo. da je sklenil prodati vse svoje posestvo, kar ga sega v imenovano občino, in to je gorenjih 800 oral hoste. Kupnina znaša okoli 300.000 kron, vrednost je pa znatno višja. Kupec jc neki agent, za katerim se pa skriva ena ljub-Ijanskch posojilnic, ki namerava napraviti parno žago in gozde izsekavati. »Tagcspošta« seveda grozno vzdihuje za izgubljeno nemško (?) zemljo.
š Slovensko zdravniško društvo si je dne 12. t. m. izbralo sledeči odbor: Predsednik g. dr. Josip Rakež, distriktni zdravnik v Šmarju pri Jelšah; podpredsednik gosp. dr.
Anton Zižck, distriktni zdravnik v Vojniku; tajnik g. dr. Anton Sclnval), distriktni zdravnik v Celju; blagajnik g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju; knjižničar dr. F. Karba. distriktni zdravnik na Vranskem, namestnikom pa gg.: dr. Schmirmaul, zdravnik v Krškem, dr. F. Podlesnik, distriktni zdravnik v Velenju, dr. F. Jankovič, distriktni zdravnik v Kozjem in dr. Vit. Cervinka, distriktni zdravnik v Braslovčah.
š Okrožni zdravnik dr. Ivan Venigerholz je dne 8. avgusta obhajal v »Siidmarkhofu« svoj desetletni jubilej kot »dohtar«. Kolača je bila okrašena s frankfurtaricami in hrastovim vejevjem. Na to ceremonijo je mislilo priti kar vse črno nemških »buršev«, a so si premislili. Ta komedija naj bi bila. kakor se je reklo, nekaka protidemonstracija krasno uspeli narodni slavnosti 5. avgusta. A naše Siidtnarkovce res tepe nadloga, bolj kot kriče, tem večji fijasko imajo.
š Ustanovni občni zbor »Žalskega Sokola« se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta t. I., ob 4. uri popoldne na vrtu gostilne gospoda L. Basniča.
š Umrla je v St. Jurju ob Taborju gospa Ana Jerše, stara 78 let.
š Tiskarski škrat je včeraj napravil iz naslova »Cepič živ« — »Cepič — Žid«. Je pač hudomušen tiskarski škrat.
Novi revolucionarni pojavi v Rusiji.
Nemiri na Ruskem Poljskem.
Dne 16. t. 111. je bilo ubitih med spopadi v Varšavi 28 policistov in 15 civilistov, ranjenih pa 18 policistov in približno 100 civilistov. Včeraj, dne 17. t. m. so bile vržene v Varšavi na treh krajih bombe, ki so ranile mnogo oseb. Prebivalstvo je jako razburjeno. Mnogo oseb je pobegnilo v inozemstvo. V Varšavi so prenapolnjene bolnice. Zlasti je veliko poškodovanih žena in otrok. Bolnišnice oblegajo stotine ljudstva, ki hočejo poizvedeti, kako se godi ranjenim svojcem.
V	tretjem lodzskem policijskem okraju so bile včeraj zopet vržene tri bombe, ki so ubile mnogo oseb, med njimi tudi več pešcev in ka-zakov. Nevarno je tudi ranjen policijski stotnik. Na petih krajih so poizkusili tudi zažigati. Revolucionarji so priredili v Varšavi krvave dneve, ker so hoteli maščevati 140 delavcev, ki so jih zaprli v Lodzu. Ob 10. uri dopoldne dne 15. t. m. so dali na dano znamenje streljati po več krajih Varšave na policijo in vojake. Prvi je umoril jud Fabergrif nekega vojaka in policista, potem pa pobegnil v neko trgovino. Vojak mu je sledil in ustrelil lastnico trgovine, potem pa ranil napadalca in ga odvede! v lazaret. Potem so pa sledili napadi na policistc in vojake, ki seveda tudi niso držali križem rok in so kar slepo streljali na množico. Do 2. popoldne je posredovalo reševalno društvo 74. Po mestu so patruljirale 20 do 50 mož močne patrulje na konjih. Judovski mestni oddelek je bil popolnoma prazen.
V	Vloclehu so ubili 15. t. m. pet policistov.
V	Radomti je bila vržena bomba v policijski urad. Ranjenih je bilo več oseb, ena pa ubita.
V	Blocku so ubili 7 policistov. Zaprli so povsod veliko oseb.
Upori in umori v Rusiji.
Na neki postaji kavkaške »Katarinine železnice« je umoril neki kazak izprevodnika, ker mu ni dovolil, da vstopi v voz prvega razreda. Na Kavkazu še vedno trajajo nemiri.
Francoski poslanik v Peterburgu je odpotoval danes v Doncško okrožje, da se prepriča, koliko škode so imeli vsled nemirov francoski podaniki.
Vazaški gubernator jc sporočil helsiug-forškcnni generalnemu gubernatorju. da jc zaplenila policija s carinskimi uradniki ponoči dne 16. t. 111. 20 vrst od Nikolajeva na morskem obrežju 180 pušk in 24.000 patronov.
V	provincah ob Baltiškem morju so objavili revolucionarji strankarski oklic, v katerem groze s smrtjo vsakemu, ki jih ne uboga.
Četa mladih kmetov je napadla 10 vrst od Kostrome vpč letovišč. Nekateri posestniki so se odkupili, enemu so pa opustošili stanovanje in mu pretepli ženo, ker se ni odkupil. Nemci beže iz Kostrome.
Kmetje so se uprli v Svanovski in Scstc-rovki. Oblegali so policijsko poslopje. Policisti in kazaki so streljali na kmete. Ranjenih in ubitih je bilo mnogo oseb. Iz Luganska so poslali na kmete vojake. V slavjanozibaškem okraju so se spopadli kmetje z vojaki. Ubili so 5 kmetov, ranjenih je pa bilo več oseb, med njimi tudi neki častnik. V gluhovskem okraju jc prijela kazenska ekspedicija pod poveljni-štvom generala Rudova mnogo kmetov.
Razsodba kronstadtskega vojnega sodišča.
Vojno sodišče je že obsodilo prvo skupino obtoženih kronstadtskili upornikov. Obtoženih je bilo v prvi skupini 200 oseb, med njimi 12 civilistov. Vse so obsodili na smrt in sicer jih bodo ustrelili. Zagovornikov vojno sodišče ni pripustilo. Razprava jc bila tajna. Smrtno obsodbo v najkrajšem času izvrše in siccr najbrže tajno.
Američanko so pretepli v Peterburgu.
Mlada plcmkinja Smirnov, baje Američanka, je sledila kavalerijskemu oddelku po peterburških cestah in jc glasno rekla: »O, kakšni junaki!« Smirnovo je čttl neki častnik, ki jo jc dal prijeti. Odvedli so jo v vojaški klub in so jo vrgli na dvorišču na tla. Častniki so jo pretepali in ji pluvali v obraz, potem so jo pa izročili vojakom, ki jo pa niso trpinčili. Na povelje častnikov jc dobila s knuto 30 udarcev. Ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Brat Smir-nove je zahteval, da ukaže ministerski predsednik strogo kazen častnikom. Zadeva bo dala opraviti tudi diplomaciji, če je Stnimova res atneričanska državljanka.
Drzen beg.
Oni Bjelencov, ki ga je izročila švicarska vlada ruski zaradi udeležbe pri roparskem napadu na »Moskovsko kreditno društvo« je pobegnil. Skočil jc skozi okno voza na »Varšavski železnici« kakih 227 verst od Peterbu rga. Orožnik je skočil takoj za njim. Bjelencov dasi je moral biti ranjen, je pobegnil v bližnji gozd, ki ga preiskujejo zdaj vojaki skupno s kmeti.
Politične zadeve.
Dumo nameravajo sklicati začetkom oktobra.
Zanikavajo časnikarska poročila, da nameravajo odpraviti oddelek zemstev. Ravno nasprotno so nakazali zemstvinim oddelkom še več dela.
Dementirajo poročilo, da je prepovedalo ministrstvo sprejemati jude v občinske službe.
Ustavili so na posebno povelje sodnijsko postopanje zaradi Gaponovega umora.
GENERAL BONNET O PRIHODNJI VOJSKI.
Bivši načelnik francoske vojne akademije general Bonnet je priobčil dolgo vrsto člankov, ki razpravljajo v prihodnji vojski med Nemčijo, Angleško in Francosko. Pisatelj nasprotuje zvezi Francoske z Angleško, katere načrti se ne strinjajo s koristmi Francoske. O vojaški vrednosti Francosko-angleške zveze sodi : Sedanji nasprotnik Angleške je Nemčija. Nemške kupčijske ladje vozijo po vseh morjih. Nemška industrija je nespravljiva in strašna tekmovalka angleškim izdelkom. Angleška diplomacija dela na osamljenje Nemčije z vsemi sredstvi, kakor je delala pred sto leti nasproti Napoleonu I. Francoska diplomacija se je podredila angleški in je njena prednja straža. Po ruskem porazu je obiskoval cesar Viljem brez strahu Maroko, zagrozil je Francoski z vojsko in tako izsilil, da je odstopil Delcasse. A za Francosko se je potegnila Angleška in Nemčija je skrila kremplje po algeciraški konferenci. Zdaj Nemčija še ne more voditi vojske z Angleško, gospodarico morja. Angleži bi nemško vojno brodovje prisilili, da ostane v Vzhodnem morju in bi tekom nekaj dni uničili nemško pomorsko trgovino. Angležem je dobro znano, da ne morejo Nemci proti njim ničesar storiti, angleška diplomacija noče vojske z Nemčijo, ker se boji za svobodno trgovino in pa tudi ncmško-francoske zveze, ki bi v slučaju nevarnosti ne bila nemogoča, ako bi Nemčija odstopila Francoski Alzacijo in Lorcno. Angleži pa zato splctkarijo, da postane Francoska angleški vojak. V slučaju evropskega spora Italija ne nastopi proti kaki z Angleško združeni državi. Rusija bi pa zadržavala avstrijsko armado. Tako mislijo Angleži, da omogočijo vojsko, v kateri bi se morala boriti Nemčija sama proti francosko-angleški armadi.
TURŠKO-JAPONSKA ZVEZA.
Med raznimi spletkami, ki jih pleto na Bosporu, so pričeli turški vladni krogi delati tudi na zbližanje Turčije z Japonsko. Po nepričakovanem porazu ruske armade in mornarice so se podali sultanovi agenti po vsem mohamedanskem svetu, ki so došli tudi na Japonsko. Japonsko ministrstvo je odposlalo v Carigrad višjega ministerialnega uradnika, da se pogaja o japonsko - mohame-danski zvezi. Japonce, ki stanujejo v Carigradu vidijo mnogokrat v Jildicu in na Porti kakor tudi po mošejah, kjer molijo skupno z mohamedanci Alaha in časte njegovega preroka Mohameda. Ti zanimivi pojavi niso ostali neznani Rusiji. »Peterburške Vjedomosti« poročajo, da v turških ministrstvih, v konakih paš in begov, po vojašnicah in drugih turških uradih govore z velikim navdušenjem o prihodnji zvezi Turčije z Japonsko in da po tej zvezi poravna Turčija svoie stare račune z Rusijo. Japonci so sami želeli, da stopijo v pravilno diplomatično zvezo s Turčijo. A zdaj jim ne zadostujeta več turško poslaništvo v Tokiju in japonsko v Carigradu. Zele še popolne zveze s Turčijo. Turčijo potrebuje Japonska, čc sc vname zopet vojska med Rusi in Japonci, ki jc neizogibna kakor sodijo carigrajski diplomati, češ, da Japoncev nc morejo zadovoljiti uspehi portsmouts-kega miru. Japonci pa obetajo Turčiji, da ji hočejo povrniti vse, kar ji je odvzela Rusija. Turčija, napojena stare mržnje proti Rusiii rada posluša japonske ponudbe. Carigrajski diplomati celo trde, da je edino sultanova bo-lehnost vzrok, da šc niso pričeli formalnih pogajanj glede turško-japonske zveze, ki bi ji bilo glavno načelo: Azija azijskim narodom !
ZAROTA PROTI HAVANSKEMU PREDSEDNIKU.
V Havani so odkrili zaroto na življenje predsednika Palme. V predsednikovi palači in zakladnici so pomnožili straže. Voditelje revolucionarnih strank strogo nadzorujejo.
SRBSKI IZVOZ.
Poročilo komisije novih trgovinskih potov za srbski izvoz so jako ugodna, osobito čez Solun v Marseillc, Malto in v Egipt. Več morskih plovnih družb sc jc ponudilo za morski prevoz srbskega blaga. Uspeh je zagotovljen. Uvoz živine v Italijo jc dovoljen.
PERZIJA.
Slovesen sprejem so priredili izgnanim duhovnikom v Teheranu. Nemiri so prenehali in nezadovoljneži so zapustili svoje zavetišče v angleškem poslaništvu, kjer so bili 10 tednov. Šahovo zdravstveno stanje se je poslabšalo. GRŠKO BOLGARSKI SPOR.
Turčija je poslala svojim poslanikom zaradi ancialskih izgredov jako strogo pisano okrožnico na velevlasti. Energično ugovarja proti nastopu Bolgarov in izjavlja, da ne more ostati indiferentna in trpeti takih nasilnostij.
Na prošnjo ekumenskega patriarhata je ukazal turški minister za notranje stvari carinskim uradom, naj sprejemajo in podpirajo grške begune iz Bolgarije.
ŠKANDALI V NEMŠKIH NASELBINAH.
Preiskali so stanovanje nemškega državnega poslanca Erzbergerja, da dobe spise proti dyema uradnikoma kolonialnega urada, ki sta v preiskavi, ker ju dolže, da sta izdala uradne tajnosti. Baje so dobili pri Erzbergerju važne spise. Preiskavo zaradi zlorabe uradne tajnosti so uvedli proti bivšemu kolonialnemu ravnatelju dr. Stiibelnu in pa proti prvemu svetniku pl. Konigu, ki sta baje obveščala poslanca Rohrena in dr. Erzbergerja. Preiskava pa ne bo mogla veliko napraviti, ker ima ravnatelj pravico, da da pojasnila iz aktov, ki niso strogo zaupni. Poljedelski minister Podbielski izjavlja, da ga nemški cesar ni pozval, da naj odstopi.
ANGLEŽI POZDRAVLJALI JAPONSKEGA POSLANIKA.
Ko je odšel novoimenovani japonski poslanik baron Koniura v London, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Komura je izjavil, da hoče delati na še bolj krepko zvezo med Angleško in Japonsko.
KRALJ EDVARD.
Angleški kralj Edvard je pričel 17. t. 111. svoje zdravljenje v Marijinih Toplicah. Kakor je znano, je kralj zelo debel. Zjutraj se udeleži kralj v Toplicah službe božje v katoliški cerkvi, potem sledi slavnostna pojedina. V nedeljo dopoldne je napovedana služba božja v angleški cerkvi.
ČRNOGORSKI KNEZ IN NAŠ VLADAR.
Črnogorski knez Nikolaj pozdravi vladarja ob septemberskih vojaških vajah v Do-brovniku. Predstavi našemu vladarju tudi princa Mirka. V Dobrovniku so že pripravili stanovanja za črnogorskega kneza Nikolaja in za princa Mirka.
Pozor udeležnikl m. slovenskega katoliškega shoda! <:m
V Ljubljani pojdite v gostilne, ki so naročene na dnevnik »Slovenec«, in te so:
Restavracija in kavarna »Union«, Miklošičeva cesta za frančiškanskim samostanom.
—	Ivan Dachs, Florijanske ulice 33. — Fr. Ložar v »Rokodelskem domu«, Komcnskega ulice. — Mar. Rozman »pri zlati ribi«, Špi-talske ulice 7. — J. Cotič, Karlovska cesta.
—	Pivovarniška restavracija »Perles« (Jožef Košak), Prešernove ulice poleg glavne pošte.
—	Krisch Peter »pri zvezdi«. Cesarja Jožefa trg 2. — Bizelj Tomaž, Pred škofijo 11. — Cinkole, Kopitarjeve ulice 4. — Zabukovec Anton, Breg 1. — Zajec Antonija. Poljanska cesta 21. — Kralj Nežika, sv. Jakoba trg. — Ahlin Ivan, Karlovska cesta 28. — Albert Anton »pri Roži«, Židovske ulice (plzensko pivo).
Barborič Marija, sv. Petra nasip 5. — Bevc Jakob, Dunajska cesta. — Bizjak Fran, Tržaška cesta 1. — Bončar Egidij, sv. Petra cesta 59. — Boštjančič Jožef, Kolodvorske ulice 29. — Cusak Ana, Poljanska cesta 48. —- Cešnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33. — Dermastia Ana .Zaloška cesta 3. — Fabjan Ivan, Vodnikov trg 2. — Fantini L., Ključav-niške ulice 5. —- Friedl. Gradišče. — Hart-man Matevž, »pri Figovcu«, Dunajska cesta.
—	Jelenič Jernej, Stara pot. Zaloška cesta. Jerman Ivan, Kopitarjeve ulice. — Kenda
Ivan, Švicarija. Kopač Ivan, Metelkove ulice 4. — Kos »pri Levu«, Marija Terezije cesta. — Kovač Antonija, K rižanske ulice »Pod Skalco«. — »Pri Lipi«, Židovske ulice L — Hotel »Lloyd«, sv. Petra cesta 9. — Maček Jožef, Krojaške ulice. — Mrak Valentin »Pri Novem svetu«, Marija Terezije cesta 16. — Poljšak Franc. sv. Martina cesta 32. — Ravnikar Matej. sv. Jakoba trg 2. — Schiava de Anton »Hotel Grajžar«, Dunajska cesta 32. — Slatnar F rane »pri Cenkarju«, Gradišče. — Stelc Marija, Poljanska cesta 26.
—	Stric Jakob, sv. Petra cesta. — Škof Fr., Rečne ulice 8. — Špunt Jakob »pri Auerju«.
—	Schrcy Josip »Južni kolodvor«. — Štru-• keli, hotel, Tauber Josipina, Dalmatinove ulice
15. — Težak Anton, sv. Jakoba trg 4. — Tratnik Leopold, sv. Petra cesta 27. — Vo-dišek Franc, Resljeva cesta 22. — Zupan Anton, Stari trg 18. — Zupančič Franc, sv. Jakoba trg 7. — Vse kavarne.
Dnevne novice.
+ Udeležba na katoliškem shodu bo
ogromna. To bo največji shod, kar jih je videla Ljubljana. Dozdaj je priglasilo vde-težbo žc čez 5000 slovenskih mož iu mlade-ničev vseh stanov s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Kakor čujemo, bo navzočih pet škofov. Zastopani bodo tudi beneški in ogrski Slovenci, Dalmacija, Istra, priglašeni so govorniki iz Hrvaške, Banovine iu iz Bosne. Prišla bo dcputacija Cehov, ki bo zastopala razne češke stanove. Osrednji odbor za avstrijske katoliške shode pošlje svojega zastopnika in govornika z Dunaja. Tako bo ta shod velikega pomena nc lc za Slovence ampak bo dvignil katoliško zavest tudi pri naših bratih. Z veseljem bomo pozdravili v beli Ljubljani vse tako odlične goste, ki nas počaste s svojim prihodom. Naj bi jim bilo bivanje pri nas prijetno in naj bi našli najboljše vtise iu vzeli s seboj iz srca slovenske domovine.
II. priloga 188. iiev. »Slovenca" d nč 18. avgusta 1906
+ Pripravljalni odbor za katoliški shod
bo do danes zvečer razposlal vse vstopnice, takotako da bodo imeli oddaljenejši kraji vstopnice v rokah jutri ali pa vsaj v ponedeljek.
+ Po velikem zborovanju III. slovenskega katoliškega shoda bo boljši skupili obed v veliki dvorani »Union«. Da bo mogel re-stavrater gospod Karnposch dobro in v splošno zadovoljnost postreči, naj oni, ki se žele udeležiti tega obeda takoj po dopisnici sporoče pripravljalnemu odboru. Denarja za ta obed, kakor tudi za druga kosila, pa pripravljalni odbor ne sprejema. Plačuje se pri obedu.
+ Katoliški narodni akademiki, ki še nimajo preskrbljenega stanovanja za dobo katoliškega shoda, se opozarjajo, da bo prenočišč z ozirom na že dosedaj prijavljeno ogromno število udeležencev brezdvomno zmanjkalo. Kdor si hoče prenočišče zasigurati, naj se obrne nemudoma na odbor »Slovenske dijaške zveze« v Ljubljani, Tržaška cesta 4, ki bo po možnosti še posredoval. — Zajedno se opozarjajo vsi člani in prijatelji društva še enkrat na II. redni občni zbor »Slovenske dijaške zveze« v soboto, dne 25. t. m., ob treh popoldne v »Rokodelskem domu«.
+ Liberalno učiteljstvo in soc. demokracija. V zadnji številki »Učit. Tovariš« im-pertinentno napada katoliški shod in izreka, da je namen učiteljstva — svobodna šola, šcla brez verouka. Liberalno učiteljstvo se obrača do soc. demokratične stranke, da naj z demonstracijami manifestira za to zahtevo. Torej so liberalni učitelji žc tam, kamor spadajo — v soc. demokracijo! To si je potreba zapomniti in potem soditi tiste učitelje, ki pišejo v »Učit. Tovarišu« in ki javno nastopajo kot člani te organizacije. Tudi v soc. demo-kraških listih se čuti veliko nagnenje, da bi iz razvalin liberalne stranke pridobili zase kar največ odpadov. Ideja svobodomiselnega bloka, ki bi zapostavil stanovske in narodne borbe in uganjal edino le protiversko gonjo, se vedno bolj jasno sveti iz glasil, ki hodijo po stranskih potih od liberalnega vodstva.
+ Imenovanja pri finančni straži. Pri tukajšnji finančni upravi je že od začetka tekočega leta več praznili mest za finančno stražo v XI. činovnem razredu. Dasi je dosti kvalificiranih prositeljev, se imenovanja še do sedaj niso izvršila — radi interkalara. Pri konceptnih uradnikih se je, kar je v obče znano, z odlokom od 9. decembra 1899, številka 718/pr interkalar odpravil, naj bi se tudi pri finančni straži toliko ne hranilo. Služba je težavna in odijozna, plačilo pa v primeri s trudom malo in pičlo. Upamo, da se bo na te vrstice pristojna oblast ozirala.
+ Finis Sloveniae! Poslanci »Slovanske zveze« so, kakor »Narod« piše, »prodali« koroške Slovence, »prodali« so štajerske Slovence in sedaj piše »Narod«, da so »prodali« tudi primorske Slovence, ker so prodali tudi kranjske liberalce, je jasno, da je zdaj prodano vse. Finis Sloveniae! Vsega je konec! Edini, ki še ni prodan, ampak ki so ga pustili, da v »Narodu« objokuje prodano Slovenijo, je dr. Tavčar. In zakaj je samo on preostal? Tudi to smo poizvedeli in dognali, da so ga »klerikalci« povsod ponujali, da bi ga prodali, z vsako ceno bi bili zadovoljni, na živo ali mrtvo vago, pa ga nihče ni hotel kupiti. Vkljub hudobnim nakanam dr. Šusteršiča in tovarišev, ki bi gotovo prodali dr. Tavčarja naravnost ciganom, če bi ga le hoteli ti kupiti, je vendar ostal ta lepi kos slovenskega naroda neprodan — dokaz, da je res tako blago, ki ni za prodati, podaje tudi »Narod«, ker edino o dr. Tavčarju še ui pisal, da bi ga poslanci »Slovanske zveze« prodali. On je torej še na prodaj in prav gotovo pojde po nizki ceni.
+ »Učiteljski Tovariš« odgovarja dr. Iv. Tavčarju: «Roka, ki nas jc gladila, nas bije: napredni »Slovenski Narod« je stopil v krog tistih, ki so bili in so še sedaj učlteljstvu sovražni.« Zanimivo je to, da »Uč. Tov.« priznava, da so liberalni voditelji, katerim je učiteljstvo tako slepo sledilo, že od nekdaj bili uči-teljstvu sovražni in so ga le izkoriščali. »Ob-lastnost, nadutost, prepotentnost in krivič-nost«, ki jih je dr. Tavčar očital učiteljem, mu pa »Uč. Tov.« vse vrača z obrestmi. Posebno pa ga peče, da je dr. Tavčar nazval liberalno učiteljstvo »bojazljivo kuretnino, ki le včasih v »Učiteljskem Tovarišu« zakokodaka, a ne da od sebe nobene fige.« Zato mu pa očita »Uč. Tov.« nedostojnost in reakcionarstvo, nemško-slovenski liberalni zvezi kranjskega deželnega zbora, ki ima zdaj vso moč, a ni za učiteljstvo storila, kar bi bila mogla, pa
kliče, da se »učiteljem dviga žolč, ko gledajo v vednem zapostavljanju užaljenost človeškega dostojanstva«, in priznava, da se je učiteljstvo preveč izpostavljalo za stranko . O liberalni stranki pravi glasilo liberalnega učiteljstva: »Kako pa je organizovana liberalna stranka? Bože mili! Ustanovili so jo pred kakimi dvajsetimi leti. Do letos ji je predsedoval dr. Blei\veis-Trsteniški, a ta slavni vojskovodja se ni pokazal nikdar na dan. Kaj vemo o njegovem delovanju, kaj o njegovem voje-vanju? Tako je na oni strani samo tista figa, ki jo sedaj »Slovenski Narod« moli učiteljstvu pod nos! Ali naj gredo vojaki sami brez vojskovodja v boj? Zgodilo se je. da se je zavzel ob neki priliki naš tovariš v svoji občini za napredno stranko in s tem zabredel v sitnosti in si nakopal mnogo sovraštva. Iskat je šel v Ljubljano k nekemu liberalnemu prvaku pomoči in sveta ali — kakor pravi »Narod« — trgal je okrog njega podplate, ker je delal za njegovo stranko. Iu kaj mu je odgovoril ta prvak ? »Kaj vas briga to! Cemu se izpostavljate!« S tem je bilo vse opravljeno! Figo pod nos — pa mirna Bosna! — Ker se sklicuje dr. Tavčar na poročila okrajnih šolskih nadzornikov, ne odlaša »Učit. Tov.«, da ne bi tudi teh kvalificiral: Kakšna so poročila okrajnih šolskih nadzornikov, ki prihajajo na deželni šolski svet, je vsem dobro znano. Okrajni šolski nadzorniki so od danes do jutri. Ako hočejo sebi dobro, morajo tedaj, ko se začne njih funkcijska doba, pošiljati slaba poročila, ki prihajajo vedno boljša in ugodnejša, da vidijo v Ljubljani, kaj so gospodje nadzorniki storili za šolstvo. Njih poročila so njih kvalifikacija.« In kako človekoljubno delajo liberalni voditelji z učitelji! »Uč. lov.« pravi: »Nek tovariš z mnogobrojno družino si je želel priti v Ljubljano, da bi z manjšimi stroški šolal svoje otroke. Potrkal je tudi na vrata onega rodoljuba, ki je bil slučajno član deželnega šolskega sveta, proseč ga pomoči. A dotični plemeniti mož ga je zavrnil: »Ali morajo vsi učiteljski otroci študirati? Ali niso lahko tudi šu-štarji?« Zabolelo je tistega očeta-učitelja srce. Ali naj njegova deca trpi vse življenje in preklinja uro svojega rojstva zato, ker ji je oče učitelj?« Nato pa odkriva »Uč. Tov.«intere-santne stvari izza kulis. Vse takoimenovano »neodvisno« kmečko gibanje je bilo insceni-rano za povzdigo propadajočega liberalizma, in zdaj »Uč. Tov.« očita liberalcem, da je njihova stranka tako slabotna, tako razupita in ničvredna, da ni bilo za liberalizem sploh mogoče delati drugače, nego tako, da se je ljudem najprej reklo, da nečejo imeti nič skupnega z liberalno stranko. Učitelj Zirovnik, Wi-der itd. pišejo zadnji čas mnogo o indirektnem delu izven šole, »Uč. Tov.« kar naravnost piše, da je vse to delo za liberalno stranko, ki ga pa vodstvo liberalne stranke s svojo veliko narodnostjo in neumnostjo le ovira. O »agrarni« stranki, ki je nastopila pri kočevskih volitvah v Šenčurju na Gorenjskem, trdi »Uč. Tov.«, da so si le zato izbrali ime »neodvisnih«, »ker si pod liberalnim imenom niso upali na dan.« To priznanje je vredno, da se zabeleži. »Uč. Tov.« sklepa, da je jako žalostno izpričevalo za liberalno stranko, da ni znala »izborno organiziranega učiteljstva pridobiti zase.« Kaj je liberalna stranka? »Samo golo deblo brez vej in korenin, ki sc poruši, pade in sprhni!« — Zdaj ima seveda besedo dr. Janez Tavčar.
+ Hinavsko! Pod tem naslovom piše »Slov. Oospodar« jako odločno: Celjska »Domovina« je zopet prišla v hude škripce. Zaupni shod v Rajhenburgu je postavil z večino glasov g. dr. Fr. Jankoviča kandidatom, a njenemu liberalnemu srcu je bližji Kunej, ki na shodu ni dobil večine. Po navadi iz starih slovenskih časov so slovenski listi priporočali istega kandidata, katerega je postavila večina na shodu zaupnikov, držali so se discipline. »Domovina« pa ravna v zadnjem času drugače, ona priporoča kandidata, kateri je bolj liberalen, kateri je njenega naziranja, — in mi moramo reči, da ima prav! Tudi naša ljudska struja bo odslej morala ravnati tako, tako je dosledno, tako jc značajno — le to povdarjamo, da mi nismo začeli rušiti sloge, ki je potrebna v narodnostnem oziru in da odklanjamo odgovornost za vse posledice na narodnem bojišču. Nekateri celjski gospodje so bili tako dolgo »složni«, da so pod plaščem sloge odirali kmečko ljudstvo, sedaj je ljudstvo začelo spoznavati svoje pijavke, in celjski gospodje so nastopili pot, ki jim ga narekuje prepričanje. Prav je tako, in mi nc zamerimo niti celjskim gospodom, da so obrnili hrbet slogi, katero je naš kmet moral tako drago plačevati, še manj pa »Domovini«, če se ogreva le v zadnjem času le za liberalne kandidate. Toda to sc nam zdi hinavsko in
nemoško, da še »Domovina« vedno ne upa odkrito izjaviti, da plava v liberalni struji in da presoja vse le iz tega stališča. Tudi glede Kunejeve kandidature se hinavsko - smešno zvija takole: »Ker sta oba kandidata narodna, je prepuščeno (zelo milostno! Zakaj pa so, slavna celjska gospoda, zaupni shodi?) vo-lilcem, za katerega se odločijo, osobito, ker ie večina kmečkih zaupnikov glasovala za Benjamina Kuneja.« Posebno v zadnjem odstavku o »kmečkih zaupnikov« je »Domovina« dosegla višek hinavstva, kajti njej je deveta briga za »kmečke zaupnike«. Ce bi se tudi vsi »kmečki zaupniki« izrekli za dr. Jankoviča, »Domovina« bi bila za Kuneja. Le odkriti bodimo! Vrhutega pe še res ni, da bi se večina kmečkih zaupnikov izreka za Kuneja, ampak nasprotno! Tudi naša ljudska struja bo morala kmalu razviti svojo zastavo, kakor jc to storila že liberalna v Celju, a v boj ne bo šla s hinavščino, ampak z odkritostjo in poštenostjo.
+ Nadvojvoda Friderik na Goriškem. Iz
Liveka poročajo: Dne 15. avgusta je bil za nas prav poseben dan. Imeli smo v svoji sredi presvetlega g. nadvojvoda Friderika in njegovo preodlično spremstvo. Prišel je ob 10. zjutraj na Livek. Sprejem je bil vseskozi sijajen. Ko je čul presvetli g. nadvojvoda iz ust g. kurata, da so Livčani, dasi ob meji, v patrijotizmu ter v avstrijskem domoljubju najboljšim Tirolcem vrstniki, je opetovano zatrdil, da hoče to sporočiti Nj. Veličanstvu. Jako krepko mu je izrekel dobrodošlico tudi g. župan. Gosp. nadvojvoda se je zahvaljeval občinstvu s prijaznim: Dekuji, dekuji! Obiskal je takoj 1076 m nad morjem ležečo gorsko, a lepo vasico Ravne, ki spada pod Livek. Tudi naši Ravnani so ga dostojno pozdravili in — prosili za pot. Visoki gostje so počastili hišo g. I. Matelič, Štefaja, iz katere je prekrasen razgled do Gorice in čez beneško slovensko hribovje notri do morja. Predjužnik je bil na dvorišču gostilne F. Hrasta na Livku, ki je bilo v ta namen jako okusno ozaljšano. Gosp. nadvojvoda je povabil tudi gg. kurata in župana s ponovnim zatrdilom, da mu je bilo všeč in da o vsem obvesti Nj. Veličanstvo. Ob slovesu smo izročili pribočniku Nj. cesarske Visokosti prošnjo za pot iz Livka na Ravne iu v Ivšček. — Gospoda so se nato odpeljala v Tolmin. Največ zaslug za krasno olepšavo Livka ob tej priliki imata pač gotovo preblagorodni g. polkovnik iz Kobarida, ki je štirikrat poslal 30 do 50 vojakov, da so pomagali popravljati in strojiti poti in steze, pa naš visokorodni gosp. grof Strassaldo, ki se je cel teden noč in dan osebno trudil, da se je vse kar najdostojneje izvršilo. — Ljudstvo je navdušeno, osobito še zato, ker za gotovo pričakuje naprošene poti, ozir. podpore.
Velika cesarska slavnost bo na Bledu
povodom cesarjevega rojstnega dne. Slavnost se vrši dne 18. in 19. avgusta. Dnevni red: Danes v soboto 18. avgusta je bila dopoludne ob 10. uri dopoludne slavnostna maša na otoku, ob peti uri popoldan je bilo srečkanje v zdraviškem parku s koncertom, ob 9. uri zvečer bo slavnostni plesni venček v zdraviškem domu. — Jutri v nedeljo 19. avgusta: Razsvetljenje jezera in umetni ogenj. Korso na jezeru z razsvetljenimi čolni. Začetek ob 8. uri zvečer. Nezadostno razsvetljeni čolni so policijsko prepovedani.
— Požar na Brezovici. Dne 15., 16. iu 17. avgusta je bilo v občini Brezovici trikrat zaporedoma zažgano pri raznih gospodarjih. Dne 15. avgusta je bilo zažgano na Brezovici, 16. avgusta v Notranji Gorici in 17. avgusta v Plešici. Predvčerajšnjim in včeraj je udarila tudi strela v dva skednja. Vdovi Karola Artača je pogorel hlev s šupo, včeraj zvečer so pa pogoreli trije posestniki v Plešici, in sicer Franc Novak, potem vulgo Rihtar in Lu-kec. Škoda je velika. Ogniegasno društvo iz Brezovice je pri vseh požarih hitro pomagalo, da se ni zgodila še večia nesreča. Pri gašenju se je več pogumnih gasilcev poškodovalo, znatno so se opekli načelnik gasilnega društva g. Ignacij Novak in še dva druga gasilca, županu jc pa padlo na glavo neko le-sovje in ga poškodovalo. Živino so rešili.
Včerajšnje neurje je napravilo v ljubljanski okolici ogromno škode. Na drugem mestu poročamo o učinku strele na Pleševici. Pogorelo je pet hiš. Požarne brambe so hitele tja od vseh strani. Iz Domžal se nam poroča: Najprej se je usula prav suha toča, čez nekaj časa pa je prišel naliv s prav hudo točo tako, da nam je vse kar je bilo zunaj pokončalo. Sadje je vse uničeno, sadno drevje več let ne bode rodilo tako ga je toča okle-stila. Kolikor se je dosedaj poizvedelo so prizadete vse vasi izpod Mengša ene menj, druge več. Na Dobenem se je šc čez pol ure videlo vse belo, kakor bi sneg padel. Najhujše je prizadeta občina Domžale in k njej spadajoče vasi kakor Sp. Domžale. Tukaj je bilo toče čez pol ure še 10 cm na debelo. Drevje je videti kakor v jeseni ko listje odpade. Tukaj Je potreba pomoči, torej zato poklicani dajte se potruditi. Štirideset let je že minulo meseca junija kar je bila tako strašna toča
v Domžalski okolici! Veliko ptičev je toča ubila. Dobili so mrtve lastovke, vrabce, Šinkovce, strnade in razne vrste drugih. V pod-reški občini je pa vihar s točo tudi hudo divjal. V Sumbergu je polomil veliko gozdnih dreves nekaj kar izruval, tako da je okrajna cesta katera gre iz Vira v Ihan popolnoma zaprta. I udi tukaj je veliko škode. Naj pridejo zato poklicani faktorji da škodo cenijo, seveda sedaj takoj ne kakor je pri nas navada čez eden ali dva meseca. — Iz Dobrove smo prejeli naslednji dopis: Včeraj popoldne ob pol eni uri prihrumela je doli od jugovečerne strani silna nevihta. Debela toča, kot srednja jabolka, vsa robata se jc vsula ter klestila raz drevje listje in češulje, da je bilo groza. Hvala Bogu. da ta groza in trajala nad minuto. ^>kode je pa napravila pri vsem tem veliko, posebno na ajdi in sadnem drevji, <oder je odbila, kamor je zadela, vse sadje. V župnišči dobrovskem je toča ubila tudi 9 šip v oknih. Tudi opeknim streham ni prizanesla. Tudi na drugih pridelkih je zapustila neprijetne in škodljive sledi. Ko bi bila padala le nekaj minut, bi bili vsi jesenski pridelki popolnoma vničeni. Danes zjutraj ob tretji uri je pa tukaj tako treskalo in lilo, kot bi se svet svojemu koncu bližal. Bog nas obvaruj enakih grozot in uničevalnih uim! —- S Črnuč se nam piše: Včeraj popoldne je bil velik vihar po vsej črnuški župniji. Toča je padala tako debela, da ne pomnijo stari ljudje take. Škoda na polju je velika, zlasti na ajdi in prosu. Tudi cerkveno streho je vihar mnogo poškodoval. Veliko oken je pobitih.
Okolu Dragomerja je toča hudo potolkla.
—	Strela. Iz Stare Oselice v škofjeloškem okraju, se nam poroča z dne 16. t. m.: Danes popoldne je treščilo v gospodarsko poslopje »Na brdu« in je strela ubila dva vola vredna čez 600 K, zažgala, in je ogenj upepelil hišo in hlev. Škoda je velika iu toliko bolj občutna, ker je pred tremi leti strela užgala in ubila tri govedi. Ker ni bilo ljudi, je zgorelo vse. Mož je v Ameriki. Značilno je, da so pri mežnarju-županu, ko se je grom od daleč oglašal, upill: »Naj le strela udari, če prav v farovž«. Oblakov ni bilo, zagrmelo je in treščilo in — možje razuzdanci so utihnili.
Huda nevihta. Iz Št. Lovrenca ob Temenici se nam piše: V četrtek, na dan sv. Roka smo imeli hudo nevihto. Popoldne ob dveh je postalo skoro temno. Burja je privihrala ploho iz čatežkih in trebanjskih hribov in šla preko Male. Vidma iu Št. Lorenca na Martiujo vas, Prapreče iu Vrhovo. Začetkom je padal le dež, kmalu začne naletovati debela toča, ki se vsuje z grozno silo čez lepo polje. Nevihta je drvila naprej, ljudje, ki so jokali iu molili, so si malo oddahnili. Takrat pa se obrne veter, nevihta prihrumi od nasprotne strani iu požanje skoro vse, kar doseže. Skoro vsa zrna so imela velikost debelih orehov, drobnih sploh ni bilo. Na nekaterih krajih je bilo toče skoro za malo ped na debelo. Kamor je zadela na polju, je vse pobila. Škoda je zelo velika. Ajda. ki posebno v našem kraju lepo rodi. je uničena. Uničeno je popolno prosi, fižol, kar ga je rastlo prosto, zelo poškodovano pa prav vse. Koruze bo komaj polovica, zelja skoro nič, brajda pri hišah je popolno skleščc-na. Tako lepo je vse kazalo, zdaj gleda ubogi trpin razvaline svojega dela. — V našem kraju ui bilo še nikdar toče, zato se udarec tem težje občuti.
—	Toča. Dne 16. avgusta popoludne od 'M. do 'M. je padala gosta toča na Trebel-nern pri Mokronogu. Ajda, proso je uničeno. Pod drevjem leži vse polno listja. Po vinogradih toča ni veliko škode naredila, ker so tako skoraj goli in prazni. Nikoli še na bilo tako malo grozdja, kakor letos. Palcž, ples-noba, razni črvički, so grozdje skoraj uničili. Mesto 30 ali 40 jagod visi na grozdu 3 do 4 jagode, največ, grozdov je pa popolnoma suhih. Tudi sadja ni Ic.tos. Žalostna prihodnost se nam obeta. Vihar, ki jc spremljal točo, je podrl tudi kozolec iu razkopal več streh. Pota so vsled naliva vsa razkopana.
Iz bleškega kota. N o v o m a š o je pel prvi v novi župni cerkvi na Bledu domačin, preč. g. Valentin J e r š e. Slovesnost je bila velikanska, zlasti jo je povzdigovala zdravi-ška godba, ki je sodelovala v cerkvi in pri slavnostnem obedu. — Tujcev je pa že toliko,, da se drug drugemu komaj umikajo. Hoteli so vsi prenapolnjeni, tako. da tujci zlasti če pridejo zvečer, komaj dobe prenočišče. Največ je Lahov, prav tržaškega dialekta in pa judov.
Vedno nasprotje je med domačini in gospodo: kmetje bi radi dež, gospoda solnce, gospoda hodi bosa in goloroka, komaj za silo oblečena, kmeta skoraj ne pripraviš, da bi se-zul čevlje ali kamižolo. — Najbolj miren kot na Bledu je bil svoj čas tam, kjer je sedaj novi kolodvor, sedaj je pa ravno tam najbolj živahno življenje: vozovi, romarji, letoviščarji, domačini, pa tudi postopača, vse se kar tare tam okoli. Hoteli in hiše rastejo kakor gobe. Samo še en kot, takoimenovana »Zaka«, je zaenkrat še prazen, pa se tudi njej že bližajo nove vile. Pritožbe sc čujejo od tujcev, češ, da jih vozniki (fijakarji) odirajo, ker nekateri menda računajo čez takso. To škoduje ugledu zdravišča, pa tudi voznikom samitu, zakaj vsakdo sc pusti samo enkrat odreti, v drugo gre pa rajše peš. Naj bi slavno županstvo poseglo vmes in nastavilo stroge kazni za take prestopke, saj imajo tudi drugod tako uravnano. Za prevoz na Otok je dobro preskrbljeno, ker čakajo vedno ladje pod kolodvorom ob jezeru na tujce. — Pravijo, da bi tisti gospod, ki opravlja sedaj posle občinskega tajnika, rad sedel na županski stol. Seveda bi bilo lepše pisati svoje ime na akte kot pa akte same. Mi vsakomur privoščimo, to kar ga
veseli, tako tudi gospodu Pepetu županski stol. Naj se le priporoči Blejcem, morda ga posade nanj: moči jim ne bo manjkalo, da jih le pripravi tudi v pravo voljo. — Z vso rezervo tudi poročamo govorico, ki se širi od dne do dne vedno bolj po Bledu, češ, da se je iz neke javne blagajne izdalo 1400 kron, pa se menda ne more dokazati, kani. Ne veino, ali je na tem kaj resnice ali ne; radovedni smo pa; zato naj bi prizadeti faktorji to stvar pojasnili, da sc javnost pomiri in tako govorjenje ustavi, zlasti če ni nič na njem.
—	»No kaj pa hočete Vi starec«, izza otvoritvenih dni bohinjske železnice se poroča naslednja vesela dogodbica: Neki star gospod pride v infanterijsko vojašnico v Trstu. Vojak ga ustavi, a ko mu gospod pove, da bi rad govoril z brigadirjem ga pusti naprej. Gospod general ima mnogo dela.« Civilist mora čakati v predsobi. Dolgo časa traja, predno pride general iz svoje sobe. »No, kaj hočete Vi starec«, se prezirljivo obrne general k civilistu v staromodni upravi. »Jaz sem nadvojvoda Ludovik Salvator«, odgovori ogovorjeni, in pridem radi sprejema Njtjg. cesarske Visokosti nadvojvode Franc Ferdinanda«. Lahko si je misliti, kako se je brigadir ustrašil. Postavil se je kot sveča pred nadvojvoda in sprejel njegove želje. Ljudomili nadvojvoda je nato smehljaje odšel. Dogodbica mu je napravila mnogo zabave in mu je poleg tega tudi dokazala da v gotovih krogih le obleka napravlja ljudi.
—	Kmetijsko poučno potovanje po južnem Tirolskem, Gornji Italiji in Furlaniji. Vsled želje dosedaj zglašenih udeležencev s Kranjskega, Štajerskega in Primorskega se to zanimivo potovanje nastopi iz Ljubljane dne 5. septembra zvečer. Spored potovanja je naslednji: Ljubljana, Beljak, Celovec, Fran-censfeste, Bolcan, Gries, Meran, Gries, San Michele, Trident, Rovercto, Mori, Arco, Riva, s parnikom čez Gardsko jezero v Desenzano, z vlakom čez Brescio v Milan (obisk svetovne razstave, dva dni). Povratek: Milan, Ve-rona, Benetke, Mestrc, Cervignano, Mona-stero, Monfalcone čez Gorico v Jesenice ali čez Nabrežino, Št. Peter v Ljubljano. Vse potovanje bo trajalo osem do deset dni. Vožnja stane za drugi razred 82 K, za tretji razred pa 60 K. Ce pa hoče kdo nazaj grede vožnjo skrajšati, da namreč izpusti Benetke in Fur-lauijo, potem se stroški za vožnjo razmeroma zmanjšajo. Kdor se misli udeležiti tega potovanja, naj pismeno javi naravnost c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani najkasneje do 25. avgusta t. L, obenem pa pošlje 90, oziroma 70 K za vozni list. Prebitek se mu med potovanjem povrne. Vsakdo naj natančno naznani, odkod odpotuje, t. j. na kateri postaji vstopi in na kateri postaji nazaj grede izstopi. Do Bolcana se vsakdo lahko pelje po poljubni, njemu najprikladnejšiprogi, toda to mora že sedaj povedati, da se mu preskrbi tak vozni list. V Bolcanu bo glavni sestanek dne 6. septembra med 7. in 9. uro dopoldne. Ker je tak vozni listek veljaven 45 dni, nc bo pri vrnitvi iz Milana nihče vezan na skupno potovanje.
Do sedaj se je zglasilo 16 interesentov.
—	Insolventna tvrdka A. Ogrin, trgovina z manufakturnim blagom v Novem mestu, se ho. kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, zopet pobotala s svojimi upniki in doslej zaprta trgovina se v najkrajšem času zopet novo otvori.
—	Kapniška jama v Trški gori. Zanimanje za krasote našega dolenjskega Krasa vzbuja tudi med širšimi sloji naroda vedno večji obseg. Preiskovalcu lajiku podzemeljskih jam dohajajo iz vseh strani Dolenjske nova poročila o kraških jamah in brezdnih. Zal, da je vsled bolehavosti zadržan vse in takoj preiskati, kakor večina želi. Ali eno najzanimivejših poročil je preiskovalcu došlo te dni iz Bršljina. Kamnosek in posestnik gospod Ant.. Kokalj namreč poroča, da se nahaja v njegovem delu na Trški gori velika lepa podzemeljska jama s krasnimi kapniki. Dotični parceli, kjer se nahaja jama, pravijo »Kozaki«. Jama ima baje tudi mnogo drugih zgodovinskih zanimivosti. Na vabilo gospoda Kokalja se ta jama že sedaj v kratkem preišče, temeljito pa meseca septembra po strokovnjaku načelniku društva »Hadeš« iz Trsta. Z odkritjem te jame pridobi zopet Trška gora zopet važen nov člen k verižici svoje zgodovinsko-gcološke vrednote.
—	Vabilo k ljudski veselici, katero priredi »Slovensko katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa« v Tržiču v nedeljo, 19. avgusta t. I. ob 4. uri popoldne na vrtu »Krvi-nove« gostilne na Slapu. Spored: I. Tambu-ranje. 2. Nagovor predsednikov. 3. Igra: »V Ljubljano jo dajmo!« šaloigra. 4. Šaljiva pošta. 5. Prosta večerna zabava. — Vstopnina 41 i h za osebo. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljudnoa
odbor.
—	Begunje (Gorenjsko). Vendar smo prišli iz zaprek. Kakor smo izvedeli, bo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo imelo svojo veliko slavnost dne 2. septembra t. I. Takrat se bo blagoslovil novi gasilni dom. Preč. gosp. župnik J. Košmelj je tudi preskrbel, da bode ob 11. uri sveta maša, po kateri se bo vršilo blagoslovljenje. Ker pa obhaja društvo tudi svojo 251etnico, je naprosilo tudi slavno kranjsko meščansko godbo, da bode isti dan tukaj koncertovala, da se bode dan slovesneje dokončal.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Rov-
tah nad Logatcem ima jutri, v nedeljo, dne 19. avgusta, popoldne na prostoru pred gasilnim domom veselico s tombolo, petjem in tatnburanjem. Cisti donesek se porabi za sklad zgradbi novega gasilnega doma. Društvo zasluži vsestranske in obile podpore!
—	Dr. Blnder na dehi ob Adriji. Ta nem-škonacionalni profesor se zdravi zdaj v Gradežu, obenem pa deluje ta pangermanski krt za stebre nemškega mostu ob Adriji. Če se ti »stebri« le ne bodo sproti podrli? Iz Gra-deža je Binder brzojavil v Šiško k ustanovitvi podružnice nemškega šulferajna.
—	Novice iz Litije. Poročil se je dne 14. t. m. gospod J. Kratnberger, davčni pristav, z gospico Josipino Schott, tukajšnjo učiteljico. — Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva. Kar se tiče nočnega miru, vladajo v našem trgu take škandalozne razmere, kakor menda nikjer na Kranjskem. V soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer se pozno v noč vlačijo tolpe ponočnjakov s harmoniko po trgu; vpitja in priduševanja ni konca ne kraja. To se godi tednom za tednom vse tri označene večere, tako gotovo, kot je amen v očenašu, in prav pred nosom orožništva. Dolgo smo molčali, misleči, da imajo tudi merodajne osebe ušesa, ki bodo že napravile konec tem kravalom. Zadnji čas pa še neka laška svojat tovarniških delavk kroka čez 11. uro in razgraja po trgu ter izziva z laškim popevanjem. No, hvala lepa, nismo še v blaženi Italiji ali vsaj v Trstu, da bi bil vajeni takim prizorom. Prosimo pristojne oblasti, da poskrbe, da se nočni mir ne bo več kalil, vsako razgrajanje naj se strogo kaznuje. Pazi naj se na to, da se gostilne drže policijske ure, toda ne samo v Litiji, temveč tudi na levem bregu Save. Zato naj se uvede patrola, kakor je že bila, v soboto, nedeljo in ponedeljek. Upamo, da se bo_^ upoštevala naša opravičena pritožba. — Čudna sumničenja krožijo o nekem uradniku glavarstva v Litiji. Tako nekako bi se reklo, kot zakotna sleparija. Če je ta govorica neosno-vana, je dolžan dotični gospod javnosti pojasniti. — Iz predilnice. Znano je, kako vodstvo litiiske predilnice zadnje dni postopa z delavci. Izurjene delavce, če zahtevajo en krajcar na uro priboljška, podi vodstvo iz tovarne, od drugih pa vabi ljudi z gorostas-nimi obljubami. Lahko trdimo, da so v litijski predilnici zastopane vse narodnosti, tako tudi vere. Pred dobrim mesecem je zopet veliko delavk došlo iz Italije, ker pa polovico mani zaslužijo, kot sc jim je obljubilo, bi že rade šle nazaj, ko bi imele sredstev. Od tam do Litije so imele prosto vožnjo, nazaj pa seveda ne; kar so pa zaslužile, je bilo še za hrano premalo. Kako si morejo kaj prihraniti! No. in pretečeni teden so prišle nad župana, naj jim da podpore, da pridejo domov. Za vsako ceno hočejo domu, četudi — po šubu, da tukaj nočejo živeti, to pasje življenje. Ni nam znano, so li dobile podpore ali ne, vidimo jih še vsak večer letati po trgu, koder kriče kot mlade srake in zabavljajo seveda po laško na »maledetto« Litijo, Avstrijo itd. Seveda, če ni denarja za pot, morajo ostati v tovarni, hočeš, nočeš - moraš. Isto je z drugimi delavci. Dan na dan zapuščajo tovarno, tudi drugi bi radi šli, če bi imeli s čim. Pri nas pravijo ljudje, čc se bo tovarna tako norčevala z ljudmi, bi imela neki dan prazno tovarno.
—	Toplice na Dolenjskem, 17. avg. Da ne zastanem s točnimi poročili iz našega zdravišča, usojam se naznaniti, da kaže knjiga tujcev do danes 660 došlih strank. Ker nekatera stranka, n. pr. cela družina, šteje mnogo oseb, se bo natančno število določilo šele ob koncu sezone. Vsekako pa moramo letos zabeležiti velik napredek glede števila topličarjev in živahnega občevanja. Koncerti so k temu mnogo pripomogli, potem pa posamezni gostje obojnega spola, ki imajo poseben dar zabavanja in petja. Podpolkovnik g. Milavec, ki nas je 13. t. m. po stodnevnem bivanju zapustil, jc znal vedno združevati vesele ljudi skupaj. Istotako drugi gospodje. Slovenska pesem pa se glasi vseskozi v kopelnih krnicah in pri večernih sestankih. — Po dohodu glasbenikov g. Simoniča, umetniškega goslarja iz Sušaka, g. skladatelja V. Parme, kapelnika g. Poula in g. Pahorja so se tudi koncerti močno povzdignili. Cenjenim gospodom iskrena hvala za njih požrtvovalnost. Gospod glavar Parma je skoraj dovršil novo opereto, ki bo prvikrat vprizorjena v Zagrebu. Zadnji čas sc je kopalo mnogo gostov iz Ljubljane, ki sploh vsako leto najiz-datneje pomnožijo število topličarjev. Neki opazovalec je opomnil, da tako rejenih gospodov iu gospej obenem že dalje časa ni bilo skupaj. Takim 21 kopeli v dvojnem oziru koristi. — Nekaterim so kopeli čudovito koristile, tako u. pr. gospej Gregori, nadinže-nirja soprogi iz inomosta, gospodu Krakerju iz Ljubljane, neki gospej iz Linca. Ne morejo zadosti prehvaliti naših zdravilnih vrelcev. — Izmed duhovnikov je tu gosjj. Sedej iz Kronberga pri Gorici, g. župnik Sebat iz Štajerske, g. župnik Sakser, g. kaplan Zni-daršič iz Smlednika, ki je za časa tukajšnjega bivanja dvakrat kot pridigar nastopil. — Na počitnice je došel gospod nadsvetnik Zamida z rodbino.
—	Šiška dobila nemško ime. Dne 4. avgusta t. I. se je vršil ustanovni občni zbor šulferajnske podružnice za Šiško. Podružnici so nadeli ime »Schonau«, kar naj bo nemško ime za slovensko Šiško. Ta bi bila lepa, da bi kak pangermanček kar izmišljeval in usiljeval imena! Ako kak urad dobi spis s po-kveko »Schonau«, naj spis vrne, ker takega imena ne sme biti! — Podružnica nemškega šulferajna »SchOnau-Sehischka« šteje že 150 članov. Predsedoval je zboru vitez Ohm. V odbor so bili izvoljeni naslednji možje s prist-nonemškimi imeni: Za načelnika inženir Po-lyak. za njegovega namestnika hišni posestnik Avgust Leopold, vlakovodja Anton Bodner, sprevodnik Jožef Babitsch, za tajnika je bil izvoljen delovodja Franc Pauritsch, namestniki pa so: kancelist Alojzij Pardatscher, po-
sestnik Jožef Achtschin, kancelist Anton Medved, blagajnik je revident Jožef Keswath, njegovi namestniki: delovodja Rudolf Scho-nemann, skladiščar Rihard Wenih in sprevodnik Franc Mayer. Nekaj teh »mož« poznamo. Treba jih bo menda javnosti primerno pokazati, da se bo videlo, da »nemška« naselbina v Šiški ni »Schonau«, ampak zelo »Garstig«. Slovensko Šiško pa branimo pred nakanami teh nemškutarskih in tudi osebnih »požeruhov« !
—	Potnik goljuf, ki se izdaja za potnika steklarne v Zagrebu potuje po raznih krajih na Kranjskem, Hrvaškem in Štajerskem in goljufa ljudi. Jemlje namreč predujeme na slike Marijinega in Jezusovega srca i. dr. in daje tiskane pobotnice. Ozirajte se torej na to!
—	Uljudni ropar. Dne I. avgusta okolu 9 ure dopoldne je šla 22 let stara Frančiška Satler iz Spodnje Šiške v Št. Vid preko njiv. V obližju KlcAj pri takozvanem Murkošniko-vem gozdu, ustavil jo je neki okolo 35 let stari postopač, bledega suhega lica z brkami in temnimi lasmi z vprašanjem, ako ima denar. Dekle se ga je ustrašilo, seglo po denarnici, v kateri je biHo le nekaj drobiža in mu je to pokazala. Ko je napadalec videl, da se za to rop ne izplača, jo je s pozdravom odpustil.
—	Tatovi soli. Iz Pirana se nam poroča: Pretečeno noč so ukradli tihotapci devet vreč najlepše bele soli. Dva finančna stražnika sta jih zalotila ravno, ko so nesli tihotapci sol v Gore. Tihotapci so pometali vreče proč in jo popihali. Finačna stražnika sta bila zadovoljna, da sta dobila ukradeno cesarsko blago.
—	Cigani v ljubljanski okolici. Zadnji čas se klatijo po ljubljanski okolici ciganski tatovi, ki so storili že precej hudodelstev. Na Logu ukradli so županu in posestniku Rusu 180 kron, večje ali manjše svote pa na Ple-ševici, Notranji Gorici, Bevkah in Preserju. Podnevu se informirajo posredovalci o bogastvu posestnikov prav na premeten način. V hišo pride prosit, potem pa prične pogovor o otrocih in vprašuje o visokosti dot itd. Zendarmerija jih je nekaj že aretovala, drugim pa je na sledu.
Žrtev materinske ljubezni. V nedeljo popoldne je sedela žena brivca Ivana Hus-nika na Reki s svojo par mesecev staro hčerko pri mizi in nalivala krog samovara špirit. Ta se je nenadoma vnel in plamen je objel otroka. Mati se je vrgla preko njega in tako zadušila plamen na hčerki popolnoma. Sama pa se je pri tem po želodcu, po rokah in nogah tako nevarno opekla, da leži zdaj v bolnici.
Predloga o tisku na Hrvaškem. Predstojnik za* pravosodje dr. Badaj skoro razpošlje vsem hrvaškim časnikarjem zakonsko osnovo o tisku, a nato skliče anketo časnikarjev, kjer bo lahko vsak izrazil svoje želje in zahteve. Potem pride osnova šele v javnost, — kedaj bo pa rešena se ne ve.
—	Protiiredentovska demonstracija v Kopru. Italijanska tržaška mladina je priredila 15. t. m. izlet v Koper. S kopersko mladino vred so nameravali prirejati agitacijske govore in prepevati garibaldinske pesmi. A Koprčani so to zamerili in polivali tržaške pevce z vodo. Došlo je do spopada med liberalci in socialnimi demokrati. Deževalo je kamenje in mnogi so odšli s krvavimi glavami.
Nov način brzojavljenja namerava uvesti naše trgovinsko ministrstvo, ki je odposlalo svojega inženirja, da jc navzoč pri poizkusili iznajditelja Angleža Donalda Murraya, ki preizkuša svojo iznajdbo o brzojavljenju na brzojavni progi Berolin-Hamburg. Način je sledeč: Telegrafist brzojavi na pisalnem stroju, ki prinese brzojavke v luknjice P/s cm dolgega papirja. Z avtomati se prenesejo luknjice na sprejemnici brzojavke v navadno pisavo. Ko uvedejo novi način brzojava, bodo računali brzojavke po dolgosti papirja in ne po besedah. Murrayjev zistem nameravajo uvesti tekom dveh let.
Umrl je v četrtek v Gorici č. g. Anton S e s i č, upokojeni profesor veronauka, star 90 let.
Državne poštne črte po deželi z avtomobili. Trgovinsko ministrstvo je pozvalo občine, naj izjavijo, če se hočejo udeležiti vpeljave državnih avtomobilnih, poštnih prog po krajih, ki nimajo železnice. Tehnično so že dognali, da so avtoinobilne poštne proge mogoče. Vodilna načela avtomobilnih poštnih prog bi bila: Promet bi izvrševala država z omejeno garancijo udeležencev. Državne avtoinobilne proge bi vozile poštne pošiljatve in potnike. Vožna cena bi bila določena 6 do 8 vinarjev za kilometer. Avtomobile iu promet bi izvedla poštna uprava. Udeleženci bi morali skrbeti za ustanovne stroške, država pa za prometne. Državne avtoinobilne proge bi vozile po prometni potrebi in z ozirom na zvezo z železnicami. Občinski svet v Kranju je došlo vlogo odklonil.
Skrb za moralo ie energično pokazalo egiptovsko ministerstvo z naslednjim določbami, ki jih je ravnokar izdalo, obvezne so enako za Evropejce kakor domačine: Globi 1 egipt. liri ali tedensk. zaporu zapade: 1. vsak, kdor bi se kopal pri mestu ali vaseh brez dostojnega oblačila, ali se tak nahajal na očitni ulici; 2. vsak, kdor bo na ulici ali drugem javnem kraju v očitnem stanju pijanosti; 3. vsak, ki bi na javni ulici, na javnih prostorih ali pred svojo hišo mimoidoče zapeljeval v strast. Ako so bile omenjene osebe otroci pod 12 let stari, zapadejo stariši tem kaznim; 4. oni, ki bi napeljevali mladino k beračenju na očitnih ulicah in javnih prostorih.
Uubllnnske novice.
lj V stolnici je bila danes ob 10. uri pon-tifikalna sv. maša za dušni in telesni blagor Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa. Sv. mašo je daroval premi!, g. knez
in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič ob azi-stenci gg. kanonikov. Sv. maše se je udeležil grof Chorinsky s soprogo, zastopniki tukajšnjih c. kr. uradov in srednjih šol, deželni glavar Oton pl. Detela, deželna odbornika Povše in Grasseli, vojaštvo z generalom na čelu, nekaj občinskih svetnikov, »Viucencijeva družba« po načelniku g. Rfigerju in odborniku g. Geba i. dr. Glavne dele sv. maše so naznanjali streli s topa na ljubljanskem (iradu. Raz hiš, kjer so nameščeni uradi vihrajo cesarske zastave.
lj Odlikovanje. Cesar je podelil svetniku dež. vlade g. Ludoviku markizu G o z a n i j u naslov iu značaj dvornega svetnika.
lj Osebna vest. Deželni šolski svet kranjski je trajno upokojil učiteljico gdč. Marijo S c h I a i p a c h na njeno prošnjo.
Ij Nevihta v Ljubljani. V Ljubljani je včeraj strela udarila v tramvaj in je bil vsled tega promet električnega tramvaja ustavljen. Pobitih je mnogo šip in nekaj piščancev, ki so letali na prostem. V Gruberjevem kanalu so bile ribe tako omamljene, da so po nevihti priplavale kar na vrh in so otroci kakih 200 rib polovili. Na Opekarski cesti je padlo le nekaj točinih zrnov, na Mirju je mnogo pobitega, nad močvirjem se pa toča ni usula. Tudi v K rakovem toča ni napravila posebne škode.
lj Vsled opeklin umrla. 121etna Frančiška Jurjevič, stanujoča pri Zeleni Jami za sv. Krištofom je polivala drva v ognjišču s špiritom. Pri tem se ji je unela obleka in dobila je tako hude opekline, da je v dež. bolnici umrla.
I j Neprevidna vožnja. Dne 14. t. m. zvečer je peljal hlapec Anton Metelko z vozom po Kolodvorskih ulicah, za katerem je pridirjal z vozom hlapec Sebastijan Čaks in s tako silo zadel v prvega, da se je zlomilo oje. Škode je 4 K.
Ij Na južnem kolodvoru sta bila najdena dva dežnika, kukalo in kolesarska svetilka.
Ij Ljubljančanje žele nočnega miru! Ker
so se že .oglasili prebivalci na sv. Petra nasipu in na Zabjeku, naj bo še nam prebivalcem Starega trga dana beseda. Priznati moramo, da smo ravno mi, prebivalci Starega trga najbolj »udarjeni«, kar se tiče nočnega miru. Od polnoči naprej do treh se namreč šele prične pravi nočni koncert s spremljevanjem najgršega petja, upitja in preklinjevanja. Ako kak tujec zaide na naš konec ob tej pozni tiri, si pač še predstavljati ne more, da je v Ljubljani. Stražnika — ni videti tačas nikjer. Sicer pa moramo omeniti, da ga na trgu sploh še po dnevu malokdaj vidimo. Ako kdo semkaj zaide, kar pa sploh dvomimo, se teh izgredov skoro gotovo izogne, ali je pa slep in gluh, ker drugače si tega življenja ne moremo razložiti. Sedaj bi pa vprašali pane Hribarja, kaj bi on naredil, ako bi on imel tako razvito in živahno ponočno življenje pred svojo hišo. Mislimo, da bi takoj temu opomogel! Zato pa tudi mi prebivalci Starega trga najodločnejše zahtevamo, da se temu po-nočnemu življenju, ki javni morali gotovo ni v korist, v najkrajšem času opomore. Mi zahtevamo za Stari trg posebnega stražnika, ki bi imel službo vsaj ponoči. Sploh, da je mogoče kaj tacega, da mora skoro cela Ljubljana klicati pomoči proti nočnim nemirom, za naše razmere zelo — zanimivo. Upamo, da bode teh par vrstic zadostovalo! — Več prebivalcev Starega trga.
lj V pokrije deficita pri »Glasbeni Matici«. Po posredovanju gospod dr. Furlana v neki kazenski zadevi je njegov klijent gosp. Franc Jamnik, posestnik na Prulah, svojima dvema nasprotnikoma odpustil proti temu, da je eden plačal za pokritje deficita »Glasbene Matice« 400 K. drugi pa 60 K, skupaj 460 K. Slava in iskrena zahvala!
Ij Zidarska dela. Dovršili so: Liberšarjevo hišo ob Dolenjski cesti, ki je tudi že pokrita; poslopje nemškega »Schulvereina« v Streli-ških ulicah, ki je dograjeno do strehe; vilo Kytka na Dolenjski cesti, ki bo ta teden tudi pokrita; vilo Fr. Pusta v Streliških ulicah. Čamernikova in Anžičeva hiša sta popolnoma dodelani. Kokaljeva skupna hiša je pod streho, ravno tako vili Staudaherjeva v Levstikovih in Andrejeva v Knaflovih ulicah, pa Zelenkova ob cesti na Rožnik. Za novo hišo »Kmetske posojilnice« na voglu Cigaletovih ulic so pričeli kopati temelj; temelj prično tudi kmalu kopati za Smoletovo hišo pred Kolezijo. Bar-ličeva hiša ob Dolenjski cesti je do polovice zgraiena. Pri gradnii II. drž. gimnazije je do-grajena telovadnica in iiritlični del vzhodnega trakta, ostali temeljni zid je do cestne površine dodelan. V Streliških ulicah je nova hiša P. Turka dozidana do višine prvega nadstropja. Pri svojem posestvu ob Dolenjski cesti (na Zelenem hribu) so dali Aurovi dediči prizidati del pivovarniškega poslopja. Poslopje za višjo dekliško šolo ie do višine cestnega nivela dovršeno.
lj »Naša zveza« hira od meseca do meseca. Vsak uradnik se pa tudi po pravici vpraša: »Čemu neki plačujem v »Zvezo«, saj odbor za uradništvo nič ne stori.« In zato uradniki odstopajo! — Zdaj naj pa odbor, če hoče, le še naprej strelja politične kozle!
li V proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja udeleži se vojaški veteranski kor pod spremstvom »Ljubljanske društvene godbe« v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj sv. maše v farni cerkvi sv. Jakoba. Zbirališče članov, ki imajo priti v paradni uniformi, je točno ob 7. uri, odhod iz zbirališča pa točno ob pol 8. uri zjutraj. Po sv. maši bo zajutrko-valni koncert »Ljubljanske društvene godbe« do II. ure dopoludne na vrtu restavracije »Pri Levu« nasproti Kolizeja.
li Podkovska šola v Ljubljani, z gospodarsko izobraževalnega stališča važen zavod čaka na reorganizacijo leta in leta — a stvar ne gre naprej, ker ima tudi tukaj vseznalec dr. Bleiv.eis svojo dobro službo. Dvakrat na leto pride pogledat to šolo, zato prejme 800 K;
poleg tega asistira tudi pri izpitih — a zato prejme posebne takse. Lepi dohodki, ki so namenjeni za delavnega mladega živinozdrav-nika, zginejo v žep viteza Bleiweisa; zato se tudi upira organizaciji podkovske šole, ker bi potem moral to »službo« pustiti. Quo usque tandem?
Koroške novice.
k V celovškem »Miru«, ki nam je došel danes zjutraj v roke, so zopet cele strani posvečene našemu listu — posebna slast za »Narod«, ki v dobi kislih kumar polni svoje predale s ponatiskovanjem »Mirovih« notic in sta tako sedaj mnsgr. Podgorc in dr. Brejc najzvestejša »Narodova« sotrudnika. Gotovo najslabša taktika, ki je sedaj mogoča v korist koroškim Slovencem. Gospodje še naprej sumničijo in govore »o politični barantiji« — seve vedno brez dokazov — in morajo, da ohranijo opravičenost celovških sklepov stati na stališču, da jim »Slovenec« ni ovrgel nobenih trditev. Mi smo za treznomisleče ljudi dovolj pojasnili položaj in dokazali, da so naši poslanci storili vse kar so mogli, če pa dalje upije »Mir« v družbi z »Domovino« »Edinostjo« in »Narodom« na naše poslance in na »Slovenca«, potem nam to le služi v dokaz, da tiče zadaj neki osebni nameni, kateri sedaj liberalni kliki prav dobro služijo, ko uprizarja svojo papirnato gonjo. Naših momentov »Mir« nič ne navaja, v neki notici prizna takorekoč, da je bila silna nerodnost, da pri zadnji dopolnilni volitvi niso umeli pridobiti krščanskih socijalcev, zakar — jako milostno — vendar mi Kranjcf ne nosimo odgovornosti, kakor jo po celovškem mnenju, za vse kar se ne more doseči, mora nositi ubogi dr. Šusteršič, katerega imajo v Celovcu sploh za vsemogočnega človeka. Menda na Koroškem danes tudi ni več človeka, ki ne bi vedel, da je bil celovški sklep skrajno nepremišljen in škodljiv, a zdaj ga morajo braniti oni. ki so ga zakrivili, in zato se lovijo s pravo advokatsko zvijačnostjo za besede, datume itd. Mnsgr. Podgorc se je zaletel tudi v našo notico »Kočevski mandat brez kompenzacije vzor dr. Brejca« m pravi da se je brzojavka poslancem glasila: »Kompenzacija za Kočevje mora biti le drugi slovenski mandat na Koroškem. Nujno prosimo, da vsak drugi kompromis brezpogojno odklonite.« Ali se nc pravi to v trenutku, ko so bili slovenski poslanci radi Koroške preglasovani in so si Nemci že prej priglasovah kočevski mandat, ohraniti kočevski mandat brez kompenzacije? Dr. Brejc je priobčil v »Miru« obširno »poslano«, v katerem sc hvali z »vztrajnim in nevstrašnim delom« in kot advokat seveda najprej misli na tožbo, titu-lira »Slovenčevega« urednika z »grdim laz-nikom in obrekovalcem« in ga poživlja, naj ga toži češ. da si menda vendar ne bo zbral celovških nemških porotnikov. No, ravno celovški porotniki imajo tisti razum, da bodo sodili med nami. Smešna advokatska proza! Na govor dr. Brejca smo v »Slovencu« reagirali in ovrgli njegova sumničenja in odvetniška zavijanja. Naj čita izjave državnih poslancev, ki so od blizu videli boj za slovenske mandate! Za nas je stvar opravljena, dr. Brejc ima pa na razpolago »Mir« 111 naj nam ondi dokaže, kake so tiste neresnice. Mu bomo žc odgovorili pred vso slovensko javnostjo. Da vsi koroški Slovenci za spletke ne vedo. radi verjamemo, mi pa smo jih pregledali Mi gremo radi v boj za koroške Slovence, za Plantan - Brejčeve pogoje pa ne moremo iti, ker nimamo nobenih zagotovil, da bi Korošcem kaj s tem pridobili. Proti takemu spletkarjenju bomo z vso odločnostjo rabili vsa poštena sredstva, naj ljubljanski liberalci za svoje bolečine pridobe še cel kup liberalnih listov z liberalnimi uredniki m naj urednik »Domovine« šc tako vpije, da smo radi odklanjanja Plantan-Brejčeve kranjske geometrije na »protislovenskem provincijal-nem stališču«. Puhlost tega vpitja razsodi lahko vsakdo, ki pozna koristnost naših liberalcev z vselovenskega stališča.
k Dr. Gessmanovo pismo ni nič kaj prav prišlo gg. celovškim aranžerjem in sedaj pravijo, da se one, VVeissovc besede niso rabile v utemeljevanju resolucij zaupnega shoda. Tako? Ravno tiste besede so se zahrbtno med mnogimi sumničenji navajale mnogim zaupnikom kot dokaz za nekorektno postopanje naših poslancev in tako smo šc pred 31. julijem, predno jih je »Narod« priobčil kot »glavni dokaz«, izvedeli od svojega zaupnika s Koroškega ter smo takoj storili korake, da to zahrbtnost razbijemo. Mi smo tudi vedeli, da bo »Narod« tisto notico prinesel, ker vemo za njegove zveze z izvestnimi Korošci, zato smo tudi takoj pripravili »contra«, ki ni zadel samo »Naroda«, ampak tudi one, ki so po Celovcu — obrekovali.
k Zavijanja. Dr. Brejc se noče spominjati na pismo, v katerem mu je dr. Žitnik pisal o nekem krojaču in o tej priliki želel tudi podatkov o volilni reformi. Sedaj dr. Brejc zavija: »Dr. Žitnik odločno preveč zahteva od naše bistroumnosti, žc na pismo za naznanilo krojačevega bivališča pričakuje podatkov — o volilni reformi.« Odgovor jc ohol, a oholost ne zakrije resnicc.
k »Vojskino pravo« na Koroškem! Dr. Brejc je grozno hud. da je »Slovcncc« pisal, da se bo postopalo po vojskinem pravu proti onim, ki nastopijo proti nam v zvezi 7. liberalci, ter se pritožuje: »Slovenec« mi jc napovedal boj po vojskinem pravu, to jc torej boj brezobzirnega porabljenja vseh sredstev, poštenih in nepoštenih, boj na nož, boj do uničenja. Izvršujoč to nekrščansko in nečloveško načelo itd. . . .« Le počasi, g. doktor! Naj-piej jc »Mir« priobčil oklic, pod katerim je bil
podpisan g. Grafenauer, in tam se oznanjuje, da se smatra vsak, ki gre na katoliški shod v Ljubljano, kot uskok, in se proti njemu postopa po vojskinem pravu. Vojskino pravo proti našim somišljenikom je oznanil »Mir«, in od njega izvira torej to nekrščansko in nečloveško načelo. Mi smo lc rabili silobran in odgovorili z istim orožjem. Ce vi streljate naše ljudi, ne pritožujte se, če mi streljamo nazaj!
k Romarski vlak v Rim odide 27 avgusta iz Linca. Naznanila še sprejema komite. Tako naznanja »Mir«. To je lepo. Samo vprašamo: Pa ne, da bi romarji iz Linca več storili za drugi slovenski koroški mandat, nego prireditelji III. slovenskega katoliškega shoda ?
izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Prelrigan slepar. Franc Kolar, rudar iz iz Idrije, je bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. Delal je nekaj tednov kot zidar na Jelfenem vrhu, ker je bil pa zelo len, ga je mojster odslovil. Potikal se je nato nekaj dni po vasi, potem se pa zglasil pri Mariji Iste-nič, pri kateri se jc imelo tudi zidati in od nje izvabil 20 kron posojila, češ, da mora za zidarje slanine kupiti. 13 dni potem, prišel je z nekim listkom pisanim baje od Mihe Stravsa k tovarnarju Frolichu na Vrhniki, in na ime Janeza L.ampeta izvabil posojila 100 kron. Tudi v Črnem vrhu je skušal oslepariti posestnika Blaža Zajca za 60 K, kar se mu pa ni posrečilo, ker mu Zaje denarja tli zaupaj. Lotil se je pa tudi tatvine in v Jeličnem vrhu Antona Markiča oškodoval za 16 K. Zj kazen je bilo Francu Kolarju prisojeno 10 mesecev ječe.
Natakarico okradla jc domača dekla Urša Medved v Ljubljani. Vzela je Frančiški Kresnik 12 kron iz kovčega, iz njene torbice pa 6 K. Obdolženka zadnjo tatvino taji. Sedela bo šest tednov v ječi.
Pretep med očetom in sinom. Lorenc Jarc, posestnik v Dragomeru, je pijanec, ter zaradi zapravljivosti stavljen pod oskrbnika. Na glasu kot sirov in silovit človek sovraži svojo ženo in otroke. Dne 5. maja je prišel precej pijan iz Ljubljane domu. Začel je divjati zaradi tega, ker je sin Tone upregcl kobilo, ki jc imela 8 dni preje žrebeta. Komaj se je sin pokazal, že je nanj planil oče oborožen z gnojnimi vilami in gotovo bi ga bil predrl, da mu ni sin iztrgal orožja in oče.ta na tla podrl. A ta je planil zopet pokonci in se zaletel v sina, kateri ga je v silobranu z vilami udaril po desnih nadlehtih. Oče Lorenc bo sedel 6 tednov v ječi.
Pretepač in tepeni obsojena. Avguštin Grobeljšek posestnika sin je dne 13. maja pred FJsnerjevo gostilno Silvestra Kostelna, mizarskega pomočnika v prepiru dvakrat z nožem sunil. Pri prvem zaslišanju jc Kostel nalašč prikrival resnico da ga je Grabeljšček ranil pač pa priznal da je imel nož v roki. Kostel je pa le radi tega prikrival resnico, ker mu je Grobeljščck dal 40 K in ga podučil kako naj govori. Sodišče jc obsodilo Grobelj-šcka na 4 mescce težke, in Kostelna na 6 tednov ječe._
f *<mw Razne stvari.
Iz vojaških zavodov so danes slovesno odpustili in pridelili 208 novih poročnikov in 830 kadetnih častniških namestnikov.
Odlikovanja ob cesarjevem rojstnem dnevu. Poročajo, da dobe veliki križ Leopol-dovega reda ob cesarjevem rojstnem dnevu poveljniki arinadnih zborov, podmaršali Fic-dler (dunajski), pl. S u c c o v a t y (graški), Schuitzer (temešvarski) in poveljnik mornarice grof Montccuccoli.
Prijeta anarhista v Pragi. Praška policija jc prijela Rusa Mischeka in Bienela. Izjavila sta, da sta anarhista.
Velik požar v Krakovu. Dne 17. t. ni. ob 1,. uri ponoči so pričela goreti žitna skladišča tvrdke Leinkauf. Požar jc uničil Leinkaufova skladišča in sosednji Landauov entablisma. Ogenj je uničil tudi dva naložena železniška voza s tobačnimi specialitetami v vrednosti 100.000 kron. Policija jc dobila pod razvalinami Leinkaufovih skladišč 30 zabojev s petstrelnimi Bro\vningovimi samokresi, skupaj 500 samokresov. Zaboji so iineli napise sladkor. Policija jc zaplenila samokrese. Škodo tvrdk Leinkauf in Landau cenijo nad 2,000.000 kron.
Kandidat republikanske stranke za predsednika Zedinjenih držav. Republikanska stranka v Illinoisu jc sklenila, da kandidira pri prihodnjih volitvah za predsednika Zcdi-dinjenih držav Jožefa Cannona.
Nove signale bodo uvedli na železnicah mesto, kjer stoji znak, ki pove, če je proga prosta ali ne, ne bo treba strojevodju nanj paziti, kar jc bilo dozdaj pogostokrat zaradi velike tamošnje megle nemogoče. To bo vse že prej preskrbel čuvaj, kar mu bo mogoče potom posebnega mehanizma. Ce bo proga prosta, bo zazvonil na stroju zvonec, če bo pa zaprta, bo tako dolgo pela piščalka, dokler ne bo tega preprečil strojevodja sani.
Pred prvim je! Berolinski listi pripovedujejo, da je koncem julija pričakovala prestolonaslednika pred prcstolonaslcdnikovim gradom često cela kopa otrok, misleč, da jim da slaščic, kakor se to pogosto zgodi. Prestolonaslednik jc prišel, a slaščic ni bilo na razpolago. Nato sc jc nakrat oglasil neki deček: »Pred prvim je!« Prestolonaslednik se je veselo smejal in vse otroke bogato obdaroval.
VELIKANSKI IZSTOPI IZ SOC. DEMOKRACIJE.
Moravska Ostrava.Iz soc. demo-kraške zveze »Union« je v zadnjih dneh tu izstopilo nad 1000 članov, ravno tako je v Vitkovicah 600 kovinskih delavcev tej soc. demokraški zvezi pokazalo hrbet. Znani voditelj stavk iu blagajnik Kollarcz je pred dnevi defravdiral 500 kron. Bivši vodja soc. demokratov Soukop je izdal brošuro v češkem in nemškem jeziku v kateri sedanje voditelje dolži podkupljivosti in korupcije in poziva delavce k izstopu iz soc. dem. organizacije.
USTAVA NA KITAJSKEM.
V kitajski provinci Chili namerava uvesti generalni guverner Jian Shihkai za poizkušnjo ustavno vlado.
S a	£•> »p.-.•t.of.	BUnj. bv.-ai.tr. » mm	T.mp.-ratsri Uit" j a	V.troTl	N.k*	\h t*-
17	9. »več.	7311	16'8	sl. szvh.	obl.	
18	7. »Jutr. 2. pop.	732 9 732 -1	136 19 6	brezvetr sr. 8zh.	0 pol. obl.	80-7
I
Telefonska In brzojavna poročila.
VELIK POTRES IN POŽAR V VALPA-RAISU.
London, 18. avgusta. Predvčerajšnjim zvečer ob 10. uri 40 minut po vzhodnoameriš-kein času in po berolinskem ob 1 uri 40 minut včeraj ponoči je pretreslo mesto Valparaiso zaporedoma več uničujočih potresnih sunkov. Mesto je začelo goreti na več krajih in je baje gorelo celo noč več mestnih delov. Panika ljudstva je bila strašna. Mnogo poslopij je razrušenih. Malo je poslopij, ki bi ne bila poškovana. Ker so pretrgani kabelni, se še ne more o obsegu nesreče izvedeti podrobnosti. Število žrtev je gotovo zelo veliko. Neko poročilo pravi, da je promet v mestu popolnoma ustavljen.
N e w J o r k , 18. avgusta. Ob vsem vzhodnem obrežju so se dogodila velika potresna opustošenja, kar sklepajo tu vsled razširjanja kabelnov.
M a g d eb u r g , 18. avgusta. Magdebur-ger Zeitung« je dobila po kabelnu preko Li-sabone poročilo, da je bilo pri potresu v Valparaisu več sto oseb pokopanih pod razvalinami. 400 oseb je ubitih, več sto oseb je ranjenih. V mestu je nepopisna beda. Vodovod je potres razdejal.
Gdttingen, 18. avgusta. Tudi tukajšnja opazovalnica potresa je zabeležila potres v Valparaisu ter je konstatirala da je potresno tresenje trajalo prvikrat 33 minut.
London, 18. avgusta. Profesor Milene, ki ima opazovalnico potresa na otoku VVieght izjavlja, da so inštrumenti opazovalnice zabeležili potres in da ni bil potres v Valparaisu nič manj močan kot potres v San Frančišku.
London, 18. avgusta. Vsled potresa v Valparaisu so prizadete vse angleške zavarovalne družbe, a zavarovalne svote so nižje nego so bile v San Frančišku.
N c w J or k , 18. avgusta. New Jorška kabelska družba je dobila zopet zvezo s ponesrečenim mestom. Nesreča ni tako velika, kot so jo opisavala prva poročila, pač pa je divjal ogenj v Valparaisu celo noč in pod razvalinami leži več sto trupel.
(Opomba uredništva: Da se je vršil velik potres, smo sporočili že včeraj po objavah potresnih opazovalnic. Valparaiso je drugo veliko mesto republike Cile in najznamenitejše trgovinsko in obmorsko mesto na za-padni obali južne Amerike. Mesto šteje približno 200.000 prebivalcev. Tudi ljubljanska opazovalnica potresa je zabeležila ta potres včeraj ponoči ob 1 uri 44 minut in 9 sekund.)
VČERAJŠNJA NEVIHTA.
Litija, 18. avgusta. Včeraj popoldne pred hudo uro je zvonil sin gospoda župana šmartinskega pri Litiji v Brezji Leopolda Hrastnika, v podružnični cerkvici, a strela je udarila in ga omamila, kakor tudi ženo g. župana. Strela je naredila škodo na zvonikovi strehi.
Domžale, 18. avgusta. Vsled včerajšnje nevihte je skoro vsaka hiša v Trzinu nekoliko poškodovana.
Domžale, 18. avgusta. Včerajšnji vihar je podiral pri Ihanu kozolce, trgal strehe in izkoreninjeval drevesa. Pri Domžalah je vihar podrl cele parcele gozda.
Novo m e s to , 18. avgusta. Včeraj proti večeru je divjala po jugozapadnih krajih Dolenjske huda nevihta. V Novem mestu je bila velika ploha. Druge škode ni.
Solkan, 18. avgusta. Toča brez dežja je vse pobila. Trtje moli gola rebra, sadje leži po tleh: polom, da groznejšega ni mogoče misliti. Najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega.
ANGLEŠKA ESKADRA V TRSTU.
Trst, 18. avgusta. Včeraj je priplul v Trst del angleške sredozemske bojne mornarice, ki ostane v Trstu do 24. t. m. Povodom rojstnega dne cesarjevega je bila včeraj zvečer angleška eskadra razsvetljena.
GENERAL KAULBARS BO UMORJEN.
Odesa. 18. avgusta. General Kaulbars je dobil od bojne organizacije revolucionarjev pismo, v katerem se mu naznanja, da bo kljub nedavno ponesrečenemu atentatu smrtna obsodba nad njim izvršena. Kaulbarsova hiša je močno zastražena, celo na strehi so vojaki.
* Antikvariat. »Katoliška Bukvama« prosi, naj objavimo, da se blagovoli pri naročilih iz antikvariati navesti poleg številke tudi naslov knjige (to velja posebno za slovenske knjige), ker smo mogli vsled mnogih novih pridobitev antikvariat nreurediti in stno poprejšnje številke razveljavili. V najkrajšem času bomo izdali nov katalog samoslovcnskih antikvaričnih knjig. Da pridobimo prostor, smo se tudi odločili, oddati vse preostale, v prvem antikvaričnem katalogu označene knjige za polovico naznanjene cene; izvzete pa za slovenske knjige.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736-0mm
8redn)a vCeraJSnla temp. 19 5*, norm. 187*.
Izvleček iz poljedelskih poročil.
Da, da, vročina! Ce me je kdo v preteklem vročeni poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri delu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam.
Vzemi, sem mu rekel, liter vode, primešaj Ji eno polno žlico, plibližno 15 do 20 gramov, »Frankovega« pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih pet minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-joča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega »Frankovega« prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode nadlegovala dolgo časa.
»Frank« torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Matere, hranite deco same! Poletje je najnevarnejša letna doba za dojenčke. Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci Lactagol daje živež in omogočujc materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Prospekte o .Naravnem hranjenju dojen-cev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III , Heumarkt 3 o.	1660 12-4
Zahvala.
Ker mi ni mogoče zahvaliti se dostojno vsakemu posebej za vse obilno izraženo sočutle med dolgotrajno boleznijo in ob smrti mojega nepozabnega soproga, si dovoljujem tem potom izreči vsem svojo najtoplejšo zalivalo za izraženo sočutje med boleznijo in ob smrti, kakor tudi za tako častno spremstvo k zadnjemu počitku. Prav posebno se še zahvaljujem vsem gospodom vojaškim in civilnim zdravnikom, gospodom častnikom, zastopnikom slav. obla-stev in vsem prijateljem in znancem. Iskrena zahvala tudi za krasne darovane vence.	1859 1—1
Hermenfgilda Paichel.
Ljubljana, 18. avgusta 1906.
Kahvala.
Družba o. kr. pri v. Jadranskega zavarovalnega društva pri kateri sem bil zavarovan za kozolec in družba „Atslourazlone Generali"
v Trsta, pri kateri sem bil zavarovan za klajo, sta mi v nesreči požara vso zavarovalnino rado-voljno, hitro in biez pridržka izplačali, za kar se jima očitno zahvalim in vsakomur toplo priporočam. Ihan, dne 17. avgusta 1906.
Karel Sojer,
1853 1 — 1	župan.
Lepo stanovanje
obstoječe iz I ozir. 2 sob, kuhinje in s pritiklinami je za oddati za november-termin. Na prostoru med Sv. Petra in Srca Jezusa cerkvijo. Škofje ulice št. 12.
I. nadstr. na desni. 1817 3 3
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 6
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
Globus
Najboljše čislilo na sveru
I
&>
K" O
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim rspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slast do jedi. zgagi td., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, ka~lju in hrlpavosti.
[»virek: Giesshubl Sauerbrunn,
ielez. postaja, zdravilne kspaliii* pri Karltvik varil
Prospekti tastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vedjll »jejerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ii •iarai.
Zaloga pri Mihael Kasiaar-Ja in Pete Lassnlk-a Urillanl	114 52—30
5-3	1 JC " E t , V 3
g	
	»-«- Ivj L. C/> ^ O) "O o> tU "E Š-c
25	a> 0 0
	t; _e
	1 ^ . ^
__	
s
Mizarski pomočniki
dobe takoj trajno delo proti dobri plači pri Matko Maloviču, mi-
1844 zarju v Novem mestu. 4_2
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—13
Lesni odpadki
se lahko dobe vsak dan, ne več po 3 gld kubični meter, marveč samo po 2 50 gld. kubični meter.	1784 (3)
Naročila sprejemajo se v pisarni
A. Deghenghl, Kolizej.
.dl.lv	i Mil St ;.u. oi ti in n .< i:> J tu ku im m ti
**lgi8il!f Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem
| RESTAVRACIJO ,fpRIPAN J U" NA BLEDU
katero bodem vodila z najboljšo oskrbo ; na razpolago imam tudi sobe za prenočevanje tujcev. — Oskrbljeno bode vedno za okusna gorka in mrzla jedila ter za izvrstno vinsko kapljico.
Za mnogobrojni obisk se priporoča 1858 4-1	ANA VRINŠEK, gostilničarka.
S Proda se hiša^
v mestu blizu Ljubljane, v kateri se nahaja že nad 50 let jako dobro vpeljana kovačija. Delavnica ima dva ognja in vse potrebno orodje ter obširen in dober delokrog. Zagotavlja se najboljša eksistenca. Hiša se nahaja v najboljšem stanu in je na lepem prostoru ter ima meščansko pravico, s katero vleče vsako leto 30 m3 drv. Hiša se da tudi ponarediti za vsako drugo obrt. Proda se ali da v najem za več let pod zelo dobrimi po-1851 3_i	goji radi družinskih razmer.
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenca" pod šifro: ,,Lepa prilika".
tac
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. 1.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 6
**
Sprejmem za večjo trgovino na Jesenicah
2 učenca
katera sta dovršila vsaj 2 razreda srednjih ali meščanskih šol.
lstotam se kupi dobro ohranjena
prodajalniška oprava. O
Ponudbe naj se pošiljajo: R. Zore, Kamnik.	i840 3—2
V večji strojno urejeni stavbeni mizariji, sprejme se	i;96 3-3
prakfikanf
spreten risar, vešč nemškega in slovenskega jezika. — Ponudbe pod šifro »Ljubljana, poštni predal št. 44".
1777
3-3
Odda se takoj
stanovanje
z 2 sobama in pritiklinama v pritličju, dalje
dva lokala,
katerih eden je primeren za trgovino, skladišče ali kaj podobnega, drugi pa za delavnico ali hlev. - Več se poizve v Florijan. ul. 42.
Zidarji in delavci
se takoj sprejmejo pri stavbeniku F. TRUMLFR.iu Pred škofijo it. 3/1 v Ljubljani.	1837 3-2
OKiiic.
Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. avg. 1006. oprav, štev Nc I. 158/6/1 se vrši prostovoljna sodna dražba posestva gosp. FRANCETA KLINAR in sicer zemljišča vlož. štev. 38 kat. obč. Petersko predmestje 11. del, obstoječega iz parcel štev. 35/4 (hiša štev. 15 na Zaloški cesti v Ljubljani z gospodarskim poslopjem) štev. 35/5, 35/6, 35/7 vrti z k navedenemu zemljišču pripadajočo pritiklino vred
dne 27. avgusta 1906 ob 9. uri dopol.
na licu mesta, Zaloška cesta št. 15 v Ljubljani.
Vzklicna cena znaša 37.000 K, pod to ceno se zemljišče ne odda; ponudniki imajo pred dražbo v roki sodnega komisarja založiti 3700 K varščine; zdražitelj je takoj po doniiku vezan, dočim si prodajalec pridrži pravico tekom osmih dni po do-miku dražbe ali odobriti ali odkloniti. Dražba se vrši vsled prostovoljnega predloga lastnika, tedaj so tabularnim opravičencem njihove vknjižene pravice, ne oziraje se na najvišji ponudek, prihranjene.
Natančnejši dražbeni pogoji, kakor tudi zemljeknjižni izvleček in posestni listi so vsak dan med uradnimi urami na vpogled pri podpisanem.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906.
L. S. Dr. Kari Schmidinger I. r., 1856 3—1	c. kr. notar kot sodni komisar.
cz«
prevzema vsa tozadevna naročila
v Ljubljani in na de
WŠk po primerno najnižjih cenah, ^^m^us&^u^^ilsgsess&^^gsš^
vAj	Naročila sprejema izdelovalec mrtvaških rakev g. Fran Vid al i v
M Prešernovih ulicah.	1838 2—i
Ml	,	I
Za podjetje:
PAVEL VELKAVRH,
hišni posestnik, trgovec in svetnik trgovske in obrtne
zbornice v Ljubljani.
Dobro izurjenega
takoj sprejme	1831
MELHIJOR BREMC, Jesenice IIO.
Sprejme se takoj
krepak učenec
za mesarski obrt v Spod. Šiški ŠteV. 25.	1847 6-1
V Celju
se pod ugodnimi pogoji proda
4® i ti y U Jii u oi)
na zelo lepem prostoru, pripravna za bivališče mali rodbini, posebno za letovišče, ali za kakega obrtnika.
Vpraša naj se v trgovini g. J. Gro-belnika v Ljubljani. 1835 2-1
Predilnica
i .' •
v južni Nemčiji i A Ae nekaj
delavskih rodbin.
Plačuje visoke plače, na razpolago so lepa stanovanja z vrtom za zelenjavo. Dovoljuje se.predujem za potovanje. 1852 3-1 Ponudbe pod „S. T. 4532" na: Rudolf Mosse, Augsburg.
naprodaj!
Iz proste roke se proda hiša na jako lepem kraju, z nekoliko vrta, v Rožni dolini pri Ljubljani &t. 156.
Poizvč se ravnotam.	1836 2—1
takoj sprejme FR. ŠEVČIK, puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7. 1850 6—i
5 lesarjev in 10 težakov
se takoj sprejme proti dobri plači za DALMACIJO. Potnina se povrne. Vpraša naj se pri inž. Lachniku, Beethove-nove ulice 4.	1857 i
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 16	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
BOr Zunanja naročila se točno izvršujejo
1 Prašno olje|
*
*	(Doppelstauboel)	*
/K	najboljše kakovosti kg d 60 vin. ^
S	*
*	kakor tudi vsakovrstno
*	.. K
3 strojno olje *
*
1 K
najfinejše vrste,
^ ima po najnižjih cenah vedno ^ V zalogi 1854 3-1 ^
F. €*rošcl, |
trgovina s špecerijskim in & m kolonijaliiim blagom, m
LJubljana, K
ijj Poljanska cesta št. 7. £ * *
^oznanllT
otvoritve
**
ktm
Prve goriške vinske kleti
Stari trg 13, Ljubljana, Stari trg 13.
rt


Slavnemu občinstvu kakor tudi svojim cenj. odjemalcem iz mesta in dežele usoja si vljudno naznaniti, da otvori dne 15. t. m. vinsko klet, kjer se bodo točila dobro znana goriška, vipavska, istrska in različna druga samo pristna vina po najnižjih cenah.
Cenj. družinam dostavi se vsaka množina vina od 5 I. naprej brezplačno na dom. Večja naročila za gg. gostilničarje dopošljejo se naravnost iz Gorice po znatno znižanih cenah. a	Za mnogobrojni obisk se priporoča spoštovanjem	i«22 3—2
I SV415: Prva goriška vinska klet HKSBr
) ===== Odprta vsak dan od 8. zjutraj do 9. zvečer,	-=

; :

B
5 *
2	O
03	o "t
fJJ re
T ««
n
rt
C
o<
a p
TJ O
o o.
er p
13 o
D. O
crq o «3 O
"> 2 % "o
m 2
E: ".o
q 3 *
iw -
v*.* » _
. T? o
C v) ' = » ff
_ ~ o
Z rs <*> ~ u. B
O 3 • <_ «
u< T3
m — O 3 • »<
<	IS
S 3 n
o "S <» 2" p
a o
<	«
o » a
^^ 2
gg "O 3
-r " V.-•J I p
CD
00
CD
D3
mmmammt m
CD
S=J CTD
n S-N tf>
» 2.3. »
a m jI
3 TO 2.
0 3 < »
w — c ->
£33»
K to 2. A
® S:5 ff
>♦ cr — n a m "
n "O 3 O
S TO M m a ^ rx (D
3 <£ 2 T
•S § *
a £ «
^ -• n m o < » 2
IL £
B TO
S* S-
w-O "O ~ -t -1 C TO TO
S-a. S Q. o-S
«=• m 2
~ < 3
p< TO U 3 O." < 0 S. ta to < O. 3*
3-.-S<
|s.sa
—• to Jr- w 2 B" B
.5. < - < to o cr
TO
M	</>	""
<	°-<	sr
1»3. <
9	š.'"«	«
<	ta o	n»
_. TJ
3 3 TO S" « " 3 °
S S? 3
=.0 5.0 < < s
TO _ TO ' 3 " £ ■a ~>
^ TO M
o J"0,
•n O O" to 3 TO
B
2	i-
kil	5"
U	p-
3	~
ti	Š
B
.	CD
"0	£
T	2.
O	««
& 5
CD
-t O"
r+
9
IIH
W _
O "5
51 5 e
u
B
CD
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
z== v tA r a |i i 11 i,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—0
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je getoveinsenedavtajiti. Veliki moderna opravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih In cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 40
Svojim cenjenim odjemalcem kakor velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici sploh naznanjam vljudno, da je gospod
Oton Windeis
pristopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel samostojno vodstvo te trgovine
Veiespoštovanjem vdana
R.Till in firma Gustav Fischer y„tv„r^i,s°drtriasr8er"Fabr'k
(zmsi

Vljudno se oziraje na predstoječe naznanilo si usojamo izraziti tem potom svojim velecenjenim odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nam tako obilno izkazano zaupanje in jih prosimo najvljudneje, da nam izkazujejo i nadalje svojo naklonjenost.
Z uvedbo novih strojev in izboljšanjem v izdelovanju nam je bolj nego kedaj poprej možno izdelovati v najboljši kakovosti naše znane In priznano Izborne llmonadne in malinove sifone ter kraherl* z različnim sadnim okusom, ter bomo tudi v bodoče kar najskrbneje pazili na najcenejšo In najtočnejšo postrežbo. Zbog tega se nadejamo, da bomo lahko ustregli vsem željam cenjenih naših odjemalcev. Prosimo torej tudi nadaljne vsestranske podpore našemu podjetju ter se priporočamo
Veiespoštovanjem
TiII, Windeis
v tvrdki Gustav Fischer
tovarne sodavice.
1819 4—2
Naznanilo.
Podpisanec naznanja vljudno slav. občinstvu, da je njegovo tovarno papirnih in /^artona^nih i^del^ov preselil ij Zjubljane na
Vir pri Domžalah.
Cenene delavske moči in druge udobnosti stavijo me v prijeten položaj cenjene odjemalce kar najceneje postreči.
Obenem se zahvaljujem 30 dosedaj okovano zaupanje najtoplejše in prosim, da me tudi zanaprej s svojimi cenjenimi naročili počaste in zagotavljam naj-solidnejšo postrežbo.
Ti
2 veiespoštovanjem
JVlC Dp4 •«//> tovarnar papirnih in ^artonajnih J	i Cl/ /t, i}del\ov, Vir-2)omjale
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
i z najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in beie barve. 766 52-17
Postrežba to£na.
Cena nizka.
Naznanilo in priporočilo.
P. n. slavn. občinstvu si usojam najuljudneje naznaniti, da sem otvoril Židovskih ulicah štev. 4	1746 3—3
akcidenčno tiskarno
ter bodem izvrševal kakor: posetnice, razglednice, račune, zavitke, raznovrstna naznanila, parte in sploh vsa merkantilna dela.
Istotam sem v četrtek, 16. t. m. otvoril tudi
trgovino s papirjem, pisalnim In risalnim orodjem.
Za mnogoštevilna naročila se najtopleje priporoča
Lavoslav Pevalek.
Štedilnike
vsake vrste, za prestavljanje kakor tudi za vzidavanje, in vse njih posamezne predmete priporoča v največji tzberi in po najnižjih cenah 1732 6-8
trgovina z železnino
fan \ SB55 j
posebni oddelek za hišno in kuhinjsko orodje, ^	Ljubljana, Vodnikov trg 5.
Sar Odlikovan z veliko zlato kolajno na spložni spomladni razstavi na Dunaju,
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 13
f ripin^r Hnrllc Terezije cesta it. 6,
O. L/C 111 o Cl 1 5	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaftke pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
NaroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
Utianortjeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
mmssam
Tovarna fn prodaja oljnatih barv, flrneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In Komptolr: Telefon 154. Palavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Uttunorljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, Sledilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mestu iu na deželi kot priznano reelno in fino p* najnižjih cenah.
765 52—20
:!i;;;;:iž; iiiilliliiiiiiiiiU
j Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu ||
j Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva ™ slikanja na steklo
=h
1 S!
alf!
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52 3
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem t ogled.
.•••...•.•••••.••••••••...••••••...........................i..............................
!!St!?!!!!ftS!JSS!S!:!::!!!S?:!?:{tl««:!:J«!:S!i«»Ml:5SSt»Mr:S:!»JS»}!ti!J!{JSJ»!Jt!!JS:
M
i.. •••
B :::

i:::

Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate
kazale v vseh liturgicnih barvah, plavtjale, obha-Jllne barze, itole in vse
za službo botjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahtne ter izvriuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrelbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.
	OSREDNJA BANKA čeških hranilnic, s ▼ W fUstredni banka českpch snoritelen}		^ Del. kap. 7,000.000*— H 2 Telegrami: »Sporobanka". S Deponiranje kavcij In g ~ vadij raznih vrst. s s Eskont menjic samo 1 | denarnih zavodov. g J Bankovne Informacije -in svete brezplačno.
	"Vloge na knjižice in raiun 4 % in 4';,«. 1 Kupovanje in prodaja vredn. papirje«. Uprava in £uvalna zaloga brezplačno. |	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 40/° in '/.c/, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban-kovnih obligaoij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
H N H N N H H M M M
N S«
M
(. : : Najcenejša in največja :: ) ( domača eksportna tvrdka! )
Razpošiljanje švicarskih ur ) na vse kraje sveta!: :: )

.SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.

k
Naznanilo preselitve.
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljubljano in otvoril
= na Mestnem trgu, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno prodajalno
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenjenim odjemalcem, da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, katero je navedeno v cenilniku, ampak ogromna izbira vseh različnih, modernih ur, kakor: žepnih, salonskih in stenskih ter budilk, briljantov, zlatnine in srebrnine, po konkurenčnih oenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, zato mi je posebno še vsled ogromnega prometa mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah.
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini svojo naklonjenost.
Z velespoštovanjem.
1820 3-2	II. Suttiicr.
___$
► ► ► ► ► ► ►
t ►
► ► ► ► ► ►
N
III. priloga 188. Stev. ,,Slovenca" dne 18. avgusta 1906
Po svetu.
Moža sežgala. Iz Mikoicza poročajo: V Nyires-Puszti ic polila kmetica Lenard posteljo in moža, ki je na njej spal, s petrolejem, nakar ie zažgala in zbežala. Pričelo sc je kaditi, in ljudje, ki so prišli na mesto, so našli v sobi še obžgane ostanke moževega trupla. 2ena je izjavila, da je storila tako zato, ker je mož zelo sirovo z njo postopal.
Obiteljska nesreča. Iz Stolnega Belega Grada javljajo: V Hildegkutu je snažil posestnik Janez Bajor svojo puško, ki se je pri tem po nesreči sprožila. Strel je zadel poleg stoječo l71etno hči llono, ki je padla takoj mrtva po tleh. Očeta jc to tako presenetilo, da je napolnil naglo puško na novo in se ustrelil v glavo. Ko je priletela v hišo mati in videla moža in hčer mrtva na tleh, jo je zadel mrtvoud in leži zdaj težko bolna v postelji.
Nova dvotirna železnica v Združenih državah. Iz Pittsburga se poroča: Se v tem tednu bo formelno objavljen načrt za gradnjo nove dvotirne električne železnice iz New-Yorka v Chikago preko Pittsburga. Železnica bo stala trideset milijonov funtov šterlingov in bo dovršena v treh letih. Proga bo za 108 milj krajša, kakor je najkrajša izmed sedanjih železniških zvez med Ne\v-Yorkom in Chi-kagom.
Slap Rene pri Schaffhausenu v nevarnosti. Vladni svetnik kantona curiškega je neoziraje se na protest mesta Schaffhausena dal izvršiti načrt za vodno silo na levem cu-riškem bregu ob slapu Rene. Projekt je vladi v Schaffhausenu že predložen. Ce se ne ugodi predlogu, pride vsa zadeva pred zvezno sodišče.
Vsled pokvarjenega mleka je dobilo v Madridu več sto oseb bolezen. Zdravnikov primanjkuje.
Navodila, kako se naj ravnamo v času nevihte. Po nasvetu zdravstvenega učitelja je najprikladneje, da smo v slučaju nevihte v sredini sobe. Ako nas nevihta zasači na prostem. korakajmo enakomerno dalje. Nevarnost postane večja, ako se pustimo v tek, še bolj pa. ako obstanemo na mestu. Izogibati se moramo gričev in stoječih voda. Jako po-gestoma se svari vedriti pod drevesi. Posamično stoječa drvesa so v tem oziru zlasti nevarna. Siccr pa je nevarnost, da udari strela v drevesa, odvisna od različnih vrst drevja. Najbolj privlačuje strelo hrast. Označimo privlačnost strele pri bukvi z 1, tedaj moramo postaviti za igiičasto drevje število 9, za javor in lipo 12 in za hrast število 34. To različnost provzročuje notranja sestava dreves. Ako je mogoče, bodimo najmanj pet do šest metrov oddaljeni od najbolj zunanjih vej do-tičnega drevesa. Da si zmanjšamo ter se iz-nebimo strahu pred nevihto, v to nam služijo nekatera občna razmotrivanja. Dasiravno se jc število strele v zadnjih letih, kakor nam dokazuje statistika, znatno povečalo, vendar udari ista v Nemčiji letnih samo 200 do 300 oseb in med temi jih usmrti 50 do 100 oseb. Izmed enega milijona poslopij poškoduje strela v Nemčiji na leto samo 271 do 404, kakršna je baš okolica. Iz tega je razvidno, da le malokoga zadene strela. Bliskov, ki sc označujejo le z gromom, naj se ne strašimo, ker blisk mnogo preje zapazimo, kakor zaslišimo gronienje. Pa tudi vsi bliski, katere vidimo, niso nevarni. Kajti ker se širi svetloba v sekundi s hitrostjo 304.000 kilometrov, tedaj mora tudi blisk v tistem trenutku, ki nas loči od njega, ako leti v smeri proti nam. Vsak blisk torej, ki ga vidimo, je žc dosegel drug cilj. Končno smo nekako pomirjeni, ako vemo, v kaki razdalji se spuščajo strele. To se lahko izračuni na jako enostaven način; kakor znano. znaša hitrost svetlobe v eni sekundi 304.000 kilometrov, hitrost glasu znaša pa le 340 metrov v istem času, moramo torej le število sekund, katero preteče med časom, ko se zabliska in zagrmi s hitrostjo, s katero se širi glas, torej s številko 340 pomnožiti in tako dobimo v metrih daljavo, iz katere je prišel blisk. Še enostavneje dobimo to daljavo, ako računamo na vsake tri sekunde, ki so pretekle potem, ko smo opazili blisk, približno 1 kilometer.
V poletju zmrznil. Ncverojctno je da bi mogel kdo v tej dobi neznosne letne vročine - zmrzniti. A vendar sc je tak slučaj pripetil v Lyonu. Voznik nekega tamošnjega tovarnarja ledu, Evgen Poulet, je stopil na voz, v katerem sc prevaža led, da bi se malo ohladil; toda iznenadna razlika temperature je bila tako silna, da je Poulet padel v nezavest. Za nekoliko časa so ga našli z zmrzne-nemi nogami ter ga odvedli v bolnišnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ozdravel.
Kontrolne shode namerava popolnoma odpraviti vojno ministrstvo.
Električno železnico med Novim Yorkoin in Chicago nameravajo v kratkem zgraditi. Stala bo .30 milijonov funtov šterlingov.
Zlato mašo je imel na Veliki Šmaren sol-nograški kardinal nadškof dr. Katschthaler.

1<
1795 5-3
■ ■
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da mi jc oblastveno dovoljeno izvrševati
obrt plakatiranja in reklame.
Ker za plakatovanje še dosedaj nimam stalnih desk, vstrezal bodem začasno vsem naročnikom z reklamnimi deskami, katere bom izobešal na najživahnejših prometnih točkah v mestu. — Priporočam se za obilna naročila, katera bodem izvrševal vestno in po zmernih cenah. — Za naročilo zadostuje telefonično obvestilo in lepaki se prevzemo pri naročniku ali pa v tiskarni.— Obenem javljam, da imam samozastopstvo in zalogo neprekosljivega sredstva ,,Radi-----eol" za pokončavanje vseh mrčesov.__
-----—- Z velespoštovanjem =====
Telefon 155 P G t 6 P IVI Sk t G I i Č Telefon 155
podjetje za snaženje stanovanj in oken, izpraševanje s strojem „Vacuum Cleaner" v lastni hiši Škofje ul. 14.
■ ■
■ ■
aznanilo.
Zaradi prenapolnjcnosti kirurgiskega oddelka deželne bolnice se bodo nekoliko tednov sprejemali le najnujnejši operacije potrebni slučaji, kar naj občinstvo na znanje vzame.
Vodstvo deželne bolnice v hjubljani,
dne 15. avgusta 1906.
1834 3-3



4

Gostilna,Savica
poleg Bohinjskega jezera (2 minuti hoda) ob cesti Boh. Bistrica-Sv. Janez ob Boh. jezeru
priporoča prenočišča, dobro kuhinjo, dobre pijače. —
Zmerne cene.
Krasen razgled na jezero in gorenjo dolino ..Skalnato brtlo" (3 minute od gostilne).
Mnogobrojnemu obisku se priporoča
A. Pavšek,
1841 3-2	gostilničar.
T
i, <

.♦'•t
Naznanilo.
Akcijska družba Goeške pivovarne
(prej Maks Kober) v Goess-u pri Ljubnem
usoja si najuljudneje naznaniti svojim velecenjenim odjemalcem in slav. p. n. občinstvu, da se je preselila s svojo zalogo v Ljubljani (pivovarna na Sv. Petra cesti) v svoje nove skladiščne prostore
v !Spoal - & lik i
z= poleg c. kr. državne železnice ==
kjer bo prodajala svoje dobro znano Goeško marčno pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila naj se naslovljajo na zalogo Goeškega piva v Spodnji Šiški pri Ljubljani.	is39 2—2
naravna mineralna vodi
HoiM Hntron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah ln drožerijah 2510 23
Oglas!
Mlinarska zadruga v Čresu
(otok Čres, Istra) prodaja izvrstno, naravno
olihino olje.
Vsi, ki so ga rabili doslej bodisi za cerkveno ali domaČo porabo, so se izrazili najpovoljneje. Radi tega prosimo vse gospode, koji žele imeti naravno oljkino olje, da se obrnejo na gori navedeno zadrugo.	1814 7-5
O. Bernafovič
prodaja od 18. avgusta do 15 septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler jc kaj zaloge:
:*oo
jopic za dame in Jeklicc po gld. 1 50, 2' — , 2 50,
3'- do 5 -.
IOO
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3 — , 4-—, 5-— do 6—.
.100
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3 —, 4'—, 5"—, 6'— do 8 —.
250
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld. 1— do 2'—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni.	1842 2
Angleško skladišče oblek,
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——— -O-
Najstarejša svečarska tvrdka. -- Ustan. pred 100 leti
M
upcue

priporoča velečastltl duhovščini ter slavnemu občinstvo
zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče
ia cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, ikatljnh In ikallll v poljubni velikosti ter poceni. Kupu|e se tudi vsak čas nted v panjih, sodčkih, kakor tudi vo.ck in suho intovle, po kolikor mogoče visoki ceni Z. obila naročil, se toplo priporoča In zagotavlja točno In počteno postrečl.
1BS0 52- 1 UJUBLJflN A,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiža.
>391 202
wawaak>»«ibMLnUBNMSKi	la^nii n-nunen.« ——...... MT.II m ■MMMMMMMM———
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuj* in prodnj* m vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-aunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devli.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 1 2,000.000'-. Rezervni zaklad K
Zamenjava lu eknkumptuje	Daje predujme nn vrednostne papirje.
Uirebane vrednostne papirje ln vnovčuje Zavaruj« treik« proti kurul lapale kupone.	izgubi.
Vinkulujo In devlnkulufe vojaške i jnltnlnsko kavcije.
JU' Kakoaapt In Inku«« nagi«, TsS.	JSmT Soriu. nnrooiia, KM
Podružnica v SPLJETU.
Denarna vloge aprejem«
v tekočem računu ali na vložne knjiilc« proti ugodnim obrestlm. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s ček! !n nakaznicam!.
			
Ž w > -a ^ J 5 S Š- UJ K O, IX 0 4L 0 3	^KETTESOR/f^ Dtpost oepost ^OTTOMAN^		<2 i! 3 * ■N 1
Porednež! Ali se še sedaj nisi zapomnil, da ne kadim nobenega druzega papirja, kot
2265 52—42 VI
(B
ff
Oltoman-"
papir za svalčice in cevke.
POZOR AHERIKtINCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
39-1« -
762
MATEJ OREHEK
trgovina u Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani (£3 Tik znane Tišlerjeve gostilne. Q
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ii ponatiskoranje kaznivo.
Edino pristen jc Thlerryjev 2630 balzam 52- 33
le z zeleno znamko ^redovnica*. Htaroalavno neprtkoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v Želodca, koliki, kataru, prsnim bole/nim,
inflaenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaAkom K 5'— franko.
Thi*rryJevo oentifolijako tna*{lo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem He ako starim ranam, vnetjem, ranitvam. abscesom in •tek linam vseh vrst. Cena: 2 lončka K .'J M) se poAlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroAura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrnlične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žlftno omrežje na stroj, obhajlluo mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specualiteta: valjlfinl zastorl in solnfine plahte po nsynovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—51	oporami brez vijakov.
FAFF-ovi šivalni stroji
so najboljši za rodbinsko porabo.
SST Šivajo, golijo in pleto
ne prekosilo obrtne namene šivajoč sem in tje (Ivngellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHI N KE L
j|| Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
*	/Ajk &&^m
Vožnja traja - P^s „ __ __	_
dni g dni ^ ljyr*»na Pp|''kgza po+ov^in 0s^ne
znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajemmi velil\ansl\imi parnimi
u	J\ l\al\ordo sedaj veliKj parnimi 2 8-12,000
Pojasnila daje zastopnik frQgm\|fl
jyubljana -ur.ce štv .28
^ Odhod iz Jjubljane vsaKJ ponedeleK,torek i" četrteKj" ted nu.
Podpisana ima t zalogi najrazuovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, ra«nobarvne plažče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd.
iploh VBe, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnltjl oenl bandera ln vso drugo obleko.
Proe&stite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih csirati u» domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev iu potujočih agentov.
Zagotavlj&je hitro in najpoiitenejso postrežbo in najnižjo cono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejžim spoštovanja® se priporoča 2189 26—19
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posode
v Ljubljani, Wolfovo nlloe 4.

A. Kraczmer £SXv
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zaloiio Kratkih klavirjev mljnonov in planin
najbolj renomiranih 'firm po najnižjih cenah. Pro-igrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejoni so vodno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in imvrSnJe se pod-laianje n usnjem strokov-ojaiko in preakrbno in tarainnavajo najcenelie. 2178 52 -41
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1--, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraSe štev. 3-44.
901 26-18
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
if
Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetliklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14—,s sekundnim kazalcem K 6 - -,3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10'—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
1790 10-2
Razpošilja po povzetju
prva livarna ur
v Mostu (Briix) w St. 1157, (ČeSko.)
Hofiato ilustr. ceniki m nad 2000 slikami se na «■-b levo poi./Jejo tratiš in franko.
Calamo line °«rskc 180; iz sejati
<0aiaillC zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 115 za kilo.
GnSat ^ la Pra8a 1 brez kosti gld. 1'20; •""J*** pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina lina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, velja ena 20 kr.
mivnulra brinjeveo gld. 1'20 liter V %J w lidj pošilja s poštnim povzetjem 412 11—7 od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-17
Ljubljana,
Sv. Petra cesta U
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9-50. Pred. štev. 361 Ia Iloxcalf z angleškimi podplati K 12-50.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
a.f^s^	Idobavlja kot znano najboljše čevlje.	)
Pri naroči,ih zadostuje pred. številka.	^g^flflll	J^«-—-—7
—	i [__( Zunanja naroella proti povzetju.	D (	_
„Chick".	Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	.Moderno".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi - -	----------- Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 553. Sabakid K. 10 50
podplati K 6 -...........Nepriležni izdelki ae zamenjajo. _ P?dPlatl K	...	» » ^671«. Hoxcaif K 13 -^■
Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.	'	Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z „ „ bto. l.akovina K 12 — •
močnimi podplati K ll1—.	(1323 11)
Zahtevajte zastonj
ia Iranlco mol veliki, bogslo lluitrovio glavni cenik < n«d 1000 illkiml vseb vrst nlkelmstlb, srebrnih in llatUl ur z znamko Boskopf, H »hi, Ornega, NcbaHiaiiien, UUshlKte kakor ludl vseh vrst solidnih zlatain In »rebrni. po IzTlrilb toraraliklb cenah.
Nlkel. remont, ara......K 3 —
■lat. Roskopl patent ura ..... 4-— , , (ma lekl. rem.ura . 4 — ivlo. Izvir. Roskopl pat. ura . . , 5-— Ooldln rem. ura .Luna* koles|( , 7 50 srebr. , . .Olorla" , , 7-60 . . dvojni plalč . , 11-50 . oklep verlilca z rinčico na pero In ksrab., 15 gr. telka „ 2 50 ruska Tula atkel. ura ■ sidro z .I.una'koles|em . . . 9 50 □ rs a kukavico K 3-5C, budilka K 1 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80 Za maku uro Kletno pismeno Jamstrol Mlkak rislkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj 1
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) it. 654, Češko. 100—4
|QT najcenejša vožnja v Ameriko.
Iz portland-cementa in peska
rt
la
tO -ca a> t—.
do
° 3
a ca m 3
m 5>.
o
5*
£ o ■a a
cr re
« S * £
g-fP
lrr
S 5'
ž! p <2.
O IU
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
|izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Istrska vino,
refoško, beli muškat in teran, »«32 24 2
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
•af
Tovarna za stole
Franceta Suigeljna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-5)	Izdeluje 2526 26—13
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obrt.
*y*|J~Proda se P°d zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	1752 10-4
parna žaga
Degbengbi
Ljubljana »mw
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje« 969 ib
2461 52—36
Sv. Petra T T	Sv. Petra
cesta 27 U. LUZdl cesta 27
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo I Nizke oene!-
iVVVVVVV^-iTV-VVVVV"!
*
sM
L 0
E <
E. Kristan
oblastveno Roncesllonl-rana potovalna pisarna
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52-42
(na dvoriHu).
>
3
n i
K
t»
Najcenejša vožnja v Ameriko. *£|
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist za slikana cerkvena okna
GRADEC, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903.
575 12—n	Jan. Kobilica, župnik.
Mnogo takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
FR. SEVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
.*. najboljših pušk in samokresov .\
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .\ Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.

CDEl
CCfDČS^
Najcenejša pot za zdaj!!
ogggggoogogoogoogggooooooggoooooo
g m	h
oooooooooooooooool
O B^Mm^^gpaHB o
o MmmšmlmM^ o
„RED=STAR=LINE"
rdeča mm
GOGGGOGGGGGGGGOGG
G 862 62—39	G
OOGOOOGOGGGGGGGGOGGGGGGOGGGOGGGGO
v Ameriko
preko Antwerpiia v New-York, Phil&delphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsa| v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Kinland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Vorka osem dni To je pribito. Uljud-noat, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
O
o o o o
G
"■■i 104—66
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo eerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vMorce. Stare reči popravim, potlatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In klparaklb del.
•'» A

m*
Anton P r e sker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14
rS^/S^JS?"1 fliMke obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga pa nizkih oenah.
^/voj'* "C1*0 izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najniljib cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva ieleinlsklb uradnikov,
sssswswssss.ss.swstssw..sss.swswsisssssw
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
*
J1


ffi^ . f% X * ,
v

. ^ wo

...................................mu.......MIH......iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiff
Lepo stanovanje
se odda v Zgornji Šiški.
Popraša naj se pri Jak. Matjanu (pri „ kamniti mizi") vZgornjiŠiški. 1786 (»)
Prodaja na debelo in drobno.
O X B
n t
e
e **
m n
N
c
0) u
o o
3
N Bi 0) r¥
O 3
T B
3 K O
Firnež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100 —9 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja naloga
karbolineja in gipsa.
I EJICIf ■ nDlITD M ZDRUŽENIH PIVOVAREN ZALEG in LAŠKI LNI9l%H UrlUfcDfl TRG v Ljubljani, telef. št. 163. == pripor«,*« •«•!•
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga w Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
090 BO 32
■ v	__■
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učiliščemuzsojeuolišče
za deklice.
1421 23
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Dunaj-
•ke ieladfine kapljice, vetrove odgaojajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očiščnjoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu » Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo-ttu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49—29
Kuharica
srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu, želi vstopiti v službo, najraje v kako žup-nišče. Naslov povč upravništvo. 1808 3-3
OPKKiKM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1 septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1589 10 -10

Solidno delo!
Nizke cene!

Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—21 Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
li^	^iimiii^ ^^^ feiflmiii)^ fetiimiiii^ fetiiihTlif^ fef
i -.
Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka. 10-7
Nareja jo G. P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica t krono.	m Naročila se izvršujejo točno po povzetju, m

na deželi
Trgovka išče
filijalko
z mešanim blagom, ali pa majhno
gostilno na račun. =:
Ponudbe pod šifro „Kavcija" poste restante S p. Šiška. 1772 2—3
Oddajo se:
za takoj in november termin pisarniški, društveni, trgovinski prostori, kakor tudi kleti, skladišča, mala in velika stanovanja.
Več poizve se v pisarni Deghenghi, Kolizej.	1706 3
Ideal hišne gospodinje je
„Parket-Rose"!
Edina
mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino* lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10 4
Glavna zaloga za Kranjsko:
tvrdka
Ant.Krisper
I .j »il»IJjt na.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-mann itd.
Za dela „P a r k e t -Rose" priporoča se:
Snažilni zavod
Peter Mat e I i č.
Telefon št. 155.
Maznanilo!
Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom uljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom preselil svojo
mizarsko delavnico
z Erjavčeve ceste št. 9
v Bohoričeve ulice 3 (Vodmat).
Se uljudno priporočam za nadaljna veleč, naročila, zagotavljajoč solidno delo in nizke cene.	1717 5-6
S spoštovanjem
AL. TRINK, mizarski mojster
Bohoričeve ulice št. 3, Vodmat.
Pri nakupovanju
- suknenega -
in manufakturnega == blaga z==
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL1
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4. m
811 52-17 M
Velika zaloga ==:
suknenih ostankov.
8eb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v ltfeissenbachu, tovarna cementnih % UStOnOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Filijalka u LJubljani, Dunajska cesta 73
nasproti topničarski vojašnici
Telefon št. 237	p^™^se	Telefon St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike Itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz VVeissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—19	poštnine prosto.
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19
38 24—19
v Ljubljani
v IMedjatovi hiši v pritličju
Dunajska cesta št. 19
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p >d jako ugodnimi pogoji, da se lahko ineri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!