176. itnilta. i umm. i hm. i opiti mi. LKBII. lito. .Slovenski Narod* velja w L|«M|a»l na dom dostavljen: ■ ćelo leto naprej • • • . K 24*— pol leta m » • * . ■ *2— Četrt leta „ . . . . • 6*— | oa mei.ee m . • • • • 2—* v upravništvu prejenun: ćelo teto aapiej • # . . K 22-— pol leta „ • • • • • H*— Cctrt icta N • • • • * 550 na mesec m . . • • » 1*90 Dopisi fiaj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VređntttTOl Kamilom «1Im *t S (v prttM^u levo.) !■!»•— M. 9C Ishaja vaak 4aa »w*w tmwmmmM m*41\% ta prnalka. buerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trik rat ali večkrat po 12 vin Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravaifttvu oaj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati URdečega križa« je izdalo na-slednji oklic: Pomagajte našim vojakom! Kocke so padle! Zaman je bila prizanesijivost Avstro - Ogrske, katero je ćela Evropa občudovala; zaman je bilo upanje, da bo mogoče Srbijo mirnim potom pripraviti do spoznanja. Cesar te naše sinove poklical pod zastavo. Z veseljem in nnvdušenjem se bodo vojskovali ter bodo — ako je tako namenjeno — žrtvovali življenje in zdravje za avstrijske narode, za nas. Sveta dolžnost je vsled tega v teh dneh, spominjati se naše slavne annade, ki gre v vojno z božio po-močjo do zmage. Vsak deželan, bodisi te ali one narodnosti, vere ali stranke, naj stori svoje, da olajša trpljenje onih hrabrih, ki bodo v boju za domovino ranjeni ali obeleli. Avstrijski rnožie in žene so vsik-dar s plemenito požrtvovalnostjo iz-polnili to srčno dolžnost. Vsled tega kfičemo vsem Iju-dem, ki so dobrega srca: Pomagajte našim vojakom! Pošljite denarne prispevke, obveze, živila in krepčila! Ako pa naj to delo Ijubezni, do katerega se splo-šnost povzpne, svoj sinoter doseže, je treba enotne velikopotezne akcije, kajti vsako razcepljenje moči slabi, tako v vojski kakor pri pomožnem delu. V svrho organiziranja in osiguranja enotnosti in skupnosti pomodne akcije v vojski, se je svoj čas na podlagi ženefske konvencije ustanovila pod pokroviteljstvom našega cesarja avstrijska družba »Rdečega križa^. Nologa »Rdečega križa« je se-daj. da razvije svoje pomožne delo-van je. Spolnjevaje svojo težko nalogo, obraća se torej avstrijski »Rdeči križe na vse zadruge, korporacije, društva, družbe in na vse posamez-Jiike, ki hočejo svoja patrijotična ču-stva udejstviti, s prošrfio, da pošljejo prispevke v denarju ali v tvarini naj- bližjcmu društvu ali podružnici »Rdečega križa«. Le tem potom je mogoče, da doseže plemeniti namen darovalcev svojjSmoter, Ko jaki: Naloga avstrijskega »Rdečega križa« je težavna. Spolniti se da le, ako vsakdo po svoji moči pomaga in lakoj pomaga. Iz vojne setve naj vzklije člo-veška ljubezen! Njej hočemo služiti v znamenju gesla našega ljubljenega cesarja: »Z zđruženimi močmi!« Deželno žensko in mosko po-možno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko priobčuie gornji oklic zve-zinega vodstva ter je prepričano, da bo našel ta oklic živahen odmev tuđi pri vsikdar požrtvovalnem prebi-valstvu kranjske dežele. Odbor deželnega ppmožnega društva se že peča, kakor je samo ob sebi umevno, z uvedenjem in iz-vršitvijo pomožne akcije. Prispevke sprejema društveno predsedstvo, kakor tuđi naslednje imenovane dame, ki so bile tako Ijubeznjive, da sodelu-jejo pri pomožnem delu, in sicer: Bock Renata, Frančiškanska ulica 6-} Dretl Helena. Turjaški trg 6; Chron Marija pl.. Hrenova ulica 11; Do-berlet Dora, Frančiškanska ulica S; Del Coit fiermlna, Strossmaverjeva ulica 11 Eberl Frančiška, Wolfova ulica 1; Elsner Marija, Kopitarjeva ulica 1; Hafner Alojzija, Vila Hafner; Hogler Relly, Dalmatinova ulica 7; Jare Eliza, Elizabetna cesta: Krek Cecilija, Ahacljeva vesta; Neben-fiihrer Antoniia, Dežclna bolnišnica; Paulin Marija. Erjavčeva cesta: Pe-fjan Terezija, Rožnik; SchfHer Emilija, Dalmatinova ulica 7; Schneditz Ana, Slovenski trg 3; Schoeppl Helena pl., Knaffleva ulica 9; Slajmer Vera, Zaloška cesta; Schiffrer Helena, Pred škofijo; Šusteršič Bogomi-la, Deželni dvorec; Tavčar Franja, Breg 8; Triller Berta, Dalmatinova ulica 7; Župane Marija, Selenburgo-va ulica 3. Ražen teh še c. kr. deželno predsedstvo in redakcija tega lista. Ker se namerava deželno po-možno društvo pri svojem delovanju spomniti tuđi podpore potrebnih dru-žin onih roditeljev, ki so pod orožje peklicani, ter tuđi skrbeti, so imenovane dame rade volje pripravljeni, tuđi v to svrho prispevke spreje-mati. V Ljubljani, dne 31. julija 1914. Deželno žensko in moško pomožno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko. Dnevne vesti. -h Oznanilo o spiošni mobilizaciji je bilo včeraj. v petek, ob 3. uri popoldne naiprej nabito na ljubljanski glavni pošti. Ne da se popisati, kako senzacijo je obudilo to oznanilo. Vse je drvelo skupaj in tišti po-ulični modrijani, ki o vsaki stvari govore, pa nobene ne razumejo, so prav pošteno pomagali, da je postalo občinstvo vse zbegano, ker si oklica ni znalo prav tolmačiti. + Tatarske vesti. Kaj čuditi se je, kaj si vse Ijudje izmišljujejo, dan na dan raznašajo tatarsKe vesti: tega so ustrelili v vojašnici, tega so obesili, toliko so jih zaprli... vse same izmišljotine. Takim profesijo-nalnim Iažnjivccm je treba energično usta zamašiti. — Zaprisega. Na Kongresnem trgu se je izvršila danes dopoldne ob 9. zaprisega vojaštva. Vojake je na-govoril v nemškem in slovenskem jeziku frančiškanski pater. Navzoči so bili pri zaprisegi deželni predsed-nik ekscelenca baron Schwarz, vojaški dostojanstveniki, deželni glavar dr. Šusteršič in zastopnik mesta podžupan dr. Triller. Deželni glavar je nagovoril vojake v slovenskem jeziku, vojaški poveljnik v nemškem jeziku. Na poziv podžupana je zaklicala množica cesarju in armadi: »2ivio!« V vojašnici belgij-skega pešpolka je bila ob istem času zaprisega in je mestno občino zašto-pal župan dr. Tavčar. — Zapriseženie vojaštva. Jutri ob 10. dopoldne bo glasom oficijal-nih vabil v artilerijski vojašnici ob 10. dopoldne zapriseženje topničar-skega polka in dragoncev. — Za družine vpoklicanih so darovali gg.: dr. Triller 50 K, dr. Novak 50 K, nadsvetnik Pavlin 30 K, deželni sodni svetnik dr. Papež 10 kron, Fran Mally, kavarnar 40 K; dr. Kokalj 30 K. — Darila za Rdeči križ. Kranjska hranrinica je darovala za Rdeči i križ 4000 kron, za podporo rodbin pod zastave poklicanih vojakov pa 1000 kron. — Podpora rodbinam vpokiica-nih vojakov. Rodbine vpoklicanih vojakov dobe ražen preživnine tud' stanarino, ki znaša polovico vse preživnine, vendar pa vsa državna podpora ne srne presegati rednih dohod-kov moževih v mirnem času. Sicer pa mora dati občinski uradnik, ki ima ta referat, vsa tozadevna pojasnila. Ražen poročnega, oziroma krst-nega lista je treba predložiti tuđi po-trdilo delodajalca o visokosti za-služka. — Dobrim srcem! Dan da dan prihajajo na magistrat žene in stare matere, katerih možje in sinovi so odšli pod orožje. Pomoč je nujno potrebna. Država bo podpirala družine taKoj, ko bo nastopila njena dolžnost po zakonu. Za sedaj so Ijudje odka-zani na dobrosrčnost ljudi. Darovi, ki so dospeli prvi dan, dokazujejo, da ima Ljubljana odprte roke za svoje meščane. Upamo, da bo ta vzgled vplival na vse, ki morejo kaj žrtvovan, da za te dni po možnosti pod-premo one, ki so v prvi stiski ne mo- \ reio pomagati. Več družin je popol- I noma brez Kruha in brez sredstev. Tem priskočimo na pomoč! — Vrle Posavke. Včeraj sta pri-nesli dve Posavki po 5 K za podpora ubogim družinam; zraven sta pa na-svetovali, na] bi se izdal oglas tuđi i za okolico, češ, da bi Ijudje radi darovali kaj živil, posebno če bi od teh darov ne bilo treba plaćati užitnine. Dokler imamo, borno imeli vsi, sta rekli: Tako je prav. — Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo je podelilo orožniškemu stražmeštru Ignaciju Turku v Ljubljani v priznanje dolgoletnega odličnega službovanja srebrni zaslužni križec. — Ljubljanska kreditna banka je za stranke odprta od danes naprej samo dopoldne, zaradi pomanjkanja uradnikov. — Tečaj za krojačice se vrši in se otvori v sredo 5. avgusta ob 9. dopoldne v učni sobi strokovne učiteljice Terezije Hubmaver, Mest-ni trg št. 24, II. nadstropje. — Tečaji zavoda za pospeševa-nje obrti so vsled vojne po večini prekinjeni ali pa preloženi na poznej-si čas. Glede vsakega posamnega tečaja se izdado posebe objave. Avtomobil je povozil v Spodnji Šiški lOletnega Petra Šlegeljna, sina Za bolezen so toplice, za Ijubezen !ih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) Godba bi bila na ta slavnostni govor zaigrala tuš, pa je žalibog \z-ostal ta pasus, ker smo bili brez god-be, pač pa je prijetno žvenketanje kozarcev zamašilo to luknjo, da se ni opazila, kot bi se bila sicer. Seve-da smo morali vsi izpiti. Vendar Lohak še ni končal svojih izvajanj. Ko smo izpili ter pose-dali drug za drugim, je še vedno stal, imel desno roko, stegnjeno od sebe in videč, da smo pripravljeni, izpre-govoril: »Jasna gospoda! Pijemo I Kako vesela beseda, kako vesel izraz! Koliko gorja se uduši v pit ju in koliko veselja prikipi v njem do vrhunca! Pijemo! Ce pijemo, moramo tuđi zapeti. Zato predJagam, da zapojemo kako pošteno kršćansko pesem, da nas bo vesel bog in vsi svetniki in svetnice božje N Lohakov predlog je obveljal so-glasno, Zutka in jaz sva še krepko zaploskala, da je bolj držal sklep. Ker ie Lohak bil predlagatelj, dali smo mu častr.o nalogo, da on prvi začne peti, vsi drugi pa da jo uberemo za njim kot piščeta ža kokljo. Videlo se je. da ie bil Lohak pre-vesel izkazanega zaupanja. zato si je omočii grlo z nrvvim požirkom ter zapel krščansko pesem: Pa svet' Konstantin je zvončke vlil, pa svet' Kcmštantin je zvončke vlil, pa svef Konstantin je zvončke vlil, je noč in dan zvonil. Pa kako si fletna, kako si zavber, kako b* te ljubil, ko b' moja bla. Pa svet' Konstantin je zvončke vlil, pa svef Konstantin je zvončke vlil, pa svet' Konstantin je zvonoke vlil, je noč in dan zvonil. Lohaka smo morali pohvaliti, da ima lep glas. To mu je silno prijalo. Zato je povzel znova za besedo ter zapel drugo krščansko pesem: Svet' Ignacij kravce pasel, lepo }e žvižgal, še lepš' je pel. Poklicali smo nove tolažbe v obliki in vsebini štefana vina. Brhka Hrvatica nam ga je prinesla z najlep-šo dobro voljo na licih in v očeh. Zutka je potegnil deklico k sebi in )i zašepetal nekaj na uho, da je zardela in ga udarila z ročico, pa udarec ni bif tako liud, da bi se ga človek braniL »Zapojte nam lepo pesem, gospodična!« je reke! Zutka dekletu, ki jo.je še vedno držal za roko. Tzpuliti mu je hotela desnico ter rekln: »Ja ne znam ništa pjevati.« »Sem se vsedite!« je velel ter kar posadi! deklico k Zalizmku, ki se je obnasal. kot bi mu nekaj ne bilo prav. Nervozno se ie giba!, ni vedel, kam bi pogledaj, po obrazu se mu je pa razlila rdečica, kot bi ga bilo sram. Pa na to ni pazil drug kot jaz in Zutka. Deklica se je dala sicer še nekoliko prositi, da bi zapela, vendar, ker jo je moj prijatelj tako lepo prosil in ker jo je gledal s takim navdušenjem, kot nedotaknjen, nežno se razeveta-joč cvet, se je vdala in zapela z glasom, ki nas je očaral: Kažite mi, zviezde mile, što mi radi dragi sad, hoće li me spasit doći, ili će me drugom dat. Kažite mu, da ga čekam kano svoje duše spas, da mu ovaj vienac nudim, koji resi moju vlast. Kažite mu, da ću s njime na kraj svieta poći ja, makar bila i sirota u tudjini sama ja. Ko je izzvenel zadnji zlog iz dek-ličinih ust, vsUla ie ta hiooma in sko- koma odhitela iz lope. Dasi jo je Zutka hotel zadržati, se mu to ni posrećilo, meni pa, ki sem dekle natanko opazoval, se je zdelo, da je imelo v očeh svetio solzo, Solzo sreče ali solzo nesreće? Pesem, polna bolestnega hrepe-nenja in peta s prisrčno nežnostjo, je vplivala na vse prisotne mogočno. Frtički bi Mla kanila solza na obšir-no oprsje, pa jo je k sreCi prestregla z robcem in jo otela vanj. Gospa Marjeta je pogledala moža hvaležno, češ, meni ne bo treba hodit te iskat na konec sveta, ker te imam že za-varovanega. Cebin je pa, kot bi hotel potlačiti zoprno misel, pograbil po kozarcu in ga izpraznil. In glej, kot na ukaz smo Cebinov čin posneli vsi moški, predvsem Kocina, ki bi se mu bil skoro že jezik prisuSil, ker toliko časa ni bil omočen. Zutka je bil za hip nekam izpre-menjen, a le za trenutek. Takoj ie bil spet navaden, brezskrben pored-než. Udaril je ob mizo, da so poskočili kozarci in zavpil: »Kaj, ali smo prišli sem solze točit in žalost tlačit? Veseli bodimo, kakšno pametno zinimo! Gospod Lohak, vi ste vedno mož na mestu, po-vejte nam kaj novega, da nam duša ne priraste.« Lohak ie bil znova zelo počašćen, da se prijatelj obraća nanj, da razveseli vso družbo. Dasi ga ie vi- no precej prevzelo, vendar je odprl usta ter rekel: »Zadnjič je bi! pri meni prijatelj, ki ima veliko časa za branje, pa je pravi!, da se tam v Ameriki pecalo z mislijo, kako bi se dal napraviti tret-ji spol na svetu. Današnji, to je do-sedanji rod je dognan, se slabša, zato je treba ustvariti kaj takega, ki se ne bo slabšalo, ampak boljšalo in Če to ne, pa da vsaj ostane toliko dobro kot v začetku obstanka. Kakšen naj bo ta tretji spol, se dandanes prav-zaprav še ne ve, vedo le toliko, da je zelo potreben; pravijo, da je edina rešitev, če se noče, da se nekega dne zgrudi na zemljo zadnji človek se-danje vrste izvira. — Kaj mislite, gospoda, vi s tem?« vprašai nas ie Lohak. »Ideja ima gotovo nekaj zdrave-ga na sebi,« je menil Zutka, »samo če bi Američani povedali, kako mislijo to svojo idejo uresničiti, potem bi nas še bolj zanimala.« »Jaz pa Američanom nič ne ver-jamem,« je rekel Kocina s primernim namrdljajem,»v Ameriki hočejovsega hudiča napraviti, vse bi radi nanovo prekrojili, vse prerodili, v resnici pa nišo nič drugega kot ciganski široko-ustneži, mi stari evropski norci jim pa verjamemo, da se nam ti vragovi smejijo, kako se damo od njih po- tegniti.« (Dalje prihodnJiCi 176. *tev. .SLOVENSKI NAkOO*. one 1. avgusta 1914. Stran & revidenta drž. železnice. Zadobit |e nevarne poškodbe. Ni odru poaesrečH. Slikarski pomoćnik Ivan Letnar Je bil zaposlen pri slikarju cerkve na Viču. Po ne-sreči je pa pri premikanju lestve za-šel v neko razpoko na odru, kar je imelo za posledico, da je padel z odra na cerkveni tlak in zadobil po celem životu težke poškodbe. Bivši župan na Laverci Karei Lenče je bival dle časa v Clevdan-du y Ameriki. Stanoval je pri neki Mariji Susteršič. Nedavno tega je iz Clevelanda odšel. Dvorni poštni in brzojavni u rad v Miramara je zatvorjen, ker se je njena cesarska visokost nadvojvodi-nja Marija Jožefa vrnila na Dunaj. Iz DomžaL Pred nekaj dnevi so bile Domžale se zeio obljudene, a sedaj je vse tiho in prazno. Sli so možje in šli so sinovi... a pozabljeni vemiar nismo. C. kr. davkarija raz-posilja po PQšti položnice, da moramo plačati davek, sicer priđe rube-žen itd. Vemo, da je to korektno, toda razmere so postale težke, in treba bi bilo olajšav. 2ene brez moža, pa s 5 do 7 otroci se komaj preživlja-jo in pri najboljši volji ne morejo plačafti da v kov. Prosimo tor ej za olajšave. Od steklega psa ugrlznena je bila Marija liribar iz Domžal ter je na posledicah te grozne bolezni umrla. Prenesli so jo v rnrtvašnico v Dom-žalah. Utopil se je dne 29. julija v Logu pri Brezovici v domaćem vodnjaku, v katerega je pade! 70!etni posestnik Ivan Remškar. Vodnjak je 5 metrov giobok. V groznem položaju se je naha-ial 18 let stari tovarniški delavec iz Žiebov, France Zlebnik. Omenjeni je zaposlen v to\arni v Gorieanah. Ho-teč predejati transmisijski jermen na drug tir, ga je pa zagrabilo kolo za rokav. ga poregnilo k sebi ter ga začelo okoli vrteti. §eie ko mu je bila vsa oableka raztrgana, je vrglo fanta s tako silo ob zid. da je zadobil po celem životu težke oKvare. Nezgoda. Mlatilni stroj je Antonu Pirnatu. posesmiku v Nožicah. pri de!u strl nogo. Oddati so ga morali v deželno bolnišnico. Poskušen napad na most. Pred par dnevi smo po »Tagespcsti« po-sneli vest. da so '"»od reiam želcrni-skimi mostom načli dinamit. Stvar se je zdaj pojasnila. Ni b»! dinami:, inar-več dinaraoTi, ki ga je pozabil neki delavec, ki je zaspal pođ mosorn. Štajerski ciežeini šoteki svet |c odredil za 1. avgust sklep sn!= e-:a leta na vseh onih Šolah, na katorih se nišo nastopile velike poeitnice. S tem je prebivalstvu v sedanjih časih prav zelo vstreženo. Potrfeti dozelni zakc*n. Cesar je sankcijo ni ral štajerski deželni za'kon v zvišanju godbenih in £CS*IIn:$Jdh ličene po ćeli deželi izvzemši mesto Gradec. Iz Celfa. GrasVi in rr-ariboiiKi jasopi^i porocajo dan 7a dnevom :> -\retaciiah ose\ Vi so pedale kakrs-nekoli nelojalne, da tuđi ve'eizdajal-bke izjave. Tako so zaprli ?8 let sta--ega Karla Krančana !z Skomer na Pohanu, tcvarniškega de!a**ca Ra-doliča od Sv. Marjete na Dr. p., de-lavca Cirila S:mišo v Fali, ekonoma Ivana Sparla v Cerovci* rri OnT)žu In Rudolfa Dečka v SredišČu. Če je vse to res, ne vemo. Iz Celja. Povodom izvršene mobilizacije je določila c. kr. namerni-ia na podlagi § 51. obrrnega reda za podrobno prodajo predmetov, kateri spa». julija umri Fran Roje, doma iz 2užember-ka. 3il je star 42 ler in že 22 let v ArrerfKi. V Ameriki zapušča 5 brate in ove sestri. Charlesova premiera se prične danes. v soboto, točno ob pol 8. zvečer. S še nikdar viđeno krasoto se razvijajo slike bajne iepote. Redko-sti 'z skritega življenja petero raz-ličnih delov sveta se bodo kazale na okro^IciH prostoru omejene pa ven-dar n^skončno premenljive cirkuske maneže. Nastopil bode poieg še ni-koli videnega stvora osrednjih step Afrike ali ameriških visokih planot pre i'valec nepojmljive, Čudov *e dr-žav" s'wdine v celih četah in v sijaj-nih kostumih, dalje Japonci, Arabci, ccwboyi, Indijci, Mongolci, Tunci ird. in se bodo vsi ti spojili v edna-rodni družbi, podobni Noetov! barki. Očarujoč svet prav po*ebneg;< ki ga preveva opojni vonj boh^me, e n^m odpre z zbuditvijo jutranje zore — trkanje, tolčcnje, uiripanje ne sama v notranjosti šotorišča, nego tuđi v najglobočji notranjosti tisočev otro-ških src in tuđi odraslih ljudi, ki ču-tijo z mladino in se rauujejo spričo čistih, svežih circenzišklh Iger, ki so zabavalc že ce!c človeške rodove in razveseljevale kralje že v sivi starosti kakor dandanes v dobi moderne. Vedno kaj novega nudi neskončna zemeljska obla na svoji Širni in ne-SKončni površini, novosti izumlja človek in skoro neverjetno deluje že njegov ženij na mrtvi, ne^avedni stvor stvaritve. ki ga je božja pr?- » vidnost podvrgla človeŠtvu, pa tuđi opremila z orožjem, da gospodari grozovito in neusmiljeno. Izbiro naj-Ijubeznivejšega, najumnejšega in najnevarnejšega nam nudi Charles: vzgojen zoološki vrt s preko 350 eksotičnimi živalmi, poleg tega pa hlevi z več nego 150 najžlahtnejših konj, vse ukročeno z modrim ravnanjem in gledalcu predočeno s pravim občutkcm, prav kakor se pripravlja obed visokemu in redkemu gostu: spodbujajoče v objavljenju in zadcrvoljujoče v predstavljanju! — In kakor bodo dragocene circenziške delikatese, ki se nam bodo tekom treh ur nudile kot redek okus, tako slovesen bode okvir, v katerem se bo v velikem svetu navideznosti udej-stvovaio živo, resnično in uresniče-nof Zunanji portal« obrobljen od ža-reče luči tisočev žarnic, učmkuje žc kot slovesna razsveiUava m tako)f imamo občutdc silnega, ki nas obda-ia. V Čarobni svet stopimo, pdn neznanih sil, vesel in temperamente^ ki dale krila naši domišljiji in nam z veselo razburjenostjo polni srce. MarsHcaj nam stopi pred duševne oči. V napol temnem svitu orjaškega ronela se pojavijo za močno ogra-jo krvoločne živali roparice. poka-nje bičev čujemo in veselo konjsko rezgetanje. Oodba zadoni, zaslišijo se fanfare, medtem pa občinstvo polni orjaški šotor. Ali naj govorim o ču-desih, ki sem jih videl? Pač je bolje pravljico doživeti, nego jo pripove-dovati z vsemi umetnostmi jezikov-nega zaklada. Življensko zavarovan]e za (asa vofne nudi tak oj in brez zđravnlške prelskave za enoletno dobo proti plačilu er&ratne zavarovalnine vsem p. n. gosp. častnikom in vsem drugim, ki so poklicani v vojno službovanje ces. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Feniks. — Pojasnila daje in ponudbe sprejema generalna reprezentacija v Ljubljani, Sodna ulica št. 1, in pa Glavni zastop v Ljubljani, Beethovnova ulica šte-vilka I.s. Foksterier je za šel na Reseljevo cesto štev. 24, kjer se dobi pri ge. Pokrajškovi. Književnost Nova knjiga. Kmalu po šolskih počitnicah iziđe nova knjiga pod naslovom: „Slovenski metuljar". Navodilo, kako je loviti, reJiti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. Z morfobiološkim opisom metulja v vsch preobrazbah. S 15 slikami. Av^or tej knjigi je znani lepidopterolog Julij Bučar, c. kr. dcželno-sodni svetrr'k v Rudoliovem. SHke je risal njegov sin Danilo po naravi. Knjiga bode obse-gala sedem poglavtj m sicer- I. po-glavje: Lov na metulje: 1. Lov na dnevnike. 2. Lov na ponočnjake. a) Lov na luć. b) Lov na vado. c) Lov po dnevi. II. poetfavje: Metuljereja: 1. Jajce. 2. Gosenica. 3. Buba. III. poglavje Mehčanie rnett«ljev. IV. pogiavje. Raz-penjanje rne4u!jev. V. poglavje: Izbolj-ševanje pokvarjenih metuljev. VI. po-jjlavje: Urejevanje zbirke. VII. pogrlavjt: Promet z metulji. Zelo ogj ^en uvod podaja ntans«^-i upljs metulja v mor-f^bioloskem oziru, kakršnega Slovenci do danes še nimamo. Knjiga je na-menjena v prvi vrsti ućeči se mladini potem pa vsakemu prijatelju prirode. Dandanes nadvladuje prirodoznansivo vsako drup:o veJo in se lahko trdi, da je kniiga prava potreba časa. Knjigo ie v rokopisu odobril slavni c. kr. deželni šolskl svet in jo bode tuđi pri-poiočal vsem vodstvom kranjskih srednjih in ljudskih šol za uporabo odnosno nabavo od strani učencev. Stro-kovnjaško mnenje je za knjigo jako laskavo. Že danes opozarjamo vse ljubitelje prirode na to knjigo in jo pri-poročamo prav toplo. Knjiga bode obst_xala približno šest tiskovnih pol v mali osmerki in bo stala okrog dveh kron. Naianćnejsi podatki osobito glede cene prioočijo se v kratkem. izpred sodiJttt Kazonske ohravnavp pred deželnim Za pokojnim prestolonasledni-kom ni pustit zvoniti. Anton Grojzdrk, 20 !et star dninar iz Podgorice, je bil jezen na cerkvenika Štefana Grila zaradi neke kazenske ovadbe. Dne 5. ju« 1«ja t. 1. je posbl Oni po obdolženče-vega očeta Jožefa, da bi oba skupno zvonila v spomin pokojnemu nadvoj-vona Ferdinandu v rerkvi sv. Jakoba ob Savi. Ko sta tako čelrt ure zvonila, pridrl je obdolženec v zvonik, ter se jel prep rati s cerkvenikom, češ da ne pusti očetu zvoniti. Ko sta mu oba pojasnila pomen zvonenja se je obdolženec glasno nesramno izrazil. Cerkve-nik je morai z zvonenjem prenehati in se irtt je posrećio Grojzd^ka iz stol pa izriniti ter za njim vrata zakleniti. Po kratkem času jih je pa zopet odklenil. Tedaj se pa vrne obdolženec, ter z odpnim nožem prozi cerkveniku, da ne pusti zvoniti. Umevno je, da se ga je Crril ustrašil, ker je poznal obdol-ženfevo silovitost, ter nehal zvoniti. Ko je ponehalo zvonenje, je Grojzdek še paTkrat proti cerkveniku z nožem zamahnil, a se je temu vendarle posrećilo umaknHi. Obdolženec priznava svoje dejanje in pravi, da ga obžaluje. Sodišče mu je za fcazen 9 mtsecev težke ječe prisodilo. BoznestvorL * Vojne poMoe zaamke. V av- gustu izidejo in se dado v promet vojne poštne znamke. Znamke so modre na sivkast em papirju. Risba je enaka, kakor na dosedanjih mar-kah po 2 kroni. * Vstafe t Utetnu »Đerliner Ta-ffeblatt« poroča z dne 29. t m- da Je prišlo v Dublimi do velikih ponliCnih izgredov. Ljudstvo je napadio cest-no ielczaico in razbilo vozove. Vsik hip se bo|e novih nemirov in iz^re-dov. * Patrflfotfčaa poirtvovaloost Vse osobje glavnega poštnega urada v Opavi, uradniki, poduradniki in sluge so sklenili, da žrtvujejo za časa vojne en odstotek svojih službenih prejemkov za podporo za revne rodbine onih vojakov, ki so poklicani pod orožje. * Nesreća v forah. Iz Krakova porocajo: Na Tatri blizu Zakopan so našli mrtva gimnazijskega profesorja Bronislava Bandrowskega in učiteljico Ano Hackbeilowno. Učiteljica je padla v prepad. Profesor pa, ki je vodil izlet, je skočil zanjo, ker ni hotel nositi odgovornosti. * Mati in hč[. Skrivnostna rodbinska tragedija se je odigrala v Bremenu. V Wolmerhausenski ulici je stanovala vdova Kuferbergova s svojo 381etno hčerjo, ki je bila zelo nervozna. Pred par dnevi so dobili sosedje mater umirajočo v postelji. Ustreljena je bila v prsa. Na drugi postelji so našli hčer mrtvo, z revolverjem v roki. Hči je ustrelila mater. Ko pa je hotela ustre-liti sebe, jo je zadela kap. * Rafinirana sleparka in tatica. Iz Lipskega porocajo: Tukajšnja policija išče svojo bivšo asistentko Char-loto M., ki je bila v policijskem uradu nameščene že dve leti. Zdaj so pa spoznali, da je popolnoma navadna sleparka. Je hči spoštovane berolinske rodbine. Pri raznih rodbinah, kamor je prihajala na obisk, je pokradla različne dragocenosti. Pred petimi tedni se je odpeljala v Švico, od koder se ni več vrnila. * 2ena odlikovana s kolajno za hrabrost. Perzijski šah je podelil vdovi švedskega majorja Ohlsona, ki je padel pri Kaserunu v Perziji, Heleni Ohlson, kolajno za hrabrost. Pri neki ekspediciji so roparji na-padli četo majorjevo ter usmrtili majorja. Perzijski vojaki so hoteli zbe-žati, toda gospa Ohlsonova, ki je spremljala svojega moža, je zbrala vojake ter ]ih prisilila, da so se branili, dokler ni prišla pomoč. * V crno vojsko spadajo vsi za vojaštvo sposobni državljani, ki ne pripadajo ne armadi, ne vojni mornarici, ne nadomestni rezervi in ne domobranstvu. Crnovojniški službi so podvrženi vsi moški, pričenši od leta, "' katerem dopolnijo 19 let, pa doonega leta, v katerem so dopolnili svoje 42 leto. Častniki izven službe in v pokoju so podvrženi črnovojni-ski dolžnosti do dovršenega 60. leta. Crna vojska se deli v dva peziva. V prvem pozivu so črnovojniki od 38 do 42 leta. * Silna vročina v Ameriki. Chi-kaski listi javijajo: Me sto Medicine Natgrud, ki se je doslej odlikovalo po izredno hladnem podnebju, je imelo dne 13. julija največjo vročino v Severai Ameriki, sodeč po izvestju ^tatističnega urada za opažanje vremena. Z\\ro srebro je doseglo nena-vadro visočino 104 gradov Farnhei-ta. 56 mest v Združenih državah je imelo topline na 90 stopinj. V 12 mestih je bilo več kakor sto stopinj. Med drugim je kazal toplomer vro-čine sto gradov v St. Louisu, Spnngfieldu in Indianopolisu. * Najstarejši roman. »Zgodovina dveh bratov«, ki jo je spisal pred 3200 leti tebanski pisatelj Ennana, knjižničar kralja Merenpiaha, bo najstarejši roman. Zgodovina je bila napisana najbrže v to svrho, da je kratkočasila prestolonaslednika, ki je pozneje vladal kot Seti II. Njegovo ime je podpisano dvakrat na roko-pisu — najbrže edini lastnoročni pod-pis egiptovskih kraljev. Ta prastari roman, ki je spisan na 19 papiruso-vih listih s pogumnimi hierotičnimi črkami. je kupila v Italiji gospa pl. Orbinev ter ga 1. 1857. prodala brit-skemu muzeju, kjer je sedaj znan pod imenom »Orbinev - papirus«. * Cesarjevega brivca je zadela usoda rezervistovi poklican je bil k vojakom. Mož se je zavedal, kako navajen je cesar njegove britve in je menil. da ga bo njegova kompanija laglje pogrešala, kakor cesar. V tem prepričanju je porabil prvo priliko, da je rekel cesarju: »Veličanstvo, jaz sem tuđi poklican k vojakom.« Cesar je na to mirno odgovori!: »Se pač ne da nič narediti.« Brivec pa ni bil ce-sarjevega mnenja, nego je poskusil dokazati cesarju, da mu bo jako ne-prijetno, Če bo svojega brivca pogre-šal, na kar je cesar z dobrohotno udanostjo dejal: »No, moi Bog, teh par dni se lahko tuđi sam brijem.« * Žene v stari Aslrtfl in starem Babilonu. Zanimive podatke o žen-skem pravu y dveh velekulturnih državah, v stari Asiriji in starem Babilonu, je podal znani raziskovalec starega Orienta DeUtzsch. Ženo so stari Asirci in Babilonci visoko spo-Stovalt, dočim je dandanašnji položaj žene v Islamu ravno nasproten. Predno je stopila Asirka ali Babilonka v domovanje svojega moža« se je njeno razmerje natančno uredilo s pogodbo. V posebnem varstvu je bilo zasebno imette žene. Ce Je priiio ločltve, teda} so ženino doto vedno smatrali za izključno last ženino. Ločitev so pa težko dosegli Zakone* lomstvo so kaznovali s smrtjo. Od žene, ki je svojemu tnožu ušla, se je mož ločil brez vseh ceremonij, * Pamet©« in simpatlčea pred-Iog. V dunajski »Die Zeitc predlaga podmaršal Alred Kraus, povelinik vojne sole, v članku, naslovljenem »Predlog v težkem času« med dru^ gim to-le: »Ljudstvo naj potom ča-sopisja in javnih izjav dž vladi pravico za rodbine vojakov, ki so brea vsakih sredstev, pobirati 5 odstotno doklado k osebnodohodninskerrm davku in sicer tako dolgo, dokler bo to potreba. Ta doklada bi znašala samo v Avstriji 60 milijonov kron. To bi bila svota, ki bi zadostovala za precej časa... Ta predlog bi lahko veljal tuđi za Rdečt križ. Kaj koristi par daril po 100.000 kron. To so samo kapljice, ki le izpričujejo dobro srce. Tuđi v tem oziru si naj sploš-nost naloži žrtve.« Podmaršal Kraus koncu je svoj članek: »Prosim vas, da daste inicijativo, da se naši vrli vojaki lahko veseli m z lahkim srcem napotijo v bo}. To spada k zmagi.« * Slepar Ulivi. Italijanjski inženir — izumitelj Ulivi, ki je baje našel neznane žarke, s pomočjo katerih se morejo vžgati mine na veliko odda-Ijenost, je navaden slepar, kakor po-ročajo angleški listi. Southamptonski milijonar Arhibald Reid poroča, da so italijanski domoljubi prišli v roke ne-sramnemu sleparju in da ves izum Ulivijev ni prav nič senzacijskega, marveč edinole velika drznost izumiteljeva. Ulivi je najprvo ponudil svoj izum, še prej nego italijanski vladi, Reidu. V Havru je na jahti delal po-skuse. Dobili so ga pri tem, kako je polnil bombe z natrijem, ki pri stiku z vodo eksplodira. Bankir Veid natančno opisuje, kako so po eksperimen-tih našli v Ulivijevi kabini ostanke kemikalij. Ko jih je mornar pometal v vodo, so te v največje začudenje vseh eksplodirale. Neverjetno je, kako so mogli v Italiji Uliviju toliko verjeti, kajti Reid je takoj po poskusih v Havru 1. 1912. opozoril italijansko vlado na sleparja. * Zabave amerikanskih milijar-dark. Ljudje, ki imajo polne škrinje denarja, časih res ne vedo, kaj bi po-čeniali. V takem položaju so amerikanske milijardarke, ki so zdaj zbra-ne v znamenitih kopališčih. V kopa-lišču Newport je ločena vojvodinja Marlborough duša vse družbe in poleg nje Barbara Vanderbild, hči zna-nega milijardarja. Ti dve dami sta zdaj enkrat priredili »Kitajsko zabavo«. V ta namen sta s Kitajskega naročili take čolne, v kakršnih žive ćele kitajske rodbine, in na tej čolnih so svirale kitajske godbe. Vsi po-vabljenei so prišli v kitajskih kostumih in menda je bilo posebno sme-šno, videti v teh oblačilih trebušne stare generale in suhe borzijance. Večerja je bila pripravljena po kitai-skem običaju — sama čudovita jedila — in pilo se je iz riža narejeno sladko vino. Seveda je to veljalo toliko denarja, da bi bilo ž njim vsaj 50 rodbinam za ćelo življenje pomagano. * Huda kazen za prelomljeno obljubo zakona. Na Angleškem je za ženske bolje preskrbljeno, kakor kjerkoli drugje. Postave določajo nude kazni tistemu, kdor obljubi kake-mu dekletu zakon, pa svoje obljube ne drži; posebno nude tištim, ki zapuste izvoljenko, ker se jim druga bolje dopade. Najhujše pa je, da smatrajo angleška sodišča že vsako malenkost za dokaz, da se je kdo za-ročil: par pretiranih zaljubljenih pišem, par poljubov, pa že pravi angle-Ško sodišče, da si se pravilno zaro-čil. Tako je sedaj učiteljica Edita Ouiun tožila sina nekega premožne-ga tovarnarja Alfreda Colmona. Ta ji je bil večkrat povedal, da mu posebno ugaja, jo večkrat povabil, da je ž njim tenis igrala, ji poslal za god krasen šopek in model male hišice z napisom: »Ljub dom* ter je v njeno spominsko knjigo zapisal nekaj ver-zov. Toženec je prisega], da ni imel nikoli namena se poroditi, a pomagalo mu ni nič, sodišče je smatralo navedena dejstva kot zadosten dokaz, da je bil zaročen in ga je obsodilo, da mora prebrisani učiteljici plačati 20.000 K. * Pozabljeoa vojaška straža. Ko je bil pred par dnevi franeoski pred-sednik v Petrogradu, je bil program njegovega bivanja izdelan do največ-jih podrobnosti. Med drugim je bil projektiran tuđi sprehod po razsež* nih vrtovih carskega letovišča Pe-terhofa. Pri tem so razstavili tudJ vojaške straže. In tedaj so opazili« da na nekem razpotju takozvanega franeoskega vrta že stoji vojaška straža. Nikdo ni vedel, zakaj stoj* tam straža. Še le iz starih zapiskov so to dognali. Franeoski vrt Je bil na. pravljen za časa Katarine II. Nekeg* dne se je carica sprehajala po vrt« ter opazila nenavactoo krasno cožo Ta roia li ie tato zelo vgajal* 4m H Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. avgusta 1914. 176. Stev. ni hotela tftrgati, rnarveč Je skleirf-!a, da jo bo hodila toliko časa gtedat, doklcr roža ne bo ovenela. Da bi Je pa nihče ne utrgal, je ukazala, naj se roža straži. Pos:avilt so tedaj k roži vojaško stražo. Roža Je odevetela, toda na vojaka so pozabitf. Prešle so generacije, toda na tem mestu so se vrstili vojaki na straži noć in dan. Se le zdaj po odhodu predsednika franeoske republike so odpravili to stražo. * Oproščena sospa Calllaux. Senzacionalni proces proti &ospe Caillauxovi, ženi bivšega ministra, je končan. Ta gospa je bila vsake krivde in kazni oproštena, dasi je seveda dognano in priznano, da je ustrelila urednika Calmettea. Pravo-rek porotnikov je napravil v Parizu tak vtis, da je prišlo do ogorčenih manifestacij. V sodni dvorani zbrani advokati in peslušalei so porotnike psovali v obraz. Časopisi pa pišejo, da je sodba Krivična in oprostitev morilke zvijačno prklobljena. Kar naravnost pišejo: 1. predsednik so-dišču ni bil na vrs:i za to oDravnavo. a dolocili so ga izjemoma, ker je so-mišljeniK in prijatelj bivšega ministra Cail!auxa; 2. državnega pravd-ništva ni zastopal t'Sti državni pravdnik, ki je prej imel stvar v ro-kah. ampak njegov namestnik; 3. po-rbtna obravnava bi se bila morala vršiti že v prvi polovici meseca juli— ja, a ker so bili za tisto zast danje iz* žrebani porotniki po večini strank. s katerimi je Ca;llaux v nasprotju, so obravnavo preložili; 4. za drugo polovico juli;a izžrebani porotniki so bili od Cail!auxovih agentov in prijateljev obdelovani na različne načine. Tako :rde pariški listi. Tuđi iz poroČil drugih časopisov je razvidno, da je oprostitev gospe Caillaux vzbudila velikansko nevoljo na FrancosKem. * Vzorno skrbstvo za dojence. V angleškem mestu Bradfordu je velika otroška klinika, Ki jo upravija zdravnica dr. Helena Campbell. Temu mestnemu zavodu se morajo .;a-znanjati vsa rojstva. Posebne nadzornice nadzoruiejo zdravje novoro-Jencev. Zdravniki redno preiskujejo v mestu rojene otroke ter porocajo potem mestni kliniki o njihovem zdravstvenem stanju, o njihovi veli-kosti, teži i:d. Obenem pa tuđi na-tančno poročilo o starših, njihovem gmotnem stanju in stanovanjskih razmerah. Predvsem se klinika zanima za to, kako rede dojence. Ena nadzornica ne dela drugega, nego da poducuje matere v smotrenem na-ravnem in umetnem hranenju otrok. Za vsakega posameznega otroka, ki ga umetno rede, predpise zdravnik množino in vrsto hranilnih tvarin, mleka ali kašo, otroško moko itd. Mesto ima razentega poseben kemi-čen laboratorij za preizkušanje mleka. Siromašne matere dobivalo za-stonj hrano za svoje dojence. Mestne nadzornice večkrat obisKujejo matere v njihovih stanovanjih, da se pre-pričajo, je-li se pravilno ravna z otrokom. Ker se je izkazalo, da matere nimajo vedno potrebnih sred-stev, da bi otroke zadostno oblačile, kar čestokrat povzroča dojencem bolezni sopil, je mestna uprava skle-nila na debelo, naročevati v tovar-nah obleke, plenice ter jih za las:ne cene prodajati materam. Mesna otroška klinika ima tuđi lastno le-karno. Njeno deiovanje je v vseh ozirih uspesno. Umrljivost dojencev v Bradfordu je rapidno nazadovalo. * Polet preko Monte Rose. Pred par dnevi se je posrečtio itali-janskemu aviatiku Landiniju z znanim italijanskim alpinistom Lampag-nanijem kot pasažirjem preleteti masiv gorovja Monte Rose. Odletela sta rano zjutraj od letaliŠča Cameri pri Novari. Vreme je bilo izredno lepo, brila pa je ledeno mrzla sapa, ki je bila za oba letalca silno neugodna. Profesor Lampugnani opisuje polet sledeČe: Točno ob 5. zju:raj se je dvignil Landini z menoj v zrak. V velrkih spiralah sva dosegla v pol-drugi uri visino 3600 ni. Dvigali smo se pri tem veJ.io \še in više nad ie-tališčem. V visini 3600 m je uravnal Landini aeroplan proti Monte Rosi ter je preletel dolino Sesije. Ves čas, ko smo se dvigali v višje visine, je vlekel hud veter, ki se ie pogosto prav nemilo zaganjal v naše letalo. Končno smo se vendar mogli bližati masivu Monte Rose. Bri! je silno mrze! veter. Skušala sva izprva preleteti masiv v visini prelaza nad Sesijo, kar pa je bilo vsled hudega ve-tra nemožno. Držala sva se zato v blizini vzhodne stene gorovja Rose ter sva zaporedoma prele:ela okolico Pume Guifetti, vrha Du-fours in Severne stene. Končno sva našla prehod pri tej steni, kjer pada stena proti Jagernornu. Tu sva prišla v nude vetrove, ki so grozil?, da vsak hip prevrnejo najin aparat. Ko sva dospela na švicarsko stran gorske skupine, naju je čakalo nelju-bo weseneteui£ ter 4c .bila ctotma Zermatt v gmff meglf. Kttvb temu sva preletela ledenika Oorner m Fin-dden ter sva se pogreznila nad Zer-mattom v višmi 3000 m v megleno morje. Od tod napre] sva sledila dolini ter sva se rapidno spuščala na-vzdol, da se izogneva silnim vetrov-nim šunkom, ki so prihajali iz arrran-skih đolin, zlasti iz doline Saas. Zadnji del od Staldena do Vispa fe bil lahek in pristala sva na precej neugodnem polju popolnoma lepo. Nekaj belih rjuh je označavalo prostor, ki je bil določen za pristanje. Dospela sva tja ob 8. zjutraj, 3 ure potem ko sva zapustila Novaro. No-beden naju ni pričakoval tako zgo-daj, tako da so dospeli sele precej časa pozneje, ko sva bila že pristala, oblasti iz Vispa, zastopnik švicar-skega kluba aeronavtov in naši me-han&i, ki smo jih bili poslali naprej, na :o polje. Ker nisva direktno preletela Punto Guifetti, ker je bil vrh v oblakih, morem ceniti visino našega poleta na največ 4000 m. * Kaj Jc nevtraJnost. Pojma ncvtrahio>ti ne moremo spraviti v več stopinj. Država, ki se proglasi za nevtralno. se mora vzdržati vseh, rudi najmanjših sovražnosti in tuđi srne sovražnosti na noben način pod-pi^ati, sicer izgubi taka država vse pravice, ki bi ji sicer izviraie iz proglasi :ve nevtralnosti. Če govorimo o -»dobrohotni nevtralnosti«, tedaf je to razumeti samo tako, da namerava ona država, ki proglasi svojo nev-tralnost v tem smislu, ponuditi tuđi svojo diplomatiCno pomt»č, ki je pod gotovimi pogoji rxrrebna. Taka država prevzema n. pr. za eno \ ojsku-joČih se držav zaščito podanrkov druge države v sovražni deželi, v slučajih lahko ćelo posreduje glede premirja, glede sklepanja miru, kakor hitro pa nudi dejansko pamoč, stopi iz svoje nevtralnosti. Izvzeta je seveda pornoc zdravniKov in Rdečega križa. Dasiravno je taka pomoč v resnici velika dejanska pomoč, vendar ne spada pod pojem nevtralitete. S pojmom nevtralnosti pa tuđi nika-kor ni v nasprotju, če država, ki je proglasila svojo nevtralnost, vojaško zastraži svojo mejo proti tej ali oni državi. Govorimo sicer v tem slučaju o »oboroženi nevtralnosti«, vendar pa bi se moralo dobiti za ta pojem primernejše označevanje. Tako je večina velikih držav primorana v slučaju večje vojne, zlasti pomorske vojne, zastražiti svoja pristanišča, ker nalaga mednarodno pravo drža-vam tuđi gotove dolžnosti glede tr-govskih in zlasti vojnih ladij obeh vojskujoCih se držav. Vsaka nevtral-na država ima pravico ponuditi vsa-ki vojskujočih se držav svojo diplo-matično pomoč za posredovanje in za pogajanja. To pravico ima vsaka nevtraina država in s tem svoje nevtralnosti ne krši. Nevrralne države pa imajo nasprotno tuđi gotove pravice napram vojskujočrrn se dr-žavam. Tako ne smejo prestopati voiskujoči se oddelki mej nevtralne države. Ce to store, ima nevtraina aržava pravico, da ćelo dolžnost, da te odđerke zajame. Tuđi za to potre-buje nevtraina država mnogf> vo-jaštva ob meji. Enako velja za ojne ladje. ki se smejo muditi gotov as v vodah nevtralne države, sic r jih mora nevtralna država ražo >žiti. Nevtraina država pa tuđi ne srr : no-bene izmed vojskujočih se 1ržav ovirati v bojevanju. Vsako k :enje nevtralnosti ima lahko najre-nejše posledice, kar seveda najprej lahko občutijo male in slabotne države. Država pa je v principu odgovorna samo za svoja Jastna dejanja, ne za dejanja nekaterih oseb. Kako težko in včasih naravnost nemogoče pa je raziočati. ali je odgovorna država ali kak rvosameznik, je jasno, zato mora država, ki se hoče poslužiti pravice nevtralitete, strogo paziti tuđi na svoje podanike, zlasti na one v ob-rnejnih krajih. Izjava, da hoče ostati kaK^ država nevtraina, seveda te države ne veže za ves čas vojne, mar-več lahko vsaka država v slučaju, da se ji nevtralnost ne zdi več pri-merna, direktno poseže v vojne do-godke. * Medna rodni kongres za rod-blnsko vzgojo. V Filadelfiji se bo vršila meseca septembra letošnjega leta četrti mednarodni kongres za rodbinske vzgojo. Protektorat je prevzela vojvodin ja Vendome, sestra belgijskega kralja. Poročila prejšnjih kongresov se dobe pri ligi za rodbin-sko vzgojo v Đruselju, 14. rue Victor Lef^vre. * ffoja po brlbih pogosto vsled prenapornosti provzroča velike bo-lečine v mišicah. Tablete Kephaldol jih odstranijo hitro in trajno. * Pri poapnenju cellc Je neovira- no telesno odvajanje pogosto živ-Ijensko vprašanje. Po znanstvenih izkušnjah zagotavlja vsakdanja raba izredno milo učinkujoče prirodne »Franc Jožefovo« grenčice brez na- Zdravnilka poročila iz graške c kf. vojaSke bolnice porrjulejo, da ta zdravilni vrelec radi uživajo tuđi težko bolni, ker Franc Jožefova voda tuđi pri dališem ležaniu v postelji točno odvaja brez neprijatnih ob-čutkov. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Predplsi o nedel]§kem počUku po-polnoma razveOavlteol! Na podlagl cesarske naredbe z dne 31. ju lija 1914 so se z mlnlstr-skim ukazom z dne 31. jullja 1914 zakoni z dne 16. januarja 1895, drž. zak. St 21, in i dne 18. Ju lija 1906, držav. zakona St. 125, o nedeliskem in praz-ničueni poćitku v obrtnih obratiti In tuđi na podstavi ten zakonov izdane naredbe v poJnem obsegu začasno razveljavlll. \5led teza je obrtni obrat tačas popolnoma neomejen. I. izkaz raeftnemu magistratu došlih darov rz rodbine vpoktlcanih vojakov. Ljubljanska kreditna banka 1000 kron. ravnatelj Ivan Hribar, Mencin-ger Anton, n^o\ec, c. in kr. podpol-kovnik Walzel, ?i 100 Kf skupaj 300 kron, Atin dame častnikov 60 K, de-lavci tvrdke Rella in NeČak in sicer: Amadie Turco 6 K, Saibald Zacca-ria 5 K, Svete Mihael 3 K, Santuari AL 5 K. Sparovic Marko, 2 K, Del Savio Luigi. Saccavini, Ponte Giu-seppe, i 1 K 50 v, Saccarini Oius., Oiani Franc, Saccarini Avg., Dodo-rico Qiovr. Batt., Ciani Luigi, Cum Lud., Fenaro Oius., Fenaro Oiov., Dri Vine, L)i Barbara Au£., Savora-nani Franc, Oanis Oiivo, Campanot-ti Qius.t Candolo P.t Candolo L^ Čami lio Pamenico, Cof Johann, JanČrć Mio, Dolenc Frank, Widmar Josef, Flesar Michael, Stelek Johann, Smol Jakob, Ropan Anton, Pav^ič Martin, Kodek Anton, Paungek Paul, a 1 Kt Flesko Anton. Zabukovec L., a 50 h, skupaj 53 K 50 v, dr. Ivan Tavčar, dr. Edo Šlajmer, dr. Edvard Bretl, dr. Albin Suver, Adolf Lorant, dr. Vinko Gregorič, c. kr. policijsko ravnateljstvo, & 50 K, skupaj 350 kron, dr. Miljutin Zarnik, c. kr. podpolkov-nik Briickner, Ferdinand Oruška, Henrich Lud., a 20 K, je 80 K, Politično društvo zo vodmatski cforaj. Kralj Marija, Pretnar Fran, Hafner Josip, Župan Matevž. W'eber Karol, Ranth Viktor, Sedmak Josip, Mole Fran. a 10 K. skupaj 90 K, KecelJ Afojzij. Dobnikar Ivana, Jeločnik Jera, Bauer Julij, Hrast Ivan, fotograf Thurn, a 5 K, skupaj 30 K. Jago-dic Stefan, Krum Amalija, a 3 K, skupaj 6 K, Jeločnik Ivan, Remec Marija, Brandt Herbert. a 2 K, skupaj 6 K. Abulner Ivan. MeŠek Ivan, a 1 K skupaj 2 K, Rasto Pustoslemšek 1C kron. — Vse »kupaj 1987 K 50 vin. II. izftaz doril za zarm^čene matere, žene \n otroke pod orožje vpokllcanlh vojakov. Kreditna banka 1000 K, ravn. Ivan liribar 100 K, stotnik Walzel 100 Kf Henrik Ludvig 20 K, Verbajs Polena 5 K, Petrovan Tila in Jela 10 kron, Tomaž Bizilj 40 K, gdč. Ar-zelinova 2 K, Terezija Susteršič 20 kron, Avgust Jenko 100 K, Anton Krisper 50 K, Terezija Medič 2 K, Otornar Bambcrg 100 K. Kranjska hranilnica 1000 K, Franc Kurent 10 K, pl. Trnkoczy 10 K, Viljem Sreinherz 50 K. dr. Ste ik 10 K, I, Oerkman 5 K. Ignacij 7ar 3 K 6 v, Vaso Petričič 50 K, Ant. Rmtolph in Magd. Kaiser 10 Kf Jože Kurent 10 kran, dr. Bock 20 K, Tvan Macher 10 K, Anton Forster 10 K, Ivan To-mec 3 K. dr. Karl Triller 50 K, dr. Fr. Novak 50 K, Fran Pavlin, c. kr. stavb. nadsvetnik 30 K, dr. Oton Pa-pei 10 K. dr. Alojzij Kokalj 30 K, Fr. Mally. tovarnar 40 K. dr. Otmar Krajec 57 K, Henrik Ludvig 20 K, Gosp. in izobraževalno društvo za dvorski okraj 20 K, Tili in Wintras 20 K, Gabr. Piccoli, lekarnar 500 K. Brzojavna popoHila. Razne ralnlstrske naredbe. Dunaj, 31. julija. (Kor. urad). Jutršni državni zakonik bo prinesel naredbo domobranskega ministrstva glede dajatev konj in vozil, glede od-škoxliiin za vračanje v oddajne postaje, glede prevzetja konj, zabeleže-nih v evidentnih listinah in zabele-ženih transportnih sredstev. Izšla bo tuđi ministrska naredba glede zlorabe zrakoplovov in leta!. Prejkliče se tuđi naredba z dne 25. julija sporazumno med notranjira, finančnim, trgovinskim in poljedetsktm minia^r-stvonu s katero se prepoveduie izvoz alt prehod gotovega blaga. Soloina ■tobilracia, Budlmpeita^ 31. Julga. (Kor. uimd)» y.cit q 5pk>tei mobUJzac* ae Je blhkfmia razllrfla. V mestu vlada silno navdušenic. Množlca je pri§la ćelo pred palačo nadvojvode Jožefa, kateremu je prirejala ovacije. Z bojišta. Dunalt 1. avgusta. (Kor. bir.) Z bojišča ■! noben ih tak ih vesti, da bi Jih bilo vredno omeniti. Slavtmt v Terezljanskl akademiji. Dunaj. 1. avgusta. Danes se ]e vršila na Terezijanski akademci slavnost proglasitve 3 letnikov go-jencev za častnike. Ta slavnost bi se imela vršiti 18. t. m. Kot cesarjev zastopnik se je slavnosti udeležil pre-stolonaslednik nadvojvoda Karei Fran Josip, kateremu je občinstvo na potu tjakaj prirejalo navdušene ovacije. Med gojenci, ki so bili proglašen za častnike, sta tuđi nadvojvodi Lev in Viljem, sino\a nadvojvode S*eiana. Po navdu^ev^Inih %o-vciih akademijskep,a povs^jnika in župnika je prestolonaslednik poteg-nil sabljo. N;egovemu zgledu so sledili vsi Častniki ter prisegli vdanost in zvestobo njegovemu Veličanstvu. Za častnike je bilo proglašenih 129 akademikov in sicer 64 pri peheti, 35 pri konjenici in 30 pri domobranstvu. Presto!onas!etiniku je na povratku iz akademije obeinstvo prirejalo navdus>no ovacije. Mobilizacija Rusije. — Presojanje odožaja oficijoznega lista. Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) »Fremđenblatt« piše o splošnih obrambnih sredstvih. Avstro - Ogr-ska je miroljubna država ter je vedno dokazala, da se ne da voditi od pohlepnosti po gospodovanju in po slavi. Bojujemo se za mir in mir, ki ga hočemo za sebe, je ob enem mir za cei de! sveta. Proti Rusiji nismo imeli nrkdar in nimamo sedaj agresivne politike. Ničesar ne moremo najti, kar bi govorilo za to, da ogro-ža naš konflikt s Srbijo interesne kroge Rusije. Mi se pripravljamo, da strmoglavimo skupino zarotnikov, ki vodi Srbijo. Rusija pa nastopa tako, kakor da bi hoteli napasti rusko vazalsko državo, ki jo mora Rusija ščititi. Zato pa cdgovarjamo: Srbija ni vazalska država Rusije. Rusija je z mobilizacijo prevzela težko breme ne samo za sebe, marveč za vse evropske narode. Prepričani smo, da bodo avstrijski narodi tuđi to težko žrtev hrabro nosili z ono hrab-rostjo, ki se je v zadnjih dnevih tako sijajno izkazala. Francoski državnik o evropskem položaju. Pariz, 31. julija. (Kor. urad.) O splošnem evrops-kem položaju piše v »Figaru« bivši francoski minister Hanotaux sledeče: Če gre za to, da dobi Srbija nekoliko trdo lekcijo in da se za bodočnost store koraki pre-vidnosti. niorejo najti dobrohotni po-sredovalci tla za deiovanje. Ali bi ne bilo mogoče ustvariti diplomatiČnih gararrcij. ki bi jih zr slučaj potrebe pozneie velesile potrdile. Če se hočemo izogniti vojni, je ro edini izhod. Mir je mogoče najti s pomočjo Franeoske. Gotovo smo zvesti zvezi, to nam daje pravico, da govorimo. Vojno stanje v Beroliau. Berolin, 1. avgusta. (Kor. bir.) Včeraj papoldne je prečital neki nad-poročnik med bobnanjem pred spomenikom Friderika Velikega proglas, s katerem se odreja nad Bero-llnotn in provinco Brandenburško vojno stanie. Občinstvo je sprejelo proglasitev z navdušenimi klici ^hoch« in »hura^. — Nato se je državni kancelar Bethmann-Hollweg povrnii iz dvorca v svojo palačo. Občinstvo mu je prirejalo navdušene ovacije. Tuđi princem in princezam, ki so se vračali iz dvorca, je ljudstvo navdušeno klicalo in manifestiralo svoja patrijotska Čustva. Berolin, 1. avgusta. (Kor. bir.) Ob razglasitvi vojnoga stanja je bila na trgu Unter den Linden zbrana ti-sočglava množica. Ko se je ob 3. pri-bližal avtomobil, y katerem sta sede-la cesar in cesarica, je množica prodrla policijski kordon, obkolila avtomobil in prirejala cesarski dvojici entusiastične ovacije. Takisto navdušeno je občinstvo pozdravljalo tuđi prestolonasledTiika in ostale prince. Japonska se siM]e! Tokflo, 1. avgusta. (Kor. urad). List »Niši-Niši« piše: Japonska mora eventualne težkoče Rusije izrablti v ureditev mandžursko-mongolskcga vprašanja. Včeraj se je vršil izreden minisCrski svet Zaroka v nemškl vladarski hišL Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad). j'Lokalanzeiger« javlja, da se je princ AdaJbert Pruski zaročil s princeso Adi Sachsen-Meiningen. Pavratek Poincareja. Dttnkirchen. 29. julija. (Kor. urad). Francoski predsednik Poinca-rć je dospel 29. julija ob 7. uri 15 minut sem in se je tukaj odpeljal naprej v Pariz, kamor je dospel ob 11. uri in 15 minut. Atentat na socijalističnega poslanoa. Pariz, 31. julija. (Kor. B.) Ko ]e socijalistični poslanec Jaures včeraj sedel z nekaterimi poslanci in prijatelji v neki kavarni, je oddal neznan človek na njega več strelov iz revol-verja. Jaures je bil težko ranjen in je kmalu nato umri. Albanija. Drač, 31. julija. Za vrhovnega poveljnika albanskih vladnih čet je bil imenovan polkovnik Sch&ffer, bivši častnik orožništva na Kreti. Rim, 31. julija. „Agenzia Stefani* poroča iz Drača, da je položaj tam neizpremenjen. Drač, 29. julija. Poroča se, da korakajo vstaši proti Lješu in da zmagovito prodirajo. V blizini Lješa se je baje vršii boj, v katerem so vstaši zmagali. Sanažnji list obsega 12 strana LzdajateJj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in iisk »Narodne tiskarne«, MeteoroIcSKno noročllo. Vlilaa Btđ mtritm JM*2 Srednji zrad&l tlak 71« ma ! Čas IStanfe ' "" ' I 3 '•p«-'it£* Hij Vetiovi Ncbo "^ Ta°Ja v mm B B____________________ 31. 2.pop. 734*1 i 21-8 p. i. ¥rfimk.!pol. oblač f, 9. zv. 736 6 ' 14-3 j brezvetr., jasno 18 7. zf. 7390 i 11*2 » jbrezoblač 1 : i Srednja včcrajSnja temperatura 16*5°, norm. 19*7° Padavina v 24 urah mm 00. Slntbe »te ™s vseh trgovsko-pisaraižkih del zmožen Z». O Ž Pozneje prevzame najraje potniško mesto. Bla&rohotne conudbe se prosi na upravništvo »Slcvenskega Naroda« „potnik 2908M« I»6e se 2906 mesarsRi poDIOlDik dobro izarjen v prodaji in nakupu živini. Biti mora pošten in zanesljiv. Pla-f a po dogovora. — Ponudbe na Ivan Hainer, mesar, Žkofja Loka. KINO METECPOIi v areni „Narodnoga doma". Samo 3 dni. Nov FporetL Strah pred veseljem. Nc>va velika senzacijonalna drama. Potovan|e po Senskl dollnf- Naravno kolorirnno. Marmotlca« Znanstveno. Fricek ima konfa. Smešno. Janez iaia xra6no padalo« Komično. Predstave se vrše v soboto ia pone-delj-k ob pol 9. Neđe!ja 2. avgasta ob pol 10, ob pol 3, 4., ob pol 6., ob 7. ia pol 9. Cene: 1. prostor §0 v, II. prost. 70 v. Hl. prost. 40 f. Vofaki ln dijakl zalimne cene. se je vrnil. ordinira od 3—4. ------- ■ -------^M. C^^ ^^ dela mokre klcH.vlažna ^™ R'p ■ lapi stanovanja M ■# _fcc V11| zajamčeno suha K5ćSSIwdni5ijrCiffl-B»ti*^^ ' £txaj* A »SLOVENSKI NAROD* One 1. avgusta 1914. smrt- &* HO. 5l€V. Penzijonist neoženjen, trezeo, ve§Č jezikov star 47. U kat eri je pod oroijem služil Utm primora* službo. More položiti tuđi jamstvo. Ceniere ponudbe pod Pan« zijonlst 47. Poste rest. &f ubijana I. 2899 Ali ste oženre^F? -*Maaa*-"="—^Hk Pctem zahtevajte nove |¥zorce 3 za 1 K, 6 za. II K 80 h, 12 za K, 3 4z Illustrovan cenovnik i, ■zdravniškimi nasveto Igratis in franko (zaprto) *30 bN — L Slnger hlgienlćna manufaktura, Dttnai F I Wiesingerstr. 8 r. Janez Hribar, ribič, pošta Oro-suplje, razpošiliam vsah dan žive tlabtne, Kranjske _>:^ (1 li y nainižje cene: 12—16 v, male, srednje 20—30 v. Solo 40—50 vin. (Hoch- Solo) 80 vin. do 1 K. Kolesa i Janus ^,r ^»*^ (3 let jamstvo) so glede na kakovost in nizko ceno ned'^sežna! iiTalni strofi, pritikliae, •Mvmattk* ;td. po priiožnosinih cenah, Prckrasen katalog gratis in frin'-ov MAKS SKUTEZKT Dunaj I., Stubenring št. 6. Vsletf smrti solastnik-a se proda po nizki ceni in pod ugodcimi po^oi z vsemi modarnimi stroji bogato preskrbljena vk ob večj- post3ii južne že-eznice na Spodnjem Štajerškem. Foiasnla daje dr. 3- Pipaš V ^iriboru- 2775 Itlcški t iesske, ki so boleznih sečne cevi 'iztok sve? in zastsran) bretuspešno po-skušali vse mogoče, naj lakoj zahtevajo brezri.ičnega pojasnila o popolnoma ne-škodljivem, povsoć fa.hko izvrsljivem zdrr.ijenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosi: zne=ek nazaj. 4564 Dr. Deđ. H. Seemann, Sommerfeld 83. (Bez, Frankfurt - Odor.) Potrebna zdravila posije ob r.arcatvi di> najska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vscrn carinskim neprilikam. Dobro idoča 2781 liois finih v lepem kraju na Stajorskem se radi popolne opustitve trgovine pođ selo uizođai^ni p+VOji proda, Obstoja že deset let, za Slovenko zelo rrimerna, z lepo prihodnostjo, brez l:cnkurer.ee. Već se poizve pri prospe M. F., Ravnikarieva ulica it. 3, I. nadstropje od 1—3 popodne. Zbirka f 1 avsfrijslEili zakooov j v slovenskem jeziku. jj I. zvezek: I Sajenski zaton I o hudcdclstvih, pregreSkih j in prestopkih z dne 27. maja 1862 St. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugi mi nove jši mi zakoni kazensko-pravne^a obsega. V platno vezan 6 2; po pošti 6 K 20 vin. jVarodna knjigama I v 1-julHjanl. I A. KUMSTI Židovska ulio« itev. 4. Velika zaloga obu val lMtiili tzatolfca ma iuit, fjo*»a#* In otroke je vtdao »a Isb^ro. Vsakršoa naručila se izvršnjejo točio in po aizki ceni. Vse mere se shranjnitjo in zaznamnjejo. — Pri zunanjih naroćilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo fcoirato zalo?o najr.ntićnejšib konjskih oprav =^=^= krasno opremi; ene ^-_- — kočije, druge vozove in nairazliČnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalo<>j, kakoi tuđi vse druse v sedlarsko obrt spactajo^e potrc!^-ss ščine, že obrabljsne vozove in as ———— konjske oprave. -—~-..... «-. Lfifnp Vffs siaffineie k&kovost! pa 5, 7, 9 in 12 kron — vsa vrste lasne pisd-lage in mrežice — barva za lase I in ^rada ,,N3riI" po 2 in 4 K — ! toaletne potrsbš&se lasulfe, brad*? in drosre po:?eMčii«e ztt maskiranft*, vse po žalo zmernili cenah pri^oroča Štefai? Stranoii brlvec in lasničar Ljubljana. Pod Trančo št. 1, (vocal r^Iesinega in Siarega trg»)> Izdeluje vsa lasnicarska dsla solidno in OKusno. Kupuje z^ešane in rezane ženske lase 1 ffl #e imM atelijs : za gospode : Ljubllazia, Franca Jožefa cesta 3. KasieiS Ion3eosk! tni. pristno asgl«Jko blatio. Elegantna izde'ava. Točno in solidno. :TOISI: JAGĆR LJUBLJANA, Židovska elita ti. 5. Predttskarlfa I I najnovejših viorcev I [za vezene obleke I IS in bluze. Si Ljudevit Borovnlk puškar v Borovljah (Fer-lacii) na Koroikent. •e priporoča v izdelovanje vaakovnteUi poiek za lovce in strelce po najnovejftih sistem ih pod popolnim jamstvom, Tuđi pr#-dlalaf« stare samokresnice, sprejema vaako-vrstna popravila, ter jlh točno in dobro izvrsuje. Vse puške so na c. kr. preskuie-vainici in od mene preizkušene. — Iluatro-41 vani oeniki z^stonj. ' Imtt in mostite tehtaice [ I (Brii'jkeflwar»«i 1 500 kron I Vam pUCam, ako moj uničevalec koren in fcaliai Ma VaSih kurjih očes, bradavic. 2 otiSCancev ne odstrani v 3 dneh ■ brejt bolečtn, Cena lončka z ga-m^J rancijskim pismom 1 K 3 lončkl 2-50 K mmtmmuj, »aadia^ (Kaaaa) LvFaatf. 11/730 agrako. 628 Mst belo pio. Kakor na solneu beljeno — izgleda perilo po potarnem kuhanju s primesjo Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu Škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Gotilieb Voith DUNAJ III. 1. NaprođaJ po Tseh trgovicah> I ^^yP^^^^g «9^aV ^^^h^I^^^ a^^^^^^^^ a^a^aV a^a^ ^^^^a^^^^B a^a^^^a^H i WL *r\ m aGai 1^ I ad I vseh debela izdosIujc tnženir 33 I 1 UK« €sEflLinBfiSLA.VJS, oblistveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik I I na Dunaju VI., MaHahilferstraas« ftt. 17. | , Vsakovrstne mlatilnice in čistilnicel m m WL najnovejših »istemov, kakor tuđi vratila in I ^ motorja za nagon mlatilnie, Mltaia in prala I JA SAĆ]o !a groid{a dobi se najceneje pri tvrdki I Karol Kavšeka nasled. ^5 iSctaneider & Verovšek| I trgovina z železnino in I ---- zalogo slrojev == I Ljubljana I Dunajska cesta št. 16. I Zahtevajte cenikel V Ameriko m Kattado CUNARD LINE. Reden ladijaki promet iz Trsta w Maw York pa niskih caiiali. Potiiki III. razredi 4#be med ?otn!o prdsto fino b tadi f Trst« do odhodi lidje hnna in stano- ftije prosto. 26 -'. PoiasalUL vosa« karte: : Andrtj Odlasek, Ljubljana, SlomSkova ni. 25 I Cvnar* Um, Trsi, ¥ia Miraoar 7. I Zaradi rreaređitve I tr?ov?*»e vsc I čevlfe [ 19 ođsfoftOT cenje. f Priporoča se „pri Satoi" n nh I Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana. Rimska cesta št. 19 oblast«, konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile | dalja hi&nih zvonil, telefonov itđ. Strelovodne naprave I Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrsto, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najbaljžlml In najno-vejslmi preskuševalnimi aparati. — Ccne in delo solidno! ¥isoko. moderno nsdo&o. lepsto !in!j, odobnost dalo samo Warnerfa Rnst Proof stezniki (originalno amerik- izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile voge. fpf^1 Za vsak k-js se jamči, "^a^ Eđina zaloga ▼ Ljubljani: Josipina Podkrajšek, Ljubljana Cevljarska ulica 2. Priporcča moderne bluze, spodnja krila, damsko in raoško perilo. Otnoško higi-cnično perilo TETRA, šivalne potrebščine, kakor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti. Poštna naročila se izvrSujejo točno ! jLjubljanska kreditna banka v Ljubljani! I n De3nižka glavnica 8,000.000 kron. n 2S3° Stl*itai*jCVa llHCa SteW» 2b Rerenml fonoroča raba mnoco de?et'etii dobro znane^a. pristnega „Mollorega Seidlltz-praska", ki se dobi za nizko ceno, m kateri vpiiva naibolj tra'no na vse težkoce prebavljcnja. Originalna škatljica 2 L Po poštnem povzetii razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorn: zalagatelf na Bnnaiu, Tuchlanben 9. V ie-kamah na deželi je izrecro zahtevati MoIIov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in počpisom._________________________1 25 Notica. Pri zdravijemu različnih ranitev Je treba največjo pozornost obraćati na to, da se rana popolnoma zaceli sele takrat, ako so vsi nezdravi deli iz nje odstranjeni. Izkratka. potrebno je, da rano takoj izpočetka varujemo vsakega onečišćenja in po-skrbimo za hladeče, bolečine lajša-ioče sredstvo za preprečenje prisa-j^nja. Staro, dobro, v ta namen slu-žeče domače zdravilo je predobro znano praško domače mazilo iz le-karne B. Fragner, c- kr. dvorni do-bavitelj v Pragu ki se dobiva tuđi v tukajšniih lekamah. — G!ei inserat1 __________________________I A. Mlado, »taro, Vsak pove: Ta pa fe »a mef Eer se samo z njim krepćam, Vedno zdrav ielod'c imami Vamjte se ponarcdb! Prstni „FLOBIAS11 *e dobi edino od Rast-linske dcsiilicije ,FLOEIAN* t Ljubljani. Postavoo varovano. Priznano Izborni fotograUćnl aparati lastneintuje konstrukcije. Dodelovanje vseh amaterskih posnetkovvnašem atetjeju. Priporočamo pred nakupom aparata nas povprašati za svet Vslpd hitre proda'e v^ dno sve? materijal. Na5e priljubljene k«M«r* rtAostriaM in plotć9 „Austrls** se dober tuđi potom vsake trgovine s f'Jto^rafičnimi potrebšcniamt f(avno izšli gl .rnl katalog prsti«, Iipovci nn; se (>brnejo na naSo eksportno trgovino n£aB«l ladmatrt«1 Dunaj VII. 12- Lecliner ^C^T'IIJ^l ^uETiller) Otvoritveno naznanilo. Mestni pogrebni zavcdv Ljubljani (Centrala Franćiškanska ulica štev. 8, telefon St. 97. prej pogrebni zavod Franc Doberlet.) I priene $ po^lduenjem 4r\e 1. augej^ta 1914. I U-tne, msmene s»|i t^lefon^Up nriipvp smrtnih slučajev sprejema ob vsaki uri zavodova I pisama Frančiikanska ulica &L 8, telefon it 97. I Da UijoHi vs m želsam in zahte^am p. o občinstva. prevzema in oskrbue mestni pogrebni I zavod vs^ k pt'gre^rrštvu pad^joča narnč'la in vse lcalon n^koli potrebne dobave. I Mestni pr £Trebni zavod si usoja birati opozarjati na svojo bogato zalogo kovinskih in I lesenih krst v nanaz'i^neiŠi veliko«ti in kaknvosti, mrtvn^kih prt(»v, tančic in blazin, mrliških oblek, i čevljev in r< č uh križcev, nacyla"nih venčkr>v, grobnih vencev itd itd. I Zavodov cen'k in obredoik je slavnemu občmstvu na vpugled in na razpolago F pi8&rs3f i Frančiškanska ulic? fit. 8. i i RavncfeUstvo r^ertnejo p 5 ebiesa imin o izlišni. \ ^^Ec^^tfJ^Bd^^^^^^^dflf v*^^Sm-3^h ^^Bu£^*^H ^p_l^^^k ^^^^^3^fi8 ^^^^^tl&^l ^^^^^^I^^^h ^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^h IvsSi^^^^^H^^^t^E^^^^s ^^^^B^S^^lHiflE^^^^i^v najneiičastnejšs . hl §s ]e Mal viđela Ljobilono! Dsnes prva predstava! Dinss pr n predstava! lili i k 2V@C€P M šptii hi pr staru -iLatterRiinoueni firenoreiia. Hfzka vsfopnina. Oalcrifa ..... R —'70 III II. prostor. . . . K 1-80 111 Z«k. aeM nam.) K 3-60 HL prostor . . . K 130 111 L prostor . . . . S 260 111 Latni sedei. . . K 5 — Vsi prostori so sedeži. pre5pro3aja vstopnic od 9. Dre Diprtj OpstaOO pfi [irtlSl MA ff^j prejemki prve predstave so določeni za pod-W 91 poro zaostalih svojcev tukajšnjih rezervistov. TrfOTtkl jolrudnih manufakturne ali modne stroke se pod ngodnimi pokoji spr^fflM pri t^rdk» R. Sf•ratedci, CeQ«. ■#pr#flloti|tTOft tetoMke te bel**« apma malta. 3 O»«io»J# Tlaiaih %Umw te prostorov. Proti 1I0HI0BH O4p#ma stM«, kamor Ufa dei te fasade s balim »gnom po^srott aamo ■■^^^^^^H ■■ ^va ^p V^H ^H ■■■■ ^^ n0T0 stavbo. ^B^E^H^^^H^miHMlllHIHHHHBiRBiHlHBHlHli^KSBiilHHMHIII^^P Zahtevajte prospekt G od kanti&M tvorvUo« Tralsklrchmt pri Dunaju, Llebl«ln A Co. , I LoTske papire I vseh izvršitev Uobertl te sraćne pnske [ samokresi, pUtole, lovsko orod|ef lov- I site plićalke, izkratka vse, kar spada v to I stroko, ceno te dobro pri strogi reelni tvornici orotja ANT. ANTOMITSCH I ▼ Borovliah, £L 34, Koro ako. Cenovnik^ I zistonj in poStnine prosto. 289S StonnvoniD laliUf ailju fe lakoj ođđati. 2907 2 sobi, kuhinja in druge pritikline. Poizve se na Privozu štev. 3. ki se je že eno leto učil, bi najraje vstopil v Ljubljani ali kakem mestu v poduk. Naslov pove upr. »SI. Nar.« __ - Sprejme se takoj 9 ali s prvim sept. 1.1,, spreten, nad 24. iei star Ponudbe, z navedbo referenc, sprejema F. S. Škrabar, Kranjska gora. obenem tuđi hišnik 2913 se tak oj sprejme« Kie, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Lepo, zračno v I. nadstropju, tri sobe s parketi, predsobo, kuhinjo, kletjo, drvarnico, ob- sežen vrt, z uto, se ođđa takoj ali za november, na Cesti na južno železnico stev. 32. 2912 Odda se v na]em mim mirni bL N-m^ om^mkl stev. 6. v Kopališki ulici, obstoječa iz treh sob s pntiklinami in vrtom 8 1. avgustom ali poznele. — Ponube naj se stavi-o zanečateno na l9DruŽ" bo sv. Cirila in MetođaCf v Ljubljani do 5. avgusta f. 1. do 4. ure popolđae. 2914 Lahka, dobra in stalna za na dom, za obojni spol osebe, že od 14 leta naprej pri izdelovanju lahkih predmetov, katerih odjemalec je dolej podpisani. Znanost je lahka, stroški maihni, zajamčen zaslužek 2—3 K na dan. Kdor želi pojasnila, vzorec od dela in poduk, naj posije 60 v. v znamkah katere se mu pa vrnejo Iako službo sprejme. Pučka Jakob, Hođese, Ptuj. G. Flux mm- Gosposka ulica 4, ^n I nadstropje, levo. 2848 Urađno do voljen a, ie 20 let obsto-leča najstarejša ljubljanska posredovala stanovani io sliižeb v udobnost cenj. občinstva zopet v sredlšču mesta. s Priporoća In namesća le bolfše 11 MM Mw A vrste kakor privatno trgovako in gostilniako oaobii Iibira razlitaib slnieb, zlastl za ienaka Vestna in kollkor moino hitra postreiba zagotovljena. Pri vttaitilh vnra&Jiftlih «» nriui »• AitifA«Ar ■vnamlra .SLOVENSKI NAROD*. lesaJ itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo aaslja asi 1. maja do 1. oktobra. 1480 Prodaja vina. i Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 j hekto Čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in j | starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno j j na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo j j ceneje. Vsa nadaljna navodila daje j i ranateli. zadr. tov. iopiikov v Zagiebo, Knkovićeva i 5. j V državne ielezalce- Izvleček iz voznega reda. :--- = Veljaven od 1« maja 1914. == Postaja: Ljnblfana glavni kolodvor. Odhod. 6-00 xjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunaj. 6-51 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Trbiž, Trst. Gorico itd. (Od 31. ma- i ja ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana g\. kolodvor. — Jesenice vsalc dan; od 15. julija do inkl. 15. septembra Radeče-Bela r^^ Trbiž vsak dan. B"05 dopoldne Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje. Št. Jan*. Rudolfovo, Stra3!o-Top1ice, Crnomeli, Metlika, Bub-njarce (od Novega mesta naprej od dne otvori tve ) f>O9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, i Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ic", Jesenice, Gorico, Trst, TrbiŽ\ Beljak, Frnnzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 12-52 ponoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Jan2, Rudolfovo, Stražo - Toplice, Črnomelj, Metliko, Bub-njarce. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1-55 popoldno. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9-4% popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, •■JJ zvočer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. „ •*2S «v«teiH Osebni vlak, na Grosuplje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) S*££ smtefs Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 10«21. po noći. Osebni vlak na KranJ, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-35 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Jan^a, Trebnjega, KoČevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. tnomnsta. Beljaka. 1O*55 dopoldna. Osebni vlak iz Straže- •To lic, Novega mesta, GrosaDljega in (od otvoritve) Biibnjarcev, Metlike, "Crnomlja 11-16 dopoldne« Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 2-35 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. JanŽa, Trebnjega. Ko-čevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naDrej.) Bubnjarcev, Metlike, CrnomHa. 4*33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-53 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic? Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 8>2p zvečoi*. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*23 po noći. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprej) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja. 11-31 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-rlce, i rbl 2a, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Poctaja; MmU|maa dri. kolodvor. Odh»d na Kamnik: 7-40f 11-50, 3-it, 7-IJf (11*22 ob nedeljah in praznikih). Pr« cista tter. 1 peleg Frnnc Jo^^fOTega jtbficjnc^a mosta. V tcf lektrnJ duftivajo zdnvfl« tadi člani brt1niškihblaifajiijnt.žcl-n»{cc. c.kr.tobaćne lofarj*« in «kr. bol. bUg'.*ne * F jnbljaal. K9lrt9in^-nmtnm fn sobns rm!x. Strnih Hrvaško. 22. lebruarja 190a Bla^. ^ospod iekarnaf Prosim vliudno, roiljitt mi zopet tri stekienice Vaše Izborno delujr>če antiieptlćne malc^liia-iutae zobna vode, katera ie nerrekostjivo sredstvo roLCT zobebol, utrja dlesno in od-stranja nepnjetno «5330 tz Mst Za o'rpnjenjc 70b in os\eže-je ust jo bom vsakomur kar najbolje piipo^očal Spcštovanjein ."■';• to Ka'.ir'nović, kr. pc^te meštar 1\ SANATORIUM • EMONA / fj L JUBLUr\NA KOMENSKEGA ULICA ^f Ti / 5ef-ztjww FRrvw-DR FR DERGANG V LJUBLJANSKI ZVON Jfese&ik u tajižtimost in prtsvcie. Letnik XXXIV. (1914). rXJi7SUAJflKl IV^M** tska|B v »«ikU po mnkrmt ■• ■MMa Im* «tMM Ml !•«• IHCk,H !•*■ 4 K «0 h. K rt !•*• 1 K M k, trn m DMt«M|ik« šmtMm po U 2 M h icnajska cmsia &■ 9—72 1 MATmONIS \ maJsolje \ 'OOAVH.A MJii30r1 isiJr fgrodIčno PlĆE /jEDJNSTVEN i f u svojoj f /NALITIĆ.'iDJ ' KAKVCČf | VlZliniCc Narodna tiskarna. I fflUt KOS sidna lio! Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zasiužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam braz agentov, ao cene veliko nlžje. Mijfe ioraafo iwtosfri)t! Stara nogavica aa ceno pađpltfojetol Restavracija WP jaj mmm mm m Var v zdravilišču A Oi IH II1A Vstopolo a 1 K. Začetek ob 9- uri. ===== Zvečer plesni venček. — Izborna dana]sita kuhinja« — Izvrstna naravna i vina. — Vedno sveže pivo. — Gene zmerne. i ?131 Priporoča se Viktor Zeilner, restavrater. Mod erna ročna dela in material Vezalae — primerna đarila MnQ rai11# za neveste. — PredUskarija. U li LIII ^ Vezenfs na rofco In stro]. Plisiranje. I tiublLn., KWe«U trg 7. . ^^ ^ . i __________________________________________________________________________________________________________________ I Pozor! Pozor! Vile. slaDovanjshe hi, slavine panele ¥ me^tu kot v okolici se pod |ako ugodnimi pogoji prodalo. Posredovalnica za nakup in prodajo; 3936 I I Valentin Accetto, Trnovski pristan št. 14. I i Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić, rije ' prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držee za prsa, životke (jMiederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in i damske potrebščine priporoča Č. damam tu in na đeželi svojo i bogato iibero edina specijalna trgovina 938 | J. GORJANC. preje Kocjan I 8v. Petra cesta 28, nasproti „Zlate kaplje" ■ k;er se tuđi fc»de!uje steznike, pasove, ravnodržalce I po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje. Dobro blago se samo hvali 1 122 vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13. Zaloga prv o vr«t ni h glasoTtrjev. pianin. harmonijev, gosli, gitar, ta mbar Je, dter, hirmonik itd. Najboljše strnne „Weicho!d* in drnije ter ?se potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let — Zavod za nglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbenega orodja. Najcenejša posojevalnica. VjrlaŠuiem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo pokvari jo. Edini samostojni strokovajak za vglaševaj^je ter popriTlla vseh glasbenih inštnt- neatov je na Kranjskem koncaaionirana trrdka * f. 6. jtrisek. | Ne pustite se pramotlttS Samo Ke;tni trs 25 kaplte po nlzki cenl tn dobro pri svetovno-znani solidni trrdkl L|ubijana štev. 4. Lastna proiokoKraB« tovama ur v St!cL Tvrrtks H. Snttner nima nobene podružnico v LJnbl|»l in no dmgje. Zaht€¥4jie moj sovi povečaai ceaik zastoij in poSltiic prosto. I StanjedeDamihvlognakiii.intek.ra«nn3l.dec1»13: ^__ _ w đflM& _ Štuje deun. vleg na hru. knjižice 30. jmilja 1914: :: K 236,033.922—. u C. Ul*. Ipf prlv. M K 92,535.931-, ,s Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CentraU u Bnwji. — Kstaiotljau 1t64. - 21 po!"**- W WHi W WR (BH (f US MOM kMŠl MrišU kapital li reservc 65,000.000 krta. | I Preskrbovanje vseh bankovnih transafcclj, n. pr.: Prevzemanje niaaiarnitli vtaaj na hranilne I knjiZicc brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodrim obre- »• štovanjem — Dcnar se lahko dvlga vta^ dan brez odpovedi. — Kupovanje in prođajanje rrojolmantnfM a papir|e^ strogo v okviru uradnih kurznih poroCiL — Shranjrvanfc in upravljanje (depoti) vrednostnih | napirjev in posojila nanje. . I U.tmona fti fMaitiana »ojaaitlla In naiavatl o v*.h v bnoićiio mtrmhm *****§•*** IraaMhtljali *a«*«W hraupnaftna BaV-aVMlavket Proamatea iMaka &|«Dl|asa. - Talaltm Mar. 41 ■ Najkulantneiie izvrSevanje toavamUi Bara4U na vseh tuzensldh in inozemskih mestih, — Upla* čevanjc kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanie deviz, valut in tujih novcev. — Naieroodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-piriev, hstln, drafotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — BrezpUČna revizija izžrebanlh vrednostnib rapirjev - Promese za vsa žrebanja. bplaaflm ta aakaslU ▼ AmarU« ta ta Amtrtkm. 1000 Stran 10. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. avgusto 1914. 17& štev. etiketi! laivaton gumijevi podpetniki. I HedoieiDi po elastičnosti, Irtkotusti, trinsti. Glavna zalogai Anton Krisper, Ljubljana. ( MTljm ; umi Ert^f--*-*—-—■■»-■■—-■^■■f-f^-—.-*^.«^^'"-^.^-—■■*-■*- —■ —■ — — .—.~~—..— — — — — — — —.—.—. — ■— -~ — — Im oljnalifi barv. laka in Tirngza Tflitn fttitlki IH. EBERL! Crkoslikaria, lakirana, stavlioa ^ Prodaialnicai Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". Hip ii Mm Ma.'. 41 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. . Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" I . 3981 za bencin, bencol, petrolm, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. Motorji za surovo olje „sistoam Diesel"- Bencinove lokomoblle. Najmodernejša konstrukcija. . Največja tvornost! Najvarčncjši obrat! . Ooslej prodanih cea: 121.OO0 mo-torjev r 1f3OO.GOO konjak, »Harni. ■ Speclalnl prospekt 541 gratis« [ Langen & Wol!, Dana] X., Lazenbargerstr. 53. sL Žagni polno jarraenik in stroj i za obdelovanje lesa TS eh vrst zlasti patentn I brzodelnf jarmenik, jarmeniki i cepiloiki, (samice), benečan- .'. .*. skf jarmenik .*. ,\ enolistni in dvolistni. | Vsi stroji za raizarje, kolari e, stmgar4 e, «o-darie, tesarle Itd. itd, I Vsl itrofl I za izdelovanje pohiStva I iz vpo^njenega lesa. I Stroji is lnpljenje leta. . I Strofi xa lesno volno Tvornica strojev G. TUNNIES, Ljubljana P. I TU RBIREJ la TS© vodne raimere I r najvećjo izrab!|ivostjo. I Precizijski regulatorji. I ------Patent prijavljen.------ I Mooemvz ^ 1 TBAMSMI81JE I Prerreiii koaipL tror 1 nlćkih opriv u vso i t: lesso tninatrlfo. •• j Najfinej^e refercnrc mnogo i vratnih obrntov tu in v inr I remstvu. Sed^j se izdeluj'- I tnrbinski naprsTa xm I i I. krmsfsko eloktr. c#n- I k tralot 2 turbini po ltOO I ^----- koalsklU miL ----- I [HAMBURG-AMERIKA LINIE. i Glavno zastopstvo: FR. SEUNIG, LJUBUANA Kolodvorska ulica St- 28- 442 paralkov. „Vaterland" 58.000 ton, „Imperator4' 52.000 ton. Najoovelfta In nalvečla pamUui na sveta. i Predno kupite vozne listke, pišite po brezpltčna pojasnila ter podobt teh parnikov, I kajti nudijo vam z našo vožnjo danes najprijetnejSe in najsigurnejie potovanjc ▼ I medkrovju osoMto p« ▼ nort« mottaaskcua r«r#*« •■■fioćii s 1, 4 ftai • j postol|aa«l x a>oa>#la« »proaao. V obednicah pri pogrnjenih mU*h se donaU hrana po strežajih. Cena meščanskemu razredu 20—30 K viija. Xm Total« tVi, Ml¥O« 7 tel šmm mm wwMšwm l—tu- ' flntoo Presker krojtć * Ljubljana, Sv. Petra c 16 sriporota avoj« veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaAčev za gospe, nepre-močljivih hawelokov itd. itd. Oblcke po racri se po ntjnovejših vzor" cih in najnižjih cenah izrrSujejo. Vsak dan svež | sladoled in ledena kava I se ciobi I v ala££i£arni I J. ZflLAZHIK I Stari trg it. 21. J 5. Cadcž v Ljubljani Mestni trg št. 14 peleg Urbančere rnaanf. trjtorine piiporod« klobuke slamnike tepice. razno motko mrilo, kranti omtiike iti \\t. Blatio imam solidno, cene zraerne. Postrežem točno. LMIKUJCH LjaUjana, Mestni trg 15 I I priporoča svojo veliko izber I j delnikov in »»Intnikov. Popravila se izvriajejo tof no in solidno. 1672 Umi Min !• pianlia«! Mt^tafft lUiSiia Is s«rsvllalli rsstUav kstsH ix-ksras vplhra prsti sisbssllm ▼ iilti— tsr radi tsgs ▼ asksal trailai as U smsl auuilluifl. Zdravnikželodca. \wnSk misloi obstoječe iz obširnih deltvnic, pisame, skladišč itd. 2 bencin motorjem, lastno električno lučjo in parno centralno kurjavo, pripravno za vsako obrt, se pod s«ls nf odalml 9090]! ia u aliko ceao t c«loti ali đeljeno proda oz. sdte v aaftHa. — Istotam so naprodaj ludi različni stroji, modeli in orodje za cementne izdelke. — Natančne pojasnila daje lastnik Jos. Trltnifc na Glinoalit Praktične in cene ograje ;:Ppkr:d«-r«5:1 807— II. iz ftlćaatih aa\r*f in kovama>gai tmlmzm. prerrosto ali tud i najkrasneje opremljene, 1 trlaa otrraf« iz kovane^a ^eTexa. stojinliks ograf«, oktaske tarotc, ografe za I ajrobov«, frakalct, Etikom« in »Faćtlia, vt^krat aakaae AesttroogUte, ¥ I »ajnfu poclaUiaa« ttr ittrloglat« »trojn« iicmeto plvtonlae za ojjr**đitTO cozdov, j ta*mvaUkov in ttIot, 7- ▼arshro proti *a{c«7n, prsfake, fssauscrff«, Toliero, I ffjrmllšća za Uw*-t«nni», EaslH^T« aten« in monirskt gradb«, dalje mreže za I pesek in gramoz, jeklena bodeča 2ica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse I zadevne izdelke dobavljajo po najnižiih cenah I Hattsr SI1M1 i i Dana! VI W;ndiDD}iIgasse ZB/42 tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. [ Vzorčne knjig-e, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. I i Dablva •• pri vaeh vefijih tpgovoth z želemlno. 1 Haikrajša in najegnejsa pot V AfflCfillO z modernim! velikimi brzopamiki iz DDtiliaflE ch ftnftm i M-M "T..................." Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih Flalamd, Eroonland. Vmiwlmn£L, S««lamd, Lnpland 1b Samlatid, ki oskrbujejo vsak leden ob ssbotah redne vožnje med Antu-erpnom in No\im Yorkom je snažnost izborna hrana, vljudna postrežba In spalnice po novem nrejene kajite za 2, 4in 6oscb, zn vsakega potnrki eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni OOhod iz tjnbljane vsak torek popolčne. Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat te% ftamađo ▼ Imno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi YorJt rtjtsoila dije Tlađno potrjen zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorska ulica o^ stsir. 35, od jusnega kolodvora na desno poleg pradilttlCOa iK^n mm Fr. Sevčlk wmi. j puikar I [ priporoča svojo ¥011110 »alOfJO rarnovrstoih 217 I pošle In samokresov I Immtmfm tadoafca, WaWor tuđi bolgllsklli, tmlsldh in teških strogo I pF9iskSa\#slll pBatkf ca katere jamčim za dober strel. Posebno pripo- I roiaim lakko ItOOO^kO in ^miko atook s KruppoTimi cevmi a brez- I dimni smodnik. — Priporočam tuđi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I ■V po ■••jiti*jlli oenaih. ~^( I Popravila ta aarotta ao Uvrtvlajo toteo la unaal|lY0. I C»wwai1kl Ma sahtoranj* sastonj In poitnln« prosto« ■ 176. Stev. „SLOVENSKi NARDD-, dne 1. avgusta 1914. Stran 11. Spretne zastopnlke i prodajo s provizijo šivalnih strojev, Vedal in ur proti meseČnemu odpla- | : van ju sprejme J. Kllmesch, vpletr-vina s šiv. stroj i, Praga 2002-IL 284! ■utttelo prva moč ;e sprejmota za na debelo in drobno, ca slov. ia nemŠkega jezika, v r0voru m pisavi. Italijanskega jezika -nožni in vojalčine prosti, imajo revnost 2832 »oniidbe na upravo. »Slov. Naroda«. Ottoman tukaj, Ottoman tam, povsod me i&čejo, povsod Ijubijo. J I ^prejema zavarovanja čioveškega Življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovatnica. Z lasti je ugodno zavaravanje na doživetje in »mrt z rnanjšajoćimi se 12 vplačili. I ——"-----------------------——---------■-------------------------------------------------------- ■•- - •*. ¥zaiemno ziwarovalna banka v Pragi« ••• • ■■• ftezerrml londl E M,78*71t*lS — isBlaćaaa ettkttfaine «a kaptUlije S 129,965.304-25 Po velikosti drugi vzajerant zmrovilnica naše drtive z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■v fimialni lastopstvo i Uubljani 1SS&« i Gumnu uliti ftev. 12. -«■ Zavaruje poslopja in premičnlne proti požarnim škodam po najnlžjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. UZiva najbolji sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte!! 11-50 Velika zaloga 15-50 I najfinejših, trpežnih in aoei najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke- Vtktortja Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. | Gg. učiteljem, učiteljicam in KONJAK ano pristen, iz vina igan, naj- d kvaliteta v medicinalne svrhe ; ćček (4 litre) stane 16 K; karton s velik, stekl. 9 K. Po povzetju pos; a no5ti franko na vse postaje R« lasti, Koper. 2855 i obroke zlata venia za gospode in dame 60 gramov težka, K 140 —, me-sečno 4 K. Prve vrste srebrna I ura s 3 srebrnirr.i pokrovciH K I PoŠiI;a se na vse strani. Kćor r bi rad ceno kupi! uro ir venffi-co, na| piše takoj. H. Lechner, Bfeclmva (Inndenbnrg) 299 = trgovina z i atnlno. = k ROSNER & Og. 13 v Ljubljani ^= I ^^žgcnjarnG 5odj« in tc^erna lil^erjeu I priporoča f • '- * i svoji iastni žganjarni I kuhane izdelke i. s.: Mvovko brifijevec asavec I jropinovsc I prisfnost zajamčena. | Urmnt-vinc I najboljše kako'josti. hodne cene! [~— VzorcI na ratpolago. ; Naprote] ali ▼ na|em se odda popolaoma nova niša opravljena za hotel, s Šestnajstimi spal-nimi sobami in veliko kletjo, v velikem trgu na Primorskem, ob glavni cesti. K hiši spada še zemljišče. V neposredni blizini velikih vojašnic. Mimo vozijo vsak dan poštni in tovorni av-tomobili. Vsako poletje obilo leto viščarjev. 2822 Naslov pove interesentom upravn. »Slov. Naroda«. \J\J ?!^t^ Zaloga pohistva in tapetmskega blaga. J^i^arsivo. Povolna soalna oprava: 2 postel/i, 2 omari, 2 noćni omanci in t umivalnik 3 marm. plo$čo in ogledalom Jl 350'—. Jamči je 3a solidno delo. Cene fankurenčne. Zahievajfe najnovejši katalog, %ateri obscga nad 300 modernih siik* 800 J. Pogctčmk, Ljubljana, parije Jere^ije cesta št ?3—18. V prijaznem trgu na Dolenjskem se zaradi družinskih razmer odda z dnem 1. avgusta t. 1. pod ugodaimi pogoji ▼ najem gostilna HiŠa v kateri se ta obrt izvrsuje, je na glavnem trgu nasprotl sodišča. 2851 Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod M. 0, P. pri Ribnici-________ Veliko Dosfilaiško ▼ mestn na severni jezikovni mejf se pod ugodni mi pogoji da V naf6Bt s 1. oktobrom 1914. 2864 Pojasnila daje dr. Val. Roili* blagajnik Mohorjeve družbe, flelOveCj Koroško. in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude ih težko celjive rane, je najboljše mečilno vlačno mazilo praško doinače mazilo I imenovano, ki varu je rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in ] kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugodno pospešuje. — Škatljica 70 vin. Pristno samo s po- 2HE3ESS55^ I leg stoječo varstve- ^^R3K«P^ I no znamko. £n po- *%f|P^ I dajte si vsiliti na- ^ dvorni đobavitelj le-IL I UHUlllll, kama pri Črnem orln, Praga, I Mala strana* ogel Nerndove ulice št 203. I Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrgke. I To pošti ako se poSlje naprej 3 K 16 rin. I dobite 4 ikatlje, ako 7 K 10 Skatelj frako. I _^ V Ljubljani t lekarnah ■ dp. Q. Piooofi. R. Sušnik. DELNI$KA DRUŽBA ZA STEKLEH 0BRT>^ //£$ iJflJSAnL^ELBOGEKčeško friderkTe^ns \jm~ Zično steklo -mm I ^ladko in ripljano, skoro bele barv«, -i — ."> mm debelo Z'i s trans ka okna v I delavnicah, 6—7, 8 in 10 mm riebelo za gornjo svetlobo vseh vrat, 15—30 mm i fi^bclo xa konstrukcije podov. Fovsod najbolje preiskujcno in nedosežno proti I vtrenju. Otlo pihani in ctlo prešani izmenjajsp stakleni sta?lini Itamen! __ oblastveno varovani — z.i okna, stene, kritje obokov verand, rimskih %-rtov, kioskov, predstrešic, kopaliRČ, bolnic, tvornic ledu, ledenice, vrelne kleti, I kleti za polnjenje , klavnice , kolodvorska poslopja. lokomotivne remiTe, I tvorniike naprave i. t. d. [ SteUen! streinlk, gladek in zaresan, vaeh oblik. Tlakovse ploiče z vlo-j »eno llco ali brez nfe, rasU6nfh vrorc*v in velikoatf In debelostt od 15—40 mm. — Surovo steklo, gladko in ripljano. — SkođeUce za feto-' igrale. — Slgnalna plo*5e sa tcleznlce. - Varatrena stekla pri naprava ta ' *a Topon tean/e. — Stekleoe 6>k« ca naplane table in reki. (rka T«8h vrst LUtivlulati oki ili £UUUIolliIiUIII dlciljol i y hotelu pri „JSalicu" nasproti glavne pošte ===== <=e pn'poroča p. n. občinstvu za vsa Z(^bozdravniŠka in zobotehnična dela. Zobotehnični laboratorij vodi gospod LcopoM Weiss9 ki je izvrševal skozi 9 let svoj poklič v tujmi in bil pezneje 4 leta nastavljen pri tvrdki O. beydl kot prvi asistent in tehnik. — Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opremljen z | najnovejšimi iznajdbami na polju zobotehnike. Vsakojako zdravljenje zob, vrši se ferei bol6čins I Cene ^merne, za revnejše \vA\ primeren popust. 2174 Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. nre zvecer. UnNlani, Intel PM .Jinflto", nonti Slame pofleJ Kmetsk!! posojilnlca ljubljanske okolice v Ljubljani. ^a| » ■ 440 I obrestuje hranilne vloge po čistih ^M 3 / 0 / ^rcz odbitka rentnega 9avka. Rezervni zaklafl nad K 800.000. f /4 /0 Ustanovljena leta 1881. ^tran i^. »3LOVUM5K1 IN/VJ\vjU , 01« i. aVgUStt 1914. I/D. SiCV. m m 1^1# 2£ J __• m faHa*B|io pri Mfcap« ▼•*»• krmi huurje* ofcHi sa farloto I "i ^ C£^f*f ^^7 falili 7 7^1 TtfH^lP po K l-ii* ni)bol)ši in najzanesljivejši pomoček proti kurjim oče som in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah, ■ ^ jj^jl^l I ^^ W \MwLMmmMš AlU HMM Ml^l^^ Glavna zaloga lekama A. Schwenk, Dunaj-Meidling. Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Lnatr|evt W originalne ona mkdz,ekazujejo izborno kakov ost hmn**\irw*%A obliža za turiste. Pozor pred ponaredbami! B. Gotzl Krasne novosti spomladanskih in poletnih oblek, površnikov imittft fldelfca. Za naročila po meri največja izbera -^^^ tu- in inozemskega blaga. ^=^==^1 Br*x >>■■■!—rst mallačevegs sinp kar iih orir!^ ni trtf. naj^o'i^i oni lckarnarja Ptccolija v Ljubljani. — Poštni zavitek franko voznina in 7avoj K 5'60. RazooŠilja se tuđi v sodih in I v steriliziranih steklenicah po 1 ksx Nare č'la izvrSuje leharnar Picccl^ Ljubljana- ^: Cenovmki gratis in franko, 'i POZOR! POZOR! lielliiii siloi Viktor Baft idttlrgm 41. miti gmt ptti Sopki, venci s trakovi in naoisi se I izdelujejo po na|nltjlli eeaak. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se 2 odličnim spoštovanjem • Viktor Balt TfasIoT za brzojavi: Viktor Batjtg cvetlični salon, Ljubljaot SANATORIJ EUSABETIttUM zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba šeste: križark. — Prosta izhira zdravnikov, — Cene zmerne. — Moderne opravljena Rdntgenova soba. — Udobno urejeno kopališćez vsen] zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodniški slučaj; Poljaaska cesta 16. 1059 Telefon it 141, C. kr. priv. iovarna za cement Tpbcreljske premogokopne družbe v Trbovlfah pnporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemen! v vedno enakomerni, vse od avptrijskega društva inženirjev in arhitektov đoločene predpise glede tlakovne in podorne trdete daleć nadkrllfcloci dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2181 raznih uradov in na ) si o vi t e j ših tvrd'^c so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, Iv Maximilianstrasse 9. a I r1 # fc VI T firfclT'FliTII/ učitcU Glasbene Matice In edini! ALrulNZ dKcZjNIIV ^^TJSSr^t^^' Iifublf^na, Kor ^esni trg 15, (■aspreti nur.. . ?> cerkve.) i Najvcčja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnic: • klavirjev In harmonije? na juea Avstrife. — Velikanska zaloga vsega ola8benega orodja, strun in muzikal]. Edinf Zftloinik Hromih in komornih trornic* BOstn-dorfer, Holzl & Heitzmann, Fčrster. Ehrbar, GebrOder, d | Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss,| Hofmann in Hofberg famerk. harmoniji). Obroki od K 15"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in Iesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. lOIetna postavio obvezna garancija, llalemnfna najnižja. Zamena naj- ugodnejša. UglaSevanfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izfcl|n6no lo fax za Kranjsko v zaiogi, svarim pred nakupom fmlzl- Iikatov in navideznecea „pofelna" pri kričačih, ki se drzne;o eovonti o „dobrem blagu", dasi nimaio ni •edne?:a romen^bne^a iabrkata v zaloei. Ivan Bizovičar nmetni In trgovski vrtnar i Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnen.u občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno ;: izdelane vence. ?opke in trakove. :: Dalje ima na razpolagc :: za izpoFoi**vanie :: ob mrtvaftliili odrih drevesne cvetlice. kakor tuđi najfi-neJSe dekoracijske cvetlice za dvorano :: In balkona. :: Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelen jadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročila se tzvršujejo :: točno in solidno. :: Bnoiavke: I. Blzovičar, i: vrtnar, Ljubljana. :i Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. USTsijTreojSL sloTrenslssi la-rsurLilziicsLl Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000— Vlog koncem junija 1914 nad....... . . M 45,100.000*— Rezervnega zaklada •••......♦ . . . w 1,330.000-— 41/ 0/ I / brez odbitka. Hranilnilnica je pnplUmo Tama b /2 /O stoji pod kotrolo c. kr. d«£«ln« vlad«. Hranilnica posoja na zemljiiča in poalopja proti 5'/«'/« obrestim in najmanj *UV» amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranllnike.